G
o r
H
:z: t-i m
H

o
o
•J
o
o C
M -I
S
OSNUTEK
STATUTA
SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV
NOVO MESTO
SPOŠTOVANI BRALCI - ZAVAROVANCIH
Komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto daje osnutek statuta v javno razpravo vsem zavarovanem! te skupnosti ter delovnim in drufifim v:.?.9:anizacijam, da bi podali svoje pripombe in predloge na osnutek statuta.
Komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev pričakuje v javni razpravi kar največji odziv vseh zavarovancev, delovnih in drugih organizacij, vseh neposr'^rtnih koristnikov tega zava-
rovanja in drugih zainteresiranih dejav' nikov.
Svpje predloge, in pripombe v zvezi z javno razi>ravo osnutka statuta posredujte pismeno ali ustno Komunalnemu zavodu za .socialno zavarovanje Novo mesto, najpozneje do 31. 10. 1970.
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV NOVO MESTO
Novo mesto. 29. 9. 1970.
m
H >
H* M
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto na seji dne 29. 9.1970
OSNUTEK STATUTA
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
1. Člen
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto so ustanovili delavci in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu delavci) na območju občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, da bi kot zavaro-
vanci v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti z združevanjem sredstev zagotovili sebi in svojim družinskim članom zdravstveno varstvo in druge pravice.
Delavci na območju omenjenih občin so na zasedanju dne 29. 9. 1970 ustanovili to skupnost po svojih predstavnikih, izbranih za člane skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja.
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev je pravna oseba.
2.	člen
V skupnosti zdravstvenega zavarovanja zavarovanci v mejah zakona samostojno določajo zase in za svoje družinske člane zdravstveno varstvo in druge pravice ter obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, obseg in raven pravic, pogoje in način njihove uporabe ter sredstva, ki so potrebna za njihovo uveljavljanje.
3.	člen
Zaradi organizacije in izvajanja zdravstvenega varstva, zaradi zagotovitve najbolj smotrne uporabe sredstev in najbolj neposredne udaležbe pri odločanju ima vsak zavarovanec skupnosti pravico:
—	voliti in biti voljen ali imenovan v organe skupnosti ob pogojih, ki jih določa statut,
— izraziti svoje mnenje na referendumu po določbah tega statuta,
—	predlagati referendum v primerih in po postopku, ki ga določa ta statut,
—	sodelovati v svojem -svetu oziroma odboru,
—	sodelovati v razpravah zavarovancev v primerih, ki jih določa ta statut,
—	postavljati vprašanja in dajati predloge organom skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge, ki jim jih zastavljajo zavarovanci. Sklepi in stališča o takšnih vprašanjih in predlogih morajo biti dostopni zavarovancem.
4.	člen
Zaradi kar najbolj smotrne uporabe sredstev za zdravstveno zavarovanje, načrtovanje in pospeševanje zdravstvenega varstva in njegove materialne podlage ter ustvarjanja najbolj ugodnih pogojev za njegovo uveljavljanje sodeluje skupnost tudi 2 družbeno-polltičnimi skupnostmi, zdravstvenimi delovnimi organizacijami in njih združenji ter delovnimi in drugimi organizacijami. V tem sodelovanju sprejema z družbenim dogovarjanjem skupne programe zdravstvenega varstva, upoštevaje potrebe in svoje materialne možnosti in sklepa potrebne samoupravne sporazume. Dogovori in sporazumi obvezujejo skupnost, ko jih sprejme organ, ki ga določa ta statut.
5.	člen
Uživanje pravic iz zdravstvenega varstva zagotovi skupnost s pogodbami z ustreznimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami; pogodbe sklepa kot poslovna razmerja med enakopravnimi in samostojnimi organizacijami, ki jim je poverjeno uresničevanje zdravstvenega varstva zavarovanih oseb.
6.	člen
Delovne in druge organizacije, državni organi in zasebni deloilajalci svoje delavce ter učence v gospodarstvu oziroma učence poklicnih šol, ki so na praktičnem pouku pri organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu, obvezno zdravstveno zavarujejo za nesrečo pri delu in za obolenj© za pp-fcliono bolesnijo.
7.	člen
V	tej skupnosti so zdravstveno zavarovane osebe, ki se po določbah tega statuta štejejo za delavce, če je sedež njihove dejavnosti, na podlagi katere so zavarovane, na območju skupnosti* oziroma če stalno prebivajo na tem območju, ako so zavarovane na podlagi drugega svojstva.
Osebe iz prejšnjega odstavka postanejo člani te skupnosti in so obvezno zdravstveno zavarovane z dnem, ko dobijo lastnost delavca ali začno opravljati dejavnost, na podlagi katere so obvezno zdravstveno zavarovane.
8.	člen
V	to skupnost so vključene tudi osebe, ki opravljajo na območju te skupnosti samostojno poklicno dejavnost ali ki imajo v njej stalno prebivališče.
9.	člen
Skupnost zagotavlja zdravstveno varstvo tudi tujim državljanom in zavarovanim osebam nosilcev zdravstvenega zavarovanja v tujini, za katere to določajo mednarodni sporazumi. Povračilo stroškov za zdravstveno varstvo teh oseb se ureja z mednarodnimi sporazumi in zakonom.
10.	člen
Članstvo zavarovanca v skupnosti preneha v primeru, ko preneha dejavnost, svojstvo ali okolnost, na podlagi katere je zavarovan ali 1*» postane član druge skupnosti zdravstvenega zavarovanja po zakonu ali njenem statutu. Zavarovanec zadrži po prenehanju članstva le tiste pravice, za katere statut izrecno določa, da jih zavarovanci obdržijo še tudi po tem, ko prenehajo biti zavarovani pri tej skupnosti.
11.	člen
Skupnost izvaja tudi naloge v zvezi z zagotovitvijo zdravstvenega varstva za osebe, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po. republiškem zakonu.
Skupnost izvaja naloge v zvezi z. uveljavljanjem obveznih oblik zdravstvenega varstva tudi za osebe, ki niso zdravstveno zavarovane niti po splošnem niti po republiškem zakonu, po sporazumu, ki ga skupnost sklene z občinskimi skupščinami.
Ce občinske skupščine vpeljejo in zagotovijo za osebe iz prejšnjega odstavka še druge oblike zdravstvenega varstva, ki niso zajete v obveznih oblikah po zakonu, izvaja skupnost po sporazumu z občino tudi naloge v zvezi z uveljavljanjem tega varstva.
Povračilo stroškov iz zdravstvenega varstva za te osebe se uredi s pogodbo med skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in občinskimi skupščinami.
12.	člen
Zavarovana oseba lahko zahteva zdravstveno storitev od katerekoli zdravstvene delovne organizacije oziroma zdravstvenega delavca ne glede na sedež zdravstvene delovne organizacije oziroma delavca.
Pri tej skupnosti zavarovane osebe uveljavljajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja po predpisih, ki veljajo na območju te skupnosti.
Ce zavarovana oseba uveljavi zdravstveno varstvo pod drugačnimi pogoji ia lui drugačen oačin kot Je določe-
no v splošnem aktu te skupnosti, prevzame skupnost za opravljeno zdravstveno storitev toliko stroškov, kolikor bi jih plačala, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v zdravstveni delovni organizaciji, s katero je skupnost sklenila pogodbo, da bo dajala zdravstveno varstvo njenim zavarovanim osebam.
13.	člen
Zavarovanim osebam v skupnosti so vselej zagotovljene pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki jih določa kot obvezne zakon ali mednarodni sporazumi, ki jih je ratificirala Jugoslavija, tudi če^ne bi bilo glede posamezne pravice to izrecno določeno v statutu.
14.den
Pravice zavarovanih in drugih upravičenih oseb, ki jih določa zakon ali ta statut, se ne morejo zmanjšati, omejiti ali prenesti na drugega. Te pravice prenehajo samo v primerih, ki jih določa zakon, statut ali splošni akt, s katerim jih je skupnost vpeljala. Zahtevki za povračilo stroškov se lahko podedujejo.
15.	člen
I
Denarni prejemki iz zdravstvenega zavarovanja, ki so že zapadli v plačilo, pa so ob smrti uživalca ostali neizplačani, se lahko podedujejo.
Zahtevki za povračilo stroškov in denarni prejemki iz zdravstvenega zavarovanja zastarajo po splošnih predpisih civilnega prava.
16.	člen
Sredstva za zagotavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ustvarja skupnost s prispevki zavarovancev in drugih zavezancev, udeležbo družbenopolitičnih skupnosti in drugimi dohodki, kot to določa zakon. Višino prispevkov določa v mejah zakona organ skupnosti, ki ga določa ta statut. Pri tem mora skrbeti, da bodo sredstva zadostovala za zagotovitev pravic zavarovanim in drugim osebam, upravičenim do zdravstvenega varstva pri skupnosti, za zagotovitev potrebne rezerve, pozavarovanje, izvajanje službe in za del sredstev, ki ga organi skupnosti namenijo za razvoj zdravstvene službe.
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev, občinske skupščine, občinskih sindikalni sveti ter gospodarske in zdravstvene delovne organizacije na območju skupnosti izoblikujejo temeljna izhodišča za določitev stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev po načelih družbenega dogovarjanja. Postopek dogovarjanja je določen v tem statutu.
Drugi del
OBVEZNE OBLIKE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
n. člen
Vsem zavarovanim osebam pri tej skupnosti gredo v celoti v breme skupnosti te-le oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja kot obvezne -vsem občanom zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva: 1. odkrivanje, preprečevanje, zati-
ranje in zdravljenje tuberkuloze, vene-ričnih in drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave;
2.	nega in zdravljenje tistih duševnih bolnikov, 'ki utegnejo zaradi narave ali stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice;
3.	zdravstveno varstvo iensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo:
4.	popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do 15. leta starosti;
5.	zdravstveno .varstvo šolske mladine do dopolnjenega 18. leta starosti in rednih študentov do 26. leta starosti;
6.	zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri zavodu za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče za^;otoviti zaposlitve;
7.	aktivnos"-, za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje;
8.	aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva.
Zdravstveno varstvo iz prejšnjega odstavka je zagotovljeno zavarovanim osebam v obsegu in po merilih, ki jih določa zakon in v skladu z družbenimi dogovori sprejetega programa skupnosti.
Obvezne oblike zdravstvenega varstva uveljavljajo pri tej skupnosti tudi osebe, ki jim zagotavlja zdravstveno varstvo republiški zakon in osebe, ki niso zajete z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, pa je zanje dosežen sporazum z občinsko skupščino, da jih uveljavljajo pri tej skupnosti.
K zagotovitvi sredstev za stroške, ki jih ima skupnost za obvezne oblike zdravstvenega varstva po zakonu, prispevajo tudi družbeno-politične skupnosti po posebnem zakonu, upoštevaje finanfee zmogljivosti skupnosti in program zdravstvenega varstva.
Za osebe, ki niso zajete z obveznim zdravstvenim zavarovanjem pa te oblike uveljavljajo pri tej skupnosti, krijejo stroške obveznih oblik zdravstvenega varstva občine, na katerih območju stalno prebivalo.
18. člen
Obvezna oblika zdravstvenega varstva za odkrivanje, preprečevanje, zatiranje in zdravljenje tuberkuloze, ve-neričnih in drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave, obsega:
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev in z zasledovanjem trajanja kužnosti;
—	zdravstveno nadzorstvo klicenos-cev in oseb iz njihove okolice;
—	obvezne imunlzacije in revakci-naclje proti nalezljivim boleznim;
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali kužnim materialom; dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri bolnikih v zvezi z nalezljivo boleznijo; izolacijo bolnikov in prevoz bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi ter izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje, če je tako zdravljenje predpisano.
Pri tuberkulozi in spolnih boleznih obsega ta oblika zdravstvenega varstva še:
a)	— fluorografske preglede prebivalstva nad 25 let starosti;
—	bolnišnično in izvenbolnišnično zdravljenje ter patronažo tuberkuloznih bolnikov;
—	zdravniške preglede oseb, pri katerih je podan sum aJi pri-katerih obstaja utemeljena možnost svežega ali povratnega obolenja za tuberkulozo;
—	tuberkulinsko testiranje, retesti-ranje in BCG vakcinacije;	\
b)	— odkrivanje spolnih bolezni ob drugih zdravniških pregledih z dodatnimi preiskavami, če se utemeljeno šumi, da gre za spolno bolezen;
—	zdravniške preglede z ustreznimi preiskavami oseb, pri katerih je podan sum ali utemeljena možnost obolenja za spolno boleznijo;
—	bolnišnično zdravljenje luesa v nalezljivem stadiju in izvenbolnišnično zdravljenje spolnih bolnikov in patronažno spolnih bolnikov;
—	preventivne serološke preglede na lues pri nosečnicah.
19.	člen
Obvezna oUlika nege in zdravljenja tistih duševnih bolnikov, ki utegnejo zaradi narave in tanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi, ali pKJškodovati materialne dobrine okolice, obsega:
—	bolnišnične in izvenbolnišnične zdravniške preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico ter patronažo ali socialno slvižbo;
—	psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
20.	člen
Obvezna oblika zdravstvenega varstva žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo obsega:	,
a)	— zdravstveno nadzorstvo nosečnic z zdravniškimi pregledi ter patronažo nosečnice;
—	izvenbolnišnično oziroma bolnišnično zdravljenje nosečnic v zvezi z nosečnostjo;
b)	— strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnice;
C) — zdravniške preglede in zdravljenje otročnice v zvezi s porodom in babiško nego;
č) — zdravniške preglede in svetovanje kontracepcije za ženske v rodnem obdobju.
21.	člen
Obvezna oblika popolnega zdravstvenega varstva novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti obsega vse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za čimpo-polnejše in čimučinkovitejše zdravstveno varstvo te skupine prebivalstva.
22.	člen
Obvezna oblika zdravstvenega varstva šolske mladine do dopolnjenega 18. leta starosti in rednih študentov do 26. let« starosti obsega:
—	sistematične preglede, varstvo in zdravljenje zob;
—	preprečevanje, zatiranje in, zdravljenje revmatične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvari vida in anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in -deformacijah.
23.	člen
Zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri zavodu za zaposlova-rije, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče nuditi zaposlitve, obsega obvezne oblike iz 22. člena tega statuta.
24.	člen
Obvezna oblika aktiVTiosti za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mi-šičnih obolenj ter njihovo zdravljenje obsega;
, a) — odkrivanje (detekcija) in zdravljenje zanesljivo ugotovljenih predrakastnih obolenj v vseh zdravstvenih delovnih organizacijah;
—	zdravljenje vseh malignih obolenj;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
b) — odkrivanje in zdravljenje iladkome bolezni v zdravstvenih delovnih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
—	pregled urina na sladkor pri. flu-orografiranju;
C) — odkrivanje (detekcija) in zdravljenje mišičnih in živčno-mišič-nih obolenj v vseh zdravstvenih delovnih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo;
—	redne kontrolne preglede in izvenbolnišnično zdravljenje ter patronažno nadzorstvo;
—	medicinsko indicirane ortopedske pripomočke.
