Celjski tednik
Leto XII. štev. 12
Celje, 29. marca 1963
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK.
CENA IZVODU 20 DIN
Komunisti
v središču
dogajanja
Nedavno so komunisti rud-
nika Senovo imeli letno kon-
ferenco. Analizirali so uspehe
svojega dela, v prvi vrsti pa
pri gospodarjenju in proiz-
vodnji. Z zadovoljstvom so
lahko ugotovili, da se je sto-
rilnost dela v preteklem letu
dvignila in da so proizvod-
njo dvignili v primerjavi z
1961. letom za 7,2 п/д. To so
zmogli predvsem z večjo de-
lovno disciplino in na temelju
večjega zanimanja kolektiva
za poslovni uspeh.
Na konferenci so nadalje
govorili o nadaljnji decentra-
lizaciji upravljanja v kolek-
tivu. V šestih obračunskih
enotah se že močno čuti vpliv
obračunavanja po ekonom-
skih enotah. Člani kolektiva
vedno bolj čuvajo material in
proizvodna sredstva, skrbneje
gospodarijo z lesom, vse bolje
izkoriščajo tudi delovni čas.
Uspeh je tem večji, ker se
vsa ta prizadevanja očitno
obrestujejo pri delitvi oseb-
nega dohodka, kar njihov si-
stem delitve tudi predvideva.
Komunisti senovškega rud-
nika so ugotavljali tudi neka-
tere slabosti pri svojem delu.
Tako so ugotovili, da so za
razširitev svoje organizacije
premalo storili, zlasti še, ker
je v kolektivu veliko število
mladih in sposobnih ljudi.
Več soledovanja in pomoči
bodo v bodoče nudili novo-
ustanovljeni organizaciji Zve-
ze mladine v podjetju. Prven-
stveno bodo posvečali več po-
zornosti idejni rasti članov in
mladine v kolektivu.
Razpravljali so tudi o per-
spektivi rudnika in coletnega
kraja. Ugotavljajo namreč,
da rudnik sam ne more zapo-
sliti vse razpoložljive delov-
ne sile in da jo tudi v bodoče
ne bo mogel. To, da zaenkrat
še niso odobreni krediti za
izgradnjo cementarne, komu-
nistov v Senovem še ni odvr-
nilo od razmišljanja, kako v
Senovem razširiti gospodar-
stvo, povečati zaposlenost in
standard prebivalstva.
K. B.
S seje okrajnega odbora Socialistične zvezo v Celju
Nadoknadimo zamuieno
v januarju in
februarju nitmo
dosegli planskih
predvidevanj
Pred dnevi je bila v mali dvo-
rani Narodnega doma v Celju seja
Okrajnega odbora Socialistične
zveze, na kateri so obravnavali
gibanje gospodarstva v januarju
in februarju ter razpravljali o vse-
binskih in organizacijskih pripra-
vah na volitve v ljudske odbore
občin in okraja ter v republiško
in zvezno skupščino, ki bodo me-
seca maja.
Direktor okrajnega zavoda za
planiranje tovariš Lojze Cukala
je v poročilu analiziral gibanje in-
dustrijske proizvodnje po strokah
in občinah za razdobje prvih
dveh mesecev letošnjega leta ter
poudaril, da se je proizvodnja v
okraju v teh dveh mesecih v pri-
merjavi z istim obdobjem lanske-
ga leta sicer povečala za 11,6 od-
stotkov, kljub temu pa zaostaja
za planom za 5,6 odstokov. Naj-
bolje je izpolnila planske naloge
proizvodnja električne energije,
proizvodnja premoga, kemična in-
dustrija, grafična in usnjarska in-
dustrija. V teh panogah je bil
plan celo dokaj presežen razen v
usnjarski industriji, medtem ko
so vse ostale industrijske pano-
ge, nekatere bolj druge manj, iz-
pod planskih predvidevanj. Med
njimi je najbolj zaostajala indu-
strija gradbenega materiala. Ce
analiziramo stanje po občinah,
ugotovimo, da je planske naloge
v prvih dveh mesecih letošnjega
leta izpolnila edinole občina Vi-
dem-Krško.
Ciani plenuma so menili, da stanje
sicer ni zaskrbljujoče, saj se giblje
proizvodnja kljub omenjenim izpadom
nad republiškim povprečjem. ZahvaljU'
joč panogam, ki tvorijo prbližno tre-
tjino industrijskega potenciala v okraju.
tudt okrajno povprečje ni tako kritično.
Vemdar okolnost, da številne industrij-
ske panoge niso dosegle planskih pred-
videvanj v prvih dveh mesecih, narekuje
čim hitrejše in čim konkretnejše ukrepe
v občinah, da se stanje izboljša.
Na plenumu so menili, da je vež sub-
jektivnih kot objektàvnih činiteljev, ki
so vplivali na zastoj pri izpolnjevanju
planskih nalog. Težav z oskrbo repro-
dukcijskega materiala skorajda letos ni
bilo, delno je ponekod, kot na primer
v letsni industriji, zavrla proizvodnjo le-
tošnja izredno ostra zima, toda to še
nii dovolj prepričljiv razlog za tako
stanje. V tem pogledu je opravičljiv
delni zastoj proizvodnje v tovarni pa-
pirja v Vidmu vsled pomanjkanja ce-
luloznega lesa. Povsod drugod pa bi
lahko dosegli boljše rezultate, če bi do-
sledneje odkhanjali subjektivne pomanj-
kljivosti, ki s« pogosto skrivajo za
objektivnimi težavami.
Vzroke je torej treba iskati v
gospodarskih organizacijah. Iz-
boljšati organizacijo dela, tehno-
loški proces, delovno disciplino,
poglobiti upravljanje, zaostriti od-
govornost in dosledno izvajati
principe nagrajevanja po učinku
— to so naloge, katerih se bodo
morali v podjetjih sistematično
lotiti, da bodo uspehi večji. Člani
plenuma so menili, da so vzroki
za doseganje plana tudi v tem,
ker v nekaterih podjetjih nimajo
dovolj sposobne komercialne služ-
be, drugod zopet nepravilen od-
nos do strokovnih kadrov ali pa
še vedno prevladuje mojstrska
nîentaliteta, kadrovska služba pa
ponekod ni sposobna uspešno reše-
vati kadrovskih problemov. Pred-
vsem pa bo potrebno zaostriti od-
govornost do vodilnih ljudi, ki so
končno tudi najbolj odgovorni za
stanje v podjetju.
Tudi T trgovini in obrti je še dosti
nt.gativnih pojavov, ki jih bo treba
energično izkoreniniti. Tu gre predvsem
za familiarne odnose, za malomarnost
pri inventurah, za razne mahinacije in
špekulacije ter končno za odgovornost
ljudi v manjših trgovinah in obratih
kjer vlada večkrat familiarnost in nihče
se ne čuti odgovorc|!i za poslovanje.
Člani plenuma so se zavzeli za hitrejše
podružbljanje kmetijske in gozdne
proizvodnje ter za krepitev drobne
uslužnostne obrti in gostinskih obratov.
Da bi pospešili proizvodnjo in
Čim prej nadoknadili zamujeno,
so na plenumu menili, naj bi go-
spodarska zbornica, občinski ljud-
ski odbori in sindikati preko or-
ganov upravljanja v podjetjih
konkretno obravnavali pojave, ki
zavirajo hitrejšo proizvodnjo, in
seveda tudi takoj ukrepali zlasti
v tistih gospodarskih organizaci-
jah, ki iz subjektivnih razlogov
zaostajajo. Predvsem pa je po-
trebno zahtevati od tistih, ki or-
ganizirajo proizvodnjo in so na
vodilnih delovnih mestih, da se
proizvodnja čim prej izboljša.
Ko so na seji razpravljali o pri-
pravah na volitve v organe ljud-
ske oblasti, so imenovali okrajni
aktiv, ki bo usmerjal in koordini-
ral vse vsebinske in organizacij-
ske priprave na volitve, hkrati pa
so priporočili, naj tudi v občin-
skih merilih imenujejo podobne
aktive, ki naj čim prej sestavijo
svoje programe in jih začno izva-
jati.
—ma—
Usmerjanje mladine na vseh toriščih
Na zadnji seji občinskega ko-
miteja ZKS v Žalcu so podrobno
obravnavali nekatere probleme
mladine. Zanimiva je ugotovitev,
da je na tem območju največ va-
ških mladinskih aktivov (19), da
pa je samo 10 industrijskih mla-
dinskih aktivov.
Vredno je tudi omeniti, da so
vaški aktivi mladine našli svoje
torišče dela, in sicer predvsem v
prizadevanju za osvajanje novih
naprednejših metod kmetovanja.
Tu so pomembno vlogo odigrali
kmetijski poslovni okoliši, ki so
mladincem vselej pomagali po
svojih močeh.
Tudi v industrijskih mladinskih
aktivih so v Žalcu zaznamovali
znaten napredek, in sicer z usta-
navljanjem aktivov mladih proiz-
vajalcev, ki so svojo dejavnost
usmerili predvsem obravnavanju
problemov proizvodnje in še pose-
bej storilnosti, ekonomičnosti,
boljšemu izkoriščanju strojnih na-
prav in podobno. Zlasti v polzel-
ski tovarni so ugotovili, da živah-
na aktivnost mladine v tej smeri
lahko bistveno vpliva tudi na iz-
boljšanje delovnih uspehov, kajti
mladina zavestno prenaša pridob-
ljene izkušnje na svoja delovna
mesta.
Ko so govorili o nekaterih nega-
tivnih pojavih so zlasti poudarili,
da so se z urejanjem ličnih klub-
skih prostorov pogoji za družabne
življenje mladine bistveno izboj-
šali. Poskrbeti pa bo potrebno tu-
di za mladince, ki teh pogojev ni-
majo in se navadno spričo prilik
zatekajo v gostišča, kar prav go-
tovo kvarno vpliva na mladino.
Ob koncu pa so še'ix)sebej po-
udarili, da bo potrebno mladini v
vseh primerih pomagati — naj-
večkrat so zadostni tudi nasveti —
le dobre volje je treba. Istočasno
so tudi sklenili, da bo mladina iz
žalske občine pomagala graditi ce-
sto od Šempetra do Polzele in pri
urejevanju cestišča do Gk>re Oljke.
KAJ PRAVITE?
šofer, ki je bil vedno marljiv, dober tovariš, priprav-
ljen pomagati če je le mogel, je imel tudi napako (kdo
nima nobene), včasih je kaj popil. Nikoli pa se ni napil, da
bi ogroial imetje in življenje drugih. Popil je pač prilož-
nostno kozarček.
Ali ga je spremljala sreča, ali pa res ni bil med vož-
njami nikoli obremenjen s kakšno kapljico — nobenih
nesreč, nobenih prekrškov ni imel...
Potem se je zgodilo. Nekoč ko je popil kozarček, en
sam kozarček cvička, je imel na poledeneli cesti smolo.^
Treščil je z avtom v ograjo in poškodoval vozilo. Pri roki
se je znašel organ prometne varnosti in ugotovil — šofer
je nekaj popil! In šofer je bil kaznovan, podjetju pa je mo-
ral povrniti škodo. Kako? Saj je oče treh otrok. Toda kar
se mora se mora.
šofer je kriv, ker je pil in zasluži kazen.
Toda rekel sem, da je bil šofer priljubljen. Kolegi so
zbrali denar in mu prispevali polovico. .	^ . .
Pa se je znašel nekdo, ki v podjetju nekaj »šteje« m
obsodil to akcijo kot družbeno škodljivo. Kaj pravite?
OKRAJNI KOMITE ZKS
PREJEL POROČILO
V petek je bila v Narodnem
domu seja okrajnega komiteja
Zveze komunistov v Celju, na ka-
teri je komite sprejel poročilo za
konferenco komunistov celjske-
ga okraja, ki bo 2. aprila. Poro-
čilo, ki obravnava delo komuni-
stov v razdobju dveh let, govori
tudi o mnogih gospodarskih kul-
turnih, in idejnih problemih, ki
so se z njimi člani Zveze komu-
nistov bavili v razdobju med
obema konferencama.
VREME
v prihodnjih dneh bo prevladovalo
nestalno vreme in zaradi frontalAÍh mo-
tenj lahko pričakujemo tudi manjše pa-
rÍAvin(> Vpôiih nhlndüer np ho
Nad 12 milijonov
za poplavljence
v Ćupriji
Odbor za zbiranje finančne In
materialne pomoči poplavljencem
v Ćupriji je ob zaključku humane
akcije na območju celjske občine
ugotovil, da je tudi v njej prišlo
do ponovne manifestacije ter iz-
razov prijateljstva in nadaljnjega
utrjevanja bratstva in enotnosti
jugoslovanskih narodov.
Ugotovil je, da je v zbiralni ak-
ciji sodelovalo v celjski občini 36
gospodarskih organizacij, v kate-
rih je razpravljalo in sklepalo
787 članov delavskih svetov in
upravnih odborov o pomoči po-
plavljencem v Ćupriji ter skleni-
lo dati 4,355.000 dinarjev pomoči
iz skladov skupne uporabe. Mimo
tega je odbor ugotovil, da je v 13
gospodarskih organizacijah 419
članov delavskih svetov*in uprav-
nih odborov sklepalo ter odločilo
pomoč v materialu v skupni vred-
nosti 6,164.947 dinarjev.
V 38 sindikalnih podružnicah
delovnih kolektivov pa je 7.852
članov s svojimi prispevki zbralo
1,424.680 dinarjev.
S tem pa akcija za zbiranje po-
moči poplavljencem v Ćupriji še
ni bila končana. V 33 hišnih sve-
tih na območju stanovanjskih
skupnosti Center, Gaberje-Hudi-
nja. Otok, Dolgo polje, Dobrna in
Store je 11.300 občanov zbralo
458 751 dinarjev.
Tako je v akciji sodelovalo
20.358 občanov, članov delavnih
kolektivov in organov upravlja-
nja, ki so za poplavljence v Ću-
priji prispevali v finančnih sred-
stvih in materialu skupno 12 mi-
lijonov 403.378 dinarjev.
EIMAJLIRKINA
tiskovna
konferenca
v ponedeljek je bila na inicia-
tivo kolektiva Tovarne emajlira-
ne posode v Celju tiskovna kon-
ferenca, katere so se udeležili za-
stopniki vseh celjskih redakcij,
dopisništev republiških listov in
RTV. Namen tega srečanja novi-
narjev z najodgovornejšimi tova-
riši iz vodstva podjetja organov
upravljanja in političnih ter druž-
benih organizacij je bil, da se
predstavniki tiska in radia sezna-
nijo z najvažnejšimi nalogami in
problemi kolektiva. Redakcija in
novinarji, ki so se udeležili kon-
ference, so predhodno poslali pod-
jetju pismena vprašanja, ki so za-
devala vprašanja rekonstrukcije,
rekreacije delavcev, vprašanja iz-
voza, delitve čistega in osebnega
dohodka, odnosov med podjetjem
in komuno ter celo vrsto podob-
nih zadev. Na vsa ta vprašanja
(nekatera bomo objavili v samo-
stojnih sestavkih) so odgovarjali
tisti tovariši v podjetju, ki so za
prizadeta področja dejavnosti od-
govorni.
Konferenca je bila za vse izred-
no koristna. Koristna je bila za
novinarje, ki so ob tej priliki lah-
ko zvedeli nekatere podrobnosti, o
katerih so bili doslej samo površ-
no informirani. Zastopniki kolek-
tiva pa so zvedeli, za katera vpra-
šanja se javnost v zvezi z njiho-
vim delom najbolj zanima.
Ob tej priliki so se udeleženci
pogovora domenili, da bodo take
stike vsaj četrtletno obnavljali, po
potrebi pa tudi pogosteje — to pa
neodvisno od iniciative, ki lahko
pride tako s strani kolektiva kot s
strani novinarjev.
-ec
Novinarji na tiskovni konferenci v Emajlirki
konferenca
SZOL
BO v DRUGI POLOVICI
APRILA
V teku so priprave na okrajno
konferenco Socialistične zveze, ki
bo v drugi polovici aprila. Konfe-
renca bo imela delovni značaj in
obeležje predvolilnih priprav na
volitve v organe ljudske oblasti.
Vsakih 1.000 članov bo na konfe-
renci zastopal en delegat. Tako
bo poleg članov okrajnega odbora
Socialistične zveze navzočih na
konferenci 112 delegatov ter 20
delegatov, ki jih bodo izbrali de-
lovni kolektivi.
PRIPRAVE NA VOLITVE
V DELOVNEM
VZDUŠJU
Tudi v celjskem okraju so že
stekle priprave na volitve v ljud-
ske odbbre občin in okraja ter v
republiško in zvezno skupščino,
pravzaprav so te priprave pote-
kale že dalj časa. Živahna in ze-
lo široka politična aktivnost se
je začela že skoraj pred етгџ
letom. Sprožili so jo zaključki
III. in IV. plenuma CK, pismo
JK ZKJ in govori predsednika
Tita. To aktivnost so nato stop-
njevale obsežne in živahne raz-
prave o predosnutku nove usta-
ve, nemajhen delež k razgibane-
mu političnemu življenju pa so
prispevale tudi krajevne in ob-
činske konference Socialistične
zveze ter zbori občanov, na kate-
rih so občani razpravljali o ob-
činskih družbenih planih.
Pred dnevi so na seji okrajne-
ga odbora Socialistične zveze, ko
so razpravljali o pripravah na
volitve, poudarili, da bo potreb-
no dosedanjo živahno politično
aktivnost nadaljevati v času do
volitev. Volilna aktivnost bo inie-
la torej manj. manifestativni zna-
čaj, saj bodo priprave na volit-
ve potekale predvsem v delov-
nem vzdušju in brez velikih zbo-
rovanj.
Na plenumu so tudi menili, da
bo potrebno predvolilno aktiv-
nost usmeriti predvsem v inici-
ativo občanov na vseh področjih
družbene dejavnosti, na razvi-
janje samoupravljanja in demo-
kratičnih metod v komunah in
delovnih organizacijah. Dejav-
nost pred volitvami bo treba ve-
zati na konkretne naloge za
uspešno izpolnjevanje planskih
nalog, za izboljšanje sistema de-
Jitve po delu, skladno s tem pa
bo potrebno razviti široko raz-
pravo o statutih komun in de-
lovnih organizacij. To bo prilika,
da se bodo občani seznanili z
vrsto nadaljnjih demokratičnih
odnosov v delu organov oblasti,
uprave, samoupravnih organov,
kar bo pripomoglo h krepitvi od-
govornosti organov in funkcio-
narjev ter zakonitosti sploh. Ta-
ko obravnavana problematika
bo nudila tudi čvrsto podlago za
dokončno izdelavo statutov.
Izredno pozornost bo potreb-
no posvetiti ureditvi volilnih ime-
nikov ter zagotoviti demokratič-
ni postopek pri kandidiranju.
Člani Socialistične zveze naj bi
skrbeli, da bodo izbrani za kan-
didate najbolj sposobni in naj-
bolj delovni ljudje, ki imajo v
družbi ugled. Prav tako bo nji-
hova skrb, da bodo kandidirali
tudi primerno število žena in
mladine. Za uspešno predvolilno
delo pa je zlasti važna enotnost
političnega aktiva v vsakem kra-
ju.
Za usmerjanje predvolilnega
dela v okraju so na plenumu iz-
voliti poseben aktiv, ki bo imel
več komisij. Tudi po občinah,
krajevnih skupnostih in gospo-
darskih organizacijah bodo te
dni ustanovili podobne aktive,
ki bodo sestavili program volil-
nega dela in skrbeli, da bodo
predvolilne priprave v redu po-
tekale.	-ma
CELJSKI TEDNIK STE V. 12. — 29. marca 1963
Pogled po svetu
Strah in sovraštvo sta še ved-
no med političnimi motivi, s ka-
terimi je treba računati. Ljudje
sovražimo, česar se bojimo, in se
bojimo tistega, kar sovražimo.
Radi imamo tiste, ki sovražijo
naše sovražnike, če bi ne imeli
nobenih sovražnikov, bi verjetno
imeli zelo malo prijateljev. Strah
človeka ponižuje, sovraštvo pa
ga tira k nečloveškim ekscesom.
Lahko verjamemo Russelti, ki
pravi, da bi. občutek varnosti
imel na človeka izredno blago-
dejen vpliv.
Zato bi mednarodni sistem
varnosti, ki bi onemogočil vojno
ali vsaj odstranil strah pred njo,
spremenil način mišljenja pov-
prečnega človeka? Toda namesto
da bi se takemu sistemu pribli-
ževali vsaj počasi, me magnis
ampak vsaj parvis itineribus«,
se mu odmikamo. Sence strahu
pokrivajo svet, razorožitveni po-
govori v ženevi ne prinašajo
prav nič novega. Vse je kakor
pred, recimo, desetimi leti:
Vzhod očita Zahodu, da mu
sploh ni za razorožitev, da krepi
atomsko orožje iz ofenzivnih
razlogov. Zahod pa Vzhodu, prav-
zaprav isto, razlika je le v tern,
da si Zahod prisvaja pravico
nadzorstva in ne more skriti svo-
jih apetitov po svetu, v katerem
ne bi bilo socializma.
To se je pokazalo v grobih ob-
likah na konferenci v San Joseju
v Kostariki. Sklicali so jo samo-
pašni diktatorji malih srednje-
ameriških držav, da bi iz ZDA
potegnili čim več dolarske pomo-
či. Čeprav se Mehika in Brazilija
uspešno upirata tej antikastri-
stični in antikomunistični histe-
riji, je Kennedy na konferenci
razodel vse registre »dolgoročne-
ga načrta v obrambi pred komu-
nizmom«, govoril o kolektivnih
akcijah zoper Kubo, očital SZ,
si je s silo podvrgla Kubo, da s
tega otoka skuša SZ razširiti svo-
je nadzorstvo nad ameriškim
kontinentom. Zato da je treba
zgraditi zid Okoli Kube, treba
pa se je tudi boriti proti revšči-
ni in proti političnim sovražni-
kom. Močno je bila napadena
\ Mehika, češ da s svojimi zveza-
I mi omogoča komunistično infla-
cijo.
Medtem ko se utegne kuban-
ski problem spet še bolj zaplesti,
saj ZDA vztrajajo, da mòra s
Kube zadnji sovjetski vojak, se
obetajo razgovori o Berlinu.
Vzdušje ni kaj prida: v Evropo
za neuspešniniMerthantom pri-
haja Adlai Stevenson, da bi jo
zedinil. Francozi ne marajo sli-
šati o oživitvi pógovorov glede
EGS, kaj šele o midtilateralni
atomski oborožitvi. Pred krat-
kim so v Sahari izvedli atomski
poskus z bombo enako hirošim-
ski. Groze, da Stevensona de
Gaulle sploh ne bo sprejel. Za-
hodna Nemčija bi sprejela od
Amerike vse pogoje, samo da bi
prišla dû atomske oborožitve. To
je pokazala ob »nevarni trgovi-
ni« z Vzhodom, čeprav je nem-
ška težka industrija na velikih
sovjetskih naročilih interesirar
na, je Adenauer /prodiral s tezo,
da je vsaka trgovina z Vzhodom
— politična stvar. Angleži se s
tem stališčem ne morejo strinja-
ti, zato bodo trgovali. Sicer pa
so v Londonu in v Bonnu tudi
kitajski trgovci, ki iščejo blago
in strokovnjake.
Skratka, svet stoji še vedno
ob robu prepadu in nikjer ni vi-
deti »zidu«, da ga ubrani pred
njim. Vendar je treba kljub te-
mu reči, da so sile miru močne.
Neangažirane države imajo ve-
lik vpliv s svojimi stališči posre-
dovanji in predlàgi. Ohranitev
miru ni samo njim prva stvar.
Laburist Wilson se je pred krat-
kim izrekel, za priznanje Vzhod-
ne Nemčije, predsednik Kanade
pa je izjavil, da se politika Ka-
nade vendarle ne more odločati
v glavnem mestu ZDA.
Da je ravnotežje sil prav zara-
di strahu še vedno zaž&leno, se
vidi tudi iz tega, da je v sosedni
Avstriji po več kot štirih mese-
cih vendarle prišlo do nove koa-
licijske vlade. Avstrijska neod-
visnost je znamenje ravnotežja
med velesilami, njena nevtral-
nost pa je izraz volje, dà živi kot
država — brez zgodovine. Prav-
zaprav bi bili Avstrijci z novo
vlado lahko bolj pohiteli. Ni pa
še jasno, kako bo s tem ravno-
težjem na Bližnjem Vzhodu, če
se uresniči kairska unija med
Irakom, ZAR in Sirijo, »ljudska
po obliki, socialistična po vsebi-
ni«, kakor jo označujejo.
DA NE BO IZGOVOROV
Razumljivo je, da bi bili (prepozni, če bi šele zdaj začeli
opozarjati na to, da je glavna turiistična sezona pravzaprav
pred vrati in da bo kmalu napočil tisti čas, ko bodo naše
turistične kraje, da ne omenjamo zdraviliških, polnili številni
turisti, domači in tuji ter da se je treba za to obdobje pri-
memo pripraviti. Veliko bi zamudili, če bi se šele zdaj začeli
pripravljati na obdobje, od katerega si veliko obetamo. Pa
vendar, za nekatere reči je še čas, da še zdaj govorimo o njih,
izjemoma misli in izkušnje ter napravimo vse, da jih v krat-
kem času uredimo tako, da ne bodo ob bilanci povod za opra-
vičevanje in izgovore.
Na celjskem turističnem območju vstopamo v glavno
turistično sezono brez novih turističnih oziroma gostinskih
kapacitet. To je ugotovitev, ki hkrati zahteva, da je treba
dosedanje zmogljivosti spraviti v takšno stanje, da nas ne bo
sram in da bomo lahko na široko odprli vrata slehernemu
obiskovalcu. Tu gre za navidez drobne, a vendar pomembne
reči, ki imajo lahko ugoden oziroma porazen vtis na goste.
Pred kratkim je nek turistični delavec dejal, da bi veliko na-
redili, če bi spravili v red že vsa stranišča pri gostinskih
lokalih. V bistvu je imel prav. Tudi na to bo treba misliti.
Pa ne samo na to; nalog in dela je še dosti več.
Sicer pa bi bilo napak, če bi zdaj govorili samo o gostin-
skih kapacitetah, o ljudeh, ki v njih delajo dn želji, da bi bil
ta kader čim boljši in podobno. Bilo bi napak, kajti turizem
ni samo gostinstvo. Turizem je odvisen od dolge vrste čini-
teljev, od cest in ostalih komunalnih objektov, od naravnih in
drugih lepot, od trgovine, ljudi in podobno. Predolga je vrsta
činiteljev, ki lahko vplivajo na turistično dejavnost. Na tu-
rizem lahko močno vplivajo tudi ljudski odbori; njihova poli-
tika do te dejavnosti, zavzetost in ne nazadnje davčna poli-
tika. Ne gre zdaj za io, da bi branili enega ali drugega, da bi
se zavzemali za delo in bogatenje zasebnih gostilničarjev.
Toda, eno je le neizpodbitno in to je, da so prav majhne in
prijazne vaške gostilne hvaležno dopolnilo turističnemu pro-
metu, da bi bilo prav, če jim pristojni organi omogočijo delo
in življenje. Ali ni morda odredba o pavšaliranju gostinskih
obratov zastarela? Ali ne kaže, da bi jo bilo treba že zdavnaj
popraviti in spraviti v sklad s sedanjimi razmerami?
Ko smo pregledovali ocene minulih turističnih sezon,
smo pogostokrat naleteli na očitke, da so se v turističnih kra-
jih premalo ali nič zavzemali za prirejanje kulturnih in za-
bavnih prireditev. Zato vprašujemo, kaj je storjeno letos, da
se ta napaka ne bo ponovila?
Zanimiva je bila še opazka, da tuji gostje zaradi nezain-
teresiranosti gostiteljev prazaprav nimajo niti možnosti, da
bi zapravili kaj več, kot pa samo za penzionske storitve. Ta
pripomba je zanimiva in aktualna hkrati, saj kaže, kam se
bodo morala usmerjati prihodnja prizadevanja. Morda bi v
tej zvezi kazalo postaviti vprašanje, kaj smo napravili, da
bi lov in ribolov dobila v našem turizmu mesto, ki jima
pripada. Prav ti panogi bi lahko v mnogočem vplivali na
spremembo strukture tujih gostov; na večji dotok tistih, ki
so pripravljeni zaradi lova ali ribovlova pri nas pustiti več
denarja, kot sicer.
Vprašanj, ki se pojavljajo v tem času je več. Medtem
ko smo jih danes nekatere samo nakazali, bomo v prihodnjem
obdobju skušali nanje najti tudi ustrezne odgovore; vse sku-
paj z eno samo željo, da bi prispevali svoj delež k pomembni
gospodarski dejavnosti, k mobilizaciji vseh činiteljev, ki lahko
kakor koli vplivajo na uspešnost turistične sezone. Pa tudi
zavoljo tega, da bi ob zaključku sezone odpadli vsi izgovori,
prav vsa opravičevanja za morebitne pomanjkljivosti in na-
pake.
-mb-
Letos 790 stanovani
INGRAD OSVOJIL MONTAŽNO GRADNJO STANOVANJ V BLOKIH
Letos bo v celjski občini v
gradnji vsega skupaj 790 stano-
vanj ter 66 samskih sob s 46.840
kvadratnih metrov koristne sta-
novanjske površine. Družbeni
plan celjske občine za letošnje le-
to nadalje predvideva, da bodo
poleg 383 stanovanj in 66 samskih
sob, ki so v gradnji že od lani, le-
tos pričeli na novo graditi še 407
stanovanj. Od skupnega števila
stanovanj, ki bodo v gradnji v le-
tošnjem letu, jih bo do konca le-
ta zgrajenih 445 ter 66 samskih
sob. Tako bo letos vseljivih dosti
več stanovanj, kot jih je bilo lani.
Družbeni načrt nadalje predvide-
va, da bo za gradnjo stanovanj
vloženih 1.400 milijonov dinarjev,
kar je za dobrih 28 % več kot v
preteklem letu. '
To so nekatere misli, ki jih na-
kazuje družbeni plan celjske obči-
ne za letošnjo gradnjo stanovanj.
To so samo glavne smernice; pri-
zadevanja za čim večjo, hitrejšo
in cenejšo gradnjo stanovanj pa
povedo dosti več.
Prvo mesto in največjo pozor-
nost vsekakor zasluži odločitev
delovnega kolektiva celjskega in-
dustrijskega gradbenega podjetja
»Ingrad« za gradnjo montažnih
stanovanjskih blokov po licenci
»Jugomont« Zagreb, torej podjet-
ja, ki ima vsekakor največje iz-
kušnje pri mantažni gradnji sta-
novanj v naši državi.
Razgovori, da tudi Ingrad osvo-
ji montažno gradnjo stanovanj so
trajali precej časa; nazadnje je
pri njih v Zagrebu sodelovala
močna skupina strokovnjakov iz
Celja. Vsi ti razgovori so se
uspešno končali. Za montažno
gradnjo stanovanj v blokih pa
govori ne samo cenejša izvedba,
marveč tudi časovno hitrejša
gradnja. S pomočjo montažne
gradnje bomo v krajšem času pri-
šli do ustreznega števila stano-
vanj, ki so vsaj zaenkrat name-
njena za tržišče.
Ingrad bo začel z montažno
gradnjo stanovanj v blokih za tr-
žišče na Otoku II, to je na prosto-
ru med Čopovo ulico ter ljudskim
kopališčem. V prvi fazi bo zasta-
vil gradnjo dvesto takšnih sta-
novanj v montažnih stanovanj-
skih blokih. Računajo, da bo od
tega letos vseljivih že sto, med-
tem ko bi z drugimi nekoliko po-
čakali, da bi videli vse prednosti,
pa tudi morebitne pomanjkljivo-
sti takšne gradnje in jih takoj
odstranili.
Takšni so načrti Ingrada. Med
graditelje stanovanj pa se bo le-
tos močneje vključil tudi Gradiš,
ki ima na razpolago dvoje loka-
cij: Lisce (Lunovo posestvo) ozi-
roma Otok III. Lokacijo si bo
Gradiš izbral sam. Težnja tega ko-
lektiva je prav takp v tem, da za-
stavi gradnjo stanovanj na več-
jem kompleksu, torej več stano-
vanj, oziroma več blokov hkrati,
zaradi česar bi prav tako pocenil
vse storitve.
Kakor v letošnjem letu, tako
bo tudi v naslednjih težišče grad-
nje stanovanj ponovno preneseno
na Otok in sicer na celotno nje-
govo območje do Ložnice. Manj
kot tu bodo gradili na Dolgem po-
lju ter v Liscah. V letošnjem letu
pa bosta izpolnjeni dve vrzeli tu-
di v starem delu mesta, to je na
Savinjskem nabrežju ter v Cu-
prijski ulici.
Izredno hvaležne in zanimive
so tudi pobude za gradnjo indivi-
dualnih hišic. Lep delež pri tem
bo imel delovni kolektiv Cinkar-
ne, ki bo zazidal večji kompleks
v Selcah ter stanovanjska zadru-
ga Dom, ki bo odpra nova grad-
bišča na Hudinji. V pripravi pa
je tudi ureditveni načrt za Ostrož-
no. Več o tem pa prihodnjič.
M. B.
MALI KOMENTAR
Pobuda
V predlogu družbenega na-
črta celjske občine za letoš-
nje leto je tudi postavka pe-
tih milijonov za izdelavo na-
črtov za osnovno šolo v Sto-
rah. Ta predlog je sprožil na
zboru občanov na Otoku v
Celju nekaj drugačnih mnenj,
ki zaslužijo pozornost in mor-
da tudi ustrezno upoštevanje.
V razpravi ni nihče načenjal
vprašanja, ali je v Storah
osnovna šola potrebna, ali ne,
ker je več kot znano, da v
tem industrijskem kraju moč-
no pogrešajo primerno šolsko
poslopje. Zatorej ni šlo za i
šolo za njo ali proti njej, tem-
več edin ole za to, ali je po-
trebno in prav, da za vsak
objekt, ki ga hočemo graditi,
in tako tudi za vsako šolo,
naročamo nove in posebne
načrte. Mar bi tudi v teh pri-
merih ne mogli uporabiti že
preizkušenih in jih samo pri-
lagodiil novemu okolju in po-
dobno?
Vprašanje je vsekakor
umestno, zlasti z laičnega
stališča skrbnega gospodarja.
In če je tako, potem bi ga
kazalo proučiti ш spremeniti
prakso. Morda bi se dalo na
ta račim prihraniti nekaj mi-
lijonov, seveda ne da bi pri
tem trpela osnovna misel, da
v Storah na vsak način po-
trebujejo novo šolo. Sicer pa
ne gre samo za Store. Potre-
be po gradnjah novih šol se
porajajo iSkoraj iz dneva v
dan, iz leta v leto. Zato naj
bo predlog z zbora občanov
na Otoku samo spodbiida za
uveljavitev drugačne prakse
pri naročanju načrtov, prak-
se, ki bo morebiti cenejša, če
pri tem ne bo trpela kvalite-
ta. Pobuda je tu, strokovnja-
ki pa naj povedo, če je na
mestu, ali ne.	-an
URBANIZEM
in odločanje
o njem
Ko ljudski odbori na podlagi
osnutkov urbanističnih progra-
mov sprejemajo posamezne con-
ske ureditvene načrte — v obliki
predpisov — se občanu in še zlasti
občinskemu odborniku vsiljuje
misel o pogojih in možnostih
stvarnega soodločanja v procesu
priprav in sprejemanja načrtov,
ki ob velikih stroških terjajo iz-
redno veliko strokovnega dela.
Kljub vsej obilici strokovnih
priprav pa je urbanizem, če iz-
vzamemo detaljne strokovne iz-
vedbe površin in obdelave potreb
prebivalstva, plod človeške emo-
cionalne ustvarjalnosti, ki v svo-
jih najglobljih zasnovah še ne ter-
ja širokega strokovnega znanja.
O tem priča historični razvoj mno-
gih naselij, ki so nastala na osno-
vi praktične izkustvenosti in tvo-
rijo tako funkcionalno kakor tudi
estetsko urbanistično celoto.
Tega ne poudarjamo z name-
nom, da bi zanikali potrebe po ko-
riščenju znanstvenih dognanj,
brez katerih v sodobnem svetu ni
mogoče slediti dogajanjem, razvo-
ju in rešitvam. Opozarjamo le na
dejstvo, da mora tudi nestro-
kovnjak prispevati k temeljnim
urbanističnim zasnovam, zlasti
ker je prost poklicnih vezi in vpli-
vov, ki strokovnjaka večkrat ovi-
rajo pri delu.
Glede na to ni pravilno, ko
strokovnjaki večkrat že a priori
odklanjajo predloge nestrokovnja-
kov posebej še, če le-ti v rešitvah
vidijo le vizijo določene umetniš-
ke smeri, ki ima večkrat, žal, za
posledico prav slabe rešitve in
neracionalno izkoriščene površine
dragocenih zazidljivih zemljiščih.
In da pri tem ne omenjamo povi-
šanih cen za komunalne ureditve
takih nerealističnih načrtov. Pod
motivacijo takozvanih mešanih
zazidalnih področij so naselja, ki
niti z estetskih niti strokovnih ali
družbenih gledišč ne predstavljajo
racionalnih urbanističnih enot.
Ob spoštovanju načela, da ob-
čina z urbanizmom rešuje naloge
prometa, vodotokov, bivanja, pro-
izvodnje in rekreacije na svojem
področju, so urbanisti dolžni zbi-
rati godatke in predlagati po us-
treznih strokovnih predpripravah
alternativne rešitve posameznih
področij v okviru realnih možno-
sti. Tako delo pa terja spoštova-
nje znanstvenih izsledkov tako
glede velikosti in opremljenosti
stanovanj, bruto in neto zazidal-
nih površin, stanovalske gostote
odvisno od števila stanovanjskih
etaž, nivelacijskih načrtov, od-
stotka zazidljivosti tal, odprte ali
zaprte gradnje, osvetlitvenih po-
gojev, potrošniških zmogljivosti,
števila garaž itd.
Občan se zelo težko opredeli za
urbanistično ureditev, ki se ne
podreja nikakim zakonitostim, ki
opravičuje vse — seveda na ra-
čun cene storitev in zemljiških po-
vršin. Takih zasnov ne razume,
ker so kot abstraktna podoba, ka-
teri tudi sicer ne dajemo pred-
nosti. Že samo dejstvo, da urba-
nist določi stolpnico ob prostoru,
kjer je včeraj določil dvojček alî
četvorček, pove, da strokovnost ni
bila izražena.
Pri sprejemanju takih važnih
predpisov, kot so odloki o uredit-
venih načrtih mestnih področij,
bi morali občani in zlasti še od-
borniki ljudskih odborov biti se-
znanjeni ne le z maketami podro-
čij, ampak tudi elementi urbani-
stičnih normativov, ker so le-ti
porok za racionalno izvajanje ur-
banizma in pametno komunalno
štednjo, saj prav nanje pade od-
govornost za kompleksno reševa-
nje komunalnih problemov. Tako
bi odpadla marsikje neenakomer-
nost vlaganj denarnih sredstev,
saj so očitni primeri, ko se na eni
strani predvidevajo znatna sred-
stva za urejevanje naselij, a dru-
god istočasno propadajo najnuj-
nejša komimikacijska sredstva.
Ce bomo probleme iirbanizma
in komunalne izgradnje tolmačili
iz takih stvarno podanih aspektov,
ne bo na občinski seji o kaki toč-
ki dnevnega reda govoril le usluž-
benec ObLO — strokovnjak — kot
je bil z izjemo enega odbornika
to primer na zadnji seji ObLO
Celje v zadevi odloka o ureditve-
nem načrtu Otoka. Pri zadevi pa
bi bilo le treba navesti, da se ur-
banizem tiče vseh, predvsem_pa
odbornikov ljudskega odbora, ki
so po svoji funkciji dolžni opo-
zarjati na nedostatke tudi v ur-
banizmu svoje občine.
N. A.
Družbeni plan in proračun
KONJIŠKE OBČINE ZA 1963. L ETO STA SPREJETA
S sprejemom družbenega plana
in proračuna konjiške občine za
letošnje leto, kar sta opravila oba
zbora občinskega ljudskega odbo-
ra na torkovi seji, se je končala
razprava, ki je tudi v tej občini
pritegnila k sodelovanju izredno
veliko občanov. Kakor marsikje
drugod, tako je tudi analiza zbo-
rov občanov za konjiško območje
opozorila na izredno zanimanje
volivcev za probleme in naloge
občine.
Letošnji družbeni plan konjiške
občine predvideva, da se bo skup-
ni obseg proizvodnje in storitev
povečal za 11, narodni dohodek
pa za okoli 12 »/o. S tem se bo
ustvarjeni narodni dohodek na po-
sameznega občana v občini po-
večal v letošnjem letu od 223.34;:
na 249.781 dinarjev. Posebno po-
glavje v družbenem planu imajo
gospodarski odnosi z inozem-
stvom. Računajo, da bo izvoz na-
rasel za 3,7 "/o.
Investicijska sredstva se bodo
vlagala predvsem za dovršitev
objektov, ki so že v gradnji ter
v tiste namene, ki so v skladu s
smernicami perspektivnega pro-
grama. Skupna investicijska sred-
stva za gospodarske in negospo-
darske namene bodo znašala ne-
kaj nad 967 milijonov dinarjev, od
tega skoraj 707 milijonov za go-
spodarske ter 260 za negospodar-
ske namene.
Ko so sprejemali družbeni plan
za letošnje leto, so odborniki po-
trdili tudi odlok za predpisovanje
občinskih doklad na dohodek od
kmetijstva. Novi odlok razdeljuje
celotno občinsko območje na štiri
rajone. Medtem ko so že lani ve-
ljale tri lestvice, so letošnje štiri
zagotovile pravičnejšo odmero.
Proračun konjiške občine za le-
tošnje leto obsega dohodke v zne-
sku nekaj nad 316 milijonov di-
narjev.
Ob zaključku zasedanja so od-
borniki sprejeli odlok o najvišjih
tarifah za dimnikarske storitve
ter predlog pravil občinskega
sklada za varstvo otrok.
Vsepovsod aktivni
Bilo bi narobe, če bi delo kate-
re koli organizacije, tako tudi sin-
dikalne, ocenjevali po občnem
zboru, saj je končno povsem ne-
mogoče, da bi na zboru, ki po na-
vadi traja nekaj ur, pregledali in
ocenili vse delo, ki ga je opravila.
To predvsem drži tudi za nedelj-
ski občni zbor sindikalne orga-
nizacijé tovarne emajlirane jjoso-
de, pa ne zato, da je bil morebiti
slab, marveč zlasti zavoljo tega,
ker je bilo preveč uspešnih akcij,
ker je bilo veliko dela, ki ga je
ta organizacija opravila v minu-
lem razdobju, pa ga ni bilo mogo-
če v celoti obravnavati.
Del vse te pestre in odgovorne
dejavnoßti je v svojem poročilu
nanizal dosedanji neutrudljivi
predsednik sindikalne podružni-
ce, Franc Belak. Sindikalna orga-
nizacija Emajlirke je zlasti velL-
ko napravila kot mobilizator vseh
svojih članov za izpolnjevanje
proizvodnih nalog. Pri tem je po-
vsem uspela, kar so na koncu le-
ta pokazale številke, da je bil plan
ne samo izpyolnjen, marveč tudi
presežen. Hvaležno torišče dela je
našla še pri utrjevanju in krepitvi
vseh organov delavskega samo-
upravljanja. Sicer pa, kot je dejal
tovariš Belak, bi lahko napravili
na tem področju še kaj več. Zdi
se namreč, da so bile lani vse si-
le bolj usmerjene na izpolnje-
vanje proizvodnih nalog kot na
krepitev dela samoupravnih orga-
nov.
Skoda, da udeleženci občnega
zbora v ra25pravi niso reagirali na
tisti del poročila, ki je obravna-
val nekatere primere nezdravih
medsebojnih odnosov. Saj bi ta-
ko še v večji meri prišla do izra-
za obsodba tistih, ki take odnose
kalijo.
Na občnem zboru so vnovič
opozorili na nujno in pospešeno
gradnjo stanovanj, pa tudi na ti-
sto dejavnost, ki jo mora zlasti
sindikalna j>odružnica uveljavlja-
ti v najrazličnejših oblikah rekre-
acije. Tu gre tako za športno de-
javnost, kot tudi za prijetne izlete
in koriščenje dopustov.
—an
Pogled v dvorano med občnim zborom sindikalne organizacije
tovarne emajlirane posode v Celj u.
Na pobudo doma JLA bo v ne-
deljo 31. t. m. gostoval v Celju
ansambel mladinskega kulturno
umetniškega društva »Milice Pav-
lič-Kata« iz Varaždina. Na odru
velike dvorane Narodnega doma
se bodo žA^rstile folklorne skupine
7. izvajanjem najrazličnejših na-
ixxìnih plesov, zatem pevci itd.
F*rireditev se bo pričela ob ipol
osmih zvečer. Vstopnice v pred-
prodaji pa so na razpolago pri
blagajni kina Union.
1
Obisk iz Varaždina
CELJSKI TEDNIK STE V. 12. — 29. marca 1963	1
Dvakrat
začetek
že zadnjič smo poročali, da je Rogaška Slatina tudi čez
zimo obdržala stalno okoli 300 gostov na zdravljenju. S pri-
hodom pomladi pa se začenja nova sezona, ko bo v Rogaški
Slatini zasedeno zadnje ležišče. Lani so zabeležili rekorden
obisk tujih gostov, ki jih pošiljajo bodisi tuja zdravstvena
zavarovanja ali pa prihajajo po nasvetih zdravnikov ter
lastnem nagibu sami. Zabeležili so 37.000 nočitev tujih go-
stov, kar je 10.000 nočitev več kot najbolj ugodno predvojno
leto (1938).
Z začetkom nove sezone v tem zdraviliško-turističnem
kraju pa je tu še en začetek. To je začetek gradnje nove te-,
rapije. To bo lepa desetnadstropna stavba, posajena v breg
z vrelci. Vrednost nove stavbe je velika, sicer pa tudi inve-
sticijska vsota ni majhna — nekaj nad 500 milijonov dinar-
jev. Poleg tega pa že pripravljajo načrte za nov hotel B ka-
tegorije, ki bo imel tudi kavarno, restavracijo.
Nova terapija (stara gotovo ni v okras kraju) bo kon-
čaAa prihodnje leto, ko bo Rogaška Slatina praznovala
300-letnico zdravilišča.
POSVETOVANJE O KMETIJSTVU NA GOSPODARSKI ZBORNICI
Pozornost začetku
Pred dnevi je bilo pri gospodar-
ski zbornici za celjski okraj po-
svetovanje, katerega so se udele-
žili zastopniki vseh kmetijskih or-
ganizacij iz celjskega okraja. Raz-
pravljali so predvsem o nekaterih
problemih in nalogah v zvezi z
začetkom del na kmetijskih povr-
šinah.
Najprej so podrobno obravnava-
li predlog vodne skupnosti, ki na-
merava vložiti v meliorativna de-
la za potrebe kmetijstva letos kar
okoli 100 milijonov dinarjev. S
tem bi avtomatično sredstva, ki se
naberejo iz kmetijstva v sklad za
regulacije in melioracije, kanali-
zirali nazaj za potrebe kmetijstva.
Ta osnovni predlog so udeleženci
po daljši razpravi osvojili. S tem
bodo bistveno pospešili prizade-
vanja za hitrejše melioriranje
močvirnatih in kislih zemljišč v
našem okraju. Hkrati pa bodo
omogočili tudi postopno meliora-
cijo predelov, ki bi spričo neza-
,clostnih sredstev kmetijskih orga-
nizacij na tem področju ostala za-
močvirjena.
Ob tej priložnosti so se udele-
ženci posvetovanja podrobno do-
taknili tudi dinamike sklepanja
kooperativnih pogodb. Ugotovili
so, da sklepanje pogodb v celj-
skem okraju hitro napreduješ da
pa obstajajo še nekatere hibe, ki
jih bo polagoma potrebno odpra-
viti. Značilna je tudi ugotovitev,
da je večina kmetijskih organiza-
cij uresničila naloge glede proiz-
vodnega sodelovanja krompirja,
večina pa je uspela tudi nabaviti
potrebne količine prvovrstnega se-
mena. Morda je zanimivo, da so
se le v Šaleški dolini odločili, da
se bodo do kraja naslonili spričo
posebnih pogojev na lastno proiz-
vodnjo.
Na posvetovanju so pregledali
tudi pereč problem žitnin. Ugoto-
vili so, da v mnogih primerih je-
senski posevki niso primerno pre-
zimili, tako da bodo glede žitnin
naloge za spomladansko setev še
pomembnejše. Zaradi tega je tudi
razumljiva dokaj kategorična zah-
teva, da se morajo kmetijske or-
ganizacije temeljito pripraviti na
nabaviti zadostno količino seme-
spomladansko setev, da morajo
na,pripraviti strojni park in po-
dobno.
Na posvetovanju so obravnavali
tudi trenutno eno najbolj perečih
vprašanj in prvo nalogo vseh
kmetijskih organizacij — razširi-
tev lastne proizvodnje. V vsem
okraju predvidevajo, da je naloga
na tem področju precej ob-
sežna. Vendar obstajajo vsi objek-
tivni pogoji, da uresničijo te na-
loge. Tempo podružbljanja kme-
tijskih površin bi potekal še hit-
reje, če bi ne obstajale nekatere
težave zaradi neurejenega kata-
stra, ki pa jih bo treba odstraniti.
TO JE NAPAK!
Na seji šmarskega sveta za no-
tranjo politiko so razpravljali tu-
di o dimnikarski dejavnosti, ki jo
zdaj opravlja celjsko dimnikar-
sko podjetje. Opazili so, da mar-
sikje občani zavračajo dimnikarja
in ne puste ometati. Zaradi tega
so napravili mnogi prekrške in bi-
li poklicani pred sodnika. Hkrati
pa se stranke pritožujejo, da je
kakovost ometanja slaba, ker dim-
nikarji opravljajo to nevestno in
ne pazijo na snago. Zdaj bodo po-
novno podučili vse občane, da je
ometanje sicer obvezno, prav ta-
ko pa biodo spremljali delo dimni-
karjev in zahtevali, da tudi zdaj,
ko so se vključili v družbeni sek-
tor, opravljajo svojo dolžnost z
vso odgovornostjo.
POTREBNI SO HITRI UKREPI
60 obrtnikov
manj
Obrtna dejavnost v šmarski ob-
čini je v naglem upadanju. Od
leta 1959 do danes je odjavilo obrt
60 zasebnikov, tako da aa neka-
tere usluge, ki jih občani močno
potrebujejo, sploh ni več razvite
dejavnosti. Tako je v občini ko-
maj 11 kovačev, katerih povpreč-
na starost je nad 50 let; najslabše
pa je glede tega na Kozjanskem
in v okolici Rogatca. Zaenkrat je'
bilo lani največ še zasebnih avto-
prevoznikov, čevljarjev, krojačev
in mizarjev, in sicer,po 12, medtem
ko je samo 1 pečar, 2 sodarja, 2
kolar j a in 3 šivilje. Ob vsem pa
so ugotovili, da je premalo skrbi
za naraščaj, saj vajencev skoraj
ni.
Občinski odbor je zato ime-
noval posebno komisijo, ki bo
proučila stanje v obrtništvu, da
bodo tako lahko uredili davčno
politiko do obrtništva, ki doslej ni
ustrezala. Upoštevati bo potrebno
tudi poklicno usmerjanje mladi-
ne, saj je anketa v osmih razre-
dih osnovne šole pokazala, da se
134 absolventov želi vključiti v uk,
za kar pa v občini ni bilo poda-
nih pogojev. Pravkar so osnovali
v šmarski občini enotno komunal-
no podjetje, ki bo skušalo razvi-
jati obrtne dejavnostf, ustreči ob-
čanom, obenem pa bodo zajezili
šušmarstvo, ki se je ponekod raz-
bohotilo. Za direktorja združenega
komunalnega podjetja so imeno-
vali Ivana Skaleta iz Rogaške
Slatine,
SKRBIJO ZA SVOJE DELAVCE
Na seji upravnega odbora že-
lezarne v Štorah so razpravljali
o pomoči zdravstveni službi v
Šentjurju pri Celju. Na podlagi
analize, ki jo je izdelala kadrov-
ska služba podjetja, so ugotovili,
da več kot 30 odstotkov zaposle-
nih delavcev v štorski železarni
stanuje na območju občine Šent-
jur in da se večina njihovih
svojcev zdravi v tamkajšnem
zdravstvenem domu.
Številka je bila hudo pretirana
y pretekli številki smo objavili
pismo našega bralca, ki je pro-
sil za -pojasnilo o pojavu poviša-
nja dimnikarskih uslug. Dimni-
karsko podjetje v Celju je želji
bralca in z namenom, da javnosti
pojasni nekatere svoje probleme,
ustreglo in nam poslalo tale od-
govor:
že predlani so finančni poka-
zatelji kazali, da bo potrebno
povečati ceno, vendar tega tedaj
nismo storili. Dokaj razumljivo
Pa je, da je podjetje zaradi tega
Zašlo v finančne težave. Zaradi
iega je občinski ljudski odbor
eni izmed svojih sej imenoval
^ornisi j o, ki bi naj pregledala de-
jansko stanje v podjetju.
Komisija je delo podrobno in
temeljito opravila. Pregledala je
finančno stanje podjetja, nadalje
primerjala cene dimnikarskih
Uslug v ostalih slovenskih me-
^^ih ter ugotovila, da so cene v
^^talih podjetjih znatno višje od
^^danjih cen celjskega dimnikar-
podjetja.
^ ^akaj je prišlo do delnega zvi-
^^nja cen dimnikarskim uslu-
ëam?
NAJPREJ JE POTREBNO PO-
UDARITI, DA NE GRE ZA PO-
VEČANJE CEN ZA 140 ODSTOT-
KOV KOT TO PISEC TRDI,
TEMVEČ LE ZA OKOLI 25 OD-
STOTKOV V POVPREČJU. RA-
ZEN TEGA SE NEKATERE PO-
STAVKE V CENIKU SPLOH NI-
SO SPRMENILE.
Komisija pa je nesporno ugo-
tovila, da ob tedanjih povpreč-
nih cenah ni možno nemoteno
poslovanje podjetja. Tako se je
celo zgodilo, da 'delavci niso mo-
gli dobiti izplačila učinka za 12
in tudi 14-urno dnevno delo. Isto-
časno nismo mogli nabaviti de-
lavcem potrebnih zaščitnih sred-
stev in podobno.
Zaradi tega je komisija pred-
lagala občinskemu Ijudsžemu od-
boru korekturo cen, in sicer do
meje, ki bo sprejemljiva za pre-
bivalce in hkrati spravila pod-
jetje iz težave, ki pa ima vselej
zelo negativen učinek na uspeh
poslovanja, na delovni elan in
prizadevnost posameznih delav-
cev.
Ob tem ne kaže tudi prezreti,
da je bilo med našimi delavci
precej negodovanja v sled dej-
stva, da ob istem delu ne mo-
rejo biti ustrezno nagrajeni sa-
mo zaradi nepravilno nastavlje-
nih osnovnih cen. Kot posledica
so se pojavili primeri odpovedi -
ljudje so zapuščali našo stroko.
To je bilo še bolj boleče, ker
zlasti v naši stroki primanjkuje
ustreznih kvalificiranih moči. Ti
pojavi vsekakor niso ugodni niti
za prebivalce, kajti dimnikarstvo
v sedanjih pogojih mora obsta-
jati.
Če izhajamo iz tega, je dokaj
razumljivo, da je bilo potrebno
misliti na ustrezno izboljšanje
delovnih pogojev. Morda je prav
glede delovnih pogojev v naši
stroki ilustrativen primer letoš-
nja zima. Koliko trpkih trenut-
kov je bilo v hudem mrazu in
koliko samoodpovedovanja je bi-
lo potrebno, da so naši delavci
kljub hudemu mrazu opravili
svoje delo in potrebne interven-
cije.
Prav je, da odgovorimo tudi
na vprašanje, kako je s plače-
vanjem uslug, četudi te niso
opravljene?
Ustrezni predpisi natanko do-
ločajo, da morajo biti vse ku-
rilne naprave obvezno očiščene
v strnjenih naseljih in da lastni-
ki kurilnih naprav dimnikarja pri
tem ne smejo ovirati. Toda žal
se to dogaja, in sicer predvsem
zaradi tega, ker prebivalci niso
seznanjeni s tem zveznim pred-
pisom in tudi navadno ne vedo,
da zaradi zanemarjanja čiščenja
dimnikov lahko utrpe precejšnjo
škodo. Občinski odlok, ki se na-
slanja na zvezni predpis, pa na-
tanko določa, da v primerih, ko
dimnikar po krivdi stranke ni
mogel očistiti kurilnih in dimnih
naprav, zaračuna uslugo po odo-
breni tarifi.
To so dokaj jasna določila, ki
pa dimnikarje vežejo na svoje
dolžnosti tudi zaradi požarno
varnostnih vzrokov, kajti dimni-
kar je za varnost v tem pogledu
osebno odgovoren.
Menimo tudi, nam pišejo iz
dimnikarskega podjetja, da pre-
bivalci premalo cenijo to odgo-
vorno in največkrat nehvaležno
delo, ki ni lahko, ki je zdravju
škodljivo in v mnogih primerih
tudi nevarno. Morda bi bilo prav,
če bi se včasih ljudje, ko ocenju-
jo delo naših delavcev, le za čas
zamislili v njihov položaj. Tako
bi bržčas mnoge neupravičene
kritike hitro odpadle.
D. P.
Ureditev gostišč v Žalcu
Prejšnji teden so zborovali čla-
ni sindikata gostinskega podjetja
«■Hmeljar« v Žalcu. Občni zbor
gostincev je bil izrazito delaven,
udeležili pa so se ga tudi predsed-
nik občine Tone Debelak, predsed-
nik občinskega odbora SZDL Tone
Debelak in predsednik občinskega
sindikalnega sveta tov. Vlado Go-
rišek.
V razpravi so člani kolektiva
»-Hmeljar-« podrobno obravnavali
nekatere lanske uspehe in slabo-
sti, ..hkrati pa tudi naloge, ki jih
bo moral kolektiv uresničiti. Lani
je 32 članov kolektiva ustvarilo
za preko 22 milijonov dinarjev
bruto produkta. Letos pa se je k
podjetju pridružilo še gostišče
Šmohor iz Libo j, kar bo nedvom-
no pripomoglo k še večjim uspe-
hom. Za letos so si zastavili ob-
sežne in odgovorne naloge, med
katerimi je najbolj zanimiva ure-
ditev vrtnih gostinskih prostorov
pred gostišči in ob njih. Za čas so
se ustavili še ob kostanjih, ki so
pred kolodvorsko restavracijo. Ti
so ,ostali od nekdanjega drevore-
da, čas jih je že pošteno načel, ra-
zen tega pa se jih je oprijela še
drevesna bolezen. Zaradi tega bo-
do kostanje podrli, da bi pa vrt
ne bil na prisojnem, bodo tu za-
sadili hitro rastoče drevje. Odlo-
čili so se za katalpe.
Spričo pomanjkanja obrata
družbene prehrane pripravlja žal-
sko gostinsko podjetje tudi tople
obroke za gospodarske organiza-
cije in skrbi za prehrano abonen-
tov. To dejavnost bodo letos še
okrepili, kajti zaenkrat še niso za-
dostili vsem potrebam prebival-
cev.
Veliko so razpravljali tudi o
tem, kako čim hitreje dvigniti
kvaliteto gostinskih uslug. Turi-
stična sezona je namreč pred vra-
ti in do takrat, so menili, bo po-
trebno zastaviti vse sile, da bodo
domači in tuji gostje bolje in kva-
litetneje postreženi.
Med drugim predvidevajo z ure-
ditvami polepšati tudi notranji
videz gostišč in jih pripraviti ta-
ko, da bodo za gosta čim prijet-
nejši kotiček, kjer se bo počutil
domače in sproščeno.
J. D.
Morda je že prepozno
v Žalcu smo lahko zvedeli za
mnenje pleskarja Karla Juga, ki
je pustil obrt zaradi visokih davč-
nih obveznosti. Takole pravi:
Pleskar sem po poklicu in sem
svojega poklica vesel, toda obvez-
nosti so me tako pritisnile, da ni-
sem mogel več obdržati obrti. Za-
radi tega sem jo odpovedal in se
zaposlil v industriji. Istočasno pa
žal vem, da je ne samo v Žalcu,
temveč tudi drugod, veHka potre-
ba po pleskarjih. Zaradi tega je
zares škoda, da so novi preapisi,
ki bistveno omiljujejo pogoje de-
lovanja potrebnih obrtnikov, pri-
šli šele sedaj.
Polagoma sem se namreč znašel
na novem delovnem mestu in ga
ne bom bržčas menjal. Mnogi mo-
ji tovariši pa bodo spričo novih
pogojev iponovno prevzeli obrt,
kar je prav gotovo pravilno, kajti
v zadnjem času prebivalci vse
bolj čutijo težave zaradi pomanj-
kanja ustreznih obrtnih delavnic.
Zadeva bo vsekakor najbolje
гм-ејепа, ko bodo osposobljene
obrtne delavnice socialističnega
sektorja, toda trenutno te še vseh
potreb ne morejo zadostiti. Tu pa
je ključ problema. Istočasno pa
menim, da se bodo občinski ljud-
ski odbori morali še bolj dosledno
zavzeti za urejanje servisnih de-
lavnic v okviru stanovanjskih
skupnosti. Trajno rešitev namreč
lahko iščemo le na ta način, kajti
precej je obrnikov, ki so obrt od-
povedali zaradi starosti in žal za
njih ni zamene. Zaradi tega ta
problem prav gotovo ne sme osta-
ti ob strani.
-le
Spremembo v davčni politiki
v TEH DNEH V VSEH OBCiNAH ŽIVAHNO DELAJO
NA TEM, DA BI S PRAVILNEJŠO DAVCNO POLITIKO V
OBRTI USTAVILI ZELO HITRO UPADANJE PREDVSEM
USLUŽNOSTNE OBRTI. ZLASTI VELIKO ODJAV OBRTI
SO ZABELEŽILI LANI, IN SICER V VSEM OKRAJU PRE-
KO 200. TA ŠTEVILKA PA OSTANE ŠE TOLIKO POMEMB-
NEJŠA, CE VEMO, DA GRE PREDVSEM ZA ONE USLUŽ-
NOSTNE OBRTI, KI SO POTREBNE IN BREZ KATERIH
OBČANI NE MOREJO.
Klasičen primer so na primer
petrovce. Tu so imeli nekdaj do-
mala vse obrtne dejavnosti — tu-
di frizerja in trañko — danes pa
V kraju razen trgovine ni ničesar
več'
Ko smo te probleme skušali po-
drobneje osvetliti, smo se zanima-
li po vseh občinah — zlasti pa v
¿alski, celjski in šentjurski.
V vseh občinah so enakega mne-
nja, da bo obremenitve zasebnih
obrtnikov, ki opravljajo uslužno-
stno obrt — ali ki bi hoteli oprav-
ljati uslužnost obrti, katere v kra-
ju ni, potrebno zmanjšati. Vendar
pa pri tem poudarjajo, da je na-
pačno mnenje, da je problem
možno rešiti samo z znižanjem ob-
činske doklade. Ta namreč v vsej
vsoti davčne obremenitve obrtni-
kov predstavlja le šestino in je
zmanjšanje občinske doklade le
delček tega, kar je potrebno sto-
riti.
Vendar je potrebno poudariti,
da v vseh občinah obstajajo po-
sebni pogoji, da pa je možno bi-
stveno korigirati obveznosti po-
trebnih obrtnikov z zmanjšanjem
osnove in s tem, da obrtnikom
omogočijo osebne dohodke, ki bo-
do zadostovali za življenje. Razen
tega je pri oceni bistveno tudi za-
ledje. Cisto drugače bo potrebno
obravnavati obrtnika na Planini
ali v Celju, drugače na Vranskem
ali v Velenju.
Tako so nam v Šentjurju pove-
dali, da bo v nekaterih primerih
potrebna tudi simbolična pavšalna
obdavčitev, kajti sicer l^do ne-
kateri kraji še naprej brez pre-
potrebnih uslužnostnih obrtnih
delavnic. Istočasno pa se bodo mo-
rale krajevne skupnosti zavzeti za
organizacijo ustreznih uslužniost-
nih obmih delavnic.
Tak iprimer je na primer kro-
jač Peršič iz Planine, ki je prav
zaradi preobremenjenosti pri ob-
veznostih odpovedal obrt. V takih
primerih je lahko pavšalna davč-
na obremenitev tudi 10 tisoč di-
narjev, sicer pa ostane kraj brez
krojača, kar močno prizadene pre-
bivalce.
V	Celju so nas posebej opozo-
rili, da je potrebno ločiti proiz-
vodno obrt od uslužnostne in tudi
slednjo še deliti na deficitarno.
Nekaterih obrtnikov skratka tudi
v Celju primanjkuje, kar je ob
vse večjem prilivu prebivalcev iz
drugih krajev zaradi obrtnih
uslug še težji problem.
V	Žalcu menijo, da bo proble-
mom obrti potrebno letos posve-
titi izredno pozornost, kajti obrt
je odpovedalo okoli 70 zasebni-
kov. Vendar bo tudi potrebna te-
meljita presoja in predvsem po-
udarek na krajevni potrebi. Kajti
občinska politika nasploh — tudi
davčna — mora biti prilagojena
potrebam prebivalstva. Spričo ne-
zadoščenih potreb v obrtnih sto-
ritvah pa v vseh občinah zazna-
mujejo izrazito hiter porast šuš-
marstva, ki bo s spremenjeno in
Seveda pri tem največji delež
odpade na industrijo, in sicer na
usnjarsko,. kovinsko in lesno, ki
so v občini najbolj razvite. Te go-
spodarske panoge imajo letos tudi
najvišje obveznosti za izvoz, kjer
sta na prvem mestu usnjarski
kombinat >^KONUS^^ in LIP Slov.