25.	člen
Obvezna oblika aktivnosti za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva obsega programirano vzgojo v zvezi z obveznimi oblikami zdravstvenega varstva.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranih predavanj, seminarjev, letakov, brošur, skupinskih demonstracij in podobno ter v obliki skupinskega dela z določenimi vrstami bolnikov.
26.	člen
V skladu z zakonom in z družbenimi dogovori se s pogodbami o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva natančneje določi izvajanje ob-ve2aiih oblik zdravstvenega varstva.
Tretji del
OSEBE, ZAVAROVANE ZA VSE PRIMERE BOLEZNI IN NESREČ IZVEN DELA
It POGLAVJE: ZAVAROVANE OSEBE
1. Zavarovanci
27.	člen
Za zavarovance-delavce po 1. členu tega statuta se štejejo osebe, ki so na območju te skupnosti:
1.	v delovnem razmerju;
2.	člani predstavniških teles in njihovih organov s stalno funkcijo ter izvoljene osebe v družbenih, zadružnih in samoupravnih organizacijah, zbornicah, združenjih in podobno, če jim je to edini ali glavni poklic In če
prejemajo za to delo stalno mesečno povračilo;
3.	člani obrtnih zadrug in člani ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic;
4.	začasno izven delovnega razmerja, dokler so redno prijavljene pri zavodu za zaposlovanje po predpisih o organizaciji in financiranju zaposlovanja;
5.	tičenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol, za katere se poleg šolskega pouka izvaja tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, šoli ali pri zasebnem delodajalcu;
6.	na prostovoljni praksi (volonter ji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo polni delovni čas;
7.	upokojenci, uživalci začasne pokojnine in uživalci pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju;
8.	jugoslovanski državljani, ki prejemajo pokojnino ali invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.
Za zavarovance-delavce po 1. točki prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki delajo 'najmanj polovico polnega delovnega časa; za zavarovance-delavce pa se štejejo tudi osebe, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, vendar so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
Delavci, ki delajo v dveh ali več delovnih razmerjih, so zavarovani za vse primere, ob pogoju, da dosega skupen delovni čas v teh delovnih razmerjih vsaj polovico polnega delovnega časa predpisanega za delo, ki ga pretežno opravljajo.
Za invalide, ki delajo najmanj toliko časa, kolikor jim dopušča delovna zmožnost, ter za matere, ki dela-jo skrajšan delovni čas po posebnih predpisih, se šteje, da delajo polni delovni čas.
Za člane ribiških zadrug se šteje, da jim je delo v zadrugi glavni poklic, če so v zadrugi zaposleni poln delovni čas; za osebe, ki nimajo drugega poklica se šteje, da jim je delo v zadrugi glavni poklic, če dobivajo za to delo najmanj minimalni osebni dohodek delavcev.
Lastnost zavarovanca-delavca obdržijo osebe iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma druge dejavnosti, zaradi katere so zavarovane in če niso zavarovane na podlagi kakšne druge lastnosti, ki so si jo na novo pridobile, dokler dobivajo nadomestilo osebnega dohodka po tem statutu.
28.	člen
Osebe začasno izven delovnega razmerja so zavarovane, če so se priglasile v 30 dneh od prekinitve delovnega razmerja oziroma ko prenehajo dobivati nadomestilo osebnega dohodka po tem statutu, če se redno javljajo zavodu za zaposlovanje ter če ne odklonijo ponuđene ustreme zaposlitve brez upravičenega vzroka.
29.	člen
Za zavarovance-delavce po tem statutu se štejejo tudi jugoslovanski državljani, ki 50 bili zavarovani na območju te skupnosti, oziroma »o — če niso bili zavarovani — prebivali na ob-
močju te skupnosti, pa so stopili v tujini v delovno razmerje:
1.'pri	jugoslovanskih državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah ali v gospodinjstvih zavarovancev, zaposlenih pri teh organizacijah, ali v gospodmjstvih zavarovancev, zaposlenih pri ten orgamh ali organizacijah, oziroma v gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov, zaposlenih pri mednarodnili organizacijah;
2.	pri tujih organizacijah oziroma delodajalcih — po posebnem sporazumu, če obdržijo lastnost oseb, ki so v delovnem razmerju v SR Slovemji, vendar jim pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja mirujejo po predpisih o delovnih razmerjih;
3.	pri mednarodnih in drugih organizacijah — po mednarodni pogodbi, če jim ni po statutu ah drugem splošnem aktu take organizacije zagotovljeno zdravstveno zavarovanje;
4.	pri tujem delodajalcu — če so se zaposlili s posredovanjem jugoslovanskega zavoda za zaposlovanje in pred odhodom v tujino uredili svoje zavarovanje — če ta čas' niso obvezno zdravstveno zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja. ^
Jugoslovanski državljani iz SR Slovenije, ki stopijo v delovno razmerje pri tujem delodajalcu brez posredovanja jugoslovanskega zavoda za zaposlovanje ali brez poprejšnje ureditve svojega zavarovanja, se morajo obvezno zavarovati pri domačem nosilcu zavarovanja, če ta čas niso dolžni biti zdravstveno zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja. V takem primeru se sklene zdravstveno zavarovanje z dnem prijave v zavarovanje.
30. člen
Zavarovanci iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena so zavarovani pri tej skupnosti, če je na njenem območju sedež njihove dejavnosti; zavarovanci iz 4. točke, če so prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje iz območja te skupnosti v skladu z temeljnim zakonom o organizaciji in financiranju zaposlovanja; zavarovanci iz 5. točke pa, če je sedež organizacije ali delodajalca pri*katerem dobivajo nagrado ali štipendijo oziroma šole, če ne dobivajo nagrade ali štipendije, na območju te skupnosti.
Drugi zavarovanci iz 27. člena so zavarovani pri tej skupnosti, ako imajo na območju skupnosti stalno prebivališče.
Osebe iz 29. člena tega statuta so zavarovane pri tej skupnosti, če je bil sedež njihove dejavnosti na območju ' te skupnosti, osebe pa, ki pred odhodom v tujino niso bile zavarovane, pa so zavarovane, če so imele pred obodom v tujino na tem območju stalno prebivališče.
Družinski člani so zavarovani pri tej skupnosti, ako so tu zavarovani zavarovanci, po katerih imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja.
31. člen
Tuji državljani, ki so zaposleni na območju te skupnosti pri jugoslovanskih organizacijah oziroma zasebnih delodajalcih ali po mednarodnih sporazumih, zavarujejo sebe in svoje družinske člane v zdravstveno zavarovanje pod enakimi pogoji, kot delavci — jugoslovanski državljani.
2. Družinski člani zavarovancev
32. člen
Za družinske člane zavarovancev 27., 29. in 31. člena se štejejo:
1.	ožji družinski člani:
a)	zavarovančev zakonec, če Izpolnjuje po tem statutu določene pogoje;-
b)	zavarovančevi otroci: zakonski, nezakonski, posvojenci in pastorki;
2.	širši družinski člani: zavarovančevi starši, stari starši, očim in mačeha, posvojitelj in posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu zavarovančevi starši), če jih zavarovanec preživlja in izpolnjujejo po tem statutu določene pogoje.
Osebe iz 2. do 4, točke 29. člena morajo zavarovati pri tej skupnosti svoje družinske člane, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini zagotovljeno zdravstveno varstvo I tudi njihovim družinskim članom. Ce so te osebe stopile v delovno razmerje pri tujem delodajalcu brez posredovanja zavoda za zaposlovanje ali brez poprejšnje ureditve zavarovanja svojih družinskih članov, se sklene zdravstveno zavarovanje z dnem prijave v zavarovanje.
Družinski člani oseb iz prejšnjega odstavka so zavarovani, dokler živijo v Jugoslaviji, če ni z mednarodnimi pogodbami drugače določeno.
Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem so zajeti tudi družinski člani zavarovancev — tujih državljanov, ki so v delovnem razmerju v tej skupnosti, dokler taki družinski člani živijo v Jugoslaviji, če ni z mednarodnimi pogodbami določeno drugače.
33. člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja ima:
1.	zavarovančev zakonec, dokler je z njim v zakonu;
2.	zakonec umrlega zavarovanca, ki po njegovi smrti ni pridobil pravice do družinske pokojnine, ker ni dopolnil določene starosti, če je bil ob zavarovančevi smrti star nad 55 let (mož), oziroma nad 40 let (žena). Ce zakonec še ni star 55 oziroma 40 let, se zavarovanje nadaljuje, dokler je redno priglašen pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev, če se priglasi zavodu v 90 dneh od zavarovanče- '
ve smrti;
«
3.	razvezani zakonec, ki mu Je s sodno odločbo priznana preživnina, če je bil ob razvezi zakona star nad 60 let (mož) oziroma nad 45 let (žena). Za zakonca, ki ob razvezi zakona še ni bil star 60 let oziroma 45 let, se zavarovanje nadaljuje, če je invalid I. kategorije v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju.
Zakonec ima pravico do zdravstvenega zavarovanja, če nima samostojnega delavskega zavarovanja ali če ne opravlja samostojne poklicne dejavnosti in je kot tak sam obvezno zavarovan.
34. člen
Zavarovančevi otroci so zavarovani do dopolnjenega 15. leta starosti, če se šolajo, pa do konca predpisanega re dnega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
Ce je otrok iz prvega odsta%'ka tega člena zaradi bolezni neha! redno
obiskovati šolo, je zavarovan tudi med tako boleznijo, če pa ,nato spet redno obiskuje šolo, se mu podaljša zavarovanje tudi čez določeno starostno mejo, vendar največ za toliko, kolikor je zaradi bolezni zamudil v šolanju.
Ce postane otrok iz prvega odstavka tega člena nezmožen za samostojno življenje in delo v smislu pred,pi-sov o invalidskem zavarovanju, preden dopolni 15 let starosti oziroma še, ko je na rednem šolanju, je zavarovan "tudi ves čas, dokler traja taka nezmožnost.
Zavarovani so tudi otroci iz prvega odstavka tega člena, ki postanejo nezmožni za ■'samostojno življenje in delo v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju po preteku časa iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, dokler traja taka nezmožnost, če jih zavarovanec preživlja, ker nimajo ,za preživljanje zadostnih lastnih dohodkov. Pogoj preživljanja se ugotavlja po 37. členu tega statuta.
35.	člen
Zavarovančevi otroci so zavarovani, razen za obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki so jim zagotovljene po zakonu, kot družinski člani tudi od 15. do 18. leta starosti ne glede na šolanje, če se v 60 dneh po končanem šolanju oziroma po prekinitvi šolanja prijavijo pristojnemu zavodu za zaposlovanje, če se tu redno javljajo in Če neopravičeno ne odklonijo ponuđene ustrezne zaposlitve, v kolikor niso samostojno zdravstveno zavarovani kot osebe začasno izven delovnega razmerja.
36.	člen
Zavarovančevi starši, ki jih zavarovanec preživlja, ker nimajo za preživljanje zadostnih lastnih dohodkov, so zavarovani;
1.	če so dopolnili- 65 let starosti (moški) oziroma 55 let (ženske) ali
2.	če so mlajši, pa so pridobitno nezmožni in je ta nezmožnost enaka invalidnosti I. kategorije v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju.
Starši so zavarovani tudi po zavarovančevi smrti, če ne morejo uveljaviti pravice do družinske pokojnine zato, ker je s pokojnino ožjih družinskih članov zavarovanca izčrpana osnova za družinsko pokojnino.
37.	člen
šteje se, da zavarovančevi starši nimajo za preživljanje zadostnih lastnih dohodkov;
1.	če nimajo nobenih lastnih dohodkov;
2.	če imajo zavarovančevi starši ali člani njihovega gospodinjstva dohodek iz enega ali več virov, pa ti skupno ne presegajo mesečno dve tretjini zneska minimalnega osebnega dohodka, ki ga določajo republiški predpisi; pri tem se dohodki iz kmetijstva računajo v petkratnem znesku katastrskega dohodka; dohoditi, oproščeni prispevka oziroma davka, se vštevajo na podlagi idealne davčne osnove. Dohodki po tej točki so čisti mesečni dohodki po odbitku prispevkov in davkov.
Pri ugotavljanju zneska dohodka, ki odpade na posameznega izmed zavarovančevih staršev, se dohodek deli
s številom tistih družinskih članov, ki so se na podlagi zakona ali pogodbe dolžni medsebojno vzdrževati.
Šteje se, da zavarovanec preživlja svoje starše, če živi z njimi v gospodinjski skupnosti ali redno mesečno prispeva k njihovem vzdrževanju najmanj znesek iz 2. točke 1. odstavka tega člena.
2. POGI^\VJE: PRIDOBITEV IN PRENEHANJE LASTNOSTI ZAVAROVANE OSEBE
38.	člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo v breme skupnosti osebe, ki jim je priznana lastnost zavarovane osebe.
Ce ni v tem statutu drugače določeno, se lastnost zavarovane osebe pridobi z dnem, ko pri osebi nastane okoliščina, na katere podlagi je zavarovana, izgubi pa se, ko preneha ta okoliščina.
39.	člen
Lastnost zavarovane osebe se dokazuje z zdravstveno izkaznico ali s potrdilom o zdravstvenem varstvu, katerih oblike predpiše zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja Slovenije.
40.	člen
Svojstvo zavarovane osebe ugotovi skupnost na podlagi prijave v zavarovanje, ki je vložena po predpisih o evidenci zdravstvenega zavarovanja.
O svojstvu zavarovane osebe odloči na podlagi prijave v zavarovanje služba, ki opravlja za skupnost strokovne zadeve.
Ce naj se osebi, za katero je vložena prijava v zavarovanje, odreče lastnost zavarovane osebe, se ji o tem izda pismena odločba najpozneje v dveh mesecih po prejemu prijave.
Ce se odločba ne izda v roku dveh mesecev velja, da je osebi priznana lastnost zavarovane osebe, dokler o tem ni izdana dokončna odločba.
Odločba se mora tudi izdati, če se uradoma uvede postopek za ugotovitev lastnosti zavarovane osebe, če za tako osebo ni bila vložena prijava pa je verjetno izkazano, da bi morala biti vložena.
41.	člen
Odločbo izda v imenu skupnosti služba, ki opravlja za skupnost strokovne zadeve.
Zoper odločbo lahko vloži prizadeta oseba v 15 dneh pritožbo na komisijo skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb. Zoper dokončno odločbo lahko prizadeti vloži tožbo na pristojno sodišče. V dokončni odločbi mora biti prizadeti opozorjen na pravico do vložitve tožbe.