Konjice, njima pa sledita še ko-
vinski podjetji »KOSTROJ^-c in
TKO Zreče.
Produktivnost dela v gospodar-
skih organizacijah naj bi porastla
za dobrih 7 "/o, število zaposlenih
pa le za okoli 3 "/o, dočim bo oseb-
na potrošnja za kakih 6 "/o višja
od lanskega leta.
Že teh nekaj podatkov kaže, da
čaka gospodarske organizacije, or-
gane upravljanja in strokovna
vodstva v letošnjem letu zelo ve-
lika odgovornost. S planom pred-
videne naloge so zelo obsežne in
narekujejo, da Ido potrebno že v
začetku leta resno pristopiti k
njihovem izvajanju. Vsako zamu-
janje se namreč maščuje v drugi
polovici leta, ko je treba nado-
knaditi zamujeno, kar nas uče iz-
kušnje iz preteklih let. V tem
oziru je bilo zelo umestno upozo-
rilo predstavnika podružnice za
socialno zavarovanje na nedav-
nem skupnem zasedanju vodstev
političnih organizacij v občini, ki
je omenil izredno velike izpade
delovnih dni sredi preteklega leta.
To je imelo za posledico še pove-
čane izdatke iz sredstev socialne-
ga zavarovanja.
Investicije v gospodarstvu so
namenjene predvsem za dovršitev
že v lanskem letu pričetih nalog.
Tako so na lesnem obratu lani
pričeli z gradnjo večje mizarske
obratovalne hale, vendar je izred-
no ostra zima dela kasneje pre-
prečila. Tudi KOSTROJ ima v
gradnji nov obrat, v katerem bo
delo neprimerno lažje od sedanjih
prostorov. Usnjarski kombinat
»KONUS<-< pa bo letos del sred-
stev vložil v postavitev novega
objekta družbene prehrane, ostalo
pa za nabavo strojne opreme in
za načrte skladišča surovih kož. V
Ločah bo tamkajšnja opekarna
pristopila k gradnji druge proiz-
vodne hale, TKO Zreče pa bo med
drugimi investicijami nabavila še
induktivno peč.
Skupne investicije v gospodar-
stvo bodo znašale nad 700 milijo-
nov dinarjev, pri katerih odpade
nad polovico za industrijo, več kot
150 milijonov za kmetijstvo, ostalo
pa za druge gospodarske panoge
v občini.	V. L.
bo omogočila poživitev
uslužnostne obrti
omiljeno davčno politiko izgubil
nosilni steber.
Sodijo namreč, da se bo z uve-
ljavitvijo zveznih predpisov in
občinskih korekt;xr za obrt znova
prijavilo kakih 5 Oodstotkov za-
sebnih obrtnikov, ki so doslej obrt
opustili.
Mile Iršič
Obsežne naloge
v konjiški občini
Letošnji družbeni plan konjiške občine predvideva pre-
cejšnje povečanje gospodarske moči. Obseg proizvodnje in
storitev bo v primerjavi z lanskim letom za okoli 11 ®/o višji,
narodni dohodek pa za kakih 12 »/o. Povišanje je skoraj v vseh
gospodarskih panogah približno enako, razen v družbenem
sektorju obrti, v kateri bo znašalo od 14 do 15 "/o. Narodni
dohodek na posameznega občana bo letos približno za 11,8 "/o
višji kot pa je bil v lanskem letu.
0
CELJSKI TEDNIK STE V. 12. — 29. marca 1963	1
Problem celjskega vodovoda
pred rešitvijo
Celjski vodovod sodi nedvomno že nekaj let med naj-
bolj pereče probleme v celjski občini. Zadnje čase niso več
redki primeri, ko so celo že v drugih nadstropjih zgradb brez
vode, ko se dan na dan jezimo nad tem, da priteka iz vo-
dovoda premočno klorirana voda, ko preslab vodni pritisk
ogroža dobre higienske razmere v gospodarskih organizaci-
jah ter ponekod ovira celo proizvodnjo itd. O vsem tem je
že nekajkrat razpravljal občinski ljudski odbor, problem celj-
skega vodovoda pa je bil tudi ena osrednjih tem razgovorov
na nedavnih zborih občanov.
Celjsko vodovodno omrežje se
napaja iz dveh področij. Prvo, vi-
tanjsko zajetje, daje 1200 kubič-
nih metrov vode dnevno. Vodo-
vod, ki teče od izvira v Vjtanju
po dolini Hudinje do Mariborske
ceste skozi Vojnik proti Celju, je
star že 55 let in razumljivo je, da
še zdaleč ne zadošča velikim po-
trebam celjskega mesta. Izvir v
Vitanju je sicer dovolj močan, da
bi lahko dajal še nekajkrat toliko
vode, vendar je cevovod ne more
sproti požirati; cevi so namreč
preozkega profila.
Mnogo več vode pa debi Celje
iz popolnoma druge smeri — iz
črpališča v Medlogu. Od tod pri-
teče dnevno 9000 kubičnih metrov
vode. Toda iz Medloga — je nam-
reč podtalnica — se z vitanjsko še
zdaleč ne more primerjati. Po
kvaliteti je veliko slabša in zato
jo je treba vedno klorirati. Ker pa
ima podjetje Plinarna-Vodovod
zastarelo klorirno napravo, v vodi
klor marsikdaj občutimo. Res je,
da te količine klora v vodi še ved-
no niso škodljive, toda neprijetne
so. V podjetju pa obljubljajo, da
bodo sedanjo napravo še letos za-
menjali z novo, sodobnejšo, ki bo
Celjane rešila te neprijetnosti.
Se glavni rezervoar moramo
omeniti. Naloga glavnega rezervo-
arja — Celje ga ima na Miklav-
škem hribu — je, da v urah, ko
je potrošnja manjša, zbere toliko
vode, da lahko v času, ko je mesto
porabi več, dopolnjuje vodo črpa-
lišča ali zajetja. No, rezervoar na
Miklavškem hribu pa te svoje
dolžnosti ne more opravljati. V
Celju namreč vso vodo sproti po-,
rabimo in za rezervoar je nič ne
ostane. Strokovnjaki celo menijo,
da bi že zdaj porabili kar celih
30 odstotkov vode več, če bi je
bilo.
Vse to nam seveda popolnoma
jasno pokaže, kako zelo je za Ce-
lje in okolico pomembna gradnja
novega vodovoda. Strokovnjaki
so ugotovili, da je najugodnejša
tista rešitev, ki predlaga napelja-
vo vode iz Vitanja. Podjetje Pli-
narna-Vodovod je ta načrt že za-
čelo uresničevati. Prav zdaj delajo
na zajetjih dveh izvirov v Vita-
nju, ki bi skupno dajala okoli
13 tisoč kubičnih metrov vode
dnevno. Ta količina bi zadoščala
do okrog 1995. leta. Tako bi črpa-
lišče v Medlogu ostalo v rezervi
in bi ga uporabljali samo takrat,
kadar bi bilo pomanjkanje vode
res veliko.
Gradnja novega vodovoda pa je
velika naloga. Potekala bo v več
etapah in z vsako etapo bo celj-
ski vodovod pridobil nekaj novih
sto kubičnih metrov vode. Po-
glejmo, kako je s tem!
Zaradi visokega vodostaja Hu-
nje, ki izvir v Vitanju velikokrat
p3plavlja, bo treba najprej strugo
Hudinje nad jezom v Vitanju po-
globiti za dva metra. Poleg tega
naj bi v letošnjem letu uredili za-
jetje in speljali cevovod do Raz-
dela. Tam bi novega priključili
na stari cevovod. S tem bi Celje
pridobilo 340 kubičnih metrov vo-
de dnevno več. Prihodnje leto naj
bi polaganje cevovoda nadaljevali
do Prekorij, kjer bi naj nad Škof-
jo vasjo zgradili tudi glavni re-
zervoar za mesto. S priključitvijo
novega cevovoda na starega v Voj-
niku bi pridobili 750, s priključit-
vijo v Škof ji vasi pa 1600 kubič-
nih metrov vode dnevno. Te nove
kapacitete bi v glavnem krile po-
večane potrebe industrije in go-
skodinjstev, medtem ko bomo vse
prednosti novega vodovoda obču-
tili šele tedaj, ko bo zgrajen do
konca.
In sredstva? Za letošnje leto je
potrebnih 278 milijonov dinarjev,
za prihodnje leto pa nekaj več kot
309 milijonov. To pa so nedvom-
no velikanska sredstva. Nekaj jih
je že zagotovljenih. Ker pa so kre-
diti v glavnem kratkoročni, pod-
jetje Plinarna-Vodovod ne bi mo-
glo odplačevati vseh teh anuitet.
Celjani pa so zato odločili za sa-
moprispevek, ki bi ga naj prispe-
vali v obliki povišanja cene vodi.
Cena naj bi se povišala v gospo-
dinjstvih za 10, v industriji pa za
30 dinarjev. En prebivalec potroši
približno tri kubične metre vode
na mesec; trideset dinarjev zato-
rej zanj nedvomno ne bo prevelik
izdatek. Vsa ta sredstva bodo po-
sebej evidentirali in jih uporabili
res samo za gradnjo vodovoda.
Vse torej kaže, da tokrat ne bo
ostalo samo pri načrtih. Za to pa
je tudi že čas!	-ij
NAJSTAREJŠA
NAROČNICA »^CELJSKEGA
TEDNIKA«
Na Ostrožnem živi verjetno naj-
starejša naročnica Celjskega ted-
nika. To je Antonija Zolnir, ki je
že izpolnila 83. leto. Ko smo ju-
bilantko povprašali, kako je zado-
voljna z našim časopisom, ga je
pohvalila in moramo reči, da smo
bili teh njenih besed še posebej
veseli. Želimo ji še veliko zdravih
let in mnogo razvedrila pri pre-
biranju novic, ki jih posreduje
>»Celjski tednik«!
Tri leta Strogega zapora
zaradi utaje davka
Pred dnevi se je pred senatom
okrožnega sodišča v Celju zago-
varjala Avguština Vračko, obrt-
nica za izdelavo kravat, moških
šalov in žensliih rut iz Celja.
Avguština Vračko je bila zaradi
14 kaznivih dejanj obsojena na
tri leta strogega zapora, na 1
milijon 600 tisoč dinarjev denar-
ne kazni ter na povrnitev 4 mi-
lijonov 125 tisoč dinarjev, kar
ustreza premoženjski koristi,
pridobljeni s kaznivimi dejanji.
Avguština Vračko je bila ob-
sojena zaradi petih napeljevanj
k ponarejevanju uradnih listin,
ko je nagovarjala trgovske po-
močnice in oddelkovodje, da so
izdajali lažne račune, s katerimi
je zvišala svoje materialnè stroš-
ke. Tako je leta 1958 prikazala
za okrog 2 milijona dinarjev viš-
je stroške kot jih je v resnici
imela in s tem utajila za 1 mi-
lijon 800 tisoč dinarjev skupnih
dajatev. Leto dni kasneje je zvi-
šala materialne stroške za 1 mi-
lijon 266 tisoč in s tem utajila
za nekaj več kot 1 milijon dinar-
jev dajatev; leta 1960 je družbo
oškodovala za 754 tisoč dinar-
jev, leta 1961. pa za 521 tisoč di-
narjev.
Na sliki je eno izmed treh pogorišč, kjer so gospodarska noslopja
pogorela d^ ♦a.l
Požgal tudi lastnemu očeta ti
Noč od 19. na 20. marec je bila
za nekatere domačije vasi Brezno
nad Vitanjem več kot usodna. Ti-
sto noč je namreč kar na sedmih
krajih zagorelo. Rdeči petelin se
je prikazal na strehah gospodar-
skih poslopij posestnikov Ignaca
Gornjaka, Marka Medveda, Anto-
na Grma, Jožeta Gornjaka, Anto-
nije Jančič, Alojza Pungartnika
in Angele Slivnikar. Trem od teh
— Antonu Grmu, Jožetu Gornja-
ku in Angeli Slivnikar — je
ogenj uničil zgradbe do tal, drugi
pa so k sreči dovolj zgodaj opa-
zili, da gori in so ogenj pogasili.
Grmova domačija, ki je zdaj brez
gospodarskega poslopja, ima za
okrog 500 tisoč dinarjev škode,
Pungartnikova je utrpela okrog
dva myijona in pol, medtem ko
je bilo gospodarsko poslopje An-
gele Slivnikar vredno kar tri mi-
lijone dinarjev.
Ker so bila pogorišča zelo blizu
drug drugega, so kaj kmalu ugo-
tovili, da gre za namerne požige.
Varnostni organi so storilca iskali
vso noč, naslednji dan pa so ga
končno našli in tudi aretirali. Bil
je to enaindvajsetletni Jože G., ki
je svoje dejanje tudi takoj pri-
znal.
Ko so poskušali ugotoviti vzrok
teh požigov, je Jože G. veliko po-
vedal tudi o svojem življenju. Je
sirota in se je vso otroško dobo
zanj ni nihče kdo ve kako zani-
mal. Sam se je zaposlil, nato pa
je zbolel na pljučih in se dalj časa
zdravil v Topolšici. Fant pravi, da
so ga ljudje vse življenje zapo-
stavljali, da se je čutil manjvred-
nega in da se jim je hotel za vse
to maščevati. Ce so njegove be-
sede resnične in kakšni so bili še
ostali motivi, ki so ga napeljali na
ta požig, bo ugotovilo sodišče. Za-
nimivo pa je, da je Jože G. pod-
taknil ogenj tudi na posestvu svo-
jega očeta.
Zadevo preiskuje preiskovalni
sodnik.
veC požarov
zapovrstjo
Pretekli četrtek je na stano-
vanjski hiši Barbare Kunberger
iz Korpul izbruhnil požar. Požar
je uničil leseno ostrešje, vendar
so ga domačini pravočasno ome-
jili in rešili hišo. Škode ja za okoli
100 tisoč dinarjev. Požar je nastal
zaradi slabe napeljave dimnika
skozi slamnato streho.
Naslednji dan je požar zajel tu-
di gospodarsko poslopje Marije
Horvat iz Bodrišnje vasi. Leseno
gosipodarsko poslopje, ki je bilo
krito s slamo, je zgorelo do tal.
Izkazalo se je, da sta požar pov,-
zročila desetletna in štiriletna
otroka, ki sta se na skednju igrala
tako, da sta zažigala koruzno sla-
mo. Škode je za okoli 250 tisoč
dinairjev, žrtev pa k sreči ni bilo.
V noči od torka na sredo je bi-
lo več požarov. Ker so izbruhnili
zelo blizu drug drugega, bodo or-
gani vzrok še posebej skrbno
raziskali.
Točilnica ali trgovina?
v Smartnem v Rožni dolini ima
trgovsko podjetje »Merx« svojo
poslovalnico, ki je ver j eno edin-
stvena v Celju. Poslovalnica «-Go-
rica« je trgovina, kjer lahko pre-
bivalci dobijo vse. Trgovina ima
zelo majhen poslovni prostor, pa
še ta je večkrat, predvsem proti
večeru, poln — pivcev alkoholnih
pijač. Poseben podvig so dokazali
fantje, dne 19. marca, ko so se
zbrali v trgovini, da bi solidno
proslavili svoj odhod na odsluže-
nje kadrovskega rofea. Popivali so
in prepevali. Kasneje so se njiho-
vi glasovi spremenili v vpitje, ki
je resnično mnogo povedalo. Kako
žalosten je bil pogled na skupino
mladeničev, ki so se brez moči
opotekali in priklanjali ob vhodu
v poslovalnico!
Mnogokje sem že videla v go-
stinskih lokalih napis: »Vinjenim
osebam ne točimo alkoholnih pi-
jač«. Kaj ne bi ta napis sodil tu-
di v poslovalnico »Gorica« v
Smartnem v Rožni dolini, če že
morajo v njej točiti alkoholne pi-
jače?!
Justina Toča j.
Začelo se je delo
na vrtovih
»iVo, vidite, spet morava
ugotoviti, da je v preteklem
tednu preskrba nekoliko pa-
dla. To pa zato, ker se je že
začelo delo na vrtovih, pa
ljudje nimajo več toliko časa,
da bi postajali na trinici,<. mi
je povedal tržni nadzornik,
tovariš Murko. Ti>Kljub temu
pa ne smem reči* da bi pre-
skrba ne bila v redu. Povpra-
ševanje po blagu še zmeraj ni
večje, kot je ponudba. Poleg
tega morava ugotoviti, da je
bilo v preteklem tednu že
precej veliko zelenjave, ki pa ■
je imela še vedno dokaj viso-
ko ceno. Tako je bila špinača
po 800 do 1.000 dinarjev ki-
logram, endivija pa po 900
dinarjev. Za motovileč so mo-
rale gospodinje odšteti tudi
po osem, če ne celo po deset
stotakov za kiloffram, med-
tem ko je bil radič po 700 do
1.000 dinarjev. Zanimivo je,
da je socialistični sektor pro-
dajal radič po dokaj nižji ce-
ni — po 600 do 800 dinarjev
in da ga je bilo razmeroma
veliko. Solato so prodajali po
300 dinarjev, por po 140 do
180, medtem ko banan in po-
maranč tudi v preteklem ted-
nu ni bilo. Grozdje je še ved-
no po 300 dinarjev, suhe fige
pa po 300 do 320 dinarjev,*
je pripovedoval tovariš Mur-
ko.
Kar prav je imel! Preskrba
na trgu je bila v preteklem
tednu res kar v redu. Navse-
zadnje moramo razumeti, da
so prvi pomladni dnevi za-
držali v vrtovih veliko tistih,
ki so sicer tržnico redno obi-
skovali. Da pa je bilo zele-
njave kljub temu dovolj, nam
pove tudi to, da na trgu niso
prodali več toliko zelja kot
prejšnje tedne. Dokler je
namreč zelenjave primanjko-
valo in je zelje mnogokrat
nadomeščalo solato, so ga go-
spodinje veliko kupovale.
Zdaj pa je na trgu že vsega
dovolj. Zelje dobijo le še iz
Splita in je precej drago —
po 230 dinarjev kilogram.
Če že govorimo o cenah, ne
smemo pozabiti tudi na tisti
artikel, ki smo ga čez zimo
najbolj »obrekovali« — to so
\ jajčka.- Če smo se takrat ves
i čas pritoževali nad pretirano
: visokomi cenami in izredno
\ majhni ponudbi, moramo
: zdaj ugotoviti, da je cena 20
\ do 25 dinarjev za en jajček
i še kar znosna in da bi si lah-
I ko zaželeli samo še to, da bi
\ jih bilo nekoliko več. Seveda
\ pa ne bomo imeli nič proti,
\ če bo cena jajčkam padla še
i pod dvajset dinarjev.
[ Na trgu je tudi že precej
\ semen in zlasti čebulčka, ki
^ ga prodajajo po 620, pa tudi
\ po tisoč in še več dinarjev za
) kilogram.
I
!
Ce bi ¡met pravico..»
Ф bi stopil na prste šoferju avto-
busa, ki parkira svoj avtobus
sredi ceste na Ložnici, tako d»
se ga lahko ostali izogibajo v
blato.
Ф bi privezal nekoga iz Javnih
naprav za drevo ob cesti proti
Babnem, da bi vonjal smrad,
ki ga povzroča greznica, ki so
jo tja navozili.
utopil se je
V Savinji je našel smrt 73-letnl An-
ton FlorjančiC, doma iz Loke pri Mo-
zirju. V noči od 20. na 21. marec se je
verjetno vinjen — pokojnik je bü
namreč pijači zelo vdan — vračal i»
Mozirja v Loko, kjer je zgrešil pot.
Padel je v potok in utonil; voda P»
ga Je odnesla v Savinjo.
Opravičilo
Osebi, ki mi je vzela dne
19. marca v čakalnici 3
Zdravstvenega doma v Celju
iz žepa plašča zavojček bon-
bonov, se vljudno opraviču-
jem, da nisem pustil v žepu
poleg bonbonov še denarnice
in da sem jo s tem razočaral
pri njenem nečednem po-
četju.	LoSt
Kdo je
prikrajšan
Piscu, ki je pod gornjim naslovom
napisal kritični sestavek glede garan-
cijskih kuponov za ure, odgovarja Urar-
stvo Optika, Celje, Tomšičev trg 4
takole:
Urarstvo optika dobi za garancijsko
popravilo ure z odvzemom treh kupo-
nov za budilko 300, za zapestno uro pa
600 din. To je najvišja cena garancij-
skega popravila.
Piscu članka je ura prehitevala na
dan za celo uro. Zato smo morali uro
razstaviti, vse dele očistiti in šele nato
kontrolirati in regulirati. Režijska ura
nrarskega pomočnika v našem podjetja
znaša-420 din. So primeri, ko rabi po-
močnik za popravilo ure tudi po dve do
tri delovne ure, ker trgovine prodajajo
ure večkrat tudi s precejšnjimi tovar-
niškimi napakami. V takem pimeru so
stroški popravila v prvem primeru za
budilko 840 din, v drugem primeru pa
za zapestno uro 1260 din. Podjetje dobi
za budilko 300, za zapestno uro pa 600
din. Ce bi se torej na podlagi teh dej-
stev vprašali, kdo je prikrajšan, bi
verjetno lahko dobili povsem drugačno
sliko, kot jo je prikazal pise« članka.
Pripomba uredništva
Uredništvo, ki se je zanimalo, kako
je s to stvarjo, je dobilo od zastopstva
»Rapid« Beograd odgovor, ki v glavnem
potrjuje zgornje trditve. Navajajo le
še to: ... če bi prišlo še do okvare v
garancijskem roku in ker je sej-vis od-
rezal vse 3 kupone, potem je servis
dolžan izvršiti popravilo na svoje
stroške.
KAZNI
ZA STRELCE
PTIC
F zadnjem času je v naše
uredništvo prišlo že več pri-
tožb na račun brezvestnežev,
ki kar povprek streljajo ptice
pevke. Zato smo se na oddel-
ku za notranje zadeve v Celju
pozanimali, kako je s pravi-
cami posesti zračnih pušk in
kakšne kazni predvideva za-
kon za kršitelje teh določil.
Zračno puško lahko kupi
kdorkoli to želi. S takimi pu-
škami ponavadi potem stre-
ljajo vsepovsod in kjerkoli se
jim zahoče, ne da bi se zave-
dali, da spravljajo s tem v
nevarnost sebe in tudi ostale
ljudi v svoji okolici. Poleg
tega se najdejo tudi taki, ki z
zračnimi puškami streljajo
ptice pevke in druge živali,
ki sicer koristijo kmetijstvu
in gozdarstvu. Zakon o pre-
krških zoper red in mir do-
loča deset tisoč dinarjev ali
pa petnajst dni zapora za ti-
stega, ki bi brez potrebe stre-
ljal in s tem ogrožal ljudi, ali
pa za tiste, ki pobijajo ptice
pevke in druge koristne ži-
vali.
V bodoče bodo uslužbenci
Ljudske milice proti takim
ljudem strože nastopili. Poleg
tega je oddelek za notranje
zadeve priporočil tudi strel-
skim družinam, naj bi uredili
strelišča, kjer bi lahko tudi
otroci in mladina kontrolira-
no vadila v streljanju. Sicer
pa bodo za prekrške, ki jih
bodo povzročili otroci, odgo-
varjali starši.
—ca.
tahà шлџмк
ftteä sßdistm
Ni še dolgo tega, ko je senat
okrožnega sodišča v Celju obso-
dil 24-letnega Franca Juraka na
dve leti zapora. Sodišče mu je
izreklo to kazen zaradi več go-
ljufij in tatvin, ki jih je zagrešil.
Večina goljufij je bila sicer
manjših, zanimivo pa je to, da
je Jurak goljufal in kradel pod
zelo zanimivo pretvezo: izdajal
se je za župnika, za duhovnika,
ali pa za bogoslovca in izkoristil
vsako priložnost, da je lahko
kmetom, ki jih je obiskoval kaj
izmaknil. Že leta 1961. ga je so-
dišče zaradi tega obosodilo na
pogojno kazen petih mesecev za-
pora za dobo dveh let. Toda Ju-
raka to ni spametovalo in se je
s svojim »poklicem« bavil še na-
prej. Tega čudnega »župnika« so
spoznali na Štajerskem, na Do-
lenjskem, prišel pa je celo v
Slavonijo. Posel mu je lepo cve-
tel vse dotlej dokler ga niso pri-
jeli. Jurak ima samo osnovno
šolsko izobrazbo in mnogokrat
so mu nasedli celo mnogo bolj
razgledani ljudje. Med nami je
torej še vedno veliko lahkover-
nežev!
GIBANJEfPDEBIVâLSTVA
v času od 17. do 25. marca 1963 je
bilo v Celju rojenih 55 dečkov in 23
deklic.
POROČILI SO SE:
Nikola DRAKULIC, str. ključavničar
iz Liješča in Herta ŠTEPIHAR. usluž-
benka iz Vranskega. Jože/ POVSNAR,
zidar in Bronislava GOTER, delavka
oba iz Celja.
UMRLI SO:
Danica VRBNIK, otrok iz Škal, stara
13 mesecev. Ema RAMŠAR, otrok iz
Jezerc, stara 7 dni. Cecilija PODGOR-
ŠEK, upokojenka iz Celja, stara 85 let.
Pavla ZAVRŠNIK, inv. upok. iz Šošta-
nja, stara 62 let. Marija ORLCNK. upo-
kojenka iz Velenja, stara 74 let. .I'»žef
PRISLAN, kmelt iz Šempetra, star 52 let.
Neža BREZNIK, preužitkarica iz Otem-
ne, stara 72 let. Marija NOVAK, gospo-
dinja iz Polzele, stara 58 let.
V	Novi vasi pri iSentjurju je nesreč-
no padel Dušan Voga. Zlomil si je
levo nogo.
Ljudmila Pečnik iz Mariborske ce-
ste v Celju si je pri sekanju drv od-
sekala prst na levi roki.
Franca Kneza iz Babnega je nekdo
X nožem zabodel v rebra.
' SMRTNI NESREČI NA ŽELEZNICI
V	četrtek, 21. marca se je blizu že-
lezniške postaje Breg pripetila nesre-
ča, ki je terjala življenje Stanka Kle-
novška. Pokojni Klenovšek je odnesel
k uvoznemu predsignalu luč, ko pa
se je vračal, mu Je nasproti pripeljal
tovorni vlak iz Zagreba. Klenovšek se
mu je umaknil na drugi tir, po kate-
rem pa je prav v tistem času pripe-
ljal brzovlak. Povozil ga je do smrti.
Druga nesreča se je pripetila v ne-
deljo, 24. marca. Blizu železniške po-
staje Grobelno je v zgodnjih jutra-
njih urah strojevodja našel nezavest-
nega Antona Gaberška, devetnajstlet-
nega dijaka, doma iz Plat pri Roga-
ški SlaUni. Strojevodja ga 1" odne-
Ijal v Celje, od tam pa v bolnišnic*,
vendar se Anton Gaberšek ni več za-
vedel. Podlegel je poškodbam. Pred-
videvajo, da je fant padel ali pa sko-
čil iz vlaka, vendar vzroka nesreče
Se niso povsem raziskali.
Ponedeljek, 1. aprila 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Prvoaprilske
17.25 Športni pregled
17.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba rn reklame
Torek, 2. appil 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Poskočimo
17.35 Naši poslušalci če^ititajo ia
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Sreda, 3. aprila 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Popevke in ritmi
17.35 Naši poslušalci čestitajo im
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Četrtek, 4. april 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Operne arije
17.35 Naši poslušalci čestitaj* in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Petek, 5. april 1%3
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Mešani zbor »France Prešeren<
17.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Sobota, 6. april 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Za prijetwTi konec tedna
17.35 Naši poslušalci čestitajo ia
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Nedelja, 7. april 1963
12.00 Pogovor s poslušalci
12.10 Obvestila
12.15 Naši poslušalci čestitaj* ia
pozdravljajo
12.25 V ritmu tanga in valčka
12.45 Literarna oddaja: Fran Roí -
Noč v podgorju
CELJSKI TEDNIK STEV. 12 — 29. MABEC 1963
e
Pred trojnim kulturnim
dogodkom v Celju
V	petek, 29. marca ob 17. uri
bo v celjskem Likovnem salonu
otvoritev razstave gvašev akad.
slikarja Maksa Kavčiča. Istega
dne zvečer bo v gledališkem fo-
yerju otvoritev razstave skupine
mariborskih akad. slikarjev Mak-
sa Kavčiča, Otona Poloka in Slav-
ka Koreza.
V	petek pa bo tudi premiera
>»Andorre-« v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje. Tako bo to
popularno delo nemško pišočega
Švicarja Маха Frischa doživelo že
drugo slovensko premiero. Priori-
tetno pravico do prve je namreč
imela ljubljanska Drama, v aprilu
pa jo bo za Celjem postavila n*
oder še mari^borska Drama. «-An-
dorra-« je bila napisana 1961. leta,
krstna uprizoritev je bila v Zii-
richu, odtlej pa jo igrajo že p%
vsem svetu. Popularnost «-Andor^
re^ je nedvomno v njeni živi ak-
tualnosti in v skladni sintezi zah-
tev sodobnega gledališča.
Delo je bilo v rokah režiserja
Branka Gkimbača, sceno je zasno-
val Avgust Lavrenčič, kostume
Saša Kokol, glasbo je napisal Loj-
ze Lebič.
Predgovor
namesto
razgovora
Zleknil sem se v udoben
naslanjač naproti upravitelju
kostnjeviške šole in se spu-
stil v prijeten razgovor o Ko-
stanjevici, njenih navadnih,
pa vendar ktdtumo tako zah-
tevnih ljudi, o njenem mu-
zeju, galeriji, o vsakoletnem
srečanju udeležencev »-forme
vive«, o festivalu, gledaliških,
glasbenih prireditvah, o za-
bavnem življenju, o vsakda-
njem delu v mestecu, ki je
najmanjše, pa vendar najsta-
rejše v Sloveniji.
Tovariš Lado SMREKAR,
moj sobesednik, je že deset
let upravitelj v Kostanjevici
in je (to so povedaU njegovi
someščani) iniciator ter vnet
sodelavec domala pri vseh
navedenih kulturnih priredit-
vah in manifestacijah. Tova-
riš Smrekar je predsednik
prosvetnega društva v Kosta-
njevici, pred leti je bil pred-
sednik okrajnega sveta za
kulturo okraja Novo mesto.
V domači gledališki družini
režira in igra in če sem prav
slišal, je režiral doslej čez
trideset odrskih del.
Ko sem tako poslušal o sil-
no pestrem in razgibanem
kulturnem življenju, je v me-
ni vse bolj dozoreval sklep,
da moj razgovor s tovarišem
Smrekarjem ne bo razgovor
— temveč predgovor k seriji
kulturnih pisem. Tovariš La-
do Smrekar bo za naš list na-
pisal nekaj prispevkov, ki bo-
do seznanili bralce našega li-
sta s kulturnim življenjem
tega malega mesteca ob ze-
leni Krki.	Kr.
Zbogom
golohje
Čeprav bolj kasno, bomo
vendarle letos gledali sovjet-
ski film >^Zbogom golob je«, ki
je na XII. filmskem festivalu
v Karlovih Varih dobil na-
grago žirije in publike, med-
tem ko je na festivalu v Lo-
camu prejel posebno prizna-
nje žirije mednarodnih film-
skih novinarjev.
Film je poln vedrine in
lahkotnega, a resničnega pri-
povedovanja o tistih mladih
ljudeh, ki so zrasli obkroženi
z veliko ljubeznijo. Tako je
Genka mladenič osemnajstih
let, torej v letih, ko fant pre-
rašča v moža. Oče mu je pa-
del v vojni, toda to je že od-
maknjeno. Fant je končal in-
dustrijsko šolo in največ časa
preživi med svojimi najljub-
šimi prijatelji-golobi. Slučaj-
no si)ozna Tanjo in se zaljubi.
Genka niti sam ne ve, kdaj
se začenja njegovo slovo od
malih, ljubkih pernatih pri-
jateljev. In prav v teh dneh
je moral Genka doživeti
krepko razočaranje — nje-
govo pojmovanje poštenosti
in pravičnosti je pač toliko
svojstveno, da težko doume
pojmovanje mojstra, katere-
mu so zaupali njegove spo-
sobnosti.
Toda čas ureja vse in film
nam na najlepši način odgo-
varja na večkratno materino
vprašanje: »Sin, kdaj boŠ
vendar postal človek?-«
»•Jutri, mama, jutri!-« je na
to odgovarjal Genka.
In prav ta »jutri-« toplo in
neposredno doživljamo v fil-
mu,	-že
OKVARA
Zgodilo se je mrzlega zimske-
ga dopoldne. V podjetju je vse
teklo svojo običajno pot, čeprav
je direktor bil odsoten. Toda...
nenadoma je v vseh pisarnah in
obratih začel neusmiljeno zvoni-
ti telefon.
In čez pet minut so ie vsi
glavni sedeli pri pomočniku di-
rektorja. Le-ta je stal vzravnano
kot sodnik.
—	Tako, to ti je sramota! Vo-
dovodna napeljava je crknila.
Kdo ve, če ni kakšna zlonamerna
roka... No, škodo je treba ta-
koj popraviti. Da boste razumeli.