42.	člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja gredo zavarovani osebi, ko je pridobila lastnost zavarovane osebe in izpolnila druge pogoje, ki jih predpisuje ta statut.
Zdravstveno varstvo je zagotovljeno zavarovancu od dneva, ko nastopi delo oziroma ko na drug način dobi lastnost zavarovanca, ali od poznejšega dneva, ko je izpolnjen po^oj predhodnega zavarovanja, pa do preteka 30. dne od dneva, ko preneha biti zavarovanec.
Kot dan nastopa na delo se šteje tudi dan, ko zavarovanec odide na pot, da nastopi delo oziroma dolžnost po sklepu o sprejemu na delo.
Zavarovanec, pri katerem nastane zaradi bolezni ali poškodbe med trajanjem zavarovanja in varstvene dobe (42. člen) začasna nezmožnost za delo, se zdravi tudi po prenehanju zavarovanja," in sicer vse dotlej, dokler traja nezmožnost za delo zaradi te bolezni oziroma poškodbe.
Zdravstveno varstvo je zagotovljeno zavarovani osebi tudi tisti čas, ko je v zavodu za varstvo in zdravljenje, kamor je bila oddana zaradi izvršitve varstvenega ukrepa in sicer vse dotlej, dokler ima lastnost zavarovane osebe po zakonu in tem statutu.
3. POGLAVJE: OSEBE, KI JIM JE
ZAGOTOVLJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO PO ZAKONU
1. Osebe, ki jim ,ie zagotovljeno
zdravstveno varstvo po zakonu
43.	člen
Zdravstveno varstvo v obsegu, ki je zagotovljeno zavarovancem-delavcem za primer bolezni in nesreče izven dela, je zagotovljeno tudi rednim študentom višjih in visokih šol ter fakultet in umetniških akademij v SR Sloveniji, dokler imajo status rednega študenta, ne glede na to, ali bi laliko uživali zdravstveno varstvo kot družinski člani zavarovancev iz 27., 29. in 31. člena tega statuta.
Zdravstveno -varstvo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno, dokler ima oseba status rednega študenta ne glede na dobo predhodnega zavarovanja.
44.	člen
Zdravstveno varstvo v obsegu, ki je zagotovljeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zavarpvancem-delav-cem za primer bolezni in nesreče izven dela, če ni zavarovan po tem statutu ali statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, je zagotovljeno;
—	borcem-udeležencem španske državljanske vojne, in
—	borcem-udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan ^ v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. ma.ia 1945.
Povračilo stroškov za zdravstveno varstvo oseb iz prejšnjega odstavka uveljavlja skupnost iz proračuna SR Slovenije.
45.	člen '
Zdravstveno varstvo v obsegu, ki
je določen z zakonom in splošnim aktom skupnosti za zavarovance-delav-ce za primer bolezni in nesreče izven dela, je zagotovljeno tudi temle osebam;
1.	uživalcem stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbeno-poli-tična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih;
2.	osebam na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa;
3.	učencem strokovnih šol pori pogoji, ki so do.'očeni za otroke zavaro-vancev-delavcev;
4.	otrokom, ki jiti je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja: vnukom, bratom, sestram in drugim k sebi vzetim otrokom, pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev;
5.	osebam na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajS štipendijo in nimajo statusa rednega študenta;
6.	osebam, ki jih pošlje organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo;
7.	osebam, ki se udeležujejo mla-d.nskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan;
'8. osebam, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom, ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to d'e javnost jo zbolijo;
9.	osebam, ki kot pripadniki teritorialnih eriot pri izvajanju nalog teritorialne enote ah kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo;
10.	osebam, ki so na predvoja-škem pouku — taborjenju;
11.	uživalcem invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zavarovani po zakonu za vse zavarovane premere; taki uživalci invalidnine so zavarovani samo za primer, če jim je potrebno zd.ravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, , zaradi katere imajo pravico do invalidnine.
Zdravstveno varstvo po tem členu ni zagotovljeno osebam, naštetim v 1. odstavku tega člena, če so zavarovanci po 27. členu tega statuta ali njihovi družinski člani.
Osebam iz prvega odstavka tega člena, ki so zavarovani kot kmetje ali po 140. členu tega statuta ali njihovi družinski člani, je zagotovljena razlika do obsega zdravstvenega varstva za zavarovance-delavce in njihove družinske člane.
2. I)ružin.ski člani
4fi. člen
Ožji družinski člani rednih študentov iz 43. člena imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo pod pogoji, ki so določeni za ožje družinske člane zavarovancev-delavcev.
47.	člen
Ožji družinski člani zavarovancev iz 44. člena imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v istem obsegu kot zavarovanci delavci in pod pogoji, ki so določeni za ožje družinske člane zavarovancev-delavcev, če niso zavarova ne osebe po 27., 29. in 31. členu tega statuta ali če niso zavarovane kot zavarovanci kmetje ali osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost
48.	člen
Zdravstveno vafstvo po 45. členu tega statufa je zagotovljeno tudi ožjim družinskim članom oseb iz 1,2. in 7. točke 1. odstavka tega člena pod po goji, kot veljajo za ožje družinske člane zavarovancev delavcev.
49.	člen
Določbe drugega poglavja tretjega dela veljajo smiselno' tudi za osebe, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po zakonu.
1. POGLAVJE: PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ZA PRIMER OBOLENJA ALI NESREĆE IZVEN DELA
1. Splošne določbe o pravicali
50.	člen
V	tej skupnosti zavarovanim osebam so v primerih in ob pogojih, ki jih določata zakon in statut zagotovljene z zdravstvenim zavarovanjem tele pravice:
—	zdravstveno varstvo,
—	nadomestilo osebnega dohodka,
—	povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva,
—	pomoč ob smrti zavarovane osebe. ~ '
51.	člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja gredo zavarovani osebi od dneva, ko je pridobila lastnost zavarovane osebe. Ce je uživanje posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja odvisno od predhodnega zavarovanja in drugih pogojev po določbah zakona ali tega statuta, gre pravica od dneva, ko je izpolnjeno predhodno zavarovanje oziroma so izpolnjeni drugi pogoji.
Ce je pridobitev ve2^ana na p'-ed-hodno zavarovanje in ni s tem statutom drugače določeno, pridčbi zavarovana oseba to pravico le tedaj, kadar je bila pred zavarovanim primerom zdravstveno zavarovana brez presledka najmanj 9 mesecev ali s presledki v zadnjih dveh letih najmanj 18 mesecev.
Ce mora zavarovanfec plačevati za svoje zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zava,rovanje svojih družinskih članov prispevek, je pogoj za uživanje pravic po tem statutu redno plačevanje prispevka; pri tem se uživanje pravic ne more začeti, če zapadli prispevek ni plačan najkasneje do konca naslednjega meseca po mesecu, v katerem je zapadel v plačilo. Zadržane pravice oživijo z dnem, ko so poravnani vsi zapadli, še neplačani prispevki. Ne ustavi se uživanje pravice, ki se je začela uživati pred zapadlostjo neplačanega prispevka.
52.	člen
V	čas predhodnega zavarovanja se štejejo obdobja iz 27., razen čas prejemanja družinske pokojnine, 29. in 31. člena tega statuta ter čas, prebit v zavarovanju v svojstvu osebe, ki je opravljala samostojno poklicno dejavnost, in čas prejemanja nadomestila osebnega dohodka po prenehanju de-'ovnega razmerja.
Pri ugotavljanju, ali gre za nepretrgano zavarovanje, se šteje, da v zavarovanju ni bilo presledka, če med enim in drugim zavarovanjem ni preteklo več kot 30 dni, oziroma če se je zavarovanec v tem roku priglasil pristojnemu zavodu za zaposlovanje.
Šteje se, da zavarovanje ni prekinjeno, če je zavarovanje prenehalo zaradi nastopa vojaškega pka v Jugoslovanski ljudski armadi, po vrnitvi pa
se je zavarovanec ponovno zavaroval v 30 dneh oziroma se je v tem roku priglasil zavodu za zaposlovanje.
Šteje se, da zavarovanje ni pretrgano, če se je zavarovanec zaposlil v inozemstvu, po vrnitvi pa do ponovnega zavarovanja oziroma do priglasitve zavodu za zaposlovanje ni preteklo več kot 30 dni.
53. člen
Cas, ki ga zavarovanec prebije v enem ali več delovnih razmerjih, v katerih Je delovni čas krajši od polnega (delovnega časa, se ušteva tako, da se skupno število ur takega dela v posameznem obdobju preračuna na poln delovni čas.
2. Zdravstveno varstvo
54 člen
Poleg obl.k zdravstvenega varstva, ki jih kot obvezne določa zakon, obsega zdravstveno varstvo, ki je zagotovljeno s tem statutom, tudi;
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinske rehabilitacije in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih zavodih, če to nujno zahteva zdravstveno stanje) pa tudi na bolnikovem domu;
2.	strokovno medicinske ukrepe za zboljšanje zdravja oziroma za preprečevanje obolenj, kot so: cepljenja, saniranje bac.lonoscev, dezinfekcije in drugi varstveni ukrepi na domu, kadar so zaradi nalezljive bolezni medicinsko nujni;
3.	medicinska intervencija ob prekinitvi nosečnosti, če je ta medicinsko indicirana in zdravljenje v zvezi s tem;
4 zdravila, pomožni material, namenjen za uporabo zdravil, in sanitetni material, če je potreben za zdravljenje;
5.	zdravljenje zobnih bolezni;
6.	zobotehnična pomoč in zobna protetična sredstva;
7.	protetična in ortot'čna sredstva, očesni in slušni pripomočki in pripomočki za omogočanje glasnega govora ter sanitarne priprave;
8.	zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje, v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta statut.
Zdravstveni pregledi delavcev, ki so po posebnih predpisih obvezni za varstvo okolice (sanitamo-higienski pregledi oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki so zaposleni v proizvodnji in prodaji živil, ki delaj"o na šolah in v brivnicah ter drugi obvezni sanitarni higienski pregledi), kot tudi pregledi, na katerih se ugotavlja zdravstvena sposobnost za delo na posameznih delovnih mestih ali se z njimi izvršujejo obveznosti organizacije v zvezi s predpisi o higiensko-tehničnem varstvu (pregledi voznikov motornih vozil in drugih oseb, ki delajo pri prometnih organizacijah) — se ne opravljajo na račun sklada.
55. člen
Zdravstveno zavarovanje zagotavlja tista zdravila, ki so registrirana, da so v prometu v Jugoslaviji in ki se dobijo samo na zdravniški recept, ter pomožni in san t^mi material oziroma zdravila, ki se po posebnih predpisih lahko predpisujejo zavarovanirh osebam.
5fi. člen
Vrste, indikacije, standarde in roke trajanja za zobno protetično pomoč in za protetična ter ortotična sredstva, za sanitarne priprave ter za očesne in slušne pripomočke in pripomočke za omogočanje glasnega govora. določa skupščina skupnosti s posebnimi pravilniki.
57.	člen
Zobna protetična pomoč, protetična in ortotična sredstva, sanitarne priprave, očesni in služni pripomočki in pripomočki za omogočanje glasnega govora so zavarovanim osebam zagotovljeni le, če izpolnjujejo pogoj predhodnega zavarovanja.
58.	člen
Zdravljenje, v naravnih zdraviliščih se zagotavlja po napotitvi na takšno zdravlj'enje s strani zdravniške komisije v primerih, ko so bili uporabljeni že VSi drugi načini zdravljenja, le ti pa niso bili uspešni in je verjetnost, da bo uporaba naravnih zdravilnih faktorjev prispevala k popolni ozdravitvi ali k medicinski rehabilitaciji. Zdravljenje v zdravilišču se lahko dovoli tudi kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja zaradi popolne ozdravitve "ali medicinske rehabilitacije.
59.	člen
V podpiranju okrevanja otrok in mladine, ki so zdravstveno ogroženi ter slepih, sodeluje skupnost z druž-beno-političnimi skupnostmi, delovnimi in drugimi organizacijami po programu, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
, 60. člen
Zavarovančevim ožjim družinskim članom je zagotovljeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu in ob enakih pogojih, kot je zagotovljeno zavarovancu, po katerem imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, če ni v tem statutu izrecno drugače določeno.
Zavarovančevim staršem je zagotovljeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu .in ob enakih pogojih kot članom ožje družine; pravico do zobno protetične pomoči, protetičnih in ortotičnih sredstev, sanitarnih priprav, očesnih in slušnih pripomočkov ter pripomočkov za omogočanje glasnega govora, imajo ob pogoju, da je bil zavarovanec, po katerem imajo tb svojo pravico, zavarovan poprej brez presledka najmanj 24 mesecev ali s presledki v zadnjih 4 letih 36 mesecev.
Takšna doba predhodnega zavarovanja se zanje zahteva tudi za zdrav- ,, ljenje v naravnih zdraviliščih.
61.	člen
Družinski člani imajo pravico do zdravstvenega varstva tudi za tisti čas, ko je zavarovanec, po katerem imajo pravico do zdravstvenega varstva, na služenju vojaškega roka, če imajo pravico do pomoči, ker je njihov branilec v obvezni vojaški službi.
3. Zagotavljanje zdravstvenega varstva v tujini
62.	člen
Zavarovancem, ki delajo v tujini in njihovim družinskim članom, ki z njimi prebivajo v tujini, se za prvih
Sest mesecev bivanja v tujini zagotavlja samo nujno in neodložljivo zdravstveno varstvo; po preteku šestih mesecev pa jim je zdravstveno varstvo zagotovljeno v obsegu, kot jim je zagotovljeno s tem statutom.
Zavarovanim osebam,, ki so po zasebnih opravkih v tujini, se za prve tri mesece bivanja v tujini zagotavlja samo nujno in neodložljivo zdravstveno varstvo.
Nujno zdravstveno varstvo iz 1. in 2. odstavka tega čl^na, gre v breme skupnosti oziroma skupnost povrne osebi stroške takšnega zdravljenja le za toliko časa, da je zavarovana oseba usposobljena za premestitev v zdravstveno delovno organizacijo v domovini.
63. člen
Ce je za zdravstveno varstvo zavarovanih oseb iz prejšnjega člena potrebno nujno zdravljenje v bolnišnici, gre ' v breme skupnosti takšno zdravljenje do treh mesecev. Ce pa traja takšno zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece, gre v breme skupnosti od prvega dne četrtega meseca naprej samo toliko stroškov, kolikor bi stalo takšno zdravljenje v domovini. Ce je premestitev bolnika na zdravljenje v domačo bolnišnico zaradi njegovega zdravstvenega stanja nemogoča oziroma zaradi prevelike oddaljenosti neprimerna, gfedo stroški v breme skupnosti tudi po treh mesecih zdravljenja.