Ob pol sedmih sem prišel v pi-
sarno, pokadil cigareto, vzel naj-
novejši časopis in odšel... saj
veste kam. Pa ti ugotovim, da
ni vode.
—	Najbri je počila cev!
—	Najbri, najbri! Vraga, ne
znate bolj strokovno govoriti.
Popravite, in to čimprej!
Tiho so se pobrali nazaj na de-
lovna mesta, saj so rešili nov
problem, ki navsezadnje ni tako
nebistven.
Mojster Skvarča pa je vzel
»operacijo* v roke. Sklical je
štiri pomoine delavce, jih pope-
ljal na dvorišče in ukazal:
— Skopljite jamo. Dva metra
naj bo široka in meter globoka!
Oči so vpraševale: Zakaj?, to-
da Skvarča se je ie povil v bun-
do in odhaja je zabrundal. —Hi-
tro!
In medtem ko si je Skvarča
močil pšenične brke v zakuhano
iganje, so pomožni delavci ie
opravili svoje delo, ki ni bilo
lahko, saj je zemlja bila dobre
pol metra zmrznjena.
Skvarča se je vrnil s komisijo.
Kmalu so ugotovili in ukazali,
naj jamo zatrpajo in skopi j e jo
novo.
Sedaj je eden od delavcev vpra-
šal: — Zakaj?
Skvarča pa je tako preteče
pogledal, da so lopate takoj po-
letele v trdo, pretrdo zemljo.
Odrešila pa jih je nestrpnost
pomočnika, ki je znova začutil
ki^lturno potrebo po branju. Za-
vit v šal je skozi okno povpra-
šal, če so našli okvaro.
—	Kakšno? so vprašali delavcu
—	Vodovodno vendar!
—	Te pa ni tukaj, je dejal de-
lavec, ki je pomagal pri napelja-
vi pred petimi leti.
Popoldne je bila okvara ie po-
pravljena, kulturna potreba po
branju rešena in mojster Skvarča
je dobil zaupnico več, ker je znal
z najboljšo metodo takoj poiska-
ti okvaro tam, kjer je približnm
bila.
Revija mladinskih
zborov
V okvir Mladinskega pevskega
festivala spadajo v prvi^ vrsti ob-
činske in za njimi okrajne revije.
Te imajo nalogo, prikazati delova-
nje vseh mladinskih zborov na po-
dročju posamezne občine. Zaradi
tega imajo karakter množičnosti
In mobilizacije mladih pevcev. Se-
veda stremimo za čim boljšo kva-
liteto .petja, prav tako pa je tudi
tel j a, da naj bi na vsaki šoli pre-
peval vsaj en mladinski zbor.
Marsikakemu zboru je občinska
revija edina možnost, da pokaže
fvoje pevsko znanje izven šolske
dejavnosti, kar je velikega pome-
na za mladinsko glasbeno dejav-
nost kot tudi za vso družbo, ki ji
ne more biti vseeeno, kako in ko-
liko se mladina usmerja estetsko,
koliko ima stika s kulturo in kak-
šen je odnos do nje.
Danes je že na dlani, da postaja
Celje mladinsko festivalsko mesto,
po katerem se zgledujejo vse na-
še republike. Do tega slovesa je
prispelo z večletnimi festivalskimi
prireditvami, z odlično organinizi-
ranimi občinskimi ter okrajnimi
revijami mladinskih zborov. Letos
je festivalski odbor uvedel novost,
pevskim zborom se prvič priklju-
čujejo instrumentalne skupine z
namenom, da se dà poudarka tudi
tej veji muziciranja, ki je pri nas
še v .povojih.
I^riprave za občinsko revijo v
Celju in prijave kažejo, da na šo-
lah pridno pojejo in muziciraj o.
Registriranih je 27 zborov in 7 in-
strumentalnih skupin s 1700 aktiv-
nimi izvajalci.
Od teh bo nastopalo na občin-
ski reviji 20 mladinskih zborov in
7 instrumentalnih skupin s pri-
bližno 1500 pevci in godbeniki. Ta-
ko obsežne številke narekujejo, da
se revija deli na dva dela: popol-
dansko in večerno prireditev. Na
poopldanski bodo nastopali pre-
težno zbori iz podeželja (Vojnik,
Dobrna, F^ankolovo, itd.), na ve-
černi bodo peli zbori celjskih šol.
Instrumentalne skupine bodo raz-
vrščene v obeh delih. Žirija glas-
benih stroko vn j Meo v bo izbrala pd
nastvopajočih najboljše za okraj-
no revijo. Lani je bila ob taki pri-
liki dvorana razprodana in upa-
mo, da bo letos zaradi velikega
števila nastopajočih skupin in za-
radi vse višje kvaUtete interes ob-
činstva še večji.
Občinska revija mladinskih zbo-
rov bo v soboto, 6. aprila ob 16.
in ob 19.30 v Narodnem domu.
Celjsko občinstvo opozarjamo na
točen začetek prireditev. Predpro-
daja vstopnic je v glasbeni šoli in
eno uro pred začetkom revije v
Narodnem domu.
EGON KUNEJ
Iz beležnice...
Pred nedavnim je nekdo ozna-
čil velenjsko kulturno dejavnost
kot lectovo uro, vendar pa temu
ni tako. Kulturni dom je vsak
dan poln mladih ljudi, ki se na
ta ali oni način vadijo, da bi raz-
vedrili druge ter s tem tudi sebi
pripravili zadovoljstvo.
Ce je kaj res, potem je le to,
da je v primerjavi z lanskim le-
tom pač prišlo do velike spre-
membe. Glavnino tvorijo pred-
vsem mladi. In niso redki med
njimi, ki še obiskujejo osnovno
šolo. Le kaj naj bi bilo pri tem
slabega, napačnega. Nerodno je
le to, da so se izkušene j ši umak-
nili, kajti ob polnem sodelovanju
z vsemi tistimi, ki so do nedav-
na bili nosilci kulturnega življe-
nja v Velenju, bi ti mladi hitreje
lahko uveljavljali svoje zmoglji-
vosti, medtem ko sedaj morajo
kar prehitro mašiti neljubo vrzel.
Dom pa živi svoje iivljenje.
Ne mine teden, da ni kakšnega
gostovanja; v mali dvorani mladi
in starejši oblikujejo svoje ples-
ne gibe, najmlajši se ie vesele
prihodnje nedelje, ki zanje po-
meni otvoritev mladinskega film-
skega kluba s prvo premiero oz-
kotračnega filma »Kekec«. Mladi
gledališčniki se prav pridno pri-
pravljajo na bralnih vajah Ha-
risovega dela »Molčeča usta«, ka-
ie pa, da bo ob tem delu zraslo
še v letošnji sezoni tudi delo Ni-
cole Manzania »Naši ljubi otro-
ci«.
Na ta način bo velenjska Svo-
boda dala v eni sezoni kar štiri
premiere, kar ie dolgo ni pom-
niti.
Seveda pa te ugotovitve dobe
takoj protiutei, češ, povej kaj o
kvaliteti, pa ti bomo zapeli pe-
sem visoko!
A ta pesem je le enostranski
glas zvona, ki zvoni preplah ob
nepravi uri. Gledališka sekcija Je
prenovljena in mladi se uče.
Včasih je z njimi teiko. Branje,
sporščenost in še nešteto drugih
težav, ki pa jih mladi s posebno
voljo in ljubeznijo premagujejo
ter sčasoma postajajo tisti, ki
bodo čez čas nudili nedvomno
več. Ali bomo zato grajali začet-
ne korake, ker so začetni ali se
za tem nehote skriva odvečna
ljubosumnost, ker ti mladi pre-
hitro osvajajo tisto, kar smo sta-
rejši leta gradili. Odveč je govo-
riti o tem!
V prvem pomladnem mesecu,
ki s svojimi toplimi sončnimi
urami vabi na prašne ceste, so
Velenjčani imeli kar tri gostova-
nja. Še v snežnem plašču so nas
obiskali ie dokaj poznani Avse-
niki, za katere ni bilo ljudem ial
dragih vstopnic; prejšnjo soboto
so Celjani z Zmavčevim Jubilen-
jem dali sodobno dramo Velertj-
čanom v razmišljanje, v nedeljo
pa bo razveseljeval številno pub-
liko mariborski zabavni ansam-
bel Joieta Kržeta.
Svobodaši pa niso pozabili na-
ših žena, katerim so pripravili
prijeten kulturni program.
-ie
AMATERSKA
RAZSTAVA
VALENČAKA
Te dni razstavlja v avli delav-
skega kluba v Velenju svoja sli-
karska dela — akvarele amater
Vlado Valenčak. S toplimi barv-
nimi ploskvami v strogih mejah
realizma ustvarja prijeten vtis.
Pri srcu mu je posebej okolica do-
mačega kraja ter detajli iz dal-
matinskega življenja.
-jo
Nova oblika
sodelovanja
MED POKLICNIMI
IN AMATERSKIMI
GLEDALIŠČNIKI
V nedeljo, 24. tega meseca so si
člani Delavskega odra Celje ogle-
dali predstavi Beckettovega »-Po-
slednjega traku« in O'Neillovega
>»-Hughieja-« na Komornem odru v
foyerju Slovenskega ljudskega
gledališča Celje. Po predstavi je
uoravnik SLG Celje tov. Bruno
Hartman v krajšem predavanju
obrazložil idejno problematiko
obeh del in način uprizarjanja.
Predavanju je sledil krajši pome-
nek o predstavah in njuni proble-
matiki. Tako je bila ostvarjena
nova oblika sodelovanja med po-
klicnim gledališčem in amaterski-
mi ustvarjalci.	Jr
RESTAVRIRALI BODO
Celjsiko farno cerkev bodo, kot
vse kaže, začeli že spomladi re-
stavrirati. To je nedvomno skraj-
ni čas, saj je cerkev znan zgodo-
vinski objekt in je zato nujno, da
ga obvarujemo propada.
I. B.
Čudovito lep svet je tod okrog
NOV, SODOBNEJŠI NAČIN PROPAGIRANJA TTRIZMA V BESEDI IN SLIKI. . .
»PO JUGOSLAVIJI« - je nasloT naj-
Bovetjšega dela znanega turističnega de-
lavca in publicista Franja Novaka. Delo
»odi v potopisno zvrs književnosti, ven-
dar je obenem izrazito literarno delo,
eaj nastopajo v njem osebe kot mister
John sam in še mnoge druge, ki jih pi-
satelj opisuje v njjhovtin dejanju. Vse
osebe so zelo živo in tudi literarno mi-
kavno orisane.
Mister John iz Londona — po domače
Jovo — je kot vodnik velikega potoval-
nega urada večkrat prepotoval skoro
ves svet in vsa širna morja. Ko delo
prebelremo, smo ne samo razširili svoja
obzorja in pojme o tujem in domačem
»vetu, marveč smo sprejeli vase tudi
nove miselne fermente, kajti snov nas
Zabava in poučuje, hkrati pa nas sili
k razmišljanju . . .
Avtor je spretno združil propagando,
poljudno znanstveno pisanje s slogom
'abavnega čtiva. Sinteza bo našla dosbi
bralcev. Ta žanr je pri nas že popolno-
ma deviški. Vsekakor pionirsko dejanje.
Delo je razdeljeno v dva dela, od ka-
terega je prvi bolj beletristični, pripo-
veduje o (l^življajih Jova v svetu ter o
turizmu v stari Jugoslaviji, drugi poto-
pisni pa spremlja avtorja in njegovega
gosta po novi Jugoslaviji, ugotavljajoč
povsod nesluten vsestranski napredek.
Vzporedno z zgodbo nas avtor zelo ne-
vsiljivo ter na izredno spreten načjn
povezuje z deželami in s kraji, ki jih
mister John obiskuje. Predvsem, velja to
za naše turistične kraje, ki jih s pomoč-
jo avtorjevega peresa spoznamo bolje
in globlje, kakor smo jih poznali do-
slej. O Logarski dolini npr. pravi mi-
ster John ves vzhičen: »Mnogo sveta
sem prehodil, toda tako slikovite doli-
ne ne najdeš zlepal . . . Spominja me
na kanjon Colorada, samo mnogo bolj
zelena je in sončna. Ni mi žal, da sem
se pripeljal sem. 2e davno bi moral pri-
ti. Skalnate stene dihajo hlad in te po-
mirjajo, da nehote pomisliš: kaj bi se
človek pehal s svojimi malimi skrbmi,
kaj si proti vsej sili narave?
1UUI uasc iiiíTU I ciciijii e" у.ч-.'."-
preseneča in ves navdušen rgotavlja:
»Tu je cela Floridal Kdo bi si mislil,
saj imate toliko nasprotij, da se človeku
zvrti. Zdaj si na zeleni ravninici sredi
hmelja, zdaj v kanjonu bistre Savinje
in v alpski dolinici, zdaj naenkrat ob
idiličnem jezeru, kjer te pričakujejo z
orkestrom. Kot da sem prišel v
Saj imate košček morja kar sredi pla-
nine. Človek ne bi verjel, da živijo tod
rudarji. Saj so povsod same vile. Leto-
viščarsko in rudarsko mestece hkrati,
to je pravi čudež. Takega naravnega so-
žitja ne najdeš drugod. Dopoldne si de-
lavec v jami globoko pod zemljo, po-
poldne sprehajalec in kopalec na plazi.
Da, vi res delatej čudeže! Ce gledam ta-
kole mestece z nebotičniki in njegove
lepote, se mi zdi, da vidim tu vso vaso
deželo, kakršna bo jutri. Lepo, prele-
po! . . .
O Slovenjem Gradcu in njdgovem za-
ledju ugotavlja: »Vsa ta pokrajina, ves
okoliški koroški svet, vse to je svet
svojevrstnih pestrot in oblik, podnebja,
rasti in barv, svojstvene zgodovine in
svojstvenih src. Tu je nedvomno doma
osnova turističnih zahtev Ln njihovo
uresničenje . . . Zanimivosti, lepot, zdrav
ja in miru nudi ta pokrajinia v tako
obilnem, pa vendar nevsiljivem obsegu,
kakor red_ko kateri kotiček alpsih dežel.
Narava je ponudila tu vse skupaj: od j
mineralnih voda, dolinsi hparkov in vr-
tov, razkošja gozdov, dogov in dobrav,
sončnih jas, planinskih pašnikov, trat
in rož pa vse do visokogorskih tur. Ta
narava in ta lega pa sta ustavrili tudi
pogoj za davne naselitve in vrsto edin-
stvenih spomenikov starosvetnoeti, kul-
ture in umetnosti, ki naletimo nanje т
teh krajih celo v predzgodovinskem raz-
dobju . . .C
Zelo presenečen Je bil naš Jovo tudi
nad razvojem» železarskega mestec*
Ravne in se je živo zanimal zlasti za
njegovo zgodovino. Privlačevale so ga
tudi koroške gore. »Glejte,« vzklika on,
»dolina med IJršljo goro in Peco. Fu-
žinarji in rudarji sto, dvesto let kreše-
jo obraz. Ded fnžinar, oče fiižinar, lin
fnžinar. Redovi radarjem! . . . D«, č«
Franjo Novak, avtor turističnega vod-
nika »Po Jugoslaviji«.
dovito lep svet je tod okrog! 2e sam
Valvazor je tod vasoval: »Čedne grašči-
ne« je dejal, »in na lepem kraju . . .« —
Tristo let potem so si svoje postavili
potomci graščinskih kovačev: nad sta-
rim Guštanjem, na Cečovju, kraljuje
Dom žejlezarjev, pred okni modernih
hotelskih sob se razgrinja novo raven-
sko mesto z nebotičniki in zeleni go-
dovi dihajo vanj . . .« — »Da, to je
Prežihov svet! Kakor mogočen spome-
nik je Uršlja gora nad njegovo Jamni-
co . . .«
V knjigi, ki je bogato ilustrirana, so
zajeti skoro vsi pomembnejši turistični
kraji širom po domovini, od Ankarana
do Ulcinja, od sončne Goriške, Notranj-
ske, Gorenjske, Dolenjske, Posavja,
Podravja in Pomurja tja do — Djevdje-
lije . . .
Prav tako ne moremo mimo izrazitih
avtorjevih naprednih tendenc, ki dihajo
iz knjige na vsaki strani. Avtor je
ostal kot nekoč v svojih prejšnjih de-
lih napreden tndi v tej svoji knjigi.
Njegove simpatije so na strani malega
človeka. Zato prevladuje delo globok
socialni humanizem, ki ga avtor izpo-
veduje predvsem skozi usta svojega jn-
naka Jova — misteÂ' Johna iz London«.
Omembe rredna pa je tudi okolnost,
da je delo posvečeno puonirja pohor-
skega turizma — Lovrencu na Pohorjm
ob 7M-letnici piidobutve tržiških p^ravic.
Lovrenc na Pohorja pozimi
©
CELJSKI TEDNIK STEV. 12 — 29. MABEC 1963	e
Podpora napredni težnji na vasi
NA ČETRTEM PLENUMU ODBORA SOCIALISTIČNE
ZVEZE DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE SO DELEGATI
V DVODNEVNI RAZPRAVI PODROBNO PROUCiLI POSA-
MEZNE PROBLEME V KMETIJSTVU. POSAMEZNE ANA-
LIZE IN STUDIJE, KI SO JIH STROKOVNJAKI PRIPRA-
VILI ZA TO ZASEDANJE, SO OMOGOČILE, DA SO UDE-
LEŽENCI V RAZPRAVI PODROBNO IN KONKRETNO GO-
VORILI O POSAMEZNIH PROBLEMIH.
V zadnjih letih lahko predvsem
zapazimo naglo in ugodno spre-
membo strukture vasi, kjer sedaj
živi le polovica vseh prebivalce\'.
Istočasno pa te spremembe bist-
veno vplivajo na hiter tempo po-
družbljanja kmetijskih površin,
kar je zlasti značilno za obdobje
po četrtem plenoimu Zveze komu-
nistov Jugoslavije in po uvedbi
nekaterih ukrepov za izboljšanje
pogojev za razvoj kmetijstva pri
nas. Toda ti uspehi nas ne smejo
zavesti, kajti analize so pokazale,
da obstajajo še večje možnosti, ki
doslej še niso bile izkoriščene. Za-
radi tega je razumljivo, so pouda-
rili na plenumu, da je naloga vseh
kmetijskih organizacij, da prav
temu problemu v naslednjem ob-
dobju posvetijo posebno pozor-
nost. Trenutno obstaja v Jugosla-
viji 469 družbenih kmetijskih go-
spodarstev, ki imajo skupaj do-
mala milijon hektarjev obdeloval-
nih površin. To pomeni, da druž-
beni sektor kmetijstva razipolaga
z vrednostjo osnovnih sredstev za
preko 284 milijarde dinarjev, kar
je v povprečju na zaposlenega več
kot v industriji. To pa tudi po-
meni, da družbena posestva lahko
z ustrezno agrotehniko in krepit-
vijo elementov gospodarjenja do-
sežejo bistvene uspehe, ki so čvr-
sta osnova za nadaljnji razvoj
kmetijstva pri nas.
Zanimive so tudi številke o lan-
skoletnih naporih za povečanje
zemljišč socialističnega sektorja.
Ta so se lani povečala kar za pre-
ko 30 tisoč hektarjev. Ko so na
plenumu govorili o teh uspehih v
preteklih letih, so še posebej po-
udarili, da bodo kmetijske orga-
nizacije tudi letos morale krepiti
prizadevanja pri izvajanju teh
nalog. Kajti gre za obsežno nalo-
go, ki nikakor ne sme imeti le
kampanjski značaj, temveč mora
postati nenehna skx'b vseh kmetij-
skih organizacij.
Četrti plenum SZDL pa je po-
drobno anali2dral tudi naloge kme-
tijskih zadrug za naslednje ob-
dobje. Pri tem so posebej pouda-
rili potrebo, da se kmetijske or-
ganizacije do kraja prilagode no-
vim in posebnim pogojem .poslo-
vanja, hkrati pa morajo nenehno
skrbeti za organizacijsko in kad-
rovsko krepitev, saj bi sicer ne
zmogle vse obsežnejših in zahtev-
nejših nalog.
Mladina
bo gradila
cesio
Letos bosta v celjskem okraju
dve pomembni mladinski delovni
akciji: v Šmarju pri Jelšah in Mo-
zirju. Na obeh bo mladina gradila
cesto in obe bosta v juliju in av-
gustu. In še to: na akciji bo sode-
lovalo okrog 500 mladih ljudi, med
njimi pa bodo tudi mladi iz Vin-
ko vcev, Kranja, Zemuna in Tuzle.
Pri Mozirju bodo brigade gra-
dile cesto med Rečico in Ljubnim,
medtem ko bodo pri Šmarju gra-
dili odsek ceste med Šmarjem in
Podplatom, dolg 10,5 km. V Mo-
zirju bo delalo vsak mesec okrog
110 mladih ljudi, v Šmarju pa
okrog 140.
Ustanovljen je bil okrajni štab,
ki je že pričel z delom in pripravil
vse potrebno za uspešen potek ak-
cije. V naslednjih dneh pa bosta
ustanovljena tudi občinska štaba
v Mozirju in Šmarju, ki bosta pri.-
pravila vse potrebno za uspešen
potek akcije v obeh občinah.
Na tej akciji mladine bodo po-
svetili precej pozornosti zlasti no-
tranji aktivnosti v brigadah: kul-
turno zabavnemu življenju, šport-
nemu in ideološko političnemu
delu.	-jt
Našim
dopisnikom in
sodelavcem
Vse naše dopisnike in so-
delavce, ki nimajo odprtega
žiro računa pri Komunalni
banki, prosimo, da nam za-
radi bančnih predpisov, ki
smo jih dolžni izpolnjevati,
za vsak mesec, v katerem so
bili njihovi prispevki objav-
ljeni, pošljejo podpisano iz-
javo, ki bo služila kot uradni
dokument, da avtor ni dolžan
po Uradnem listu FLRJ,
23/62 odpreti žiro računa.
Izjava velja le za enkratno
izplačilo avtorskega honorar-
ja. Ista navodila veljajo za
ostale dopisnike, ki imajo že
odprt žiro račun. Le-ti naj
nam za vsak mesec posebej
pošljejo dopisani obrazec 74
(prenosni nalog), ker brez te-
ga celjska Komunalna banka
naših nakazil ne sprejme. Tu-
di ta obrazec velja le za en-
kratno izplačilo avtorskega
honorarja. Prav zaradi tega
smo tudi prešli iz tedenskega
na mesečno obračunavanje
honorraja, zato prosimo za
upoštevanje gornjih navodil.
Podpisane obrazce pošljite
uredništvu do zadnjega v
mesecu.
Uredništvo
Nof vrtoarski obrat
v Laškem
Hortikidtiimo društvo v La-
škem je bilo več kot pvotrebno,
kajti estetska ureditev okolja je
važnega pomena za turizem. Del-
ni uspehi so že vidni, saj se je ve-
liko število Laščanov odzvalo tek-
movanju v gojitvi balkonskega
cvetja.
Da pa bi lahko v celoti rešili
ta problem, so na zadnji seji
predlagali naj bi si vrtnarski
obrat rudnika Laško osamosvojil
ter začel s povečano gojitvijo
lončnic ter drugih cvetlic trajnic.
Društvo že šteje nad 150 čla-
nov. Na zadnjem občnem zboru
so priporočili hišnim svetom v
novih blokih, da bolje kot doslej
skrbe za izgled zunanjosti stano-
vanj.
Gnojila v
ospredju
Pred dnevi je bil občni
zbor sekcije društva inženir-
jev in tehnikov kmetijcev.
Udeleženci občnega zbora, ki
so se zbrali iz vsega celjske-
okraja, so podrobno obrav-
navali posamezne probleme
v kmetijstvu. Pri tem so še
posebej poudarili, da bodo
kmetijski inženirji in tehniki
morali v bodoče še bolj tes-
no in živo sodelovali pri re-
ševanju posameznih proble-
mov; zlasti pa pri odločit-
vah glede konceptov razvoja
kmetijstva in podobno.
Hkrati pa so tudi opozo-
rili na nekatere slabosti, ki
lahko kvarno vplivajo na
razvoj kmetijstva. Sem vse-
kakor sodi izredno močno
povečanje cen zaščitnim
sredstvom in škropivom ter
neredna dobava umetnih
gnojil.
Podražitev zaščitnih sred-
stev lahko namreč vpliva ne-
gativno v dveh smereh. Na
eni strani lahko pride do
opuščanja uporabe zaščitnih
sredstev, kar bi bilo v veliko
škodo, zlasti na območjih
kjer so zadružniki s primer-
nim škropljenjem dosegli že
znatne uspehe, hkrati pa
podražitev zaščitnih sred-
stev in škropil lahko pov-
zroči povečanje proizvodnih
stroškov - in s tem logično
tudi povečanje cen nekate-
rim kmetijskim pridelkom.
Zlasti močno lahko vpliva
podražitev na povečanje pro-
izvodnih stroškov v sadjar-
stvu in hmeljarstvu.
Ka so na občnem zboru
govorili o nekaterih proble-
mih v zvezi Z umetnimi gno-
jili, so poudarili, da v zad-
njem obdobju zelo hitro na-
rašča poraba umetnih gno-
jil, medtem ko je za pretek-
lo obdobje bilo značilno
upadanje porabe umetnih
gnojil. Na to hitro spremem-
bo je predvsem vplival zelo
intenziven razvoj živinoreje,
nadalje krepitev kooperativ-
nega sodelovanja in hitro
povečevanje površin socia-
lističnega sektorja. Zaradi
tega je neredna dobava in
slabosti v preskrbi z umet-
nimi gnojili, za katerimi je
veliko povpraševanje, še to-
liko pomembnejše vpraša-
nje. Pri tem so tudi pouda-
rili, da bosta ta problem
okrajna gospodarska zborni-
ca in sekcija za kmetijstvo
pri zbornici morala temelji-
to proučiti.
Zanimiva pri tem pa je
ugotovitev, da so si tudi v
tem razmeroma težavnem
obdobju glede nabav umet-
nih gnojü nekatere kmetij-
ske organizacije le priskrbe-
le potrebne količine. To ve-
lja za kmetijsko zadrugo
Žalec in Celje ter za kme-
tijski kombinat Žalec in
Šentjur.
Le
NA CELJSKEM OBM OCJU
KOOPERACIJA
1800 hektarjev
v zadnjih letih so na področju
proizvodnega sodelovanja tudi v
celjski občini zaznamovali delen
zastoj, vendar v tem času niso na-
zadovali. Prelomnico glede tega
pa i>omeni zlasti letošnje leto.
Saj predvideva načrt kmetijske
proizvodnje v kooperaciji kar 1800
hektarjev, kar je za celjsko ob-
močje izredno v.eliiko. Najvišji od-
stotek v strukturi poslovnega so-
delovanja med zadrugo in zadruž-
niki zavzemajo žitnine in vrtnine.
Ta načrt bodo po vsej verjetnosti
tudi presegli. Nekoliko težav pa
nastane pri proizvodnji krme, kaj-
ti veliko zasebnih travnikov je
zamočvirjenih ali vsaj kislih, tako
da je možno doseči manjše dono-
se in slabo krmo. Na teh površi-
nah razumljivo zaenkrat ni mnest-
no intenzivno obdelovanje zemlje
in s tem tudi ni večje potrebe po
poslovnem sodelovanju.
Tako hiter razmah kooperativ-
nega sodelovanja je posl^Jica iz-
redno ugodnih gospodarskih učin-
kov v preteklem letu ter dosled-
nega izvajanja pogodbenih obvez-
nosti med zadrugo in zadružniki.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je
v tem času proizvodno sodelova-
nje pri vzgoji goveje živine na
območju celjske občine hitro na-
predovalo, in sicer predvsem za-
radi pravilne organizacije odku-
pa. Tudi v tem predelu okraja so
kmetovalci posebej poudarili, da je
pravočasen odkup govedi za pi-
tanje eden od p>ogojev za razvoj
živinoreje. Kajti vzdrževanje do-
pitanih govedi pomeni za zadruž-
nika zgolj izgubo.
Istočasno pa je tudi kmetijska
zadruga posvetila posebno pozor-
nost proizvodnemu sodelovanju
pri deficitarnih kmetijskih pridel-
kih na celjskem trgu. Sem sodi
zlasti proizvodnja namiznega
krompirja, ki ga bodo v koopera-
ciji gojili kar na 70 hektarjih.
Ob tako hitrem povečevanju
proizvodnega sodelovanja med za-
drugo in kmetovalci pa se pred
kmetijsko organizacijo zastavlja
kot pomembna in odgovorna na-
loga, da pripravi vse potrebno, za
izvršitev vseh pogodbenih obvez-
nosti. Sem sodijo razen dobave
umetnega gnojila tudi semena,
strojne usluge in podobno.
Sodijo, da bodo spričo intenziv-
nega angažiranja na tem področ-
ju tudi tem obsežnim nalogam
kos, čeravno bodo v konicah, ki
nastajajo za kmetijstvo v posa-
meznih obdobjih leta, nastale tudi
nekatere manjše težave. Vendar
menijo, da imajo za sedanje po-
trebe 2adosten strojni park, le ne-
katere dodatne priključke bodo še
nabavili.
Pri hitrem napredovanju proiz-
vodnega sodelovanja pa se kot iz-
redno pozitivna lastnost kaže tu-
di močno prodiranje naprednejših
obHk kmetovanja na vasi. To je
vsekakor razveseljiva ugotovitev.
Pri tem je zanimiv podatek, ki
nam ga je povedal eden izmed
kmetijskih tehnikov, da okoli 80
odstotkov zadružnikov izredno hit-
ro uveljavlja nove oblike dela ter
sprejema nasvete kmetijskih stro-
kovnjakov. Ta odstotek pa je že
velik, zlasti če upoštevamo, da gre
predvsem za kmetovalce, ki ust-
varjajo blagovne viške — ti pa so
končno za trg in potrošnike tudi
zanimivi.
Zo pravilno
oskrbo Celja
Pred dnevi smo obiskali živino-
rejski obrat agrokombinata, ki
ima svoj sedež v Medlogu. Pove-
dali so nam, da bodo z ureditvijo
sodobnih hlevov, ki bodo oprem-
ljeni z novimi doslej pri nas ne-
znanimi napravami za olajšanje
delovnih pogojev kmetijskim de-
lavcem, lahko v veliki meri zado-
stili potrebam Celja po mleku. So-
dobna mlečna farma 'bo imela
okoli 500 krav mlekaric, razen te-
ga pa bodo uredili tudi primemo
porodnišnico. Na ta način, tako so
nam ix>vedali, bodo odpadli neka-
teri problemi glede preskrbe me-
sta z mlekom, ki nastajajo pred-
vsem v kritičnih mesecih.
Istočasno smo se zanimali, kako
si kombinat prizadeva izboljšati
preskrbo prebivalstva z vrtnina-
mi. Za letos so planirali, da bodo
z vrtninami posejali skupaj okoli
40 hektarjev, od tega je tudi ne-
kaj toplih gred, začela pa je že
obratovati ogrevalna greda v Med-
logu. Razen tega pa sta se za os-
krbo mesta močno angažirala še
kmetijska zadruga v Celju in Žal-
cu ter kmetijski kombinat v Šent-
jurju.
Posebno pozoimost so posvetili
letos tudi proizvodnji krompirja,
ki je lani bila ena izmed najbolj
deficitnih kmetijskih kultur. Spri-
čo tega, da bodo samo v Savinj-
ski dolini posejaH s krompirjem
za okoli 500 ha pvovršin, sodijo, da
letos ne bo na trgu takih motenj
pri preskrbi prebivalstva s tem
pridelkom kot lani. Zaradi poseb-
nih pogojev bodo letos kmetijske
organizacije posvetile posebno po-
zornost tudi sadjarstvu in preslcr-
bi mesta z mesom in mesnimi iz-
delki.
Hvalevredno je tudi izredno so-
delovanje med «-Agroprometom«
in kmetijskimi organizacijami, ki
se je letos prvič močneje vezal s
kmetijskimi organizacijami v ob-
liki .pogodb s trdnimi cenami. Na
to pa je vsekakor bistveno vpliva-
la tudi možnost garantiranja cen
kmetijskim pridelkom.
-m
Pravilna smer
Pomlad vse hitreje prihaja v de-
želo. Lepa in prijazna je, toda
hkrati prinaša kmetovalcem kup
skrbi. Delo na polju ne čaka.
V celjski občini gre podružblja-
nje kmetijskih in gozdnih površin
vse hitreje. Ko smo jih o tem po-
barali, so nam povedali, da je na
to vplivalo več odločujočih čini-
teljev. Med temi je vsekakor tu-
di večje prizadevanje in dosled-
nost pri izvajanju naše agrarne
politike in zakona o izkoriščanju
kmetijskih površin.
Vsekakor pa je bistveni element
pri tempu podružibljanja kmetij-
skih površin dejstvo, da so spri-
čo strukture prebivalstva nekatera
kmetijska posestva ostala brez
ustrezne delovne sile in da sami
kmetje težijo, da bi ä ustreznimi
pogodbami, odkupi ali pa najemi
dali zemljo v družbeni sektor.
O tem, kako hitro napreduje pri-
dobivanje zemljišč za lastno kme-
tijsko proizvodnjo kmetijske za-
druge Celje nam priča tudi tale
podatek. Plan jx>večanja lastnih
površin za letošnje leto je znašal
120 hektarjev. To nalogo pa so
izpolnili že v prvih treh mesecih
leta. To pa hkrati pomeni, da
imajo še precejšnje možnosti, ki
ji vsekakorr ne bodo pustili ne-
izkoriščene.
Razen tega pa kmetijska zadru-
ga izvaja tudi z velikim prizade-
vanjem podružbljanje gozdne
proizvodnje. Trenutno zadruga so-
deluje pri gospodarjenju z zaseb-
nimi gozdovi na površinah blizu
8 tisoč hektarjev.
Tako velike površine imajo za
posledico tudi zahtevo po inten-
zivnih gojitvenih delih, gradnjah
cestišč.
Podružbljanje gre
vse hitreje
Doslej so v gozdarstvu sklenili
že za okoli 1500 hektarjev dolgo-
ročnih pogodb, kar pomeni, da bo
zadruga proizvodno sodelovala pri
gozdni proizvodnji na 50 odstotkih
vseh gozdov, kajti v teh dneh do-
končujejo in sklepajo še nadalj-
nje pogodbe, ki bodo skupaj za-
jele okoli 400 hektarjev. Ko so
nam o teh problemih govorili, so
člani kolektiva obrata pri zadrugi
poudarili, da imajo gozdni posest-
niki izredno veliko razumevanje
za sodelovanje z zadrugo, kar je
eden od bistvenih momentov, ki
vpliva na hitro podružbljanje
gozdne proizvodnje in kar prinaša
obema tudi gmotne koristi — za-
družnikom in zadrugi.
Zelo hiter tempo podružbljanja
kmetijskih površin ustvarja tudi
izredno ugodne pogoje za razšir-
janje kmetijske proizvodnje obeh
vej in s tem tudi možnost ustvar-
janja večjih blagovnih viškov, kar
je zlasti za celjsko zadrugo, ki se
naslanja na močno potrošniško
središče bistveno. V kmetijski za-
dnigi sicer ugotavljajo, da so za-
družniki po svojih močeh tudi do-
slej zalagali celjsko tržišče, da pa
to ni bik) načrtno. Načrtnost in
enakomemost posredovanja blaga
trgu pa je vsekakor eden od bi-
stvenih elementov pravilne oskr-
be prebivalstva.
PRIZADEVANJA V TREH SMEREH
V Dobrni smo se pred dnevi
pogovarjali z upravnkom poslov-
nega okoliša kmetijske zadruge
za to območje tovarišem JAIW-
SLAVOM TASLERJEM. Takole
je odgovoril na naša vprašanja:
Pred nami so tri osnovne na-
loge - hitra krepitev lastne pro-
izvodnje, nadalje tesno povezo-
vanje v pslovnem smislu z za-
družniki in zajemanje vseh bla-
govnih viškov kmetijskih pridel-
kov na našem območju. Niti ene
od teh treh ne smemo zanema-
riti niti podcenjevati, kajti vse
so enako pomembne.
Kadar govorimo o lastni pro-
izvodnji na naših sestankih ko-
lektiva, vselej obravnavamo tudi
tri posebne naloge. Usposobitev
sodobnega pitališča, nadalje raz-
širitev hmeljišč ter sadonosni-
kov. Morda mimogrede lahko
omenim, je dejal tov. Tašler, da
se v bistvu glede blagovnih viš-
kov naslanjamo predvsem na
lastno proizvodnjo in da je v
planu proizvodno sodelovanje le
dopolnilo, ki pa ni molenkostno.
Sodimo, je nadaljeval, da bo-
mo že letos lahko na Dobrni
uredili proizvodni postopek v
patlišču tako, da bomo sposobni
spitati okoli 210 glav prvovrstnih
govedi za izvoz. To pa je ob
naših pogojih že precej.
Tudi na hmeljiščih predvide-
vamo letos znatno razširitev pro-
izvodnje. Doslej smo namreč
imeli za 5 hektarjev hmeljišč.
Ta bomo letos povečali za nadalj-
njih 5 hektarjev. Zgradili bomo
v dolini sodobno hmeljsko žič-
nico, istočasno pa smo z dolgo-
ročno pogodbo dobili še za okoli
2 ha hmeljišč. Sodimo, da bo v
našem koncu možno urediti za
okoli 16 hektarjev hmeljišč.
Istočasno pa si prizadevamo,
bi že letos uredili do kraja so-
dobno plantažo sadnega drevja,
ki bo zajemala površino 7 hek-
tarjev in ki bo kombinirana s
proizvodnjo krme za naš živi-
norejski obrat.
Vse te razširitve lastne pro-
izvodnje v dobrnskem poslovnem
okolišu so hkrati z najemi in
odkupi zajele tudi domala vse
kmetijske površine, ki so pod-
vržene odloku o kmetijskem mi-
nimumu - to so vse površine v
dolini od Dobrne navzdol in delo-
ma navzgor.
V istem času pa seveda nismo
zanemarili še tesnejše povezave
v proizvodnem sodelovanju s
kmetovalci. Tako sodimo, da bi
bilo možno zajeti na našem ob-
močju v kooperativno proizvod-
njo kar okoli 90 odstotkov vse
zasebne obdelovalne zemlje. S
tem pa si bomo tudi ustvarili
osnovne pogoje, da bodo lahko
zajeli vse blagovne viške in jih
posredovali v pravilnem zapo-
redju trgu.
Tovariš Tašler nam je tudi po-
vedal, da je sicer res, da so pro-
izvodni načrti napeti, da pa so
realni in da jih bo delovni ko-
lektiv ob skupnem prizadevanju
lahko izpolnil. Istočasno pa je
poudaril, da je letošnje leto za
njih predvsem pomembno glede
obsežnih investicij, ki jih bodo
vložili za napredek lastne pro-
izvodnje in razvoj kmetijstva na
te mobmočju nasploh.
Sodijo, da bodo letos investi-
rali za gradnjo novih objektov
in sanacijo nekaterih služb okoli
18 milijonov dinarjev, kar pa se
bo bogato obrestovalo. Kajti vse
investicije so podrobno obdelane
in slone predvsem na rentabi-
litteti vlaganj.
-m-
LETOS ZAČNO GRADITI
ZDRAVSTVENI DOM
V Žalcu smo zvedeli, da bodo
letos zagotovo začeli graditi nov
sodoben zdravstveni dom. Potreb-
ni načrti so že pripravljeni, tako
da z delom ne bo težavno začeti.
Tako se bo končno eden od naj-
bolj perečih problemov Žalca pre-
maknil z mrtve točke. I*rav goto-
vo je namreč ureditev sodobnega
zdravstvenega doma nujnost, kaj-
ti sedaj posluje zdravstveni dom
v tesnih, neprimernih in razkrop-
Ijemih prostorih, kar onemogoča
normalno delo. Prav to pa je v
zdravstvu eden od prvih pogojev.
CELJSKI TEDNIK STEV. 12 — 29. MABEC 1963
e
ŽEMA•DOM•DRUŽINA
SEJA KONFERENCE ZADRU2BEN0 UVELJAVLJANJE ŽENSK V 2ALCU
Razbremeniti je treba tudi kmečko ženo
v torek je bila v Žalcu razširjena seja konference za družbeno
uveljavljanje žensk, na kateri so govorili o mnogih problemih
družine in o dolžnosti družbe pri urejanju lepšega življenja v
njej. Uvodni referat je podala predsednica konference za druž-
beno uveljavljanje žensk žalske občine, tovarišica Jožica Dimec.
Iz referata in razprave povzemamo nekaj misli:
Kljub temu, da smo v zadnjih
letih že veliko storili za boljše
uveljavljanje žena v proizvodnji
in upravljanju ter za njihovo
razbremenitev drobnih domačih
opravil, še v mnogih družinah
vendarle prevladuje mnenje, da
je gospodinjstvo ženina osnovna
dolžnost. To pa je napak in
krivično, prav tako kot je krivič-
no, da pomeni ponekod ženin za-
služek samo izreden prispevek k
družinskemu proračunu, ki naj
ga družina sprejema samo tako
dolgo, dokler ni mogoče, da bi se
preživljala samo z eno plačo.
Tak star tip družine, kjer je žena
samo gospodinja, pa za našo
družbo ni sprejemljiv. Enako-
pravno sodelovanje v' proizvod j i
naj ne bi bilo samo pravica, tem-
več tudi dolžnost sleherne zdra-
ve žene.
Razumljivo pa je, da je to v
sedanjih pogojih še dokaj težko
uresničiti. Žena, ki po vrnitvi z
dela, opravi doma še vsa gospo-
dinjska opravila, ne bo mogla
dovolj skrbeti za svoj splošni in
strokovni napredek. Ker pa je to
nedvomno tudi v interesu gospo-
darske organizacije, bi morale
biti tudi te zainteresirane za to,
da bi v krajevnih skupnostih za-
živelo čimveč servisov in drugih
uslužnostnih obratov, ki bi ženo
razbremenili drobnih domačih
opravil. Pravimo, da gre za po-
družabljanje gospodinjstva. Le-
to ni več socialna pomoč družini
ali ženi, temveč je objektivna
nujnost sedanjega časa.
Tudi v Žalcu so se veliko bavili
s temi vprašanji. Zanimivo je,
da je žalska občina ena redkih,
ki lahko v veliki meri zaposluje
tudi žensko delovno silo. To je
po eni strani razumljivo, saj sta
predvsem tekstilna in pa kera-
mična stroka — ki sta v žalski
občini zelo lepo razviti — taki,
kjer je veliko delovnih mest pri-
mernih za ženske. V žalski občini
so se predvsem v nekaterih de-
lovnih kolektivih žene lepo uve-
ljavile tudi kot upravi j alke. Zal
pa je odstotek tistih, ki ne so-
delujejo v nobeni družbeno po-
litični organizaciji in nobenem
organu upravljanja še vedno ve-
lik. Vzrokov za to je več: stara
miselnost, ki ob volitvah navaja
na to, da celo ženske ne volijo
žena, potem ne dovolj visoka raz-
gledanost nekaterih žensk in ne
nazadnje tudi premajhna zainte-
resiranost žena samih za delo v
organizacijah in organih uprav-
ljanja. Prav zato so v Žalcu skle-
nili, da bodo ob volitvah v pred-
stavniške organe dodobra raz-
čistili ta vprašanja.
Na žalski konferenci za druž-
beno uveljavljanje žensk so ve-
liko govorili tudi o življenju in
vlogi kmetijske proizvajalke. Po-
udarili so, da bi morali tudi na
vasi mnogo odločneje ustanav-
ljati servise za pomoč družini
ki bi kmečki ženi omogočili, da
se kmetijski proizvodnji bolj po-
sveti. Pa ne samo to, žena na va-
si marsikdaj ob obilici opravil
nima niti časa, da bi se več ba-
vila z vzgojo svojih otrok. Raz-
bremenitev gospodinjskih opra-
vil bi jim to nedvomno omogo-
čilo.
Nimajo prav tisti, ki trdijo, da
je na vas težko prodreti z novimi
idejami,« je na konferenci po-
vedala tovarišica Kronovškova,
doma iz Orle vasi. »Pri nas smo
na primer v najbolj mrzlih zim-
skih mesecih obiskovali šolo za
starše. Na predavanjih je bilo
vedno več kot štirideset tovari-
šic. To pa je za vas, kot je. naša,
nedvomno lepo število.«.
V Žalcu bodo v prihodnje mo-
rali odločneje reševati tudi pro-
bleme otroškega varstva. To
vprašanje je v vsej občini nam-
reč še vedno med najbolj pere-
čimi. Zato so na konferencah po-
udarili, da bi- bilo prav, če bi na
prostore za otroška zavetišča mi-
slili že ob novogradnjah, kasneje
pa poskrbeli za to, da bi bilo
otroško varstvo ceneno, torej
tako, da bi ga lahko uporabljale
tudi družine z nižjimi dohodki.
I. J.
NJUNA
SREČA
»Kdo je ta, ki si jo prav-
kar pozdravil?« je vprašala.
»Moja delovna tovarišica
je«, je z nekoliko jeznim
glasom odgovoril mož. Ver-
jetno je moral na taka vpra-
šanja že velikokrat odgo-
voriti.
»Zdi se mi, da imaš pre-
cej takih delovnih tovarišic.
Zdajle si pozdravil že tretjo.
In kako prijazno se jim na-
smeješ. Celo klobuk snameš
Z glave. Res pozoren delovni
tovariš! Meni pa na primer
nikoli ne privoščiš tako pri-
jaznega pozdrava, ko se vr-
neš z dela. Seveda, le kaj
ti jaz pomenim!«
Poskusil se je braniti.
»Saj me sploh ne pustiš do
besede, ko prestopim prag.
Kje si pa bil, že pol ure te
čakam, tak je tvoj pozdrav.
Kaj res misliš, da nimam
drugih skrbi kot misliti le
na ženske«.
V tem ju je srečala mlada
žena. Ker je menila, da je
kolega ni opazil, ga je sama
pozdravila.
»A tako?« je boljša polo-
vica ošinila moža z jeznim
pogledom. »Celo naprej te
pozdravljajo. Je tudi to tvo-
ja delovna tovarišica?«
»Ne, z njo se srečujem le
na sestankih«, je še vedno
mirno poskušal pojasniti
mož, nato pa je vzkipel
»Le kako moreš biti tako
krivična?«
Da me »srečni« zakonski
tnož ne bi moral pozdraviti,
sem raje prečkala cesto.
Občudovala sem »trdne živ-
ce« nekdanjega sošolca. Lju-
bosumnost njegove družice
prav gotovo ni prispevala k
njuni zakonski sreči.
Da
KADAR SE OTROK IGRA
Verjetno je otrok med igro eden
najlepših prizorov sploh. Vendar
igra ni samo razvedrilo, poleg te-
ga krepi tudi otrokovo telo, priva-
ja njegove mišice na delo in
vzpodbuja njegove sposobnosti.
Opazujte igro svojega otroka, ne
da bi posredovali in ne da bi ga
motili, pa boste odkrili majhen
svet njegovih ču&tev. In marsikaj
se boste naučili! Spoznali boste
njegovo domišljijo in njegova
nagnjenja. Igra je v otrokovem
življenju vedno najprdrodnejše
sredstvo, da se to življenje razširi
in obogati.
Kadar izbiramo za otroka igrač-
ko, se moramo vedno spomniti na
to, da naj bo igra vedno prilož-
nost, ki otroka vzpodbuja in
vzgaja. Seveda mora biti prilago-
jena starosti malčka. Oči, ušesa
in prsti so «■sredstva-<-<, s katerimi
otrok zbira svoje prve vtise in se
uči. Pet ali šesit let se bo najraje
igral s kroglicami in kockami, z
vodo in peskom, kasneje pa bo
vse to zamenjal s svinčniki, barv-
nimi figurami in z drugim, s či-
mer razvija svoje delo in domiš-
ljijo.
Med igro doživlja otrok svoje
prve izkušnje. Kadar se lovi na
tri ciklu, se navaja spretnosti, ka-
dar se igra z mehaničnimi sred-
stvi, -odkriva sposobnost potrpež-
ljivosti, iznajdljivosti, praktično-
sti itd. Otrok pa med igro ne imi-
tira samo življenja. Komentira ga,
dodaja mu nekaj popolnoma svo-
jega. Prav to nam omogoča, da
otroka med igro bolje spvoznava-
mo. Psihologi so se s temi vpra-
šanji zelo intenzivno bavili. Ugo-
tovili so, da otrokov značaj izda-
ja celo tp, katere barve ima naj-
rajši. Simipatija do rdeče barve je
karakteristična za otroke, ki ima-
jo odločno in prepotentno nrav,
rumena za tiste, ki imajo lahek in
naraven odnos do vseh manife-
stacij življenja, splošna naklonje-
nost živahnim, močnim barvam
pa je značilna za srečne in vesele
otroke. Kadar pa bo otrok izbiral
modro barvo, se lahko nad tem
nekoliko zamislimo. Večina otrok
je namreč sploh ne opazi, čeprav
je v kasnejših letih modra barva
med mladimi ljudmi zelo priljub-
ljena. Zato lahko sklepamo, da je
tak otrok prezgodaj dozorel ali pa
da je nagnjen k poglabljanju sam
vase; te lastnosti so značilne pred-
vsem za tiste otroke, ki jih je živ-
ljenje prikrajšalo za pravo otro-
štvo.
No, otrok odkriva svojo notra-
njost tudi med svojimi prvimi
glasbenimi, »■slikarskimi-'-', «■gleda-
liškima-'^ in drugimi .poskusi. Opa-
zuj mo torej otroke, kako igrajo,
rišejo, skratka, kadar se igrajo.
To bo zelo pomembno zato, da t)o-
mo lahko usmerjali nadaljnjo
vzgojo svojega otroka.
Kako peremo in
likamo
OBČUTLJIVE TKANINE
•	SANTUNG. Obleke iz šan-
tunga je zelo težko prati. Ce niste
dovolj prepričani v svoje sposob-
nosti, je bolje, da obleko iz šan-
tunga odnesete v čistilnico. Ce pa
ste dovolj pogumni, operite obla-
čila iz šantunga v mlačni, zelo
rahlo milnati vodi, ki ste ji do-
dali — na liter — ščepec boraksa.
Tkanino izplaknite v mlačni vo-
di, jo stisnete v belem platnu, na-
to pa sušite v senci. Tkanine
nikdar ne škropite, ker se bodo
v njej sicer pojavile vzbokline.
Santung likamo vlažen med dve-
ma krpama platna. Likalnik naj
ne bo prevroč. Da se šantung ne
bi svetil, ga moramo likati naro-
be in ga nato obesiti na obešal-
nik, da se FKjpolnoma prosuši.
•	MUSLIN IN ORGANDIJ.
Obe tkanini peremo v topli mil-
nati vodi. Ce je na obleki več
mastnih madežev, jih posebej na-
milimo in namočimo v vodo za
približno eno uro. Tkanini izplak-
nemo v topli vodi in ju likamo
še rahlo vlažne s srednje toplim
likalnikom.
•	TERGAL, TERYLEN IN TE-
RITAL peremo v mlačni vodi, v
lahni milnici, Izplaknemo jih v
mlačni vodi. Tkanin ne smemo
ožemati, likamo pa jih z mlačnim
likalnikom skozi suho platno.
•	ORLON IN DRALON pere-
mo v mlačni milnici. Nikdar ju ne
smemo drgniti z milom. Izplakne-
mo jih v mlačni vodi in s toplim
likalnikom likamo preko suhega
platna,
•	NYLON, PERLON in LILI-
ON peremo v mlačni ali pa v
hladni vodi z nevtralnim milom.
Izšla je marčna številka revije
>»Maneken-«. Ce je bila februarska
natisnjena še vedno v znamenju
hladnih dni, potem moramo za to
številko reči, da je pravzaprav
znanilec pomladi. Na tridesetih
straneh «■Manekena-« je zbranih
namreč izredno veliko lepih in za
naše razmere prav primernih po-
mladnih modelov. V »^Manekenu-«
lahko tokrat najdemo tudi poro-
čila o italijanski in francoski mo-
di ter nekaj originalov modelov,
ki lepo ponazarjajo linijo, ki so
jo za letošnjo pomlad pripravili
modni »-diktatorji-M.
«^Maneken« nam tokrat prinaša
tudi nekaj zanimivih sestavkov:
Ali se pravilno negujete, Ker sem
majhna itd. Tokrat tudi na mo-
ške niso pozabili, saj najdemo v
«^Manekenu-« precej predlogov za
to, kako naj bodo možje to po-
mlad oblečeni.
Tudi model na sliki je iz zadnje
številke «^Manekena-«. Kljub te-
mu, da so ga ustvarili dom?^
modni kreatorji, ima vse značil-
nosti letošnje pomladne linije.
Model je ukrojen iz blaga tovar-
ne Varteks.
Drugo mesto za Celjanko Vero
Tale simpatičen deklič, ki
tako spretno suče glavnik,
je Vera Lubej, frizerska
učenka v znani celjski če-
salnici »Zora«. Vero smo obi-
skali zato, ker je na nedav-
nem tekmovanju frizerskih
vajencev v Mariboru zasedla
v zelo hudi konkurenci dru-
go mesto. To je nedvomno
lep uspeh, zlasti še, če upo-
števamo, da je bilo na tek-
movanju kar 51 bodočih fri-
zerjev. Ko smo Vero povpra-
šali, kako je bila zadovoljna
s svojim plasmanom, se je
zadovoljno in veselo na-
smehnila:
»O, bila sem zelo vesela!
Takega uspeha nisem priča-
kovala, čeprav so me V5¿
vzpodbujali,« je skromno
pristavila.
Vera hodi zdaj v drugi let-
nik in bo čez nekaj mesecev
že postala pomočnica. Zato
nas je zanimalo, če name-
rava tudi po izpitu ostati pri
»Zori«.
»Rada bi že,« je rekla,
»samo...« »Prav gotovo se
bo pri nas zate našlo mesto,«
je njeno misel uganila in
prekinila njena bodoča kole-
gica, znana frizerka Justika
Zelenjak. »Mladih in sposob-
nih moči ni nikdar dovolj.«
Medtem ko je Vera ureje-
vala pričesko svojemu mo-
delu, frizerki Zinki Amonovi,
ki prav tako dela pri »Zori«,
smo mi povprašali še njo,
kako je bilo na tekmovanju
v Mariboru.
»To je bilo medrepubliško
tekmovanje, zato smo Veri-
nega uspeha še bolj veseli.
Mislimo celo, da si je za-
služila še boljše mesto.«
»Kaj pa vi — ste ji kot
kolegica že s precejšnjimi
izkušnjami, med tekmova-
njem kdaj pa kdaj kaj po-
šepnili v pomoč?«
»Saj sploh ni bilo mogo-
če,« se je nasmehnila, »ko
so pa vsi tako pazili na naju!
No, čisto resno! Pričeske so
bile povsem samostojno Ve-
rino delo in prepričana sem,
da bo lepo napredovala.«
No, tudi mi to želimo! Mla-
di Veri iskreno čestitamo za
njen uspeh v Mariboru ter
ji želimo, da bi našla v svo-
jem poklicu veliko zado-
voljstva.	-i j
Samo za hip narobe svet
Smola na vsej črti. Minuto po
polnoči se mi je v čeljustih ogla-
sil zob in potem je vriskal in pre-
peval, da sem stokal vso noč. Po-
goltnil sem pet kombi praškov,
zjutraj pa sem bil nabrekel kot
Evine prsi. Tečem v ambulanto.
K sreči nikogar ni bilo v čakal-
nici. Ins tramen tarka me čaka med
vrati, ljubeznivi dentist se že skla-
ï^ja nad moje razbolele čeljusti.
Z veliko odgovornostjo me je opo-
zoril, da imam še več gnilih zob,
ki bodo še ta mesec p^opravljeni.
Vesel, da sem se znebil bole-
an, stopim na ulico. Nasproti mi
Pridrvi črna limuzina. Škropi le-
vo in desno. Ze sem se pognal na
Pločnik, ko se limuzina ustavi. Iz
nje stc^i začuda eleganten mož.
Najprej se lepo opraviči, nato me
Povabi v limuzino in me odpelje
'Naravnost domov.
I^oma sd pripravim kavo, pa
^gotovim, da moram po mleko,
^^im k spodnjemu kmetu. Ta mi
^üje mleko. Toda komaj stopim
cesto, že pridirja za menoj go-
?P*^inja in na ves glas kriči: Vi
"nate vendar posneto mleko, ki
^ imamo za svinje, vrnite se, do-
'^te drugega, s smetano!
Slučajno bo jutri obletnica po-
roke in ker z ženo ločeno stanu-
jeva, sem tekel v tovarno po en
dan dopusta. Čeprav sem le na-
vaden delavec, me je sprejel sam
direktor. Ponudil mi je fotelj in
ob kozarčku sva kramljala na dol-
go in široko. Nazadnje pa mi je
stisnil roko in mi je zvesto ob-
ljubil, da se bo osebno potradil,
da še ta mesec dobiva z ženo sta-
novanje; kar pa se dopusta tiče,
naj nikar ne skrbim, zakaj vsak
delovni državljan je upravičen
tudi na izredni dopust.
Ves srečen sem tekel na občino.
Moral sem urediti začuda stvari.
Tam so me nosili iz roke v roiko
in bil sem prijetno presenečen, ko
sem izpolnil en sam obrazec in so
iz njega dobili prav vse podatke,
še celo to, da sem bil samo en-
krat resnično rojen in da sem jaz
ena sama oseba. Glede davkov so
mi rekli, naj si nikar ne delam
skrbi in v informacijski pisarni
so se priporočali, naj se še več-
krat oglasim, češ da je občina za-
radi občanov in ne občani zaradi
občine.
In ko sem tako spet na cesti,
srečam klepetioljo, ki po navadi
hodi od jutra do večera od hiše
do hiše in spleta mam je. Pove-
dala mi je, da še danes ni nič no-
vega, samo to mi je zaupala, da
imajo v mesnica tri vrste mesa.
Seveda sem skočil v mesnico, na-
ročil kilogram prvoklasnega. Me-
sar me je ljubeznivo nagovoril,
naj sam pokažem zaželjen kos.
Pokazal sem. Jaz sem šel k bla-
gajni, mesar je odrezal. Bil sem
že na ulici, ko priteče mesar:
Oprostite, zmotil sem se pri raz-
merju: kosti je za celih deset dek
preveč!
Na veselje sem stopil v gositil-
no in naročil dva deci najboljše-
ga. Pri »šanku« sem srečal zdrav-
nika, ki me je prišel ob priliki
hude gripe na dom zdravit. Če-
prav sem zdravstveno zavarovan,
sem se vendarle hotel oddolžiti.
V žep sem mu stisnil pet sto din-
čev. On pa mi je denar ljubeznivo
vrnil s pripombo, da je to pri
dohtarjih že dolgo iz mode. Prijel
sem kozarec in ga nagnil v sapi,
ko zakriči natakarica: Nikar, saj
sem natočila en prst pod céntimo!
Zidane volje sem stopil še na
upravo kmetijskega gospodarstva.
Tam imam nekaj prijateljev, ki
so sami kmetijski tehniki. Zal pa
ni bilo nikogar v pisarni, ker so
baje že zjutraj ob šestih pljunili
v roke in šli z delavci na polje.
Oglasil sem se še v trgovini.
Tam sem nakupil nekaj dek bon-
bonov, ki jih moram razdeliti
med pridne otroke. Namreč, ko se
vsak dan vračam umazan od de-
la, se kar skušajo, kdo me bo prej
pozdravil. Hotel sem jo kar na
hitro i)opihati, pa so prodajalci
kar navalili name: Hvala lepa, se
prifMDročamo, pridite še kaj, do-
bili bomo to, imamo to in to. Na
svidenje, klanjamo se! Bil sem
tako zmeden, da niti opazil nisem,
kako stiskam v kilskem škrniclju
deset dek bonbonov.
Da bo slavje za ženko čim bolj
prijetno, sem stopil še v komu-
nalno banko. Pokazal sem legiti-
macijo, povedal, kje sem v službi
in koliko imam plače ter kaj bi
rad kupil. S prijaznimi obrazi so
mi ponudili ček: Cez leto dni spet
pridite, na svidenje!
Toliko je bilo ta dan prijetnih
presenečenj, da sem vzel papir in
začel pisati članek. Komaj pa ga
pokažem v uredništvu, me ured-
nik nabrali:
Prekratko! Napišite deset strani
dolgo poročilo!
Dragi bralci, pwmagajte mi iz
zadrege. Ce ima morda še kdo
kakšno presenečenje tega sveta,
naj hitro piše na naslov: TOVA-
RIŠ AZIL, pošta PRVI APRIL.
Botaniki in medicinski strokov-
njaki, zoologi, kmetijci in stro-
kovnjaki za sadjarstvo sö že pred
dolgimi desetletji pokazali ljudem,
kako zelo zdrav in koristen je
med. S številnimi eksperimenti pa
so dokazali, da lahko vse »tajne«
medu razložimo samo z znanstve-
nimi sredstvi. Mnoge izmed sesta-
vin medu so namreč odkrili šele
pred nedavnim.
Vsi vemo, kako zdrav in kori-
sten je med. Otroke krepi, odras-
lim ohranja kondicijo, nespečnim
pomaga, da lahko zaspijo, mnoge
bolnike zdravi itd. Med pospešuje
cirkulacijo krvi in sploh zelo po-
zitivno deluje na človekov orga-
nizem.
Najbolj pomemben je medeni
sladkor, ki kmalu potem, ko ga
zaužijemo, preide v kri. Zato je
najučinkovitejše sredstvo proti
utrajenostd in izčrpanosti. Med je
neškodljiv tudi za diabetike, ker
ne povišuje odstotka sladkorja v
krvi.
Da imamo med, se lahko za-
hvalimo tistim drobnim, prizadev-
nim živalcam, ki jim pravimo če-
bele. Čebele'pa medu ne nabirajo
kot včasih napačno mislimo, tem-
več ga proizvajajo. Cvetnemu pra-
hu, ki so ga zbrale, dodajo soko-
ve svojega lastnega telesa in šele
čez čas, po velikem tradu in žr-
tvovanju, dobi med obliko, kakr-
šno poznamo. Za kilogram medu
mora čebela obiskati 17,5 milijo-
na cvetov. Kako veliko delo je to!
Prav nič čudno ni, če živi čebe-
la tako kratek čas.
Poznamo med različnih barv.
Barva pa ne vpliva na njegovo
kvaliteto. Po njej lahko samo
sklepamo, kakšno cvetje so čebe-
le obiskovale. Svetlo rumene bar-
ve je na primer tisti med, ki je
proizveden iz repice ali bele de-
telje, zlato rarnen je iz cvetov
lucerne in cvetov marelic, bre-
skev, češenj itd., rdečkasto rumen
je lipov, temnorjav pa brezov,
bukov, jesenov itd. Cim bolj svet-
la je barva, tem blažja je aroma
medu. Temni med je pikantnejši,
najboljši okus pa dobiva med od
eteričnih olj, ki jih najdemo v
cvetovih kostanja in nekaterih
drugih dreves.
Ce med dolgo časa stoji, se str-
di, vendar to ne zmanjšuje nje-
gove vrednosti. Pa še nekaj: med
je zelo občutljiv na svetlobo in
vlago. Zato ga je treba dobro za-
preti in hraniti na hladnem in
temnem prostora.
Med
- NAS DOBER
PRIJATELJ
ф
CELJSKI TEDNIK STEV. 12 — 29. MABEC 1963	e
Iz malega raste veliko...
Sevničani mi ne bodo zamerili,
da sem »odkril« spet nekaj «-no-
vega«. Kdor vidi otroka vsak dan
pred seboj, ne opazi kdaj mu je
zrasel do glave. Razvoj «-Mizar-
ske produktivne zadruge« je za
Sevničane nekaj vsakdanjega, če-
prav nihče ne zanika, da je po-
nosen na «-tišlerijo^-«, ki je postala
svojevrstna industrija. Tudi Ce-
ljani so o tem podjetju slišali že
leta in leta samo dobro, kako pa
je nastalo, ve le malokdo.
Sicer me v podjetju niso bili
naj'bolj veseli, kot gospodinjo ne
veseli, če pride obisk, ko ima že-
hto, pleskarje ali pa dimnikarja
v hiši. V mizarski produktivni
zadrugi imajo zidarje. Gradijo.
Toda o tem pozneje.
Ko sem nekaj časa poslušal raz-
lago o tem, kako je podjetje na-
stajalo, mi je prišel na misel an-
gleški izrek: pravi mož ob pra-
vem času na pravem mestu. Ta
izrek se lahko porabi dobesedno,
teda treba ga je še razširiti za
seioiiški primer.
Leta 1945 je mizarski mojster
Jože Dum, sedanji direktor pod-
jetja, sledil utripu novega časa.
Zbral je okoli sebe mizarske moj-
stre in jim predložil, da se zdru-
žijo v zadrugo. In so se. Zbrali
so sredstva, združili orodje, stro-
je in ducat pridnih delovnih rok.
Torej pravi možje, ob pravem ča-
su in na pravem kraju ... Ker pa
so za to bili tudi sposobni, so de-
lali vedno bolj zahtevna mizarska
dela. Lotili so se izdelave takega
pohištva, ki ga nikjer več niso
delali (rokokojski in bidermajer-
ski slog), hkrati pa so se lotili ko-
sov, ki jih trakrat nikjer še niso
delali; v njihovih delavnicah je
nastajalo moderno, sodobnemu
ukusu in potrebam prilagojeno
pohištvo. Ko so začeli po svetu
govoriti, češ, v Sevnico pojdi, če
hočeš kaj posebno lepega, so se
sevniški zadrugarji zatrdno vsedU
v sedlo.
Dela je bilo vedno več in dela
voljnih rok ni zmanjkalo.' Iz va-
jencev so nastajali pomočniki,
mojstri — vedno novi in novi. V
začetku je bilo šest visokokvali-
ficiranih mizarjev — ustanovite-
ljev. Danes je v pK)djetju 60 vi-
sokokvalifíciranih mizarjev, 64
kvalificiranih, 20 pol in 38 nekva-
lificiranih delavcev. To je kader,
ki so ga, razen morda redkih iz-
jem, vzgojili doma. Zato v pod-
jetju srečate predvsem mlade
obraze, mlade ljudi,- ki so tu za-
čeli in nameravajo tudi tu ostati.