Zavarovanim osebiam, ki jim je med prebivanjem v tujini zagotovljena samo nujna zdravniška pomoč, ki pa izkoristijo v tujini zdravstveno varstvo v širšem obsegu ali preko določenega roka, povrne skupnost stroške za takšno zdravstveno varstvo v dinarjih in sicer samo v višini, kolikor bi stalo takšno zdravstveno varstvo v skupnosti.
• 64./člen
Skupnost lahko napoti zavarovano osebo na pregled ali zdravljenje v tujino, če strokovni kolegij ustrezne klinike ugotovi, da uspešno zdravljenje v domovini ni mogoče, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh.
Stroški zdravstvenega varstva po prejšnjem odstavku gredo v breme skupnosti.
65.	člen
Skupnost povrne ali plača stroške zdravstvenega varstva v mejah zakonitih predpisov v deviznih sredstvih, če pa to ni mogoče, povrne stroške v dinarjih.
S sporazumom z drugimi skupnostmi se lahko podrobneje določi način uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini.
66.	člen
Način in pogoje za uveljavljanje in uživanje zdravstvenega varstva v tujini v breme skupnosti natančneje določa splošni akt skupnosti.
K stroškom za zdravstveno varstvo v tujini prispeva zavarovana oseba del teh stroškov v obsegu oziroma v višini, kot to določa ta statut.
67.	člen
Določbe 62. in 63. člena se uporabljajo, če mednarodni sporazumi, ki jih je sklenila Jugoslavija, ne določajo drugače.
68.	člen
Zavarovane osebe krijejo same del stroškov za naslednje oblike zdravstvenega varstva;
1.	za vsa zdravila, razen za tista, za katera je potrebna neposredna intervencija strokovnega zdravstvenega delavca;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo;
3.	za intervencijo ob medicinsko indiciranem splavu;
4.	za prevoz z reševalnim vozilom;
5.	za protetična in ortotična sredstva, sanitarne priprave, očesne in slušne pripomočke ter pripomočke za omogočanje _glasnega govora,
6.	za zobozdravstveno nego, zobno protetično pomoč in protetična sred: stva;
7.	za intervencijo in zdravljenje zastrupitve z alkoholom;
8.	za neobvezna cepljenja;
9.	za prvi specialistični pregled, če ne gre za pregled v dispanzerjih;
10.	za zdravljenje v zdraviliščih;
11.	za dajanje injekcij doma.
Višino prispevka zavarovane osebe
za stroške zdravstvenega varstva iz prejšnjega odstavka določi skupščina skupnosti v enotnem znesku, v odstotku ali kombinirano, lahko pa določi tudi, kolikšen del stroškov gre na račun skupnosti.
Za oblike zdravstvenega varstva, ki jih kot obvezne določa zakon, zavarovana oseba ne prispeva k stroškom.
Skupščina skupnosti lahko določi s sklepom posamezne oblike zdravstvenih storitev in vrste pripomočkov, za katere ni mogoče predpisati, da bi morale zavarovane osebe prispevati k stroškom zanje.
Zavarovana oseba, ki uveljavlja zdravstveno varstvo izven območja skupnosti, plača del stroškov po predpisih tiste skupnosti, kjer se ji nudijo zdravstvene gtoritve, oziroma pripomočki, razen za tiste storitve in pripomočke, ki se morajo odobriti vnaprej.	/
4. Denarna nadomestila in
druge denarne dajatve a) Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela
69.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela je zagotovljeno zavarovancu: .
1.	če je začasno zadržan od dela v zvezi z uživanjem zdravstvenega varstva;
2.	če zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki jih ni mogoče opraviti izven zavarovančevega delovnega časa, ne' more delati;
3.	če je na nujnem zdravljenju po predpisih o vojaških vojnih invalidih;
4.	če je določen za negovenje otroka, starega do treh let;
5.	če je izoliran kot bacilonosec ali zaradi nalezljive bolezni v njegovi okolici;
6.	če je določen za spremljevalca bolniku, ki je poslan na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj;
7.	če je določen za negovanje obolelega ožjega družinskega člana oziroma žene na porodu, kolikor ne gre za nego otroka, starega do treh let in sicer ob pogojih, ki jih določa ta statut;
8. če je začasno zadržan, ker je dal kri ali kožo ali je bila opravljena druga transplantacija, dokler je v stacionarni zdravstveni organizaciji.
70.	člen
V	primerih iz prejšnjega člepa gre zavarovancu nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne zadržanosti. V primerih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega člena gre nadomestilo za prvih 30 dni nepretrgane zadržanosti v breme organizacije oziroma zasebnega delodajalca; po 31. dnevu pa v breme skupnosti. V ostalih primerih gre nadomestilo od prvega dne v breme skupnosti.
Šteje se, da je zadržanost nepretrgana, če zavarovanec postane ponovno nezmožen za delo zaradi iste bolezni v 30 dneh od dneva zadnje nezmožnosti.
71.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre po prvem odslavku 70. člena samo za-varovancu-deiavcu, ki ima pravico do osebnega dohodka, povračila aH nagrade ali pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih raanerjih.
72.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu šli osebni dohodek, povračilo ali nagrada oziroma nadomestilo za osebni dohodek, povračilo ali nagrado.
Zavarovancu, pri keterem nastopi začasna zadržanost od d6Ia medtem, ko je na neplačanem dopustu, gre nadomestilo šele po preteku dopusta, če tudi takrat ni zmožen za delo.
73.	člen
Zavarovanec ima pravico do nado-, mestila osebnega dohodka ob pogoju, da ima najmanj 3 mesece neprekinjenega zavarovanja oziroma 6 mesecev zavarovanja s prekinitvijo v zadnjih 12 mesecih pred nastopom primera, ki mu daje pravico do nadomestila osebnega dohodka.
V	čas predhodnega zavarovanja po prejšnjem odstavku se štejejo obdobja iz 52. člena tega statuta.
Za pridobitev pravice do nadomestila osebnega dohodka se ne zahteva predhodno zavarovanje za zavarovanca, ki je bil v zadnjih 60 dneh pred pridobitvijo svojstva zavarovanca zavarovan kot družinski član zavarovancev iz 27„ 29. in 31. člena tega statuta.
Dofia predhodnega zavarovanja se ne zahteva za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu.
74.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre upravičencu ves čas, dokler traja začasna zadržanost, če ni v tem statutu za posamezne primere drugače določeno.
Zadržanost od dela zaradi začasne nezmožnosti traja, dokler pristojni zdravnik oziroma pristojna komisija ne ugotovi, da se je delovna zmožnost povrnila, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
75.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka ob negovanju obolelega otroka do starosti treh let gre največ za 15 dni za posamezni primer.
Na podlagi mnenja zdravniške komisije se nega otroka iz prejšnjega odstavka lahko podaljša še za nadaljnjih 15 dni, za isti primer.
Nadomestilo osebnega dohodka v drugih primerih nege člana ožje družine oziroma žene na porodu gre največ 7 dni za isti primer.
Zavarovanec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka oziroma člana ožje družine le, če to nujno zahteva zdravstveno stanje otroka oziroma družinskega člana in če ni druge osebe v družini, ki bi biia primerna za nego.
76.	člen
Če zdravnik med zdravljenjem za-varovanca-delavca, ki dobiva nadomestilo osebnega dohodka, ugotovi, da se je zavarovančevo stanje izboljšalo in da bi bilo delo koristno za hitrejšo povrnitev popolne delovne zmožnosti, lahko odredi, naj zavarovanec dela določen čas na ustreznem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom. Tako del& sme trajati največ eno leto.
Zavarovanec iz prejšnjega odstavka se še nadalje šteje za zadržanega za delo in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za tisti čas, ko ne dela.
Ce je osebni dohodek, ki ga dobi v skrajšanem delovnem času manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu šlo, Se ta čas ne bi delal, ima zavarovanec pravico tudi do nadomestila te razlike.
77.	člen	a
Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v delovnem času, ima pravico do nadomestila za izgubljeni čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oziroma zdravstvenega zavoda.
77 a. člen
Osebe iz L, 2. in 3. točke 27. člena, tega statuta imajo v primeru iz 1. točke 69. člena pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi ob iiačasni nezmožnosti za delo, ki nastane v 30 dneh po' prenehanju delovnega razmerja, če se v tem roku prijavijo pristojnemu zavodu za zaposlovanje in če imajo pred prenehanjem delovnega razmerja dobo predhodnega zavarovanja (51. člen).
78.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka med začasno nezmožnostjo za delo:
1.	če si nalašč povzroči nezmožnost za delo;
2.	če se ukvarja s samostojno gospodarsko dejavnostjo' ali opravlja dela, za katera dobiva osebni dohodek.
Zavarovancu se ustavi izplačevanje denarnega nadomestila med začasno nezmožnostjo za delo;
1.	če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo;
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oziroma komisijski pregled.
Zavarovanec nima pravice do denarnega nadomestila od takrat, ko se ugotovi kakšna okoliščina iz prejšnjega odstavka tega člen pa vse dotlej, dokler traja posledica takega ravnanja, v drugih primerih pa za čas, ko je obstajala taka okoliščina.
79.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je poprečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dosegel po zaključnem računu za poln delovni čas v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastal primer, zaradi katerega ima pravico do nadomestila. Ce je zavarovanec določen čas dobival nado-_mestilo osebnega dohodka, se v osnovo za ta čas upošteva zaiesek, od katerega se je odmerilo, nadomestilo.
Ce zavarovanec v preteklem letu ni dobil osebnega dohodka, se vzame za osnovo poprečni mesečni znesek osebnega dohodka oziroma akontacije za tekoče leto pred mesecem, ko je na-• stopil zavarovalni primer, če pa je nastopil zavarovalni primer pred potekom meseca, se šteje do dneva, ko je nastopil zavarovalni primer.
Ce zavarovanec ni dobil osebnega dohodka v preteklem letu in tudi ne osebnega dohodka ali akontacije za tekoče leto, se vzame za osnovo dogovorjeni osebni dohodek, ki bi zavarovancu šel po predpisih o delitvi osebnega dohodka.
Obračun nadomestila osebnega dohodka po prejšnjih dveh odstavkih je dokončen in se ne spreminja po naknadnem izplačilu ali zaključnem računu.
Ce zavarovanec ne dobiva osebni dohodek, ampak povračilo ali nagrado, se ta šteje v osnovo za nadomestilo.
Pri zavarovancu, ki dela pri zasebnem delodajalcu, je osnova za nadomestilo znesek, ki je bil v ustreznem času osnova za plačilo prispevka.
Za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol je osnova za nadomestilo osebnega dohodka znesek nagrade, ki so jo prejeli v ustreznem času.
Ce je zavarovancu ves ali del dohodka določen v odstotku — proviziji, se ^d celotnega dohodka v ustreznem času odbijejo vsi materialni stroški, ki jih je imel tak zavarovanec pri opravljanju svojega dela.
80.	člen
V osnovo se ne vštevajo tisti prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov, ne glede na to, iz katerih sred-* stev jih organizacija izplačuje (terenski dodatki, dodatki za ločeno življenje in podobno) in ne prejemki, ki pomenijo izredne nagrade (nagrada za racionauzacijo, novatorstvo, za izvršitev posebnih nalog Izven rednega oziroma glavnega dela in podobno), kot tudi ne drugi prejemki, ki nimajo značaja osebnega dohodka po osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, in ki jih delavec dobi za dopolnilno delo izven organizacije, s katero je v delovnem razmerju ali v tej organizaciji.
Ce nastane dvom ali spor o tem, ali se določeni dohodki upoštevajo za osnovo ali ne, se uporabljajo predpisi za izračun pokojninske osnove.
81. člen
Zavarovancu, ki je na bolezenskem dopustu več kot leto đni, se osnova poveča za toliko odstotkov, za kolikor se je v poslovnem letu, v katerem je zavarovanec zbolel, v primerjavi s prejšnjim letom povečalo poprečje osebnih dohodkov v njegovi delovni organizaciji.
Nadaljnja povečanja osnov po prejšnjem odstavku se izračimajo tako, da se primerjajo poprečni osebni dohodki iz leta pred letom, ko je zavarovanec izpolnil pogoj za drugo oziroma nadaljnje povečanje s poprečnimi osebnimi dohodki pred tem letom.
Osnova za nadomestilo po prejšnjem odstavku se ne poveča zavarovancu"^ ki po preteku enega leta bolezenskega dopusta nima več svojstva, na podlagi katerega je bil obvezno zavarovan.
Za zavarovance-delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, se osnova za nadomestilo poveča za toliko odstotkov, za kolikor so se na splošno povečali osebni dohodki v republiki.
Osnova se poveča uradoma.
82.	člen
'Nadomestilo osebnega dohodka v primerih iz člena 69 tega statuta, ko gre nadomestilo v breme skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša;
a) 70 odst. od osnove za prvih sedem dni;
80 odst. od osnove od osmega do 60. dne in
90 odst. od osnove od 61. dneva zadržanosti od dela — za zavarovanca, ki je izpolnil pogoj predhodnega zavarovanja iz 51. člena tega statuta preden je nastal primer, ki daje pravico do nadomestila;
. b) 60 odst. od osnove za prvih sedem dni
70 odst. od osnove od osmega do 60. dne in
80 odst. od osnove od 61. dne za-dr^nosti od dela za zavarovanca, ki ni izpolnjeval pogoja predhodnega zavarovanja iz 51. člena tega statuta.
Nadomestilo osebnega dohodka za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol znaša od 31. dne zadržanosti od dela 100 odst. osnove.
Za primere iz 8. točke 69. člena te-^ statuta pripada zavarovancu nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove od prvega dne zadržanosti od dela.
Nadomestilo osebnega dohodka, izračunano po prejšnjih odstavkih, razen za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol, ne sme biti manjše od minimalnega osebnega dohodka, določenega z republiškim predpisom.
83.	člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti od dela, se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni delovni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša nadomestilo izračunano po prejšnjem členu, in sicer: na 60 odstotkov (poenov), če nima družinskih članov, ki bi bili po njem zdravstveno zavarovani, za 20 odstotkov (poenov), če ima enega, in za 10 odstavkov (poenov), če ima dva taka družinska člana; vendar se nadomestilo ne zniža pod 60 odstotkov
od osnove in pri osebah v delovnem razmerju ne sme biti manjše od minimalnega osebnega dohodka, določenega z republiškim predpisom.
Pri izračunu znižanega nadomestila se upoštevajo tudi njegovi dnižin-ski člani, ki so sami zavarovani po 4., 5. in 6. točki 27. člena ter 43. člena tega statuta.
84.	člen
Zavarovancu, ki je v času uživanja nadomestila osebnega dohodka odstranjen iz delovne organizacije, pa v tem času zboli ali je dan v pripor ali preiskovalni zapor,'se osnova za nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek" v tem času.
85.	člen
Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končanem bolezenskem dopustu znova začasno nezmožen za delo zaradi iste bolezni, se ta bolezenski dopust računa kot nadaljevanje prejšnjega in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero višine nadomestila.