Zreli možje pa so »-pri hiši« tudi
že po deset, petnajst in več let.
Kam bi sicer naj šli? Skoda bi
bilo njihove kvalifikacije (to je
poipodnoma moja misel).
Zakaj škoda? Skoda zato, ker bi
ljudje, ki tu delajo tako čudovite
izdelke, za katere je ,potrebno to-
liko znanja, sposobnosti in talen-
ta, drugje težko dobili v roke ta-
ka naročila. Saj vendar ne velja
zastonj geslo: če hočeš kaj poseb-
nega ...
Da pa ne bo kdo mislil, češ, na-
govorili so me, pa jih zdaj hva-
lim! Dobro blago se samo hvali.
Ce je podjetje dobilo taka zahtev-
na naročila kot je oprema leta-
lišćnih poslopij v Surčinu pri
Beogradu, v Dubrovniku, kot je
vsa oprema jugoslovanskega lu-
ksuznega letovišča Sv. Stefan, po-
tem to ni zgolj slučaj. Izdelujejo
pohištvo za razne reprezentativne
zgradbe, precej njihove proizvod-
nje pa gre v izvoz, predvsem v
ZDA, Italijo, Avstrijo in nordij-
ske države. Moramo omeniti še
to, da so za znamenito konferen-
co neblokovskih držav v Beogra-
du Izdelali okroglo mizo, za kate-
ro so se odločale tako važne zgo-
dovinske stvari.
Podjetje je v rekonstrukciji.
Ce smo dosledni, je to pravzaprav
še razšiiitev že novega podjetja.
V novih halah in ob novih strojih
pa ne bo v bodoče delalo kaj več
ljudi, kvečjemu deset do petnajst,
^av tako ne nameravajo uvesti
serijske izdelave pohištva. Morda
sem in tja kak tip, ostati hočejo
podjetje, ki dela po naročilih, pod-
jetje, Id bo tudi v bodoče potre-
bovalo vrhunske mojstre mizar-
ske obrti. Sloves, ki so si ga že
pridobili, zagotavlja, da jim dela
ne bo zmanjkalo. Ce so lani ime-
li okoli 400 milijonov realizacije,
letos pričakujejo 200 milijonov
več, potem po končani izgradnji
leta 1965 upravičeno računajo na
milijardo.
Toliko zaenkrat o «-Mizarstki
produktivni zadrugi« v Sevnici
o tem, kakšni so njihovi načrti,
kakšni so notranji odnosi in kako
upravljajo, o tem pa kdaj drugič.
Kr.
Občani na zboru v
Senovem
Pretekli teden je bil v senovški
kinodvorani zbor občanov iz Se-
novega ter okolice. Zbor je obi-
skal predsednik občine tovariš
Stane Nunčič, ki je obrazložil
osnutek družbenega plana in pro-
računa za leto 1963. Med drugim
je seveda tudi odkrito povedal, da
bodo proračunske razmere letos
spet pod nivojem najnujnejših
potreb in da bo zato treba teme-
ljito varčevati s sredstvi, da bi
zadostili vsaj najnujnejšemu.
Občani Senovega in okolice pa
so na zboru povedali tudi neka-
tere krajevne potrebe, vmes nekaj
takih, ki so že dolgo predmet raz-
prav na zborih in sestankih.
e Obravnavali so vprašanja
okoli stanovanjske stiske, ki ne
pesti samo občanov, temveč one-
mogoča, da bi v kraj dobili pre-
potrebne obrtnike, ki tu ne mo-
rejo najti niti stanovanj, niti lo-
kalov. Razpravljali so tudi o šo-
li, o učnem kadru, ki bi mu mo-
rala občina zagotoviti boljše ma-
terialne pogoje.
Ф Ostro so kritizirali stanje
glavne ceste, ki je šele lani bila
asfaltirana. Oporekajo, da bi bila
ki'iva samo letošnja zima. Kriva
je tudi slaba izdelava in bi bilo
trebo o tem govorita s podjetjem,
ki jo je gradilo. Glede regulacije
senovškega potoka pa so menili,
da je treba dela nadaljevati.
Ф Razpravljali so tudi o potre-
bi tržnice v Senovem, o tem da
bi bilo treba zgraditi otroška igri-
šča in izboljšati obstoječe športno
igrišče, nadalje o delu stanovanj-
ske skupnosti itd.
Mala kronika - Brežice
Na območju matičnega nrada Brežice
|e bilo v času od 16. do 25. marca 1953
rojenih 5 moških in 10 žensk.
POROKE: Vranic Jevdjo, podofiicir
JLA, stan. Brežice, Gubčeva 19 in Stojič
Magdalena, uslužbenka, stan. Brežice,
Gubčeva 19.
PROTI GRIPI
Lani je pomladanska gripa oro-
pala senovški rudniški kolektiv
mnogo proizvodnih ur. Zato so se
letos vsi v kolektivu cepili proti
gripi. Kot kaže, je rezultat zelo
ugoden.
Obveščanje v Krški
občini — odlično
Verjetno v celjskem okraju ni-
majo občine, kjer bi bilo obvešča-
nje prebivalcev tako temeljito kot
je v krški občini. Poleg tega, da v
ebčino prihaja mnogo časopisov
tako dnevnikov kot drugih rednih
publikacij, da se za bralce za-
vzemata tako naš in «-Dolenjski
list«, imajo v občini še «-Naše po-
govore«, »Brestaniške novice«,
H-Pogovore z občani«, »Naš glas«,
skratka skoraj vsak nekoliko večji
okoliš ima svoje glasilo, v kate-
rih krajevni odbori SZDL sezna-
njajo članstvo z vsem kar orga-
nizacije delajo, kar bo treba v
kraju urediti itd. Občinsko glasilo
SZDL objavlja tudi odgovore na
vprašanja, ki jih občani pošiljajo
uredništvu, ali pa jih na krajev-
nih sestankih, zborih občanov itd.
Glasila izhajajo redno vsak mesec
in jih prejme sleherna hiša na
območju, za katerega so ljudje
mnogo hitreje, pa tudi izdatneje
informirani o številnih vprašanjih,
ki jih zanimajo.
Z ZBORA OBČANOV V BRESTANICI
Problem številka ena
Pred dnevi je bil v Brestanici
zbor občanov, na katerem so ob
navzočnosti predsednika občine
razpravljali o predlogu družbene-
ga plana in proračuna občine.
Predsednik občine tovariš Nunčič
je v svoji razpravi .posvetil največ
pozornosti vprašanjem kmetijstva
in gozdarstva ter investicijam v
tekočem letu.
V razpravi o krajevnih potrebah
in problemih je težišče z začet-
kom in zaključkom vred slonelo
na največjem problemu Brestani-
ce — osnovni šoli. Šola je prob-
lem, ki je že leta na dnevnem re-
du vseh sestankov in razprav v
Brestanici, toda doslej je zadeva
»prispela« le do naročila projek-
tov in do lokacije.
Brestaniška šola je stara polnih
sto let. Ko so jo pred leti hoteli
adaptirati, se je strop ene izmed
učilnice dobesedno podrl. Kako
trhH so leseni deli stavbe, je torej
očitno. Se sreča, da se je to zgodi-
lo med počitnicami. Stavba je v
takem stanju, da bi bilo treba po-
uk v njej opustiti. Toda zdaj je
pred vrati tudi rešitev problema.
V kratkem bodo prispeli načrti in
potem bodo začeli izkopavati te-
melje. Občani so obljubili pomoč
pri gradnji s prostovoljnim delom,
medtem ko bodo vaščani okoliških
vasi prispevali 50 kubičnih met-
rov gradbenega lesa za novo šolo.
Na zboru so bčani ugotavljali,
da je v proračunu premalo sred-
stev za telenso vzgojo. Toda pre-
malo zato, ker je sredstev za vse
potrebe v občini premalo.
J. O.
Kostanjeviški koloseum
O Kostanjevici na Krki je znano, da tu ne manjka zani-
tiianja za kulturne prireditve, da ima to mestece vse kar
je za mesta značilno, od muzeja, galerije, gledališča, pa do
zgodovinskih spomenikov. To zimo so Kostanjevčani spet
pridno delali. Na dvorišču znanega kostanjeviškega gradu
so zgradili avditorij za letne gledališke in drugačne kul-
turne prireditve. Sedišča so po vzorcu grških gledališč gra-
jena v krogih in to it betona in marmornih plošč. Gradnja
je rezultat prostovoljnega dela in sredstev iz sklada za
kulturo občine Videm - Krško.
V ponedeljek je preizkušnja novega gledališča. Nasto-
pila bo folklorna skupina »Svobode« iz Celja.
Spodbudne izkušnje ,Zasavcev'
Kmetijska zadruga »-Zasavje« v
sevniški občini si je v zadnjih le-
tih nabrala dosti spodbudnih iz-
kušenj pri organiziranju obratov
za veliko blagovno proizvodnjo. V
letošnji predlog družbenega plana
je ta kmetijska organizacija vnes-
la potrebo po nadaljnjih investici-
jah v višini 221,5 milijona dinar-
jev in sicer:
#	88 milijonov naj bi porabili
gradnjo velikega nasada v Canju,
#	za izgradnjo predelovalnega
obrata 53 milijonov,
e za dograditev živinorejskega
obrata v Boštanju 24 milijonov
700.000 dinarjev,
#	30 milijonov za odkup zem-
ljišč, 15 milijonov za izgradnjo
strojne remize, 7,5 milijona za
opremo in prevozna sredstva,
medtem ko se bo pri gradnji sta-
novanj kolektiv zadruge udeležil
z 20 milijoni dinarjev.
Vrh tega naj bi nekaj sredstev
vložili v dograditev vrtnarije in še
nekatere druge manjše investicije.
Najbolj veliko potezna akciji,
to se vidi tudi po vsoti predvide-
nih sredstev, bo izgradnja novega
nasada v Canju, ki bo obsegal
okoli 100 hektarjev veliko stmje-
no površino. Ta intenziven nasad,
ki bo zgrajen na osnovi najsodob-
nejših sadjarskih izsledkov in iz-
kušenj, bo poleg jabolk in hmšk
dajal tudi orehe — sadež, ki ga je
pri nas vse manj in je zato zelo
donosen.
Kolektiv zadruge »Zasavje« v
to investicijo ne gre brez izkušenj.
Narobe, prav izkušnje so bile
spodbuda, da so se odločili za na-
sad, ki mu bo po velikosti mogo-
če primati naslov »večje planta-
že«, Izkušnje, o katerih govorim,
so nastale pri izgradnji in dolgo-
letnem delu v sadnem obratu »-na
Dobravi« nad Sevnico. Tu je ure-
jen vzoren 27 hektarski sadov-
njak,, ki je že doslej bogato vra-
čal investitorjem vložena sred-
stva.
Po bližnjih hribih se še topi sneg, v sadovnjakih na Dobravi pa že
pridno obrezujejo in čistijo drevje. Kmetijska zadruga je za svojo
plantažo izšolala na Radni kvalificiran sadjarski kader. Tri smo
>M)vekovečili« in sicer Olgo Golu bič, Karla Kozmosa in Martina
Kropeča
i Vzgoji
Џ proizvajalcev
Ш več skrbi
^ zadnjih nekaj letih po-
svečamo kar precej pozorno-
^ЛР sti vzgoji proizvajalcev. Pre-
ko delavske univerze v Bre-
^(i iicah izobražujemo naše
upravljalce, člane DS, UO
ali funkcionarje sindikatov.
Kljub temu pa povsem še
nismo zadovoljni s kadri,
ki zasedajo mesta v organih
delavskega samoupravljanja.
Ugotavljamo namreč, da ti
^^ povsod ne odigrajo svoje
Ш	in prepuščajo odloča-
y^l nje o važnih problemih, s
katerimi se bori podjetje, le
odgovornim uslužbencem.
Seminarje organiziramo ved-
PjI no z namenom, da bi gospo-
darskim organizacijam nudi-
рЏ li možnost izobrazbe, žal pa
v^It^ največkrat naletimo na ne-
Ш razumevanje podjetja, ki se
brani pošiljati ljudi na se-
minarje češ, da zaradi tega
trpi proizvodnja itd. Take
očitke slišimo največkrat od
áií^ takih gospodarskih organi-
zacij, kjer imajo najslabši
kader in bi bilo izobraževa-
lci ПЈ^ najbolj potrebno. Prav
^^ Nastaja še vprašanje, kdo
je dolžan vzgajati samo-
l^î^ upravne organe, politične
^ organizacije ali gospodarska
Öi^ii organizacija? Trenutno nam-
reč izgleda tako, kakor da
bi bile politične organizacije
dolžne zgajati ta kader in to
Ш dejavnost vzdrževati s svo-
jimi sredstvi. Toda to ne
drži. Politične organizacije
(Ш
so sicer dolžne, da take s»-
minarje organizirajo, ne pa
da tudi nosijo stroške, ker
za to nimajo na razpolago
sredstev. Gospodarske orga-
nizacije so dolžne, da skrbi-
^^ jo za redno vzgojo svojih
samoupravnih organov tako,
^^ da jih pošiljajo na seminar-
^ je in seveda za to določijo
tudi del sredstev. Dejstva
Hl^l namreč kažejo, da bomo še
vedno morali posvetiti pre-
cej skrbi, da bomo vse tova-
riše, ki so voljeni v upravne
organe, zvrstili preko ustrez-
^ nih seminarjev. Potrebno pa
bo, da enkrat dokončno re-
šimo vprašanje financiranja.
^	Albin Mlinar
Pomlad v Raki
Čeprav je že nastopila pomlad,
pogled na polja v Raki ne nudi
še tiste prave pomladne podobe,
ki so jo bili vajeni prebivalci
prejšnja leta, ko jih ni obiskala
tako dolga in ostra zima. Posevki,
v glavnem rž in ječmen, ne ka-
žejo nobenega znaka življenja,
medtem ko je pšenica le delno
oživela. Zato je nujno, da bi kme-
tovalci zemljišču nudili umetna
gnojila, ki pa jih žal prav v teh
dneh, ko bi bilo najnujnejše, ne
dobijo.
Precej škode je v tej zimi pri-
zadejala tudi divjad, predvsem
zajci. Ti so se lotili mladih dre-
vesc v sadovnjakih, zato se po-
sebno tam, kjer ta niso bila za-
varovana, poznajo sledovi lačnih
glodalcev, pa tudi v vinogradih
je ostalo precej žlahtnih trt do
kraja oskubljenih.
Mrzli zimski dnevi brez sonca
in toplih žarkov pa so nakopali
marsikateremu domačinu bolezen,
ki je zahtevala svoje žrtve. Med
te sodi tudi smrt mlade priljub-
ljene Anice Rabzel-Sivec iz Pri-
stave, ki so jo pokopali prav na
zadnji zimski dan. Kot svetal spo-
min nanjo pa je ostal njen sedem
dni stari sinček.
Zato ni čudno, da so se odhoda
letošnje krute zime veselili prav
vsi in da so pričakali pomlad še
z večjim veseljem kot kdajkoU
prej.	2. A.
Zaradi stanovanja
Člani igralske sekcije Kulturno umetniškega društva
»Ivani Cankar« iz Leskovca pri Krškem so to zimo naštu-
dirali delo Draga Gervaisa »Zaradi stanovanja«. To zahtevno
gledališko komedijo je z večinoma mladimi igralci zrežiral
Marcel Stefančič. Preteklo soboto in nedeljo so se z delom
predstavili domačemu občinstvu in želi uspeh ter priznanje.
Ob prvi uprizoritvi jim je k uspehu čestital ter se zahvalil
za prizadevnost tovariš Branko Voglar, predsednik krajevne
organizacije Socialistične zveze.
S komedijo bodo Leskovčani nastopili v večjih krajih
svoje občine, na občinski reviji pa se bodo pomerili z dru-
gimi amaterji v občini.
P. L.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 12 — 29. marec 1963
©
SLAB START
Za vse tri nogometne enaj-
storice iz Celjskega okraja,
ki sodelujejo v slovenski ligi,
se je spomladanski aU po-
vratni del prvenstvenega tek-
movanja začel zelo klavrno.
Od šestih razpoložljivih so
pobrali komaj eno piko. To
je bilanca treh tekem; pa ne
samo to. Bilanca je žalostna
tudi zavoljo tega, ker nam
govori o slabih igrah, o pre-
majhni borbenosti, o pre-
majhni zavzetosti. Klasičen
primer za to je Kladivar, ki
je čisto po nepotrebnem pri-
stal na remi. Sicer pa, smo
navsezadnje še zadovoljili, da
se je tekma končala vsaj z
delitvijo točke. Lahko bi se
namreč tudi drugače.
Tekma med Kladivar jem
in ljubljansko Ilirijo se je
tudi v povratnem delu tek-
movanja končala nadvse mi-
roljubno, tako kot v jesen-
skem, ko sta si moštvi prav
tako razdelili točki. Nedeljski
rezultat se je glasil 3:3. Tako
je Kladivar v svojo lestvico
zapisal že sedmi remi, kar je
v tem tekmovanju svojevr-
sten rekord.
Celjski železničarji so v
Trbovljah podpisali predajo.
Zmagali so domačini z rezul-
tatom 2:0.
Nekoliko več smo pričako-
vali od velenjskih nogometa-
šev, saj so šli v povratni del
tekmovanja trdno odločeni,
da se rešijo nevarnega repa.
V prvi spomladanski tekmi
so zatajili, saj so na igrišču
ob jezeru zmagali člani ljub-
ljanskega Slovana 3:1.
Z eno točko iz treh tekem
ne moremo biti zadovoljni.
Upamo, da s tem bornim iz-
kupičkom niso zadovoljni ni-
ti igralci, kaj šele trenerji.
Ce bi povzeli vrstni red
moštev tako, kot sta jih ob-
javila »Delo« in »Polet« bi
morali govoriti o zmešnjavi.
Ce upoštevamo, da se je tek-
ma med Delamarisem in Kla-
divarjem končala 3:0 v korist
Kladivarja, in kolikor je zna-
no so pristojni organi tako
tudi registrirali to tekmo, po-
tem je Kladivar na tretjem
mestu s petimi zmagami, sed-
mimi remiji in dvema izgub-
ljenima tekmama. Sicer ima
17 točk ter pozitivno razmer-
je v golih 27:21. Po rezulta-
tih, ki so nam na razpolago,
je ZNK trenutno na desetem
mestu z dvanajstimi pikami,
s petimi dobljenimi igrami,
dvema neodločenima dvobo-
jema ter sedmimi izgubljeni-
mi tekmami. Razlika v golih
pa je negativna 22: 27. Pri
tem smo upoštevali dosežene
rezultate na vseh tekmah, to-
rej tudi proti Delamarisu. Za-
nimivo pri tem je, da so Ce-
ljani v nedeljo zabeležili že
šesti poraz zapored. Edino
nesporno je mesto velenjske-
ga Rudarja in to zadnje s pe-
timi točkami ter negativno
razliko v golih 14:38.
V naslednjem zavrtljaju se
bodo Celjani doma pomerili
z ljubljansko Svobodo. Lam
v Ljubljani so zmagali želez-
ničarji 2:1. Kladivar bo šel v
goste Krimu-Odredu, katere-
ga je lani doma premagal 2:0.
Velenjčani pa bodo odpoto-
vali v Kranj s Triglavom, to-
rej vodečo enajstorico, ki je
bila lani uspešna z rezulta-
tom 4:1.	-m
MNOŽIČNOST IN KVALITETA
O POLITIKI AD KLADIVAR - PROBLEM VKLJU-
ČEVANJA MLADIH V ŠPORTNA DRUŠTVA
v deveti številk! Ce'î'ko»» tedniV- in
bila na prvi strani objavljana analiza
zadnjih zborov tb^unio v ccijsivi
Tu je bilo tudi zapisano, da so imeli
občani prinonibn. d" АГ> "Ir-H:----
Ija na zelen travnik veliko mladine, ki
je izrazito športno us...crje „ .„
spektivna zn vrhiinckp - ' - Kaj pa
ostala mladina (poleg šolske)?
AD Kladivar daje na to pripombo na-
slednjo pojasnilo:
Iskrena nas veseli, dn se za df'n ла-
šega društva zanima širša javnoet in da
je bilo to delo tudii predmet ra/.pru\e na
zborih občanov. Vsaka dobronamerna
kritika je društveni nnrnvi lo
la, ker lahko na podlagi različnih pri-
pomb občanov ukrepa za odpravljanje
trenutnih slabosti in pomanjkljivosti.
Bree dvoma drži ugotovitev, da je
atletsko društvo (kot vsa ostala Sporna
društva v državi!) športno usmerjeno.
Področje društvenega dela je razvijanje
prirodnih oblik gibanja — tekov, sko-
kov, metov aLi sodobneje povedano atle-
tika. Zunjo držii v splošnem ugotovitev,
da je »krnljicn športov«. Ta vzdevptt si
je priborila glede na pomembnosti, ker
razvija v največji meri osnovne psiho-
fiziične lastnosti, ki so potrebne vsake-
mu človeku. Zato se atlet'ke poslužujejo
za doselgo boljših rezultatov tudi vsi
ostali športniki v aliuKUv iiib apurtiuu
igrah in panogah.
Kakšna je društvena politika Kladi-
varja? Pridobiti za atletiko kar najširši
krog državljanov, zlasti mladine, ki bi
preko solidne vadbe pridobila kar največ
zdravja, utrjenosti, hitrosti, moči, spret-
nosti in vztrajnosti ter drugih moralnih
kvalitet. Množičnost je bila doslej pri-
marna naloga društvene uprave. V ta
namen so amateirski društveni delavci
(Kladivar je edino atletsko društvo v
državi, ki nima profesionalnega trener-
jal) razvijali pestre oblike, da bi atle-
tiko približali čim širšemu krogu ljudi.
Vsakomur so bila vrata v društvo na
stežaj odprta ne glede na športni rezul-
tati Ali nimajo vse celjske šole za šport-
ne dneve v atletiki brezplačno na razpo-
lago stadion, rekvizite in vsa ostala teh-
nična sredstva?! Večkrat pri izvedbi teh
prireditev pa brezplačno pomagajo še
sodniki! Ali ni bil Kladivar vsa zadnja
leta pobudnik množičnih krosov med
šolsko, delavski ter kmečko mladino,
ekipnih tekmovanj med šolarji osnovnih,
vajenskih in srednjih šol? Društvena de-
javnost se razširja na področje celotne-
ga okraja, saj se ustvarjajo podružnice
v okviru številnih šolskih športnih druš-
tov, katerim Kladivar po svojih močeh
pomaga pri razvijanju atletske aktivno-
sti. V samem Celju zajema društvo nad
300 aktivnih atletov in atletinj! Ali ob
tolikšnem številu in le ob petih amater-
skih inštruktorjih, ki dnevno žrtvujejo
ves svoj prosti čas, lahko pričakujemo
še večjo množičnost? Ta problem bi lah-
ko vsaj delno rešili z nastavitvijo pro-
fesionalnega trenerja, ki bi delal na sta-
dionu nepretrgoma od jutra do večera.
Kljub prizadevanju društvene uprave
Kladivar vsaj doslej še ni imel srečne
roke. da bi našril ustreznega trenerja.
Orientacija društvene uprave je tudi
nu lu^VljalajU kvalitete. 2e vrsto let je
državna atletska reprezentanca sestav-
ljen približno vselej iz 20 % atletov in
atletinj AD Kladivarja. Množičnost in
kvaliteta sta v medsebojni odvisnosti.
Vsak mlad človek želi preko tekmoval-
nih oblik pokazati svoje znanje in me-
riti svoje sile z drugimi tekmeci. Tek-
movanje je bistveni sestavni de.1 vsake-
ga športa, pa tudi atletike. Zato bi bilo
povsem zgrešeno, če hi društvo zane-
marjalo to področje dela. Kvaliteta celj-
ske atletike obveizuje društveno upravo
v republiškem in zveznem merilu, da v
bodoče vzgaja poleg »ljubiteljskih« tudi
vrhunske športnike in športnice. Kdor
ima dispozicije za vrhunskega atleta v
okraju, naj te sposobnosti prispeva v
republiškeim in zveznem merilu za afir-
macijo našega jugoslovanskega športa
in socialistične države. Celjski atleti ia
atletinje so v dobrem desetletju nadvse
ROKOMET V NEDELJO
Nedeljski spored športnih do-
godkov so izpolnile tudi nekatere
tekme v rokometu, ki jih lahko
štejemo med zadnje priprave za
začetek spomladanskega dela ok-
rajnega in republiškega prven-
stva. Tekmovanje v obeh ligah se
bo namreč začelo že v nedeljo.
V Celju so igralci Partizana iz
Štor pripravili članom domačega
Partizana neprijetno presenečenje,
saj so jih premagali z rezultatom
28:13.
Dve zanimivi tekmi sta bili tudi
v Radečah. Tu so domačini igrali
neodločeno 13:13 z moštvom celj-
skih železničarjev, medtem ko so
drugo ekipo celjskega Partizana
odpravili z rezultatom 18:11.
nspešno vršili to politično poslanstvo
športa širom po Evropi in na drugih
kontinentih.
AD Kladivar še ne odklanja pristopa
novFiMu članstvu, zlasti mladim, ker se
močno zaveda, da je le v mladih kadrih
bodočnost društva. Problem vključevanja
mladih pa je širše družbeno pomembno
vprašanje ali problem našega mesta.
Uspešno bi ga lahko rešili, če bi kra-
jevne skupnosti in vse družbt|ne orga-
nizacije usmerjale mlade v vsa obstoječa
društva za telesno kulturo. Naj omeni-
mo, da je v celjski občini kar deset
partizanskiih društev, ki imajo v svojem
programu široko področje dela. Ta dru-
štva, ki skrbe za temeljno telesno vzgo-
jo bi morali močno okrepiti. V Celju pa
je še vrsta drugih športnih društev in
klubov, kjer je še dovolj »prostora« za
tiste mlade ljudi, ki si želijo aktivnega
športnega delovanja. Smatramo, da še
ni liiMle gneče, čeprav novi športni ob-
jakti postajajo ob vse večjem številu
amaterskih pa tudi poklicnih strokovnih
kadrov problem številka ena v nadalj-
njem uspešnem razvijanju telesne kul-
ture na sploh.
AD Kladivar
stiri moštva na tekmo-
vanju v Storah
v nedeljo je bilo v Storah tek-
movanje tako imenovane C sku-
pine zimske košarkarske lige, ki
je hkrati veljalo kot izbirno za
vstop v pkrajno ligo. Tekmovanja
so se udeležile štiri ekipe, ki so
se nazadnje zvrstile takole: 1. Sto-
re, 2.\ Slov. Bistrica, 3. Konjice
B in 4. Šempeter.
Rezultati posameznih tekem pa
so bili: Store — Šempeter 33:19,
Slov. Bistrica — Konjice B 55:14,
Store — Konjice B 54:22, Slov.
Bistrica — Šempeter 54:14, Konji-
ce B — Šempeter 35:27 in Store —
Slov. Bistrica 32:29.
V	okrajno ligo sta se plasirali
prvi dve ekipi.
CELJSKI KEGLJAČI
V LJUBLJANI
Za člane celjskega železničarskega
kegljaškega kluba se je že v se boto
oziroma nedeljo končalo tekmovanje v
tako imenovani kvalitetni hrvatsko slo-
venski ligi, v kateri nastopa šestnajst
moštev, po osem iz vsake republike.
Svoj drugi oziroma zadnji nastop so
imeli v Ljubljani. V tem ko so v soboto
nastopili ña kegljišču Gradisa, so v ne-
deljo metali na enakem športnem ob-
jektu Maksa Perca. Obakrat so imeli
za nasprotnika zagrebško moštvo Brat-
stva.
Celjanom tudi tokrat ni šlo tako, kot
bi si želeli. In če bi se vprašali zakaj,
bi morali vnovič napisali tiste besede,
ki smo jih enkrat že posredovali - pre-
malo treninga za težje in odgovornejše
nastope. Gre namreč za to, da jim po
navadi zmanjka prav takrat, ko bi se
morali najbolj izkazati.
Prvi dvoboj se je končal z rezultatom
4951 : 4953 v korist Bratstva. Celjani
so metali takole: Truglas 845, Jančič ?63,
Lubej 859, Kohne 778, Marinček 846 in
Vanovšefi 842.
Nekoliko slabše se je končal povratni
dvoboj, saj so v njem igralci Bratstva
zabeležili zmago 5053 : 4904 kegljev. Za
celjske barve so igrali: Blazina 790,
Kohne 825, Marinček 824, Veranič 800,
Lubej ?99 in Vanovšek 868.
Tekmovanje v hrvatsko slovtfnski keg-
Ijaški ligi bo končano v nedeljo. Po
dosedanjih rezultatih in oceni moštev
kaže, da bo celjska ekipa navzlic vsemu
zasedla dvanajsto aLi trinajsto mesto.
pregledni miting
V	nedeljo, 31. tega meseca ob
10. uri dopoldne bo na stadionu
Borisa Kidriča prvi pregledni mi-
ting, katerega AD Kladivar vabi
ne samo vse svoje člane in člani-
ce, mladince in mladinke, temveč
tudi vse učence osnovnih in sred-
njih šol, člane delovnih kolekti-
vov ... skratka vse, ki se zani-
majo za aktivno delovanje v at-
letiki. Program tekmovanja bo
obsegal tri discipline: tek na 60 m,
met krogle in skok v višino.
iiimmiimimmiiiiiiimiiiimmiiiimmiiiiimiiii
Nogometaši CP »Celjski tisk«
so v torek 26. marca 1963 gosto-
vali na Vranskem, kjer so odigra-
li tekmo s NK Vransko. Rezultat
je bil 2:2 (2:1).
Integracija v nogometu
Zdaj ko je pobuda tu, ni važno,
od kod je prišla; važnejša je ugo-
tovitev, da je tu in da je končno
našla svoje rcalizatorje. Gre nam-
reč za posebno obliko integracije
celjskega nogometa. Kot smo zve-
deli, se bodo v ponedeljek, 1. ap-
rila dopoldne sestali predstavniki
celjskih nogometnih klubov ter se
pogovorili o vseh oblikah medse-
bojnega sodelovanja.
Osnovna misel te pobude je, da
bi z intergracijo ne zoževali no-
gometne dejavnosti, temveč rav-
no nasprotno, da bi jo razširili na
delovne kolektive in šole in konč-
no, da bi bile vse sile osredoto-
čene tudi na delo enega samega
kvalitetnega kluba. Končni cilj te
integracije je takšen: Celje naj
ima enega predstavnika v drugi
zvezni ligi, nadalje najmanj dva
v slovenski ter veliko število klu-
bov, ki bi sodelovali v okrajni in
zlasti še v občinški ligi.
-nič
Trikrat Partizan Celje
Okrajno ekipno prvenstvo v na-
miznem tenisu za mladince in
mladinke ter pionirje je minilo v
znamenju izrazite premoči mladih
članov celjskega Partizana. Igral-
ci in igralce tega društva so nam-
reč v vseh treh skupinah osvojili
prvo mesto. Razen tega so vse
dvoboje zabeležili v svojo korist.
Vsega skupaj je na prvenstvu
nastopilo dvanajst ekip iz šestih
partizanskih društev.
MLADINCI: 1. Celje-mesto 3
točke ter razmerje med dobljeni-
mi in izgubljenimi igrami 15:4, 2.
Žalec 2 — 17:4, 3. Mozirje 1 —
7:13, 4. Vojnik O — 3:15. Prvopla-
sirano moštvo so sestavljali: Gaj-
šek, Poznič in Kvas.
MLADINKE: 1. Celje-mesto 2
— 6:2, 2. Mozirje 1 — 5:3, 3. Ža-
lec O 0:6. Za ekipo celjskega Par-
tizana sta igrali Jukičeva ter Gaj-
škova.
PIONIRJI: 1. Celje-mesto 4 —
20:2, 2. Slovenske Konjice 13 —
17:7, 3. Mozirje 2 — 12:14, 4. Voj-
nik 1 — 11:18, 5. Slovenske Konji-
ce II O — 2:20. V ekipi Partizana
Celje so igrali: Mravlje, Bakič in
Poznič.
TELOVADNA AKADEMIJA
NA VRANSKEM
Pri Partizanu na Vranskem so
bili v zimskem obdobju poleg
smučarjev izredno marljivi tudi
telovadci na orodju. Redno so va-
dili pionirji in pionirke, mladinci,
mladinke ter člani. Ob zaključku
zimskega dela ter da bi pregle-
dali dosežene uspehe so minulo
soboto izvedli telovadno akade-
mijo, na kateri so poleg domači-
nov nastopili še člani Partizana z
Gomilskega ter učenci osnovne
šole na Vranskem.
J. K.
Pogled z mosta čez Savinjo na Čopovo ulico
Uspeli SO, kot Še nikoli...
— Tako lepo .obiskanih, živah-
nih in plodnih zborov občanov,
kot so bili ti zadnji, na katerih
je bilo največ govora o predlogu
družbenega načrta občine za le-
tošnje leto, je v razgovoru dejala
načelnica oddelka za splošne za-
deve pri ljudskem odborii celjske
občine, tov. Anica Kukovičeva, še
menda nismo imeli.
Vsega skupaj jih je bilo 24 na
terenu ter okoli dvajset v delov-
nih organizacijah. Kot rečer}o, je
bila udeležba nadvse zadovoljiva
tako v mesitu, kot v obrobnih pre-
delih. Izredno lepo sta bila obi-
skana zbora občanov v Centru in
na Otoku, nadalje v Strmcu, kjer
se je zbralo nad 180 ljudi, pa tudi
na Polulah, v Ljubečni itd.
—- Ko ugotavljate te uspehe, ali
lahko še poveste, kje je iskati
vzroke zanje?
—	Po mojem /v izrednih in
skrbnih pripravah ter v velikem
zanimanju občanov za probleme
občine. Priprave za zbore so bile
vestno opravljene; velik delež
pri tem so imele tudi krajevne
organizacije Socialistične zveze.
—	In če bi vas zdajle vprašal
po predlogih, ki so jih dali občani
na teh zborih?
—	Potem bi si morali vzeti ne-
kaj ur časa, kajti teh je bilo zelo
veliko in težko bi bilo reči, kateri
med njimi so bolj in kateri manj
pomembni. Vsak po svoje zasluži
določeno pozornost in proučeva-
nje. Ce bi vam nanizali najvaž-
nejše, bi morala na prvem mestu
govoriti o vodovodu. O tem pro-
blemu so bili volivci soglasni. Vo-
dovod je treba urediti. Velika ve-
čina je tudi privolila v zvišanje
cen za vodo. Povsem drugače pa
se je razvijala razprava o celjski
pekarni. Občani so obsojali vse
tiste, ki so dovolili, da smo, dobili
takšno pekarno, ki že letos potre-
buje temeljite obnove. V tej zve-
zi so postavljali celo vprašanja
odgovornosti. Umetno drsališče je
imelo veliko vnetih zagovornikov.
Na zborih občanov v obrobnih
predelih mesta so precej govorili
o avtobusnem prometu, o ureje-
vanju postajališč, kot na primer
za Prekorje in podobno. Nekaj
kritičnih pripomb je bilo tudi na
račun Mignona in dejstva, da je
ta lokal postal zbirališče mladih
ljudi. Sicer pa je bila razprava o
Mignonu združena z debato o
ureditvi mlečne restavracije
Ljudje se niso kdovekaj ogrevali
za novo mlečno restavracijo, mar-
več so dejali-, naj Mignon spre-
meni svoje poslovanje in posveti
več pozornosti tisti, zaradi katere
je bil urejen.
Iz zapiskov o zborih občanov pa
smo povzeli še nekatere druge že-
lje in pripombe. Zanimivo je bilo
vprašanje glede kulturnega centra
v Celju ter graditev kulturnega
doma. Prebivalci Skalne kleti so
spraševali, kdaj bo urejena njiho-
va cesta. Tudi v Kompolah so go-
vorili o prepotrebni gradnji pro-
svetnega doma. Dosti snovi za de-
bato in predloge je dala proble-
matika obrti, nadalje šolstvo in
slično.
celje OB prvem maju
Za lepši zunanji videz
Oddelek za gradbene in
komunalne zadeve pri ljud-
skem odboru celjske občine
bo letos že drugič zapovrstjo
pobudnik in organizator po-
membne akcije, ki je dobila
naziv »Celje ob prvem ma-
ju«.
Akcija je v teku, ali bolje
rečeno v delu so programi,
ki jih bodo pozneje izvajale
stanovanjske skupnosti, je
dejal načelnik oddelka za
gradbene in komunalne za-
deve, .inž. Bela Bukvič.
V glavnem bo tudi letošnja
akcija potekala tako kot lan-
ska, je nadaljeval tovariš
Bukvič. Delo bo slonelo na
stanovanjskih skupnostih, ki
prav te dni sestavljajo svoje
konkretne načrte. V akciji
pa gre predvsem za to, da bi
v času do praznika izvršili
tista dela, ki lahko vplivajo
na lepši zunanji videz. Zato
bo tudi letos treba očistiti
pročelja hiš, urediti in očisti-
titi njihova okolja, pogledati
kako je z žlebovi, se pozani-
mati za odvoz smeti, urediti
ograje, zelenice in podobno.
Prav tako hi lahko v tem ča-
su poskrbeli, da bo na oknih
stanovanjskih in javnih po-
slopij čim več rož.
Nosilci celotne akcije pa
ne bodo samo stanovanjske
skupnosti in hišni sveti ter
vsii prebivalci našega mesta,
marveč tudi nekatere komu-
nalne organizacije. Kakor
stanovanjske skupnosti, tako
bo tudi sleherna komunalna
organizacija imela svoj na-
črt, ki ga bo izvršila v tem
razdobju. Ce bo vreme ugod-
no, je še povedal inž. Buk-
vič, bomo skušali v tem času
urediti in razširiti Maribor-
sko cesito.
—	Lani ste v okviru iste
akcije pripravili tudi nekaj
zanimivih prireditev. Kako
bo z njimi letos?
—	Trenutno bi ne mogel
povedati nič določenega, ka-
ko bo s prireditvami v celj-
skem mestu med prvomaj-
skimi prazniki. Cîotovo pa je,
da bo morebitni program
kmalu sestavljen.
-m
Noia Mka "Občana«
Izšla je nova številka »Občana«, ki
v uvodnem delu prinaša prispevek •
izkušnjah iz predvolilnih priprav т
ljubljanskem okraju. Razen tega po-
sveča posebno pozornost otroškemn
varstvu v komuni in krajevni skup-
nosti ter rehabilitaciji invalidov. Čla-
nek »Sodelovanje mladih občanov ▼
gospodarstvu in komuni« posreduj«
najvažnejše misli s plenuma CK Zve-
ze mladine Slovenije. Erna Podbregai
piše o odnosu ljudskih odborov do
obrti, Ivan Kristan pa o samostojnosti
delovnih organizacij v komuni. Joie
Sager daje v svojem članku nekaj
smernic za organizirano letovanje
otrok.
Svobodni gozdovi
>^Koga pa nesete?« je hotel vedeti. »Bolni-
•^o.« je kratko pojasnil Grega; »Prehlad. Pri
j?as je pasje mrzlo in zdravnika tudi nimamo.
Saj boste poskrbeli zanjo?-« »Rad ... seve-
.. je mencal stari. »Samo ne vem... ni
»ako vamo... saj veš..»Dajte no, oče!« se
je oglasila ženska, ki je nihče ni videl, kdaj
s® je pridružila. »Jo bomo pa že skrili, da bo
Prav.-« »^No ... seveda.. je mencal stari. So-
oa, kjer so mamico položili na posteljo, je bila
•najhna, a vsa bela. Stene so bile pobeljene,
podnice pomite, edino okno pa zagrnjeno s
svetlim zastorom. Sklenili so, da Jurček ostane
Pri njej. Očka in Grega sta morala oditi, ker
itt je čakala dolžnost
Na življenje v Studencih se je Jurček kma-
lu navadil. Vsi so bili prijazni z njim, celo
stara Grumova mati, ki je bila menda že leta
priklenjena na posteljo in jo je videl samo
takrat, kadar so jo prinesli na vrt, da se je
naužila svežega zraka. Z mamičnim zdravjem
je bilo prvi mesec slabo. Zdravnik, ki se je že
naslednji dan pripeljal iz mesta, je zmajeval
z glavo. Dolgo se je sklanjal nad njeno poste-
ljo, potem je pustil zdravila in obljubil, da se
bo kmalu vmil.
Jurčku je povedal le to, da ima mama
vnetje rebrne mrene in da bo treba čakati.
Te besede niso veliko obetale in Jiirčka je
ob njih neprijetno zgrabilo za grlo. Očku jih
ni ponovil, kakor jih je bil slišal, vsaj nekaj
upanja mu je moral pustiti. Zima se je poslav-
ljala. Na prisojni strani je sneg že davno iz-
kopnel, sonce je posušilo reber in med rušami
so pognale prve trobentice. Na krajih, ki jih
sonce ni moglo doseči, so tu pa tam še ostale
' umazane krpe snega. Od tod se je cedila voda
na cesto in mehčala blato, da človek ni imel
kam stopiti. Vojaki, ki so se s svojimi uprega-
mi dan za dnem pomikali skozi vas, so utrli
v cesto globoke kolesnice, ki so jih pokrivale
zamazane luže.
ф
CELJSKI TEDNIK STE V. 12. — 29. marca 1963	1
Živahna dejavnost šolskega sklada
pri celjski občini
Na povabilo upravnega odbora
družbenega sklada za šolstvo pri
celjski občini so se pred dnevi
sestali predsedniki teh skladov s
področja celjskega okraja, da bi
izmenjali izkušnje in se pogovo-
rili o problemih, ki so se pojavili
v dveh letih poslovanja šolskih
skladov.
Zlasti so razpravljali o virih fi-
nanciranja in določitvi normati-
vov za materialne in osebne iz-
datke posameznim kategorijam
šol. Dočim morajo skladi za izra-
čun letne kvote uporabljati pov-
prečna merila, pa je naloga inter-
nih pravilnikov na vsakem zavo-
du, kako deliti dobljena sredstva,
ob upoštevanju kvalitete dela vsa-
kega posameznega prosvetnega
delavca. Zato se bo moral nujno
povečati tako imenovani gibljivi
del osebnega dohodka, ki je bil v
preteklem letu zelo različen — od
5 do 20
Po mnenju udeležencev tega
posveta ni pravilno, da so tolik-
šne razlike med osebnimi dohodki
prosvetnih delavcev na enakih de-
lovnih mestih, kot so jih navajali
na primer za osnovne šole na
šmarskem področju, v primerjavi
s celjskim. Ker je osnovno šola-
nje obvezno, ne bi smelo biti ta-
kih razlik, ki so morda opravič-
ljive na različnih strokovnih šo-
lah. Problematika financiranja in
sofinanciranja strokovnih šol pa
je specifična. Vendar rešitev ni
izvedljiva samo v mejah enega
okraja, marveč najmanj v repub-
liškem merilu.
Kot je bilo govora o investici-
jah, so sprejeli pobudo zastopni-
ka iz Žalca, da bi šolski skladi v
bodoče nastopali tudi kot inve-
stitorji za gradnjo stanovanj za
prosvetne delavce. Občina naj
šolskemu skladu omogoči najetje
ugodnega posojila pri stanovanj-
skem skladu in plačilo anuitet,
ker dosedanje investicije v šol-
ske zgradbe niso v nobenem so-
razmerju s^ potrebnimi investici-
jami na "Sianovanjskem področju.
Ob zaključku so se dogovorili,
za ponovni sestanek pred novim
šolskim letom.
V torek pa je sklical upravni
odbor celjskega šolskega sklada
že tretji posvet z zastopniki šol in
ostalih vzgojnih zavodov v teko-
čem šolskem letu. Tokrat so mu
tudi prisostvovali predsedniki sin-
dikalnih podružnic. Pogovorili so
se o načelih ñnanciranja za leto
1963.
Za zdravstveni
dom
v Konjicah
V	Slovenskih Konjicah že te-
čejo skoraj leto dni razgovori in
razprave o potrebi dograditve
zdravstvenega doma. Za tako od-
ločitev govori več razlogov, ki
vsak po svoje opravičujejo pove-
čanje tega doma. Sedanji prostori
so bili urejeni pred približno sed-
mimi leti, torej v času, ko je bilo
na tem območju skoraj polovico
manj zaposlenih, kot jih je sedaj.
Tako se je znatno povečalo šte-
vilo zavarovancev v gospodarskih
organizacijah, razen tega pa so
pritisk na zdravstveni dom po-
vzročili še kmetijski zavarovanci
in njihovi svojci. Vse to je seveda
povzročilo, da je v teh ambulan-
tah vedno več pacientov.
Načrt in predračuni so že iz-
delani. Predračunska vsota se gib-
lje okoli trideset milijonov dinar-
jev. Računajo, da bodo dela zara-
di pomanjkanja finančnih sred-
stev trajala okoli tri leta. Razen
zdravstvenega doma bosta pri
gradnji pomagala še zavod za so-
cialno zavarovanje ter konjiška
stanovanjsak skupnost. Ti bodo
pozneje v stavbi dobili nekatere
prostore, ki jih prav tako potre-
bujejo.
V	načrtu je skorajšnji pričetek
del. Tako nameravajo še letos do
strehe postaviti tisto stavbo, ki bo
v prizidku sedanjega zdravstvene-
ga doma.
V. L
Gradnjo stonovonj za učitelje
Občinski Ijudsld odbor Mozirje
skrbi poleg gradnje novih šolskih
prostorov tudi za gradnjo stano-
vanj za potrebe učiteljev. Pred
leti je bilo zgrajenih več novih
stanovanj za potrebe učiteljev v
Ljubnem in Rečici qb Savinji.
Letos so začeli z gradnjo stano-
vanjskega bloka v Gornjem gra-
du. Nekaj novih stanovanj bodo
zgradili letos tudi v Mozirju. Pri
gradnji stanovanj za potrebe uči-
teljev so dali prednost krajem,
kjer so EK),polne osemletke, ker
je na teh šolah potreben ustrezen
strokovni kader. Brez ustreznih
stanovanj pa je strokovne kadre
težko dobiti. Računajo, da bodo že
v letošnjem letu v glavnem rešili
problem stanovanj za prosvetne
kadre v občini.
vest iz Šentjurja
Pred dnevi je občinska gasilska zve-
za v Šentjurju izvedla enodnevni se-
minar za gasilske strojnil^e. Seminar-
ja se je udeležilo 28 članov.
Po teoretičnem delu, ki sta vodila
referent za požarno varnost tovariš
Jože Voga in tovariš Štefan Krumpak
— referent za požarno varnost v štor-
ski Železarni, so tečajniki tudi prak-
tično preizkusili delovanje brizgaln.
Tudi obrtnikcm ne gre teko lepo...
Tovariš urednik!
Pred kratkim je izšel v »TT«
članek o težkem položaju današ-
njega obrtništva, ki nam je dal
pobudo, da prikažemo sliko last-
nega položaja. S tem hočem samo
dokazati, da niso vsi obrtniki ego-
isti in izkoriščevalci. Se večji do-
kaz za to pa so oni tisoči obrtni-
kov, ki so morali obrt odjaviti.
Takoj po osvoboditvi sem stopil
v stik s takratnim predsednikom
in tajnikom laške občine z željo,
da bi nadaljeval s svojo obrtjo
kot mojster inestne delavnice za
soboslikarstvo in pleskarstvo. Žal
pri takratnih občinskih činiteljih
nisem našel razumevanja in sploli
niso pokazali zanimanja za tako
družbeno obrt. Zato sem delal še
naprej kot zasebni obrtnik. Leta
1956 sem ponovno poskusil z oseb-
nimi razgovori pri takratnem vod-
ji uprave za dohodke. Predlagal
sem naj bi občina ustanovila
družbeno delavnico moje stroke.
Vendar so mojo ponudbo odbili
z izgovorom, da imajo zelo slabe
izkušnje z družbeno krojaško in
čevljarsko delavnico. Tako sem
moral še naprej ostati zasebni
obrtnik, če sem hotel preživljati
šestčlansko družino.
Leta 1959 sem zopet poskusil.
Upravnik urada stanovanjske
skupnosti mi je obljubil, da me
bodo sprejeli kot mojstra take de-
lavnice. Hkrati so mi svetovali
naj malo počakam, ker so v istem
času ustanavljali mestno komu-
nalno delavnico vseh obrtnih pa-
nog. Vložil sem prošnjo za spre-
jem. Dobil sem odgovor, da bo ta
delavnica združevala samo kovin-
sko in elektro obrtnp panogo.
Prav v tem letu mi je bil na ob-
činski razglasni deski objavljen
odmerjeni osnovni davek za mo-
jo brt v znesku 440.000 din, kar
je znašalo kar 25% več, kot pa
sem imel po davčni napovedi či-
stega zaslužka. Dejansko sem mo-
ral plačati za to leto 633.000 din
davka. Po informacijah in pri-
tožbi, zakaj so mi plačilo tako
zvišali, so mi odgovorili, da je to
pač za prejšnje leto, kar pa po
mojih ugotovitvah ne more drža-
ti, kajti uprava za dohodke ni ni-
koli čakala niti 14 dni, če sem
karkoli dolgoval.
Po vseh teh prekomernih obre-
menitvah si nisem mogel drugače,
kakor da sem oktobra 1961. leta
obrt odjavil za stalno. Ponovno
sem iskal službo. Ko sem imel
novo delovno mesto že zagotovlje-
no, sem se nepričakovano težko
ponesrečil ob priložnostnem delu
in tako ostal brez službe in za-
služka do danes, pa čeprav sem
imel velike izdatke za zdravlje-
nje. Po zasilnem okrevanju sem
ponovno iskal zaposlitev, toda
povsod so me zavrnili z izgovo-
rom, da me ne morejo sprejeti,
ker sem se kot zasebni obrtnik
izčrpal. Sam pa sem prepričan, da
ne bi zaostajal za nobenim da-
našnjim pomočnikom. Tudi oči-
tek, da sem si postavil družinsko
hišico ni na mestu. Kljub temu.
da sem kot zasebni obrtnik nešte-
tokrat delal tudi po 16 ur na dan,
sem s člani družine uspel posta-
viti skromen družinski dom. Zanj
smo veliko materiala zbrali iz ru-
ševin, na Odpadu pa tudi iz Sa-
vinje, oziroma sem v zameno nu-
dil svojo obrtno storitev.
Anton Slimšek, Laško 55
Priprave turistilnih objel tov za sezono
• Svet za turizem in gostinstvo
ljudskega odbora Mozirje je na
zadnji seji med drugim razprav-
ljal tudi o pravočasni pripravi
turističnih objektov za sezono.
Organi občinske tržne in sanitar-
ne inšpekcije bodo že čez nekaj
dni začeli s pregledi gostinskih in
trgovskih obratov v občini ter do-
ločili ukrepe za odstranitev ugo-
tovljenih nepravilnosti najpozne-
je do turistične sezone.
Letes mest cez Drivfnfo v Locah
V konjiški občini predvidevajo,
da se bodo letos negospodarske
investicije povečale v primerjavi
z lanskim letom za 28%. Od skup-
ne vsote odpade največ in to oko-
li 140 milijonov dinarjev, za grad-
njo stanovanj. Medtem ko bodo
v družbenem sektorju gradili 56,
jih bodo v privatnem okoli 130
novih stanovanj.
Za različna komunalna dela je
namenjenih 76 milijonov, kar je
za več kot 36% več kot lani. S
temi sredstvi bö obnovljen most
čez Dravinjo v Ločah; ostala sred-
stva pa bodo potrošili za ureditev
nekaterih vodovodov, elektrifika-
cije na območju Vitanja in za
vzdrževanje občinskih cest. Osta-
la sredstva so namenjena za šol-
stvo, zdravstvo, urbanizem in
druga komunalna dela v občini.
V. L.
Žalec
v času od 17. do 23. marca 1963 na
območju občine 2alec rojstev ni bilo.
Zakonsko zve^o so sklenili:
KOZOVINC Stanislav, rudar iz Liboj
št. 86 in GMAJNER Gunhilde, poljedelka
iz Drešinje vasi št. 70. MAČEK Fran-
čišek, ključavničar iz Latkove vasi št.
46 in ŠULER Marija, slikarka keramike
iz Kasaz št. 19. JELOVŠEK Franc, mizar
iz Orove vasi št. 2 in KRAJNC Zofija,
pletilka nogavic iz Orove vasi št. 2.
MOHORCIC Jožef, kmetovalec iz Pon-
dorja št. 22 in KOS Frančiška, gospo-
dinja iz Pondorja^št. 22.
Umrli so:	,
ARM Marija, stara 81 let, socialna pod-
piranka iz Andraža nad Polzelo st. 28.
PRAPROTNIK Frančiška, stara 60 let,
gospodinja iz Dobriča št. 11. ŽNIDAR-
ŠIC Maks, star 70 let, upokojelnec iz
Polzele št. 154. KOLENÇ Jože, star 40
let. delavec iz Košnice st. 16. PÜLAV-
DER Marija, roj. ZUPANC, stara
let, gospodinja iz Zabukovice st. »8.
POTEKO Lucija, stara 44 let, invalidska
upokojenka iz Migojniic št. 127.
Mozirje
v času od 17. do 25. 3. 1963 je bilo
naslednje število matičnih dejstev na ob-
močju občinii Mozirje:
ROJSTVA:
Rodile so: KOKOVNIK Manija, gospo-
dinja, Nazarje št. 3, sina - Matija. RllI-
TER Angela, gospodinja, Tirosek íí,
hčerko - Jožico.
SMRTI:	. .
Umrli so: ŠTIGLIC Franc, upokojenec.
Rečica ob Savinji št. 14, star 74 let.
SLAPNIK Janez, чрокојепес, Rovt pri
Nazarju 27, star 63 let. tLORJANC
Anton, socialni podpiranec. Loke pri
Mozirju št. 55, star 72 let.
Porok v tem času ni bilo.
Šentjur pri Celju
V času od 16. do 23. 3. so na območju
ObLO Šentjur pri Ceilju umrli:
KOSTREVC Edo, otrok iz Vodruza,
star 1 mese¿ in NOVAK Jožef, preužit-
kar iz Prosenškega 50, star 88 let.
POROKE:
KOJTERER Peter, delavec iz Turnega
21 in KOLAR Marija iz Vodruža. VREČ-
KO Stanislav, žerjavovodja iz Luterij 21
in MLAKAR Marija, uslužbenka iz Po-
nikve 64.
Rojstev ni bilo.
Lailco
S področja matičnega urada Laško sta
se pretekli teden poročila:
ZDOUC Franc, delavec iz Klenovega
št. 1 in POVŠE Marija poljedelka iz
Selc št. 15.
Umrli:
ŠKOBERNE Jurij, star 98 let, (starost
je točna), preužitkar iz Brez št. 70.
ZORKO Marija, stara 68 let, poljedelka
iz Rifengozda št. 2.
Rodile so:
BRATEC Marija, iz Trobnega dola št.
50, já rodila sina Franca. RAMOVŠ^ Ma-
rija, gospodinja iz Mrzlega polja št. 8,
je rodila hčerko Vido.
Slovenske Kcnjfce
v času od 1. marca do 16. marca so
se na področju občine rodila dva
dečka in štiri deklice.
Poročili so se:
Ludvik 2nidarko, pekovski mojster
iz Statenberga in Viktorija Brumec,
poljska delavka iz Jerneja. Avgust
Jurgec, orodni ključavničar iz Skale
ter Leopoldina Kvas, snažilka iz Slo-
venskih Konjic. Janez Skrlj, elektri-
čar iz Slovenskih Konjic in Irma Ko-
rošec iz Oplotnice.
Umrli so:
Helena Mernik, stara 72 let, iz Zbe-
love gore. Marija SrekI, stara 70 let,
iz Sp. Zreč. Franc Božak, star 76 let,
iz Slovenskih Konjic. Marija Kukec,
stara 80 let, iz Slovenskih Konjic. Ma-
rija Jevšenak, stara 85 let, iz Skale.
Komisija za razpis delovnih mest ter sklepanje in odpo-
vedovanje delovnih razmerij pri Svetu delovnega kolektiva
Občinskega ljudskega odbora Celje razpisuje
delovno mesto
gradbenega
inšpektorja
Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene
smeri ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso.
Osebni dohodek po sporazumu.
Razpis odprt do 15. aprila 1963.
mestna ljudska knjižnica v celju
sprejme takoj ali po dogovoru
2 samostojna knjigoveza
<
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati na gorji na-
slov.
Prodamo pod ugodnimi pogoji avtomobil znamke
OPEL OLIMPIA - каготап
v voznem stanju.
Prednost do nakupa imajo gospodarske in družbene or-
ganizacije. Prodaja za družbeni sektor bo v četrtek, 4. aprila
1963 od 8. do 12. ure na upravi DU Sevnica.
Ce prodaja za kupce družbenega sektorja ne bo uspešna,
bo prodaja za zasebnike istega dne od 12. do 14. ure.
Občinska Delavska vmiverza Sevnica
Upravni odbor Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju
razpisuje sledeči delovni mesti:
1.	saldo-kontista zavoda
2.	polirca za galvanizaci'sko
delavnico
Pogoji: Pod 1 — srednješolska izobrazba z nekaj let prak-
se v knjigovodstvu;
pod 2 — kvalificiran polirec, po možnosti z nekaj
let prakse.
Razpis velja do zasedbe navedenih delovnih mest. Prošnje
je nasloviti na Zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju —
Komisija za sprejem in odpust delavcev.
«•polzela-« tovarna nogavic, sprejme takoj ali po dogo-
voru
tajnico direktorla
Pogoj: končana srednja šola, znanje enega tujega jezika
in obvladanje stenodaktilografije.
Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja.
Okrožno javno tožilstvo v Celju razpisuje
mesto strojepiske
Pogoji: administrativna aH srednja ekonomska šola z
znanjem strojepisja.
Interesenti-ke naj predložijo lastnoročno napisane proš-
nje s kratkim življenjepisom ter z zadnjim šolskim spriče-
valom okrožnemu javnemu tožilstvu v Celju.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
CELJSKI TEDNIK STE V. 12. — 29. marca 1963
1
Obveščamo kolektive in posameznike
o 1. majskih izletih:
PO SEVERNEM JADRANU - tradicio-
nalni izlet s posebno ladjo.
PLITVIČKA JEZERA - dvodnevni iz-
let z avtobusom, sprejemamo kolektivne
p rij a vel.
OPATIJA — CRIKVENICA — dvo-
dnevni izlet z avtobusom, sprejemamo
kolektivne prijave.
VRgIC — TRENTA — CERKNO,
2-dnevni avtobusni izlet, sprejemamo ko-
lektivne prijave.
BEOGRAD — 2-dnevni izleit z avtobu-
som z ogledom 1. majske parade.
PO SLOVENSKI ISTRI - 2-dnc^rni iz-
let z avtobusom, sprejemamo kolektivne
prijave.
PO TREH DRZA,VAH (Avstrija-Svica-
Italija), potovanje z avtobusom, obisk
Zermatta.
FIRENCE, RIM, NAPOLI, CAPRI, po-
tovanje z avtobusom in vlakom.
TRST in BENETKE, stalni dvodnevni
izleti z avtobusom za kolektive in po-
sameznike.
BUCHENWALD - DACHAU - MAUT-
HAUSEN — Predsedstvo zvtìze združenj
borcev NOV Slovenije — komisija za
bivše politične zapornike, internirance
in deportirance nam je zaupalo organi-
zacijo in tehnično izvedbo potovanja v
navedena taborišča. Prijave sprejemajo
vse naše poslovalnice za Buchenwald do
vključno 3. 4. za Dachau in Mauthausen
do 10. 4. 1963.
i KOLEKTrV^I! Po vaši želji vam pri-
pravimo program prvomajskega izleta
in vam ga brezobvezno dostavimo na
vaš naslo^"^. Naprošamo za pravočasno
obvestilo glede rezervacije Kompasovih
avtobusov v času prvomajskih praz-
nikov.
Za vse objavljene izlete vam po želji
brezplačno dostavimo programe.
Pred vsakim izletom obiščite turistič-
no podjetje Kompas — Ceije. Organi-
ziramo kolektivna potovanja in izlete
po Jug:oslaviji in v inozemstvo z mo-
dernimi turističnimi avtobusi, z red-
nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne
in rečne plovbe in posebnimi letali.
Kompas — Celje posreduje prodajo vseh
vrst vozovnic za železniški, pomorski
in letalski promet. Kompas p^osreduje
v najkrajšem času nabavo potnih listov,
vizumov ter menja tuja plačilna sred-
stva in sprejema depozite.
Kompas — Celje dajei brezplačno vse
prometne in turistične informacije, pro-
daja razglednice, zemljevide, spominke,
filatelistične znamke itd. Pred vsakim
potovanjem sef posvetujte v poslovalnici
Kompas — Celje
Tomšičev trg 1
Telefon 23-50
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 29. marca ob 19.50 nri: Max Frisch:
ANDORRA. Premiera. Premierski abon
ma in izven. Vstopnice so v prodaji.
Dvojica Andri — Barblin: Stanko Po-
tisk in Marjanca Krošlova; zdravnik:
Sandi Krošl.
Sobota, 30. marca ob 19.30 uri: Max
Frisch: ANDORRA. Sobotni abonma in
izven. Vstopnice so še na razpolago.
Dvojica Andri — Barblin: Volodja
Peer in Zora Hudalesova; zdravnik:
Marijan firoznik.
Nedelja, 31. marca ob 10. nri: Max Frisch:
ANDORRA. I. nedeljski dopoldanski
abonnia in izven. Nekaj vstopnic je
še na razpolago. Dvojica Andri — ^
Barblin: Stanko Potisk in Marjanca
Krošlova; zdravnik: Sandi Krošl.
Nedelja, 31. marca ob 15.30 uri: Max
Frisch: ANDORRA. Nedeljski popol-
danski abonma in izven. Vstopnice so
tudi v prodaji. 'Dvojica Andri — Bar-
blin: Volodja Peer in Zora Hudaleso-
va; zdravnik: Marijan BrezniJt.
Torek, 2. aprila ob 19.30 uri: Max Frisch:
ANDÒRRA. Torkov abonma in izven.
Vstopnice so tudi v prodaji. Dvojica
Andri — Barblin: Stanko Potisk in
Marjanca Krošlova; zdravnik; Sandii
Krošl.
ЗгеУа, 3. aprila ob 13.30 uri: Max Frisch:
ANDORRA. II. šolski abonma in i,zyen.
Vstopnice so tudi- v prodaji. Dvojica:
Andri — Barblin: Volodja Peer in
Zora Hudalesova; zdravnik: Marijan
Breznik.
Četrtek, 4. aprila ob 20. uri: Marcel
Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA.
Gostovanje v Trbovljah. Mladini do
16. leta neprimerno.
Petek, 5. aprila ob 19.30: Janez Zmavc:
JUBILEJ. Gostovanje v SNG Maribor.
Petek, 5. aprila ob 16. in 19.30 uri: Ivo
Tijardović: MALA FLORAMY. Gosto-
vanjem zagrebške Komedije.
Sobota, 6. aprila ob 19.30: Janez Zmavc:
JUBILEJ. Gostovanje v Mestnem gle-
dališču v Ljubljani.
Nedelja, 7. aprila ob 10. uri: Max Frisch:
ANDORRA. II. nedeljski dopoldanski
abonma in izven.
Nedelja, 7. aprila ob 15.30: Max Frisch:
ANDORRA. Izven abonmaja.
KINO UNION
30.	3. - 2. 4. 1963 »NEZNANKA<, egipt.
film.
3.	4. _ 3. 4. 1963 iZGODNJA JESENc,
jujîoslovanski film.
KINO METROPOL
29. 3. — 3. 4. 1963 >DVOBOJ NA SON-
CUc, amer, barvni film.
4.	4. — 5. 4. 1963 >V1TEZI OKROGLE
MIZEc, amer, barvni film.
MATINE TA — UNION
31.	3. 1963 >BEG V SPONAH«, ameriški
film.
KINO »SVOBODA« ŠEMPETER
^ SAVIMSKI DOLINI
31. 5. 1963 >MADAME BATTERFLY«,
italijanski barvni film.
3.	4. 1%3 »KAMIKAZE«, japonski film.
4.	4. I9b5 »LEPA AMERIKANKA«, fran-
coski film.
Sobota, 6. aprila: Občinska revija mla-
dinskih zborov točno ob 16 in 19.30 v
Narodnom domu.
Nastopajo zbori in instrumentalne sku-
pine celjskih osnovnih šol, gimnazije,
učiteljišča, glasbene šol,e, glasbenih šol
»Svobode« in »Prešerna«, iz Vojnika, Do-
brne in Frankolovega.
Vstopnice po 150, 100 in 50 din so v
predprodaji v glasbeni šoli v Celju.
Sr&da, 10. aprila: VI. abonmajski kon-
cert. PianiiSt Kendalil Taylor (London).
ISCEM starejšo žensko za pomoč v
gospodinjstvu od 6. do 12. ure dnev-
no, ali dekle, ki gre za gospodinjsko
pomočnico k tričlanski družini v
Celju. Vprašati pri Lovrenčič, Na
otoku 4/14, Celje, vsak dan od 14. do
16. ure.
ISCEM zanesljivo žensko k dveletne-
mu otrokli za 8 ur dnevno ali za
celi dan z vso oskrbo. Naslov v
upravi lista.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprej- ,
mem, Korenjak Marija 167 blok, Mo-
zirje.
IŠCEM gospodinjsko pomočnico po
možnosti starejšo. Orešnik Marija,
Polzela 39.
PRODAM PRIKOLICO za osebni avto
VOLKSWAGEN. Slemenšek Alojz,
Sv. Matevž, Gomilsko.
ENODRUŽINSKO HiSO visokopritlič-
no, solidno in komfortno prodam.
Veber, KoÒevarjèva 9, Celje.
POSESTVO 8 ha v bližini Celja pro-
damo. Naslov v upravi lista.
PRODAM MOTORNO KOLO znamke
BMW po ugodni ceni. Vprašati Av-
gustič Vili, Žalec novi blok — stolp-
nica — ob sobotah od 14. ure, dalje
in ob nedeljah.
PRODAM vseljivo hišo v Celju, Mai-
strova 9.