86.	člen
Zavarovanec v delovnem razmerju pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v gospodinjstvu zavarovanca, zaposlenega pri takem organu ali organizaciji, oziroma zavarovanca, ki je zaposlen pri mednarodni organizaciji ter zavarovanec, ki ga je organizacija poslala v tujino, da tam opravlja določene zadeve ali naloge, ali ga je poslala na strokovno usposobitev, ima tisti čas, ko ne more delati, namesto pravice do nadomestila pravico do osebnega dohoka oziroma dnevnic ali štipendije.
Osebni dohodek, dnevnice oziroma štipendije izplačuje na svoj račim organ, organizacija ali delodajalec, pri katerem je zavarovanec iz prejšnjega odstavka zaposlen oziroma od katerega dobiva štipendijo. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot liišna pomoč, osebni dohodek za prvih 30 dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun, skupnosti.
Zavarovanci, ki so se po posebnem sporazumu zaposlili v tujini, obdržali pa so lastnost osebe, ki je v delovnem razmerju v Jugoslaviji, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka na račun skupnosti dokler so v tujini, če jim ni za ta čas po sporazumu zagotovljeno nadomestilo od tujega delodajalca.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno ra25merje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, pa so zavarovani po tem zakonu imajo, kadar ne morejo delati, pravico do nadomestila osebnega dohodka na račun skupnosti samo, dokler so v Jugoslaviji.
Kadar imajo zavarovanci iz prvega do četrtega odstavka tega člena pravico do nadomestila osebnega dohodka, se vzame kot osnova za nadomestilo osnova, ki je podlaga za obračunavanje in plačevanje prispeyka za zdravstveno zavarovanje v Jugoslaviji.
b) Nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom
87.	člen
■ Zavarovanka ima pravico do nadomestila osebnega dohodka:
1.	med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom;
2.	med delom, ko zavarovanka do 8. meseca otrokove starosti dela po 4 ure na dan.
Zavarovanka, pri kateri nastopi v varstveni dobi iz 2. točke 1. odstavka začasna zadihanost, ima za ta čas poleg pravice do nadomestila po prejšnjem odstavku tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki ustreza skrajšanemu delovnemu času po določbah tega statuta.
Zavarovanka ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po 2. točki 1. odstavka, tudi če v varstveni dobi ižrabi letni dopust.
. 88. člen
Zavarovanka ima pravico do nadomestila osebnega dohodka med porodniškim dopustom tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma druge dejavnosti, če pade začetek varstvene dobe po predpisih o delovnih razmerjih zaradi nosečnosti in poroda;
1. v čas po razrešitvi, toda pred potekom časa, kolikor mora oziroma kolikor ima po splošnem aktu delovne organizacije delavec pravico ostati na delu po sporočitvi svojega namena, da bo izstopil iz delovne sktip-nosti, oziroma po sklepu, da mu preneha delo v delovni organizaciji;
2 v 30. dnevni rok prenelianja delovnega razmerja oziroma druge dejavnosti, če se v tem roku priglasi pristojnemu zavodu za zaposlovanje.
89.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom znaša 100 odstotkov od osnove in se ne zmanjšuje, če je zavarovanka v tem času v st^ionarni zdravstveni organizaciji.
Nadomestilo gre od prvega dne r breme skupnosti.
90.	člen
Zavarovanka v delovnem razmerju pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v gospodinjstvu zavarovanca. zaposlenega pri takem organu ali organizaciji oziroma zavarovanca, ki je zaposlen pri njednarodni organizaciji in zavarovanka, ki odide v tujino, da tam opravlja določene zadeve ali naloge, ali odide na strokovno izF>opolnitev, ima med porodniškim dopustom namesto pravice do nadomestila osebnega dohodka po tem zakonu pravico do osebnega dohodka, dnevnic ali štipendije.
Osebni dohodek, dnevnice oziroma štipendije izplačuje zavarovanki iz prejšnjega odstavka na svoj račim organ, organizacija ali delodajalec, pri katerem je zaposlena oziroma od katerega dobiva štipendijo. Izjemoma izplačuje zavarovanki, ki je zaposlena v gospodmjsti-u zavarovanca iz prejšnjega odstavica, osebni dohodek za prvih 30 dni delodajalec na svoj račun, potem pa se ji izplačuje nadomestilo na račun skupnosti.
Zavarovanka, ki se je po posebnem sporazumu zaposlila v tujini, obdržala pa je lastnost osebe v delovnem razmerju v Jugoslaviji, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka na račun skupnost: tudi za tisti čas, ko je v tujini, če ji ni ta čas po
aporaztanu zagotovljeno nadomestilo od tujega delodajalca.
Zavarovanka, ki je stopila v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, zavarovana pa je po tem statutu, ima med porodniškim dopustom pravico do nadomestila osebnega dohodka na račun skupnosti samo, dokler j6 v Jugoslaviji.
Kadar ima zavarovanka iz prvega do četrt«ga odstavka tega člena pravico do nadomestila osebnega dohodka, se vzame kot osnova • za nadomestilo osnova, ki je podila za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovMije v Jugoslaviji.
91.	člen
Kolikor ni o nadomestilu osebnega dohodka med porodniškim dopustom posebej določeno, se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o nadomestilu osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela.
c) Povračilo stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varsu'a
92.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov imajo zavaro^Tine osebe:
1.	kadar jih pristojni zdravnik — zdravstvena delovna organizacija, pristojna komisija ali organizacija oziroma služba, ki opravlja izvajanje zdravstvenega zavarovanja, napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča, zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva;
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oziroma prebivališča T drug kraj k zdravniku aU v zdravstveno delovno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oziroma prebivališča • ni zdravnika ali zdravstvene delovne organizacije.
Pravico do povračila potnih stroškov imajo zavarovane osebe, ki začasno prebivajo v nekem kraju, le do najbližje zdravstvene delovne organizacije.
Povračilo potnih stroškov gre zavarovani osebi, če znaša razdalja od najbližje postaje javnega prevoznega sredstva, do najbližjega zdravnika oziroma zdravstvene delovne organizacije najmanj 15 km.
93.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec zavarovane osebe, če je ta po mnenju pristojnega zdravnika ali pristojne komisije nujno potreben zavarovani osebi, ki potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se predpostavlja, da jim je potreben spremljevalec.
94.	člen
Povračilo potnih stroškov obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov,.
2.	pavšalno povračilo stroškov za stroške prehrane in mstanitv« med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju.
95.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se priznava za najkrajšo razdaljo in po osno-^Tii tarifi za najcenejša redna prevozna sredstva javnega prometa.
Glede na nujnost primera in zdrav-
gtreno stanje eava.rovane osebe sme pristojni zdravnik oziroma pristojna komisija določiti tudi drugačen način prevoza (rešilni avtomobil ipd).
Prevoz z reševalnim vozilom se lahko dovoli samo v primerih, ko prevoz z rednim javnim prevoznim sredstvom ni mogoč glede na nujnost in zdravstveno stanje zavarovane osebe.
Za pomoč gorske reševalne službe se povrnejo stroški za prenos in prevoz zavarovane osebe do najbližjega zdravstvenega zavoda.
Prevoz z drugimi vozili v primerih iz drugega iodstavka je mogoče odrediti na stroške skupnosti, samo če ni na razpolago reševalnega vozila.
Višino povračila za prevoz iz prejšnjega odstavka določi s- sklepom skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
♦	96. člen
Kot prevozni stroški se povrnejo dejanski stroški prevoza.
Višina in pogoje pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju določa skupščina skupnosti s sklepom in pri t«n upošteva, koliko časa je zavarovana oseba morala prebiti na potovanju, lahko pa tudi upošteva starost zavarovane osebe.
97.	člen
. Povračilo prevossnih stroškov gre na račun skupnosti tudi takrat, kadar je bila zavarovana oseba premeščena iz ene v drugo zdravstveno delovno organizacijo, prevoz pa je bil potreben glede ni zdravstveno stanje zavarovane osebe.
Prevoz zavarovane osebe, ki zboli v času začasnega bivanja izven njenega stalnega prebivališča, se opravi na ra-čvin skupnosti do stalnega prebivališča ali do zdravstvene delovne organizacije v njenfem stalnem prebivališču, vendar samo takrat, kadar je potreben prevoz s posebnim vozilom in samo do višine razliki med ceno posebnega vozila in ceno najcenejšega rednega javnega prevozn^a sredstva.
98.	člen
Zavarovanim osebam, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo pod drugačnimi pogoji in na drugačen način kot je določeno v tem statutu ali v drugem splošnem aktu, se povrnejo potni stroški samo do zneska, ki bi jim pripadal, če bi uveljavile zdravstveno varstvo po tem statutu, oziroma drugem splošnem aktu.
d) Povračilo in denarna dajatev ob smrti zavarovane osebe
99.	člen
Ob smrti zavarovane osebe ima pravico do povračila stroškov pogreba (.ix>grebnine) tisti, ki je poskrbel za pogreb.
100.	člen
Znesek pogrebnine določa skupščina skupnosti s skicom v pavšaJnem znesku.
V primeru smrti zavarovane osebe izven njenega stalnega prebivališča, v kolikor se pokop opravi v kraju stalnega prebivališča, ima tisti, ki opravi pogreb pravico do povračila 50 odstotkov prevoznih in drugih v zvezi s prevozom potrebnih st»oškov, če je bil prevoz opravljen v razdalji nad 150 kilometrov.
101.	člen
Ožji družinski člani, ki so zdravstveno zavarovani po umrlem zavarovancu, imajo po njegovi smrti pravico do posmrtjiine.
Pravico do te dajatve imajo tudi ožji družinski člani, ki so sicer samostojno zavarovani po 4., 5. in 6. točki 27. člena ter 43. člena tega statuta.
102.	člen
Posmrtnina znaša enomesečno osnovo nadomestila osebnega dohodka; pri upokojencih enomesečni znesek pokojnine z vsemi dodatki, pri uživalcih oskrbnih in' začasnih nadomestil pa enomesečno oskrbnino oziroma nadomestilo, ki mu je pripadajo v zadnjem mesecu pred smrtjo.
5. POGLAVJE: FINANCIRANJE
103.	člen
Sredstva za uveljavljanje zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter pravic v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se zagotavljajo s prispevki zavarovancev, delovnih in drugih organizacij ter drugih, z zakonom določenih zavezancev, 2 udeležbo družbeno-političn;h skupnosti in z drugim dohodki.
104.	člen
Višino oziroma stopnjo prispevka določa skupščina skupnosti s sklepom. Stopnje prispevka so enotne in proporcionalne; pri tem pa se upošteva, ali so osebe zavarovane za vse ali samo za posamezne primere, v okviru teh rizikov pa še, ali so zavarovane samo ^ za zdravstveno .varstvo ali tudi za nadomestilo osebnega dohodka in druge denarne dajatve.
105.	člen
Za primere, ko osnova za obračunavanje prispevka ni določena z zakonom, določi skupščina skupnosti prispevke lahko v pavšalnem znesku.
106.	člen
Prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pfi delu in za obolenje za poklicno boleznijo določi skupščina skupnosti po enotni tarifi za kritje zavarovanih nevarnosti.
Kadar je nevarnost za nesreče pri delu ali za obolenje za poklicno boleznijo v organizaciji ali pri zasebnem delodajalcu zaradi opustitve higienskih in varstvenih ukrepov, povečana, lahko skupnost določi višjo tarifo za takšno organizacijo oziroma zaseb-nega^^elodajalca.
107.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je;
1.	za zavarovance, ki prejemajo osebni dohodek ali nagrado — njihov kosmati osebni dohodek ali Mgrada;
2.	za upokojence in uživalce pravic iz invalidsk^a in pokojninskega zavarovanja — pokojnina, oskrbnina oziroma invalidnina;
3.	Ea zavarovance, člane preds'tav-niških teles in njihovih organov s stalno funkcijo ter izvbljenih oseb v družbenih, zadružnih in samoupravnih organizaci.jah, združenjih, zbornicah in podobno, če jim je to edini ali glavni poklic in če prejemajo za
to delo stalno mesetno povračilo '— stalno mesečno povračilo, ki ga prejemajo za to delo;
4.	za člane obrtnih in ribiških zadrug — delež (dohodek, ki ga dobijo za delo v zadrugi);
5.	za vse osebe, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje — poprečni osebni dohodek, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno brezposelnostjo.
Ce je osnova za prispevek določena v neto znesku, se prispevek obračunava in plačuje po neto preračunani stopnji iz kosmatega osebnega dohodka.
108.	člen
Za zavarovance — tuje državljane, ki su na območju skupnosti v svojstvu in okoliščinah, na podlagi katerih 60 zavarovam tudi jugoslovanski državljani na delu po posebni pogodbi o izmenjavi strokovnjakov ali po mednarodnem sporazumu, v službi pri mednarodni organizaciji ali ustanovi, ali na šolanju, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka kosmati osebni dohodek, oziroma drugi osebni prejemki.
109.	člen
Prispevki za zdravstveno zavarovanje so:
1.	prispevek za zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo;
2.	prispevek za zdravstveno zavarovanje:
—	za obvezne oblike zdravstvenega varstva,
—	za po tem statutu določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja;
3.	posebni prispevek.
Skupščina skupnosti lahko sklene, da se za primere iz 2. točke prejšnjega odstavka določi skupna stopnja.
110.	člen
Prispevek za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo plačujejo iz svojih sredstev:
1.	delovne in druge organizacije, državni organi in zasebni delodajalci za svoje delavce, za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol, s katerimi imajo sklenjeno učno ali štipendijsko pogodbo;
2.	šole,za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol, ki nimajo sklenjene učne ali štipendijske pogodbe, in učence drugih šol, ki so zavarovani, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom;
3.	zavod za zaposlovanje za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod;
4.	organizator predvojaške vzgoje, javnih del in rnladinskih delovnih akcij oziroma drt^ih javnih akcij za osebe, ki so na takšni vzgoji, akciji ali delu;
5.	ostali zavezanci, ki jih določajo predpisi;
111.	člen
Skupnosti in organizacije, ki so dolžne plačevati prispevke za zavarovane osebe, obračimavajo in odvajajo prispevke skupnosti zdravstvenega zavarovanja na njen žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva.
Ostali zavp7anci za prispevek plačujejo prispevek skupnostii zdravstvene-
ga zavatovania ptV banki ali neposredno' na" btagajiii "službe" skupnosti.
112.	člen
Prispevek zapade v plačilo:
1.	za zavarovance, za katere obra čunavajo prispevek organizacije na dan, ko dvignejo sredstva za osebne dohodke;
2.	za sklad invalidsko-pokojninskega zavarovanja s prvim dnem v mesecu, za katerega se izplačuje pokojnina, oskrbnina oziroma invalidnina;
3.	za druge zavezance zadnji dan v mesecu za nazaj.