OTROŠKI športni voziček prodam.
Naslov v upravi lista.
PRODAM po ugodni ceni 500 1 jabolč-
nika in 500 1 hruševca. Naslov v
upravi lista.
KOMPLETNO dobro ohranjeno buko-
vo spalnico prodam. Naslov v upra-
vi lista.
PRODAM HiSO Z drvarnico, 15 arov
zemlje in dvookenski kozolec v Sa-
vinjski dolini — prodam posamezno.
Naslov v upravi lista.
PRODAM MOPED »T 12« dobro ohra-
njen. Vprašati v ponedeljek, sredo
in soboto od 15. do 18. ure. Naslov
v upravi lista.
PRODAM valilna jajčka »Rottender«.
Radičenko Leon, Celje — Tovarni-
ška 15.
BETONSKE STEBRE za vrtno ograjo
prodam. Srdič, Dobrova 23 — Celje.
PRODAM lepo posestvo s takoj vse-
15ÌVO hišo in gospodarskim poslopjern
— 3 ha sadonosinika. Prodam tudi
samo stanovanje. Zolger Jože, Crno-
lica 18, Šentjur pri Celju.
ZELO POCENI prodam še malo rab-
ljeno kredenco primerno za kuhinjo
ali sobo, 3 stole in okroglo mizo.
Celje, Ljubljanska 74.
VSELJIVO HISO Z gospodarskim po-
slopjem, 1 ha zemlje, elektrika in
vodovod v okolici Šentjurja prodam.
Vprašati: Fendre — Zg. Hudinja 48.
500 kg sladkega sena, deloma lucerna
prodam. Musil Franc, Dobrna.
KUPIM VOZNO KRAVO mlekarico.
Začret 28, Skofja vas.
USLUŽBENKI ISCETA v Celju praz-
no sobo. Naslov oddati v upravi
lista.
ZAMENJAM komfortno enosobno sta-
novanje na Jožefovem hribu za ena-
ko v mestu. Naslov v upravi lista.
GRADBENO PARCELO z lokacijo od-
stopim tistemu, ki mi odstopi manj-
še komfortno stanovanje ali preskrbi
zamenjavo enosobnega stanovanja
za komfortno. Naslov v upravi lista.
ZARADI doraščajočih otrok zame-
njam enoinpol sobno stanovanje s
pritiklinami, sočno in suho, v ne-
posredni bližini centra za komfo'rtno
dvoinpol sobno stanovanje. Ponudbe
je staviti pod šifro »Čedno stanova-
nje«.
SOSTANOVALKO SPREJMEM even-
tuelno tudi na hrano. Naslov v
upravi lista.
ZAMENJAM sobo 3 X 4 za sobo in ku-
hinjo ali pa za večjo sobo v mestu.
Ogled vsak dan, razen sobote od
15.	do 18. ure. Naslov v upravi Usta.
ISCEM prazno ali opremljeno sobo.
Naslov v upravi lista.
UPOKOJENKA ISCE prazno ali
opremljeno sobo. Najemnino plača
vnaprej. Naslov v upravi lista.
ISCEM enosobno stanovanje v Celju.
Plačam dobro. Naslov v upravi lista.
POŠTENEGA NAJDITELJA rjave ak-
tovke z orodjem izgubljene dne 21.
marca od Gomilskega do Celja, pro-
sim, da jo vrne proti nagradi na
naslov, Lednik Drago, Kovinarska
16,	Celje.
IZGUBLJENO rezervno kolo od »GA-
LEBA« med Šempetrom in Polzelo
vrnite proti nagradi v Zg. Grušov-
Ije 21.
POŠTENEGA NAJDITELJA črne us-
njene aktovke izgubljene dne 20. 3
od Gomilskega do Prebolda, prosim,
da jo vrne na naslov: Kunst Jože,
Grajska vas 17.
IZGUBILA sem delovni plašč in po-
ročni list od Vojnika do Rov. Naj-
ditelja prosim naj ga odda vratarju
Tovarne emajlirane posode ali na
postajo Ljudske milice Vojnik. Puš-
nik Marija, Rove.
IZLETNIK
Za prvomajske praznike smo vam pri-
pravili bogato izbiro eno — dvo in več-
dnevnih izletov v vse kraje naše domo-
vine.
ZAHTEVAJTE PROGRAME V POSLO-
VALNICI!
Za vse INOZEMSKE IZLETE, ki jih
organizira Pjitnik Beograd, .чргејеталао
prijave v naši poslovalnici:
14-DNEVNO POTOVANJE z avionom,
vlakom in v spalnem vagonu po SSSR
z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE-
NINGRADA, MOSKVE. Cena 145.000 din.
V ceni je. vračunano: prevoz v I. raz-
redu brzovlaka, spalnem vagonu in z
avionom, kompletni pension vseh 14 dni,
vsi ogledi muzejev, razstć^v, transferji
itd,, stroški tuji:h viz ter 10 dolarjév za
lastno uporabo.
Potovanje bo v mesecu juliju. Prijave
sprejemamo do 10. junija 1963,
8-DNEVNO POTOVANJE PO ITALIJI
-	FIRENZE - RIM — NEAPELJ —
POMPEJI - CAPRI - BENETKE -
TRST. Gena 37.000 din. Odhod 26. 4.
1963. Prijave sprejemamo do 5. aprila.
7-DNEVNO POTOVANJE na sejem v
HANNOVER. Cena 40.600. Odhod 4. 5.
1963. Prijave sprtljemamo do 5. aprila.
7-DNEVNO POTOVANJE NA DANSKO
IN ŠVEDSKO z ogleïlom KOBENHAV-
NA, MALMÜJA in MÜNCHENA. Cena
50.000 din. Odhod 11. maja 1963.
Prijave sprejemamo do 5. apri;la.
V mesecu maju in juniju bodo še
sledeči izleti:
2-dnevni	izlet v TRST in BENETKE.
3-dnevni	izlet — GROSSGLOCKNER
—	LIENZ — CORTINA D'AMPEZZO -
BENETKE - TRST.
1-dnevni izlet na KOROŠKO za ko-
lektive.
1-dnevni izilct v TRST za kolektive.
Vse prijave, kolektivne in individual-
ne, sprejemamo v naš'i poslovalnici.
IZLETNIK turistična agencija
poslovalnica CELJE, Titov trg 3,
telefon 28-41.
Obveščamo vse lastnike psov, da bo
cepljenje psov proti steklini za mesto
Celje v torek 2. 4. in sredo 3. 4. ter za
zamudnike v četrtek 4. 4. 1963 v pro-
storih Veterinarske postaje Celje, med
14. in 16. uro.
Celjska turistična zveza obvešča, da
bo poslala vsem interesentom, ki bi to
želeli cenik in informacije o Celjskem
turističnem področju. Pišite na Celjsko
turistično zvezo, Celje, p. p.94.
OI«pševaJno in turistično društvo spo-
roča, da je za opereto MALA FLORA-
MYE, ki bo dne 5. aprila ob 15.30 in
20. uri, na voljo še nekaj vstopnic, ki
so v predprodaji v turističnem infor-
macijskem uradu dnevno od 8. do 11.
in od 16. do 18. ure.
Na podlagi 10., 43. in 46. člena Zakona
o financiranju gradnje stanovanj (Urad-
ni list FLRJ št. 47/59) ter členov 31 do
34 pravil Sklada za stanovanjsko izgrad-
njo občine Mozirje in po sklepn X. seje
upravnega odbora sklada z dne 2. marca
1963
RAZPISUJE
SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRAD-
NJO OBČINE MOZIRJE
IIL NATEČAJ
za posojila iz sredstev sklada za stano-
vanjsko izgradnjo občine Mozirje za
gradnjo dograditev in popravila stano-
vanjskih his- in stanovanj na obmoijn
občine, Mozirje.	••
1. Na tem natečaju daje sklad nasled-
nja posojila:
a)	družbeno pravnim osebam do
zneska din	62,000.000
b)	hišnim svetom, ki del
stanarin^ za amortizacijo
zgradbe vplačujejo v
sklad do zneska din	1,000.000
c)	fizičnim osejbam v delov-
nem razmerju do
.r zneska din	30,000.000
in pod naslednjimi pogoji:
a)	— rok odiplačila do 15 let;
—	lastna udeležba nad 10 %;
—	obrestna mera nad 2 %
b)	— rok odplačila do 10 let;
—	lastna udeležba nad 5 %;
—	obrestna mera nad 1 %;
c)	— rok odiplačila do 15 let;
—	obrestna mera do 2%;
—	lastna udeležba nad 50 %;
, 2. Prednost pri dodelitvi posojil imajo
prosilci, ki nudijo krajšo dobo odplači-
la, nato pa prosilci, ki imajo večjo last-
no udeležbo in ki nudijo višjo obrestno
mero.
3.	Ponudnik mora predložiti naslednjo
dokumentacijo:
a)	prošnja na obrazcu KB-S-1,
b)	načrt (potrjen izvod),
c)	predračun del,
d)	gradbeno dovoljenje, odnosno гл
popravila potrdilo ObLO, da le-to ni
potrebno,
e)	zemljiško knjižni izpisek,
f)	polico o zavarovanju,
g)	količinski in vrednostni predračun
del za znesek zaprošenega posojiila,
h)	potrdilo o plači,
i)	sklep DS o namenu in višini za-
dolžitve,
j) pogodba z izvajalcem del,
k) dokaz o visini zasiguranih lastnih
sredstvih.
4.	Ponudbe vložijo prosilci v zapečate-
nem ovitku z oznako III. NATEČAJ skia-
da za stanovanjsko izgradnjo občine Mo-
zirje pri Komunailni banki, tìkspozitnri
Mozirje, najkasneje do 20. aprila 1963.
5.	Izid natečaja bo objavljen na oglasni
deski Občinskega ljudskega odbora Mo-
zirje in pri vseh Krajevniih uradih., pro-
silci pa bodo obveščeni s pismeno od-
ločbo.
6.	Upravni odbor Sklada ne bo upošte-
val nepopolnih ponudb oz. ponudb z ne-
popolno dokumentacijo in ponudb rložei-
nih po poteku razpisanega roka.
7.	Vse prošnje, ki so bile vložene pred
tem razpisom ne bodo upoštevane.
Mozirje, 16. 3. 1963
Upravni odbor
Sklada za stanovanjsko izgradnjo
občine Mozirje
Osnovna šola Štore razpisuje mesto
samostojnega
RAČUNOVODJE
za šole: Štore, Kompole, Teharje in
Svetina, s sedežem pisarne v Štorah.
Prošnjo naslovite na upraviteljstvo
osnovné šole Štore.
PlajFa po pravilniku.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLU2BA
Od 30. 3. do 6. 4. 1963
dežurni veterinar
PLETERSKI IVAN,
Celje, Trubarjeva 93 (OtoJ
telefon 29-26.
Uredništvo in uprava Celjske-
ga tednika Ce(lje, Trg V. kon-
gresa 5, poštni predal 152. Tele-
foni 23-75 in 24-23.
Tekoči račun pri Narodni ban-
ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob
petkih — letna naročnina 800,
polletna — 400, četrtletna 200 din
— inozemstvo 2400 — posamezna
številka 20 d^arjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejeim oglajsov,
razpisov in objav do vsake sre-
de do 12. ure.
Čestitka
Dragemu možu Hriberšek Francu,
želita za dvojni praznik vse lepo.
Zena Rezi in sin
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mamice
ARNSEK ANTONIJE
iz Lopate
se prisrčno zahvaljujem Trgovskemu
podjetju »KURIVO« za vence ter vsem
sorodnikom in znancem za spremstvo
na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Stefan z družino
ZAHVALA
Dr. primariju Cik Rudolfu, sestri
Gizeli, kakor tudi vsemu ostalemu
operacijskemu in strežnemu osebju
ginekološkega oddelka v Celju, se za
uspešno zdravljenje iskreno zahvalju-
jem.
Kozovinc Justina,
Zabukovca 173
Hotel Evropa
CELJE
GASTRONOMSKI KOLEDAR ŠT. 16
od sobote dne 30. marca do petka dne
5. aprila 1963.
Sobota, dne 30. 3. 1963
din
Telečji kotleti v smetanovi
omaki	180/300
Piščančeva obara s parmezanovimi
žličniki ali zabeljenim
krompirjem	160/270
Polenovka (Bakalar) na dalmatinski
način	210/320
Kremove rezine Evropa	80
Nedelja, dne 31. marca 1963
Piščančev paprikaš z domačimi
širokimi rezanci	160/270
Salonska plučka s tirolskim
cmokom	130/200
Nadevan goveji zrezek	200/320
Kremove rezine Evropa	80
Ponedeljek, dne i. aprila 1963
Bržola esterhazi	200/320
Telečja zarebernica s sardelami	210/320
Pašta fižol	110
Kisla plučka s krompirjem	110
Orehova potica	80
Torek, dne 2. aprila 1963
Telečji perkelt s širokimi
rezanci	130/200
Szekelv golaž z zabeljenim
krompirjem	130/200
Čebulna bržola	200/300
Prekajeno s kislim zeljem ali
repo	150/280
Penasti zavitki s sladko smetano	80
Sreda, dne 3. aprila 1963
Kmečka pojedina	260/370
Debary teflečje rezine	220/320
Telečja obara s širokimi rezanci	120/200
Štajerska kisla juha	100/170
Penasti zavitki s sladko smetano	80
Četrtek, dne 4. aprila 1963
Piščančeva rižota s parmezanom	130/240
Pohorski zrezek	370
Telečje rezine ala parma	210/320
Srbska pileča čorba	80/140
Sirove palačinke	140
Petek, dne 5. aprila 1963
Morske ribe po izbiri	?
Kalamari rižota s parmezanom	130/240
Golaževa juha	90/140
Si.rovi kuhani štruklji	80/140
Jabolčni zavitek	80
Vse naše cenjene goste obveščamo, da
smo znižali v vseh naših obratih po-
strežnino od 15 na 10 %, v točilnici pa
ste postreženi brez postrežnine.
V kavarni igra vsak dan orkester
»Melodija« koncertno in plesno glasbo.
Obiščite nas in zadovoljni boste!
Kolektiv hotela Evropa
Celje
Хжашка
l5đlB
¡i	Crffító
¡i , i TEDNIK
Iš š I г I	CELJE
O -	"" .	2
: a s g 5	p. p. 152
B	u Д	«
-s, a iS	^
• o S 3
S'S -S ^S 2
2 Оч И cu M
Svet Zdravsvenega doma Šmarje pri Jelšah razpisuje
delovno mesto
pomočnika upravnika
Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah
Pogoji: Končana ekonomska fakulteta ali 10 let službe
na vodilnih mestih v upravni stroki.
Osebni dohodki so določeni po Pravilniku o delitvi oseb-
nih dohodkov ZD Šmarje.
Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve je poslati na
Upravo Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah.
Upravni odbor Časopisnega ipodjetja »-Celjski tisk« v Celju
razpisuje prosto delovno mesto
vodje oddelka kartonaže
Pogoje za zasedbo delovnega mesta imajo kandidati, ki
so visokokvalificirani ali kvalificirani kartonažerji oziroma
knjigovezi in ki imajo sposobnosti za vodenje oddelka.
Rok prijave na razpis je do 15. aprila 1963, delovno me-
sto, pa je potrebiio zasesti do 1. maja 1963.
Podjetje s stanovanji ne razpolaga.
Ponudbe sprejema kadrovski sektor CP «-Celjski tisk-«,
Celje, Trg V. kongresa št. 5.
GIP ..INGRAD' CELJE
razpisuje po členu 56 temeljnega zakona o graditvi investi-
cijskih objektov (Uradni list FLRJ št. 45/61)
prodajo stanovanj
za tržišče
j^ajenih stolpnicah S-1 in S-2 v Kajuhovi ulici v Celju. Sta-
novanja so dvosobna s 48,5 m^ in trosobna s 61,5 m® netto sta-
novanjske površine.
Cena dvosobnih stanovanj znaša	3,903.000 din
Cena trosobnih stanovanj znaáa	4,903.000 din
V ceni stanovanj je zajeto:
—	Celotni stroški izdelave: gradbena, obrtniška, instala-
cijska in projektna dela.
—	10 % komunalni prispevek.
—	Odkup zemljišča, ki spada k stavbi.
—	Komunalna ureditev okolice.
Oprema stanovanj, ki je zajeta v zgornji ceni:
—	Kopalna kad, školjka, ogledalo, etažera, umivalnik,
električni ali plinski bojler.
—	Dodatni Tobi štedilnik, omarica za pomivanje posode.
Stolpnica je opremljena z enim osebnim dvigalom in ogre-
vana s centralno kurjavo.
Rok dokončanja stolpnice S-1 je 31. decembra 1963, stolp-
nice S-2 pa 1. maj 1964.
Stanovanjski sklad občine Celje daje kupcu kredit v vi-
Sini 45 % prodajne cene znižane za komimalni prispevek.
Za odkup stanovanj se priporočamo!
GIP >»Ingrad-« Celje
1326 poletov v štiristo urah
Verjetno bomo kmalu v turi-
stične prospekte Celja poleg gra-
du, hotela, bližnjih toplic in ba-
zenov vrisali tudi malo letalo —
znak da je tu turistično letali-
šče. Na zadnjem letnem občnem
zboru celjskega Aerokluba so ve-
liko razpravljali o tem, da naj bi
celjski klub izkoristil možnosti,
ki jih drugje že dolgo izrablja-
jo, da bi se vključili v turizem.
Celje je s svojo okolico pri-
vlačno in marsikdo, ki potuje
skozi, nima pa časa za daljše bi-
vanje, bi si rad ogledal našo ču-
dovito pokrajino. Zakaj bi mu to
ne mogel omogočiti za primerno
plačilo >Aero klub«, ki ima na
razpolago športna letala za take
namene. Letalski alpski center v
Lescah že dolgo opravlja turistič-
ne polete za domače in tuje go-
ste.
Celje pa je privlačno tudi za
druige vrste кгаопееа turizma.
Baje je v Italiji polno lovskih
društev, ki imajo celo svoje avi-
one, ker doma nimajo divjadi. Za
lovski užitek žrtvujejo nemalo
denarja in bi prišli tudi v oko-
lico Celja, če bi jim omogočili
Tse potrebno. Predvsem pa, da bi
naš levšiki travnik postal prizna-
no športno pristajališče. Pogoji
za to so, mislimo terenski, saj so
dosti boljši kot so bili na primer
v Konavlju pri Dubrovniku, kjer
je bilo pristajališče potniških le-
tal.
S tako dejavnostjo bi kluib lah-
ko sčasoma in ob sodelovanju
gospodarskih organizacij prišel
do sodobnejšega športnega leta-
la, ki bi ga bilo mogoče uporabiti
tudi za daljše polete, recimo v
Ljubljano, Zagreb, pa tudi na
Reko, v Split.
Celjsiki aeroklub ima za tako
dejavnost dovolj kadra. Samo
motornih pilotov se je tu izšolalo
30 vojini na desetine. Poglejmo
cakšna je bila dejavnost nekate-
rih klubovih sekcij V lanskem
letu:
Motorni piloti so leteli lani 400
ur v 1.326 poletih. To pomeni, da
se niso kaj dosati >sprehajali« in
podili nad hribi. Na en pvolet od-
pade okoli 30 minut. Ce pa zve-
mo, da 30 opravljali predvsem
vleko jadralnih letal, da so šolali
nove motorne pilote, potem razu-
memo zakaj tako kratki poleti.
Da imamo v Celju sposobne pi-
lote za vsako nalogo, naj povemo
samo to, da so lani člani oprav-
ljali izpite iz nočnega in akrobat-
skega etenja.
Jadralni piloti so se po številu
lani pomnožili z^ 25 novih čla-
nov. Tudi med temi so bodoči
motorni letalci, vsekakor mnogo
boljši in bolj zanesljivi kot oni,
ki začnejo takoj pri motornjakih.
Celjski >Aero klub« ima lepo
športno žetev v lanskem letu. Na
državnem prvenstvu v jadranju
je bil Pukl tretji, Januš šesti. Ña
slovenskem aero-rallyu je bil
Maks Mulej prvi, torej slovenski
prvak. Tekmovali so tudi v padal-
skih skokih, modelarstvu itd. Vse
to govori o tem, da je zračni
šport v Celju zelo popularen, do-
kaj razvit, čeravno zanj ne gre
toliiko sredstev kot za nekatere
druge panoge.
Ker smo že začeli s turistični-
mi načrti Aerokluba, potem še
nehajmo. Prav bi bilo, če bi klub
svojo zamisel čim prej uresničiL
Okoli tega so potröbne nekatere
formalnosti, ki se lahko zavle-
čejo — turistična sezona pa je
pred vrati.
C. K.
Eskadra športnih letal »Aero« na levškem letališču ob lanskolet-
nem slovenskem aero-rallyu. Letala so seveda iz vseh slovenskih
letalskih centrov.
Kratke
MARLON BRANDO
O ZVEDNIŠTVU
— Ko postaneš zvezda, te ljud-
je začno bombandirati z vpraša-
nji o zunanji in notranji politiki,
o astrologiji, astronomiji, arheo-
logiji, kontroli rojstev itd. To je
žalostno in smešno. Še bolj ža-
lostno in smešno pa je to, da
jim po navadi vsi zvezdniki prej
ali slej začno na taka vprašanja
tudi odgovarjati.
PO AMERIŠKO
V New Yorku imajo literarni
servis. Pokličete številko in na
dom vam pošljejo poklicne reci-
tatorje ali igralce, ki vam prebi-
rajo ali recitirajo poljubno lite-
rarno delo. Zakaj sploh še vsi ho-
dimo v šolo, da bi se naučili
brati.
KADILCI POZOR!
Skui>ina uglednih ameriških
znanstvenikov in zdravnikov je
ugotovila naslednje.
Tisti, ki so danes stari 35 let
reskirajo možnost, da bi dočakali
65 let. Riziko je izražen v odstot-
kih od 27 do 41. V takem odstot-
ku se pri kadilcih pojavlja rak
na pljučih — odvisno od količine
dnevno pokajenih cigaret.
Tisti, ki ne kadijo imajo 65 od-
stotkov šans, da zaradi nekajenja
doživijo 65 let.
ŠE DVE IZ HLADILNIKA
Zimskih zanimivosti letos res
ne zmanjka. Kako bi, saj je zima
trajala skoraj pol leta. Marsikje
po svetu so se prav razveselili
snega, saj ga nikoli ali pa redko
dobijo »na dom-«. Drugod je bil
sneg povzročitelj nenavadnih do-
godkov in zanimivih prizorov.
Kadar ni oblačno in ne brije veter, se sonce že močno upre
v premraieno zemljo. V rastlinju so se začeli pretakati sokovi in
na koncu vej se debelijo popki »bodočega zelenja« in cvetja. Ma-
gnolija na naši sliki je verjetno le prezgodnja. V zavetrju jo je
sonce ogrelo pa se zdaj pripravlja, da bi oznanila resnično po-
mlad. Toda ljudje smo bolj nezaupljivi. Na oknih še ni lončnic,
ne verjamemo še vremenu. Vse je še mogoče. Slana, hud mraz -
celo sneg. Kar spomnimo se, kako je pred leti v maju lomil
drevje, ki je bilo že v bohotnem zelenju in cvetju.
SESTDESETLETNIK ULOVIL
LISICO
Blizu Jajca v Bosni je lisica
sredi belega jutra vdrla na dvo-
rišče in pograbila kokoš. Blizu se
je nahajal šestdesetletni preyžit-
kar Joso. Lisici se je v svežem
snégu vdiralo, kokoš je bila težka
in Joso je z vilami za seno nabo-
del tatico.
V neznanem elementu
Tahitičan na naši sliki vse do
letos ni vedel kakšen je v resnici
sneg. Njegova domovina je sončno
otočje, kjer nikoli ni hladneje kot
20 stopinj nad ničlo in kjer sadje
rodi leto in dan. Toda ko je letos
prehitro prišel v Anglijo na prak-
so, se je znašel v neznanem be-
lem elementu. Sneg bi v marcu
lahko našel v Angliji tudi druga
leta, vendar kje višje v škotskih
hribih. Možak je sicer prišel v ob-
lačilu, ki je neprimerna za naše
vremenske prilike in modo, toda
slikal se je v snegu tak, kakršen
hodi doma pod palmami, da bi
bilo bolj kontrastno.
Dom nezaželenih otrok
Pri nas komaj še kdaj slišimo
o najdenčkih, o otrocih, ki ne ve-
do za starše, za pastorke in pe-
stvmje. Toda v bivši Jugoslaviji
niso bili redki primeri, ko je na
pragu kakšne hiše, katere stano-
valci so veljali za dobre ljudi, jo-
kal dojenček. Včasih je bil lepo
povit v opremo, ki jo je obupana
mati kupila za zadnje dinarje,
včasih pa je bil tak najdenček
парк)1 gol, vedno pa brez vsakega
znaka od kod je in kako mu je
ime...
Tudi danes je po svetu še mar-
sikje tako. Ce niso vmes socialni
razlogi, da mlada mati niti zase
nima ničesar, če niso krivi zasta-
reli patriarhalni predsodld, ko se
mlada mati ne upa domov z ne-
zakonskim otrokom, potem so tu
gotovo rasni predsodki.
Anglija je osrednja dežela nek-
danjega velikega imperija, ki je
povezaval ljudi vseh kontinentov
in ras. Toda tisto, kar danes ble-
šči v naslovu «-britanske skupnosti
narodov-« ni v resnici tudi živo,
vsaj ne pri vseh ljudeh: spošto-
vanje vseh ljudi brez ozira na
barvo. Tudi v Angliji so ljudje
mladi. Mladi ljudje pa se povsod
ljubijo med seboj. Včasih ostane
ljubezen trajna, včasih se v ob-
čutkih motijo. In včasih so posle-
dice hitrejše od spoznanj... In če
je posledica mešanec?
Na take primere sta mislila za-
konca brez lastnih otrok Ann in
Tony Wilde, ko sta iskala mala
bitja, ki naj njimo hišo napolnijo
s smehom, srečo ter vedrino. Po-
svojila sta že šest otrok in vsi so
potomci staršev različne barve
kože. Ti otroci najbrž nikoli ne
bodo zvedeli za razloge, zakaj
točno so bili nezaželeni.
Toda kaj doživijo otroci,
ki niso našli tako dobrih in pre-
možnih rednikpv? Na tisoče, na
stotisoče se jih še klati po belem
svetu, jedo in spijo kjerkoli, kajti
Wildovih je premalo, da bi zbri-
sali krivico in nasprotja, Id so
kljub dvajsetemu stoletju straho-
vita.
Nikoli ne bodo zvedeli, zakaj so bili nezaželeni
JOHN IMA TE2AVE Z BRATI
V Ameriki so nedavno na sodi-
šče prijavili objestneža, ki je fo-
toreporterju razbil fotoaparat,
uničil film in ga celo udaril. Za-
deva bi niti ne bila interesentna,
če bi fotograf ne slikal napadal-
ca pri padcu na smučanju — na-
padalec pa je bil Toddy Ken-
nedy, brat ameriškega predsed-
nika.
VARIETE V ŽALCU
Žalčani so podjetni ljudje in
vrh tega si prizadevajo da bi
postali meščani. To so močno
poudarili na letošnji »veseli
praznik«. Sicer pa imajo v 2alcu
prav vse - razen hotela. Te dni
so potekali razgovori med turi-
stičnim društvom in »Hmeza-
dom«, in sicer o zelo interesantni
in važni stvari.
Nova stavba, ki naj bi bila le
Hmezadovo skladišče hmelja
(prejšnje je pred leti pogorelo),
je zdaj postala spomenik inte-
griranega gostinskega turizma in
hmeljarstva. Saj to je vedno so-
dilo skupaj, mar ne?
Hmezad je pristal na ponudbo
in izločil ■ gornje nadstropje no-
vega žalskega »nebotičnika« za
gostinsko turistično atrakcijo.
Tu bo prihodnji teden začel va-
riate j ski program in to ob dne-
vih, ko sta Variete v Zagrebu in
Slonov bar v Ljubljani zaprta.
Vemo, da je v Zagrebu variété
ob sredah ne dela, ljubljanski
bar v »Slonu« pa ob ponedeljkih.
Ob drugih dnevih bo žalsko noč-
no zabavišče navadna kavama.
V ponedeljek so na vrsti umet-
niki iz »Slona«, med njima Džu-
lijo Kodžo iz Gane in edina jugo-
slovanska trebušna plesalka Ve-
ra Couscie. Priimek pove, da je
poročena - zato prste k sebi!
DA ALI NE?
PROTIATOMSKA
ZAKLONIŠČA
Okoli priprav na morebitno
atomsko vojno slišimo in beremo
marsikaj. Imamo ljudi, ki se do
tega vprašanja obnašajo tako
skrajno pesimistično, da vse sku-
paj izgleda že podobno samomo-
rilskemu mišljenju. Drugi pa spet
mislijo, da je le v velikih inve-
sticijah, v izgradnji velikanskih
in dragih atomskih zaklonišč re-
šitev. Oboje je za naše razmere
in prilike silno negativno, čerav-
no v premočrtnem nasprotju.
Načnimo vprašanje, ali se pri
nas splača graditi draga zakloniš-
ča? Ali je prebivalstvo v more-
bitnem napadu izgubljeno, če se
ne nahaja v globokih, trdnih in z
vsem opremljenimi zaklonišči?
Prvo, ali je potreba: Potreba bi
bila zaradi večje varnosti, toda
možnosti niso podane. Važno je
pripomniti, da naše področje, kot
sploh male države gotovo ne bo-
do cilj glavnih napadov. Raču-
najmo, da 20 megatonska atom-
ska bomba stane 900 milijard di-
narjev. To je konkretno nekajkrat
večja vrednost od Celja z vsemi
zgradbami, blagom in proizvajal-
nimi sredstvi vred.
Drugo kar je važno, je realna
možnost. Zračunano je, da pov-
prečno proti atomsko zaklonišče
stane na prostor za eno osebo
okoli pol milijona dinarjev. Dan-
danes ljudje ne bi imeli časa od
prvega znaka nevarnosti do na-
leta raket ali letal toliko kot v
drugi svetovni vojni. Letala ali
rakete bi v pičlih minutah bile
nad ciljem, če pravijo Američani,
da bi imeli kvečjemu 20 minut za
beg v zaklonišča. Ce bi hoteli v
Celju zgraditi zaklonišče za 30.000
ljudi z vhodi blizu stanovanj in
delovnih mest, bi potrebovali 15
milijard investicijskih sredstev in
še kjub temu bi ob direktnem za-
detku bila varnost dvomljiva.
Stališče naših strokovnjakov za-
vrača gradnjo zaklonišč kot edi-
no zaščito. V pogojih, kakršni so
pri nas, ko nimamo velikih mest,
zlasti pa nobenega milijonskega,
ko imamo tako odlično konfigura-
cijo tal, je razselitev prebivalstva
mriogo uspešnejše obrambno
sredstvo. Zaklonišča bi gradili le
za ljudi, ki morajo biti po potrebi
v središčih, za del zaposlenih v
t
industriji itd. Naša dežela je do
treh četrtin gorata in pokrita z
gozdovi. Ob tej razčlenjenosti, ob
razmeroma gosti razporeditvi va-
si in naselij, je lahko zelo učinko-
vito evakuirati za stalno vse tiste
prebivalce mest, ki v proizvodnji,
obrambnih službah v mestih niso
neobhodno potrebni.
Taka obrambna strategija v
primeru vojne ustreza končno tu-
di našemu vojno-obrambnemu si-
stemu, ki bo gotovo temeljil na
bogatih izkušnjah narodnoosvo-
bodilne vojne. Razumljivo je tudi,
da majhna naselja gotovo niso
cilj, ki bi se sovražniku zdel vre-
den tako dragega in številčno
omejenega orožja kot so atomske
bombe. V našili prilikah je mo-
goče tudi razmeroma hitro izpraz-
niti mesta in z razmeroma malo
transportnih sredstev. V Celju
smo na primer že itak na deželi.
Iz središča mesta v nobeno smer
ni daleč do bližnjih gozdov, do-
lin in hribov. Nas ne more pestiti
toliko problemov kot na primer
v velemestih kot so London, Pa-
riz, New York, Moskva in podob-
na gigantska mesta. V primerja-
vi z njimi je vas celo Ljubljana.
Razselitev ljudi je torej za naše
razmere gotovo bolj primerna kot
gradnja zaldonišč. O teh vpraša-
njih bomo seveda še pisali...
NASE BRALCE OPOZARJAMO, DA POTEKA NA PODROČ-
JU CELJSKE OBČINE IZOBRAŽEVALNA AKCIJA ZA CIVILNO
ZAŠČITO PREBIVALSTVA V EVENTUALNI VOJNL PREDAVA-
NJA PRIPRAVLJAJO ORGANIZACIJE SZDL, KOLEKTIVIHeN
USTANOVE V SODELOVANJU Z DELAVSKO UNIVERZO. UDE-
LEŽUJTE SE PREDAVANJ, NA KATERIH VAM BODO STRO-
KOVNJAKI POJASNJEVALI VPRAŠANJA, KI NAS KLJUB GLO-
BOKEMU PREPRIČANJU, DA BO MIR NA SVETU OHRANJEN,
MORAJO ZANIMATI!