113.	člen
Zavezanec prispevka, ki ne obračuna, ne vplača ali ne vplača pravočasno prispevka za zdravstveno zavarovanje, mora poleg prispevka plačati še kazenske obresti po stopnji 0,1 odstotka na dan od zneska nevplačane-ga ali nepravočasno plačanega prispevka.
114.	člen
Zavezancu, ki ne plača v predpisa . nem roku zapadlih prispevkov, ali ne plača vseh prispevkov, izda skupnost plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga plačati zapadle prispevke s kazenskim^ obrestmi.
Proti plačilnemu nalogu je dopu sten ugovor, ki se vloži v roku osmih dni po prejemu plačilnega naloga na skupnost. Ugovor se kolkuje.
Ce je ugovor pravočasno vložen lahko skupnost uveljavlja svojo terjatev samo s tožbo pri pristojnem sodišču.
Plačilni nalog, zoper katerega zavezanec ni pravočasno ugovarjal, postane izvršljiv.
115.	člen
Na zahtevo skupnosti mora služba, družbenega knjigovodstva oziroma banka na podlagi izvršljivega plačilnega naloga skupnosti ali sodišča oziroma na podlagi izvršljive odločbe sod;š?a izterjati neplačane prispevke tako, da prenese znesek z računa zavezanca na račun skupnosti.
Ce prispevkov z obrestmi ni mogoče izterjati na način iz prejšnjega' ddstavka, jih mora na zahtevo skupnosti izterjati občinski organ davčne službe po postopku, ki ga določajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov, oziroma sodišče po pravilih izvršilnega postoka.
116.	člen
Terjatev prispevka zastara v petih letih, račtmano od konca leta, v katerem je prispevek zapadel v plačilo.
117.	člen
Vsi dohodki skupnosti se stekajo v sklad zdravstvenega zavarovanja na enoten žiro raćun skupnosti pri službi družbenega knjigovodstva. Pri službi skupnosti pa se vodijo na posebnem obračunu kot:
1.	denarna sredstva za zagotovitev obveznih oblik zdravstvenega varstva;
2.	denarna sredstva za zagotovitev pravic v primeru nesreče liri delu in za obolenje za poklicno boleznijo;
denarna sredstva za zagotovitev pravic, ki jih skupnost samostojno določi ^po tem statutu;
4. denarna sredstva po 122. členu tega statuta.
Skupnost ima rezervni sklad za finančno stabilnost v poslovanju in za likvidnost v izpolnjevanju obveznosti do zavarovanih oseb ter do zdravstvenih delovnih organizacij in drugih organizacij, katerim zaupa izvajanje zdravstvenega zavarovanja.
118.	člen
Obvezna rezerva mora znašati najmanj enomesečni poprečni znesek planiranih izdatkov sklada v tekočem letu.
Obvezno višino rezervnega sklada '12 prejšnjega odstavka zagotovi skupnost v roku petih let od uveljavitve tega statuta.
Način in v:šino izločanja v rezervni sklad določi skupščina s finančnim načrtom ali s posebnim sklepom.
119.	člen
Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo tudi za obratna sredstva m za kritje primanjkljaja po zaključnem računu.
Ce se sredstva rezervnega sklada uporabijo za kritje primanjkljaja po zaključnem račtmu, se mora za ta na-■Tieii uporabljeni znesek do višine ob-'ezne rezerve vrniti v naslednjem letu.
120.	člen
Za kritje po zaključnem računu ugotovljenega primanjkljaja oziroma za vrnitev iz obvezne rezerve uporabljenega zneska, predpiše skupnost poseben prispevek. Poseben prispevek, ki se predpiše od kosmatih osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, se ne všteva v skupno* osnovo za obračunavanje prispevkov od kosmatih osebnih dohodkov.
121.	člen
Skupnost obvezno pozavaruje zdravstvene rizike, ki so določeni z zakonom, in rizike, za katere se vse skupnosti zdravstvenega zavarovanja delav-isv v republiki sporazumno dogovorijo.
122.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo oseb, ki jim je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot ga zagotavljata zakon in statut, sami pa niso zavarovanci, se zbirajo s prispevki, ki jih plačujejo v zakonu določeni zavezanci.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo ločeno od drugih sredstev skupnosti, iz njih pa se plačujejo stroški zdravstvenega varstva :ix del stroškov za izvajanje službe.
123.	člen
Višino oziroma stopnjo prispevkov določa skupščina skupnosti tako, da sredstva, ki se z njimi dosegajo, krijejo obveznosti skupnosti iz zavarovanih pravic in zagotovi ustvarjanja rezerv, pozavarovanje težjih rizikov, stroške v zvezi z izvajanjem zavarovanja in del sredstev, ki jih skupnost '»rispeva k razvoju zdravstv«ie službe.
124.	člen
Izvršilni odbor skupščine skupnosti 'Nravstvenega zavarovanja pripravi temeljna izhodišča za določitev višine oz, fitopni" prispevka po načelih iz prejšnjega člena tega statuta.
JVa sJcupnem sestanku predstavnikov občinskih skupščin, občinskih sindikalnih svetov, zdravstvenih delovnih organizacij ui predstavnikov skupščine Rkupnosti zdravstvenega zavarovanja se izoblikuje predlog temeljnih izhodišč za določitev višine oziroma stopnje prispevka do 10. novembra vsakega leta.
Izvršilni odbor skupščine skupnosti pošlje ta predlog vsem gospodarskim organizacijam na območju skupnosti z vabilom za skupni sestanek s predlagatelji, na katerem se doseže dn^beni dogovor o dokončnih izhodiščih za določitev stopnje prispevka. Sestanek mora biti sklican najpozneje do 30. novembra vsakega leta.
Šteje se, da vabljena gospodarska organizacija soglaša s predlogom iz drugega odstavka, če se kljub vabilu ne udeleži sestanka in če je bila v vabilu na to opozorjena.
Ce se do 31. decembra vsakega leta ne doseže družbeni dogovor o temeljnih izhodiščih za določitev stopnje prispevka, se za obračtm in plačevanje prispevka uporablja kot akontacija stopnja prispevka, določena za preteklo leto.
125.	člen
Skupni dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja so:
1.	prispevek za zdravstveno zavarovanje za:	*
— obvezne oblike zdravstvenega varstva,
' — nesreče pri delu in za obolenja sa poklicne bolezni,
—	po tem statutu določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja,
—	ostale po zakonu in tem statutu predvidene primere, ko se prispevek predpiše nekaterim kategorijam oseb,
2.	dohodki po mednarodnih spora-sumih;
3. prispevek družbeno-p>olitičnih skupnosti:
. 4. povračila za povzročeno škodo;
5.	povračila iz pozavarovanja;
6.	drugi dohodki.
126.	člen
Iz skupnih dohodkov, ugotovljenih po prejšnjem členu, se izloča v re-■ervni sklad del skupnih dohodkov, ki ga vsako leto s finančnim načrtom ali s posebnim sklepom določi skupščina skupnosti.
Preostali del skupnih dohodkov je čisti dohodek.
127.	člen
Iz čistega dohodka se krijejo izdatki;
1.	za zdravstveno varstvo in sicer:
—	za obvezne oblike zdravstvenega varstva,
—	za nesreče pri delu in poklicne bolezni,
—	za po tem statutu določene pravice iz zdravstvenega varstva,
—	za ostale po zakonu in tem sta^ tutu določene pravice iz zdravstvenega varstva,
—	za zdravstveno varstvo po med. narodnih sporazimiih;
2.	za denarna nadomestila in druge denarne dajatve, ki jih predvideva zakon in ta statut;
3.	za zdravstveno varstvo rednih Itudentov;
-4. za ostale ob\'emosti in izdatke;
—	za pozavarovanje.
—	za iBva,JanJe službe,
—	za studijska in znanstteno raziskovalna dela za napredek zdravstvenega zavarovanja,
—	stroške denarnega in plačilnega prometa,
—	poštne stroške,
—	obveznosti do zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja,
—	stroške samouprave,
—	obresti in provizije,
—	ostale izdatke (stroški komisij in drugo).
128.	člen
S finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina skupnosti s sklepom za vsako poslovno leto, se predvidijo:
—	skupni dohodki skupnosti,
—	izločanje v obvezno rezervo,
—	čisti dohodki skupnosti,
—	skupni izdatki skupnosti.
Podrobna razčlenitev skupnih dohodkov in skupnih izdatkov je sestavni del sklepa.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom poslovnega leta in hkrati z določitvijo prispevkov za naslednje leto.
129.	člen
Z zaključnim računom, ki ga sprejme skupščina skupnosti vsako leto V predpisanem roku, • se ugotovijo za preteklo leto:
—	skupni dohodki skupnosti,
—	obvezna rezen-a,
—	čisti dohodki skupnosti,
—	skupni izdatki skupnosti.
Presežek čistih dohodkov nad skupnimi izdatki po zaključnem računu se prenese v rezervni sklad.
Ce se z zaključnim računom ugoto-vi presežek skupnih izdatkov nad čistimi dohodki, se postopa po določilih 120. člena tega statuta.
130.	člen •
Skupščina skupnosti predpiše poseben pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva.
Četrti del
ZAVAROVANJE ZA NESREČO PRI DELU IN ZA OBOLENJE ZA POKLICNO BOLEZNIJO
1. POGL.4VJE: OSEBE, ZAVAROVANE ZA NESREČO PRI DELU IN ZA OBOLENJE ZA POKLICNO BOLEZNIJO
131.	člen
Delavci (zavarovanci iz 1., 2. in 3. točke 1. odstavka ter 2. odstavka 27. člena ter zavarovanci iz 29. člena tega statuta) in učenci v gospTJtlarstvu oziroma učenci poklicnih šol, ki so na praktičnem pouku pri organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu (7. točka 1. odstavka 27. Člena tega statuta) So obvezno zdravstveno zavarovani za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (6. člen tega statuta).
132. člen
Zdravstveno varšlvo je v obsegu, ki ga določata zakon in ta statut za zava-rovance-delavce v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo, zagotovljeno tudi temle osebam;
J. osebam na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki Jo organizira zavod za zap>oslovanje;
2.	učencem strokovnih šol in gimnazij ter študentom višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom;
3.	pripadnikom teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite;
4.	osebam, ki so na pouku v oddelkih predvojaške vzgoje;
5.	osebam, ki se udeležijo organiziranih javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi;
6.	osebam, ki • pretrpijo poškodbe na določenih ja'vnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane .za invalidnost kot posledico nesreče pri delu.
Osebam iz prejšnjega odstavka je zagotovljeno zdravstveno varstvo po tem členu, če jim ni to varstvo zagotovljeno kot zavarovancem-delavcem.
2. POGLAVJE: PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ZA PRIMER NESREČE PRI DELU IN ZA OBOLENJE ZA POKLICNO BOLEZNIJO
133.	člen
Osebam, ki so po tem statistu zdravstveno zavarovane za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, so zagotovljene tele pravice:
' 1. do zdravstvenega varstva, zlasti preventivnega varstva, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in- preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
2.	do vseh vrst zdravstvene pomoči in ortopedskih sredstev, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se povrne njihova delovna zmožnost;
3.	do nadomestila osebnega dohodka za ves- čas ko traja začasna zadržanost od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za^ FK)klicno bolezaiijo, in do potnih stroškov v zvezi z sidravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo so zagotov-Ijme zavarovancem-delavcem ne glede' na dobo predhodnega zavarovanja.
Za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo se štejejo poškodbe in bolezni, ki jih določajo predpisi o invalidskem zavarovanju.
134.	člen
Med ukrepi za preprečevanje in odvračanje obolenj za poklicno boleznijo sodeluje skupnost z delovnimi organizacijami in se z njimi dogovarja o potrebnih preventivnih ukrepih. Skupnost zagotavlja za to sodelovanje tudi finar.čna sredstva.
135.	člen
Za primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo so zavarovancem v celoti na račun skupno-
sti zagotovljene vse oblike zdravstvenega varstva pkj tem statutu.
136.	člen
Pri zavarovancih, ki jim gre nadomestilo samo, če postanejo začasno nezmožni za delo v zvezi s poškodbo zaradi nesreče pri delu ali v zvezi z obolenjem za poklicno boleznijo, se vzame kot osnova za nadomestilo;
1.	zavarovancem v delovnem razmerju — poprečni znesek osebnega dohodka:
2.	zavarovancem, ki niso v delovnem razmerju — osnova, pd katere bi se odmerila pravica po predpisih o invalidskem zavarovanju, 6e bi nastala invalidnost.
137.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre ob začasni zadržan<isti od dela zaradi nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo na račun skupnosti od 31. dneva začasne zadržiinpsti.
Nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu aH obolenje za poklicno boleznijo, znaša, kadar gre v breme skupnosti ali zasebnega delodajalca, vedno 100 odstotkov od osnove.
138.	člen
Ce ni v tem delu tega statuta drugače določeno, se glede nadomestila osebnega dohodka in uveljavljanja pravic uporabljajo določbe tega statuta tudi za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
3. POGL.'VVJE: FIN.ANCIRANJE
139 člen
Sredstva za uveljavljanje zdravstvenega varstva in drugih pravic in zdravstvenega zavarovanja v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se zagotavljajo s prispevkom delovnih in drugih organizacij ter drugih, z zakonom določenih zavezancev.
Peti del
ZDRAVSTVENO VARSTVO OSEB, KI OPRAVLJAJO SAMOSTOJNO POKLICNO DE-JAVNOST
140. člen
Za zavarovance-osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, se pod pogojem, da opravljajo svojo dejavnost kot glavni ■ ali edini poklic, štejejo:
1.	osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, *li p'revozniško dejavnost in so po predpisih registrirane ali evidentirane:
2.	samostojni gostinci, ki opravljajo gostinsko dejavnost po predpisih o zasebnem gostinstvu:
3.	književniki, skladatelji, umetniki ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je priznana ta lastnost;
4.	odvetniki, športniki, artisti, duhovniki, kolporterji tiska, prtljažni nosači in druge osebe, glede katerih so bile po dosedanjih predpisih sklenjene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja:
5. druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost.
141.	člen
V tej skupnosti so od oseb iz prejšnjega člena zavarovane osebe iz 1., 2., 4. in 5. točke, če je sedež njihove dejavnosti na območju- te skupnosti; . osebe iž 3. točke pa, če imajo na območju te skupnosti stalno prebivališče.
142.	člen
Osebe, ki opravljajo samostojno poklicno in kmetijsko dejavnost, so zdravstveno zavarovane v tej skupnosti, če imajo pretežni del svojih dohodkov iz opravljanja samostojne poklicne dejavmosti.
143.	člen
Lastnost zavarovanca iz 140. člena tega statuta pridobi:
a)	oseba iz 1,. 2., in 5. točke prvega odstavka 140. člena z dnem vpisa samostojne poklicne dejavnosti v register oziroma evidenco, preneha pa b^ ti zavarovanec z dnem črtanja iz tega registra oziroma evidence;
b)	književnik, skladatelj, umetnik ali prevajalec z dnem, ko mu je priznana ta lastnost po predpisih o pokojninskem zavarovanju, preneha pa biti zavarovanec z dnem, ko izgubi to lastnost:
C) odvetnik z dnem vpisa v imenik odvetnikov, preneha pa biti zavarovanec z dnem izbrisa iz tega imenika;
Ć) druge osebe pridobijo lastnost zavarovanca z dnem, ko so evidentirane pri ustrezni organizaciji, prenehajo pa biti zavarovanci z dnem izbrisa iz evidence.
144.	člen
Ce delajo v zasebni obrtni delavnici poleg lastnika delavnice tudi njegovi družinski člani s kvalifikacijo, potrebno za delo, ki se opravlja v obrtni delavnici, so ti družinski člani na SVOJO zahtevo lahko zavarovani kot obrtniki, če tudi sami plačujejo prispevek za svoje zavarovanje.
Ce zakonec ali otroci zavarovanca — obrtnika, ki je umrl ali ki je zaradi bolezni izgubil opravilno sposobnost, po veljaraih predpisih še naprej vodijo njegovo obrtno delavnico, se šteje, da opravljajo samostojno pK)-klicno dejavnost po zakonu.
145.	člen
Družinski člani oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, so zavarovani ob enakih pogojih kot družinski člani zavarovancev-delavcev.
2, POGL.4VJE: PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
146.	člen
Zavarovancl-osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, imajo zagotovljeno zase in' za svoje družinske člane:
1.	oblike zdravstvenega varstva, ki so kot obvezne določene z zakonom;
2.	ob bolezni, nesreči pri delu in izven dela ter ob obolenju za poklicno boleznijo: zdravstveno varstvo, denarne dajatve in druge pravice v obsegu in ob pogojih, ki jih imajo iz zdravstvenega zavarovanja delavci te
skupnosti v kolikor v tem statutu od drugače določeno.
147.	člen
Denarne dajatve se odmerjajo od osnov, ki so določene za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Otroci, ki po smrti ali po izgubi opravilne 'sposobnosti zavarovanca — obrtnika še naprej vodijo njegovo obrtno delavnico (2. odstavek 144. člena), imajo pravico do nadomestila os^nega dohodka, če so do prvega dne začasne zadržanosti dopolnili 15. leto starosti in pod pogojem, da delajo v delavnici ali da sodelujejo pri njenem upravljanju.
Za zavarovance, osebe, ki opravljajo samđstojno poklicno dejaviiost, n« velja določba o pravici do nadomestila osebnega dohodka do višine minimalnega osebnega dohodka.
148.	člen
Zavarovane osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in njiho vi družinski člani morejo uživati pravico iz zdravstvenega zavarovanja le, če so prispevki v redu plačani. Uživanje pravice se ne more začeti, če zapadli prispevek ni plačan najkasneje do konca meseca po mesecu, v katerem je zapadel v plačilo. Zadržane pravice oživijo za nazaj z dnem, ko so poravnani vsi zapadli prispevki.
149.	člen
Zavarovani osebi, ki opravlja samo stojno poklicno dejaraost in ki je začasno zadržana več kot eno leto, se njena osnova za nadomestilo osebn^a dohodka preračuna na ustrezajoči viS-ji znesek, če se je v letu, v katerem je zbolela, osnova za to samostojno dejavnost povečala v primerjavi z osnovo iz prejšnjega leta in sicer "za toliko odstotkov, za kolikor se je ta osnova povečala.
150.	člen •
Za\'arovancu, ki v letu pred letom,
v katerem je zbolel,' ni bil zavarovan v svojstvu osebe, ki opravlja sa-, mostojno poklicno dejavnost ali ni bil ' zavarovan celo leto, se \'zaine v osnovo zaradf preračuna po tem členu dosežen osebni dohodek iz delovnega razmerja oziroma osebni d(Aodek in osnova, po kateri je bil zavarovan.
Ce v letu pred letom, v katererfi je zbolel, ni bil zavarovan, nima pravice do povečanja nadomestila osebnega dohodka po tem členu.
151.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka zapade v izplačilo s pretekom zadnjega dne v mesecu za posamezni obrok oziroma s pretekom zadnjega dne, če je treba izplačati nadomestilo za manj kot en mesec.
3. POGL4VJE: FINANCIRANJE
152.	člen
Sredstva za kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja zagotavljajo zavarovanci sami s prispevki, ki se odmerjajo od osnov, ki jih določi skupnost s splošnim aktom. Skupnost lahko določi del prispevka v pavšalnem znesku tudi na zavarovančevega družinskega člana..
Glede prispevka zavarovane osebe
k stroškom zdravstvenega varstva in glede drugih zadev financiranja ter za pozavarovanje se smiselno uporabljajo določbe 49., 68. do 79. ter 85. in 86. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah 'đ arstve-nega varstva.
Sesti del
UVELJAVLJANJE PRAVIC
153. člen
Zavarovana oseba uveljavlja pravice Iz zdravstvenega zavarovanja v breme skupnosti ob pogojih in na način, ki ga'določajo zakon, ta btatut, pra- ' vilnik o postopku pri uveljavljanju pravic in pogodbe, ki jih sklepa skupnost z zdravstvenimi ali drugimi organizacijami in drugimi osebami. O tistih delih pogodbe, ki urejajo pogoje in način uveljavljanja zdravstvenega varstva, morajo biti zavarovane osebe obveščene.
154 člen
Pravice, ki se uveljavljajo ob predpisanih pogojih in na pre'dpisan način iz prejšnjega člena, se ne morejo omejiti, zmanjšati ali odvzeti. Pravica preneha, ko prenehajo pogoji in v primerih, ki jih določa ta statut ali drug splošni akt te skupnosti.
155.	člen
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja se lahko uveljavljajo, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, ta statut ali splošni akt te skupnosti (lastnost zavarovane osebe, predhodna doba zavarovanja, nastanek zavarovalnega primera, plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje s strani zavarovane osebe — samoplačnika in podobno).
156.	člen
O pravici, ki jo uveljavlja zavarovana oseba, se ne izda (^ločba, razen če zavarovana oseba to zahteva. Odločbo izda organizacija oziroma služba, ki opravlja za skupnost strokovne zadeve. Zoper odločbo lahko vloži prizadeta oseba v 15 dneh pritožbo na komisijo skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb. Zoper dokončno odločbo te komisije lahko prizadeti vloži tožbo pri pristojnem občinskem sodišču, V odločbi mora biti -prizadeti opozorjen na pravico do tožbe.
157.	člen
Strokovna zdravniška mnenja o zdravstvenem stanju, začasni nezmožnosti za delo, stopnji nosečnosti, načinu zdravljenja in podobnem, dajejo pristojni zdravnik, zdravniška komisija ali komisija zdravniških izvedencev, za zdraviliško zdravljenje pa zdravniška komisija.
Zdravniško komisijo in komisijo zdravnišJiih izvedencev imenuje izvršilni odbor."
Sestav, pristojnost in delo komisij t^r zdravnika poedinca se določi v pravilniku o postopku, pri uveljavljanju pravic.
Kadar je potrebno strokovno medicinsko mnenje v postopkih v tem sta--tutu ni mogpče odločiti brez takega strokovnega mnenja zdravn-ka oziroma komisij po prvem odstavku tega člena.
158.	člen
Zavarovana oseba lahko zahteva zdravstveno storitev od katerekoli zdravstvene delovne organizacije oziroma zdravstvenega delavca. ne glede na sedež zdravstvene delovne organizacije oziroma zdravstvenega delavca.
Zavarovana oseba, ki uveljavlja zdravstveno varst\'o v zdravstveni delovni organizaciji, ki ni najbližja njenemu prebival.šču oziroma delovnemu mestu, mora povrniti skupnosti razliko v stroških med ceno v zdravstveni delovni organizaciji, kjer je uveljavljala pravico in ceno po pogodbi, ki jo je skupnost sklenila z ustrezno zdravstveno delovno organizacijo.
Potni stroški se v tem primeru povrnejo le do najbližje zdravstvene delovne organizacije, ki lahko nudi takšno storitev.
V	nujnih primerih se drugi odstavek tega člena ne uporabi.
159.	člen
Zavarovana oseba lahko ugovarja zoper način zdravljenja in obravnavanja v zdravstveni delovni organizaciji pri zdravstveni delovni organizaciji ali pri skupnosti.
160.	člen
Ako je zavarovana oseba vložila ugovor pri skupnosti, izda odločbo skupnost, ko predhodno pribavi mnenje zdravniške komisije.
161.	člen
Zoper odredbo zdravnika pri ugotavljanju začasne zadržanosti od dela lahko zavarovanec ugovarja v 48 urah na zdravniško komisijo. Mnenje komisije je v tem primeru dokončno.
Zoper ocenitev zdravniške komisije po 30 dneh bolniškega dopusta lahko ugovarja zavarovanec v 48 urah na komisijo zdravnikov izvedencev.
162.	člen
Zoper ugotovitev ali oceno zdravniške komisije v stvari, v katerih' ne daje ugotovitev posamezni zdravnik, lahko zavarovana oseba ugovarja v treh dneh na komisijo zdravniških lOTedencev.
Komisija zdravniških izvedencev tudi lahko na predlog skupnosti revidira ugotovitve zdravniške komisije. Njene ugotovitve veljajo v takšnih primerih od dneva, ko so bile izdane.
163.	člen
Zavarovancu gre nadomestilo osebnega dohodka od dneva odsotnosti, ki ga je odredil pristojni zdravnik. Nadomestilo osebnega dohodka za čas pred tem dnem lahko uveljavi zavarovanec, če ni mogel priti do pristojnega zdravnika zaradi narave obolenja, oddaljenosti in drugih tehtnih razlogov. V takšnih prime-' rih lahko zdravnik odobri bolezensko odsotnost za največ 3 dni pred dnevom, ko se je zavarovanec zglasil pri njem. Daljšo bole-žensko odsotnost pred- tem dnevom lahko odobri zdravniška komisija na podlag osebnega pregleda zavarovanca in zdravstvene dokumentacije.
Zdravstveno stanje In primere, ki opravičujejo zavarovano osebo do nadomestila osebnega dohodka, ugotavlja za prvih 30 dni zdravmk, od 31. dne dalje pa zdravniška komisija.
Kateri zdravniki sb pooblaščeni odločati o primerih in času zadržanosti se določi s pogodbo, ki se sklene z zdravstveno delovno organizacijo.
V	dispanzerjih za žene v kraju bivališča ali zaposlitve zavarovanke-delavke ugotavljajo začasno nezmožnost za delo v zvezi z ženskimi boleznimi tudi zdravniki, ki delajo v teh dispanzerjih, v protituberkuloznih dispanzerjih lahko ugotavljajo nezmožnost za delo specialisti ftlziologi v zvezi s tuberkuloznimi obolenji Zdravnik v dispanzerju za žene ima tudi pravico določiti porodniški dopust. ^
IM. člen
Posameni 2xlravnlk, ki je pri zavarovancu ugotovil začasno nezmožnost za delo zai^adi bolezni ali poSkodbe, mora ix) 30 dneh nepretrganega bolezenskega dopusta, najkasneje pa v treh dneh napotiti zavarovanca nn oregled k pdstojnl zdravniški komisiji, raz^ če se ta Tdravl. v.. stacionamon zdravstvenem zavodu.
Mnenje zdravnika o zavarovančevi delovni
nezmožnosti je obvezno vse dotlej, dokler ne da zdra\-nlška komisija svojega mnenja.
165.	člen
.Odobrfeno zadržanost' od dela se vpiše v zdravstveno izkaznico.
166.	člen
CklsotiMst zaradi nege družinskega člana odredi zavarovani osebi ob pogojih tega statuta zdravnik, ki je pristojen za odrejanje bolezenskega dopusta (ocenjevanje nezmožnosti za delo). Pri tem mora upoštevati možnost za nego obolelega družinskega člana v zavarovančevi družini po drugem članu na podlag podatkov, ki jih s plsjneno izjavo potrdi zavarovanec.
167.	člen
Zavarovanec, ki mu je dovoljena bolezenska odsotnost, se mora zdraviti v kraju dotedanjega bivališča. F>ristojni zdravnik sme dovoliti spremembo bivališča do 30 dni brez pravice do povračila potnih stroškov; v takem primeru mora poskrbeti za zdravljenje zavarovanca v kraju njegovega novega bivališča. Spremembo bivališča za čas nad 30 dni lahko odredi zdravniška komisija, če odredi spremembo bivaliSča zaradi bolj uspešnega .zdravljenja in hitrejše usposobitve za delo, se morajo zavarovancu piovmiti tudi potni stroški. Zdravniška komisija določi dan in kraj ponovnega pregleda zavarovanca, pristojni zdravnik pa mora poskrbeti za ustrezno zdravljenje zavarovanca v kraju novega bivališča.
168.	člen
Ce se ugotovi, da zavarovanec z neprimernim ravnanjem zavlačuje zdravljenje in usposobitev za delo, se mu ustavi nadomestilo osebnega dohodka z odločbo in s poukom, da se mu bo začelo nadomestilo i^lačevati, kr 00 to zahteval in ko bodo prenehale kvarne posledice njegovega ravnanja.
Zoper odločbo se zavarovanec lahko pritoži v 15 dneh po njenem prejemu.
169.	člen
Zavarovanec, ki mu je pristojni zdravnik aH komisija, odredila začasno zadržanost, uveljavlja pravico do nadomestila osebnega dohodka prj skupnosti za čas, ko gre nadomestilo v njeno breme.
Nadomestilo osebnega dohodka se uveljavi z Izvidom pristojnega zdravnika ali mnenjem pristojne komisije.
170.	člen
Pravica do povračila potnih stroškov v primerih ki jih določa ta statut, se uveljavlja pri skupnosti z napotnico pristojnega zdravnika in z izkazilom, da je v drugem kraju Iskala zdravstveno pomoč.
Potni stroški se praviloma izplačujejo po opravljenem potovanju.
V izjemnih .primerih se zavarovani oseoi lahko Izplača akontacija na potne stroške in za stroške prehrane in nastanitve v dnigem kraju (dnevnico). Po opravljenem potovanju se napravi obračim na podlagi predloženih ustreznih dokazil.
171.	člen
Pravica do pogrebnine in posmrtnine se uveljavlja s potrdilom o smrti zavarovane osebe. Skupnost lahko zahteva tudi izkazilo, da teh dajatev nI uveljavila druga oseba.
172.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka zapade v izplačilo z dnem, s katerim zapade v izplačilo osebni dohodek ali kak drugi prejemek, ki .tvori osnovo za nadomestilo in mora biti izplačano v desetih dneh od tega dne. Ce zavarovanec ni zaposlen, zapade nadomestilo osebnega dohodka s -pretekom zadnjega dne v mesecu za posamezni obrok oziroma s pretekom zadnjega dne, če je treba izplačati nadomestilo za manj kot en mesec.
Potni stroški zapadejo v izplačilo s končanim potovanjem.
Pogrebnina in posmrtnlna zapade v izplačilo z dnem sm^ti zavarovane osebe.
173.	člen
Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja po meddržavnih sporazumih, ki jih je sklenila Jugoslavija, se uporabljajo določbe, ki veljajo za zavarovane osebe te skupnosti, kolikor v teh sporazumih ni drugače določeno.
174.	člen
Določbe tega dela statuta veljajo smiselno tudi za osebe, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po tem statutu in za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost.
,175. člen
Kolikor nt v statutu določen za uveljavljanje pravic poseben postopek, se .<m,lselno
uporabljajo predpisi o splofinem upravnem p<>stopku.
Sedmi del
ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
1.	PO(;i^\VJK: SPLOŠNE DOIX)CBE
O »>ROAMZACIJI
176.	člen
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto je samoupravna organizacija zavarovancev, v kateri si zavarovanci tega območja določajo in zagotavljajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja in pravice iz zavarovanja za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
177.	člen
Splošni akti skupščine skupnosti so: statut, pravilniki, sklepi in programi.
Statut pravilniki, sklepi in programi začnejo veljati 8. dan po objavi, kolikor ni v posameznem aktu izrecno določeno drugače.
Splošni akti skupščine skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SRS.
178.	člen
Sedež, skupnosti je v Novem mestu.
Skuphost ima svoj pečat in Stampiljko.
Pečat je okrogle oblike. V krogu ima napis: Skupna«t zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu. Sedež je naveden v sredini.
Stampiljka Je pravokotne oblike z enakim napisom kot na pečatu.
179.	člen
Skupnost Je soustanovitelj zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Slovenije.
2.	POGLAVJE: ORGANI SKITNOSTI
180.	člen
Najvišji organ' skupnosti je skupSčina, ki Jo tvorijo predstavniki zavarovancev.
Izvršilni organ skupščine je izvrSilni odbor.
Za reševanje pritožb ima skupnost komisijo skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb.
Za reševanje posameznih nalog I^Oiko skupščina imenuje stalne in občasne komisije, katerim določi delovno področje in njih pristojnost.
Zaradi čimbolj neposrednega sodelovanja zavarovancem- v skupnosti se v »kupnosti ustanavljajo sveti in odbori zavarovancev.
a) Skupščina skupnosti
. 181. člen
Skupščina skupnosti opravlja predvsem tele _ zadeve:
1.	sprejema po predhodni obravnavi x zavarovanci statut in pravilnike;
2.	sprejema druge "sploSne akte; ►
3.	sprejema predlog programa zdravstvenega varstva za družbeni dogovor o načrtovanju in pospeševanju zdravstvenega varstva in njegove materialne osnove; sodeluje pri tem dogovarjanju preko svojih predstavnikom^ in dokončno sprejema pro^ame zdravstvenega varstva; ■
4.	sprejema ukrepe za izboljšanje varstva zavarovancev, določa politiko uporabe skladov ter daje službi oziroma organizaciji, ki iz\'aia strokovne zadeve za skupnost, smernice za delo, da se pravilno uveljavljajo pravice zavarovanih oseb, da se racionalno posluje s skladi skupnosti, da se ekonomično uporabljajo sredstva in rentabilno nalagajo razpoložljiva sredstva;
odloča o stvarni pristojnosti organiza-c.je, ki opravlja za skupnost strokovne finančne in administrativne zadeve v z\'ezi z izvajanjem zdravstvenega zavarovanja na svojem območju;
6. obravnava zagotovitev sredstev za izvajanje zdravstvenega zavarovanja in določa višino oziroma stopnjo prispevkov na podlagi izoblikovanih izhodišč za določitev stop-nje prispevka po načelih družbenega dogovarjanja;
7 sklepe o linančtiem načrtu in »ključ, nem račiinu skladov skupnosti;
8.	odloča o kritju prlmanJklJaJeT, ki na-s^ejo v poslovanju skladov ter o ukr^ih, ki Jih Je treba storiti cKlroma predlagati s tem v zvezi;
9.	obravnava letno poročilo organizacije oziroma službe, ki opravlja za skupnost strokovne zadeve o izvajanju zdravstvenega zavarovanja na svojem območju;
10.	sodeluje z drugimi skupnostmi, organi In organizacijami o stvareh, ki so skuimega pomena ia sklepa a njimi auDOupraviM dogo-TOi«;

11.	odloča o sklenitvi pogodb s družbeno političnmii skupnostmi, zdravstvenimi in drugimi delovnimi organizacijami, 'xjihorimi združenji ter drugimi osebami; ,
12.	odloča o stvareh v zvem s sodelovanjem organizacij pri Icvajanju zdravstvenega zavarovanja ter o osnovah in ukrepih Jta. sklepanje pogodb, s katerimi s« določijo pravice in dolžnosti ^upnosti in organizacij pri tem sodelovanju;
13.	voli predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika izvršilnega odbora in predstavnike skupnosti v zvezni skupnosti;
14 Izvoli iavrSilni odbor in komisije skupščine za opravljanje določenih nalog;
15. opravlja druge zadeve, za katere je pristojna skupnost po zakonih in tem statutu, če ni izrecno doloteno, da opravlja te zadeve kak drug organ skupnosti cKitx>ma skupščine ali organizacije oziroma slulba n izvajanje zdavstvenega zavarovanja.
Skupščina skupnosti lahko pooblasti izrriil-nl odbor, da ▼ njenem imenu odloči o sklenitvi pogodb 1 delovnimi organizacijami iz 11. in 12. točke tega člena.
182.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo člani, ki jih izvolijo: delavski sveti v gospodarskih organizacijah in sveti delovnih skupnosti v zavodih oziroma ustreani organi delovnih skupnosti v drugih organizacijah; poklicne organizacije zavarovancev, društva upokojencev in delovnih invalidov.
Izvolitev skupščine skupnosti se opravi po pravilniku o volitvah članov skupščine skupnosti, ki določa: volilne enote, kandidiranje, volitve, ponovne in nadomestne volitve, sestavo in delo volilne komisije in odborov, način objave izida volitev, motoost ugovora zoper nepravilnosti, roke in druge zadeve v zvezi z volitvami. V. pravilniku se določi tudi način odpoklica članov skupščine. Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli ioned svojih članov.
183.	člen
Skupščina skupnosti določi poslovnik za svoje delo, delo izvršiln^a odbora in drugih organov skupščine, v katerem mora dolotiti tudi pravice in dolžnosti članov ^cupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine.
184.	člen
Skupščina šteje 45 članov.
Pravico biti voljen za člane skupščine skupnosti ima vsak zavarovanec te skupnosti, ki ima sploi^ volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih.
Delavci službe, ki izvaja strokovne zadeve za skupnost oisiroma organizacija, ki opravlja te zadeve, ne morejo biti člani ski4>š<;'ine skupnosti.
185.	člen
Mandat članov skupščine skupnosti traja 4 let«.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izv(^Jen za člana skupščine skupnosti.
186.	člen
Članu skupščine skupnosti preneha mandat pred potekom mandatne dobe:
1.	s smrtjo;
2.	z izgubo svojstva Kvarovanca v tej skupnosti;
3.	z izgubo splošne volilne pravice;
4.	če je s pravnomočno sodbo sodišča crt>-sojen na zaporno kazen daljšo od 3 mesecev;
5.	če postane delavec službe oeiroma organizacije, ki ojMravlJa strokovne zadeve za skupnost;
6.	če se sam odpove mandatu in skupščina skupnosti odpoved sprejme;
7.	z odpoklicem.
Ce pren.eha mandat članu skupščine prej ko eno leto pred potekom mandatne dobe, se morajo opraviti nadomestne volitve v roku 90 dni po prenehanju mandat«.
187.	člen
Član skupščine je lahko odpoklican:
1.	če s svojim delom krši statut in druge splošne akte te skupnosti;
2.	če neopravičeno odkloni Izvrševanje sklepov samoupravnih organov ali ravna proti njim;
3.	če neopravičeno daljši čas ne sodeluje na sejah skupščine skupnosti ali njenih organov.
O odpoklicu odločajo zavarovanci volilne enote oziroma njihovi predstavniki po postopku, ki je določen v pravilniku o volitvah članov skuj^ine skupnosti.
Pobiido za uvedbo postopka za odpoklic d& skupščiiui skupnosti ali 1/10 zavarovancev volilne enot«, ki ga Je izvolila.
b) Izvršilni sdbor in komisije
188.	člen
Izniilni odbor Ima 11 Clanor.
Voli ga skupščina izmed svojih članov.
Mandat člaaor iovršilnega odbora traja 4 l«ta.
189.	člen
IzvrSilni odbor skupščine skupnosti opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi £& pravočasno in pravilno izvršb vanje sklepov skupščine;
2.	predlaga skupščini skupnosti program dejavnosti, finančni načrt in zaključne račune skladov;
3.	predlaga skupščini skupnosti osnove za sklepanje pogodb z zdravstvenimi delovnimi organizacijami, njihovimi združenji, drugimi organizacijami in osebami, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega Eavarovanja;
4.	predlaga skupščini skupnosti druge vloš> ne akte, za katere Je le-ta pristojna;
5.	obravnava nmenja in predloge svetov in odborov zavarovancev;
6.	skrbi za pravilno uveljavljanje pravio zavarovanih oseb;
7.	skrbi skladno s sklepi in smernicami skupščine skupnosti za izvrševanje finančnega načrta glede realizacije dohodkov ter za na-men^o in racionalno vlaganje ter uporabo sredstev skladov in njihovih rezerv;
8.	obravnava načrt in program za delo sliižbe oziroma organizacije, ki opravlja strokovne zadeve za skupnost in daje pripomb« nanj;
9.	sklepa dogovore s organizacijami, da uveljavljajo zavarovane osebe nadomestilo osebnega dohodka ter druge denarne dajatve in pomoči neposredno pri organizacijah;
10.	skrbi za sklicevanje sej skiq)ščine skupnosti ter za sklicevanje in delo njenih komisij;
11.	imenuje zdravniško kcMnisijo in komisijo zdram-niških izvedencev;
12.	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo statut ali dnigi splošni akti in sklepi skupščine skupnosti.
190.	člen
Komisija skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb rešuje pritožbe zavarovanih oseb z(q>er odločbe služIl oziroma organizacije, ki opravija strokovne zadeve za skui> noet o svojstvih zavarovanih oseb in o pravicah iz zdinivstvenega zavarovanja.
Komisija skupnosti za reševanje pritožb zavarovanih oseb ima pet članov in potrebno število nadomestnikov; komisija ima lahko več senatov. Komisija je sklepčna, če pride na sejo večina njenih članov, sklep pa J« sprejet, če ga je sprejela večina vseh članov.
Komisija Je dolžna poročatt skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno.
191.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščin« ter članom izvršilnega odbora traja funkcijska doba toliko časa, kolikor traja mandatna dobe članom skupščine.
Funkcijska doba članov komisij traja toliko časa, kolikor Je določeno z akrom o imenovanju.
192.	člen
Predsednik, podpredsednik, član izvršilnega odbora in član komisij. Je lahko s sklepom skupščine razrešen svoje funkcije še pred potekom funkcijske dobe iz istih razlogov, kot Je predčasno lahko odpoklican član skupščine.
C) Sveti In odbori zavarovancev
193.	člen
V	občinah se ustanovijo sveti zavarovancev.
V	svet zavarovancev volijo predstavniice delovne orguiizacije, društva upc^ojencev in druge organizacije, ki predstavljajo zavarovance.
V	delovnih organizacijah se lahko ustanovijo odbori zavarovancev. Odbori zavarovancev se lahko ustanovijo tudi po posameenih skupinah oseb. ki opravljajo samostojne dejavnosti. V odbor zavarovancev delegirajo člane delavski svet in sindikalna organizacija, vsaka polovico članov.
Število članov sveta določi skupščina skupnosti glede na število zavarovancev v občini.
Število članov odbora zavlU'ovancev določita sporazimino delavski svet in sindikalna organizacija delovne skupnosti.
V	odboru oseb. ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost volijo svoje predstavnik« zavarovanci n^x>sredno.
194.	člen
Sveti in odbori zavarovancev opravljajo zlasti tele zadeve:
1.	razpravljajo o vprašanjih zdravstvenega zavarovanja in o potrebrUh sredstvih m njegovo Izvajanje;
2.	ra^ravljajo o osnutkih splošnih aktor skupnosti: pravilnikih, programih, alcle-pih itd.;
3.	obravnavajo letno poročilo .skupnosti;
4.	dajejo predlog« ■ področja delovanj« skupnosti.
Izvršilni odbCK* obveax> raq>ravlja o mnenjih in predlogih svetov in odborov zavarovancev.
3. Neposredno sodelovanje savarovancer f •kupoosti
195.	člen
Preden sprejme skupščina skupnosti statut, pravilnik, program dejavnosti in sklepe o do-ločitvi prispevkov, mora dobiti mnenje zavarovancev.
Mnenje in predloge zavarovancev v zadevah iz prejšnjega odstavka t^a Člena lahko skupščina dobi:
1.	na posvetovanjih z zavarovanci po volilnih enotah;
2.	na posvetovanjih z zavarovanci po sindikalnih organizacijah;
3.	z dostavo osnutka akta delovni oigfani-laciji;
4.	z objavo glavnih značilnosti predvidenega akta v lokalnem tisku z va'bilom za dostavo mnenj in predlogov;
5.	z anketiranjem zavarovancev.
196.	člen
SkupSčina skupnosti lahko ,za posamezna rpraSanja iz svoje pristojnosti razpiše referendum.
Referendum se mora obvezno razpisati, če M odlote:
1.	o ukinitvi katere izmed pravic, ki jo določa ta statut;
2.	o razdružitvi skupnosti oziroma izločitvi posamezne?ra območja iz skupnosti.
Referendiun o razdružitvi in izločitvi se lahko razDiše tudi samo za območje posamezne občine.
197.	člen
Referendum se opravi po volilnih enotah 8 tafnim glasovanjeip — listki, kler se na vprašan 1a odgovori z »za« ali »protii.
Predlog je sprejet, če se je zani izjavila več kot polovica vseh zavarovancev skupnosti.
Odločitev, sprejeta z referendumom, je ob-TezJia in velja najmanj leto dni.
4. Sodelovanje skupnosti z dniženo-poliiič-nlmi skupnostmi, skupnostmi zclravstvenepa zavarovanja, zrtravstvenimi delovnimi or^ani-cacljami in njihovimi združenji. dru)^mi organizacijami ter drugimi osebami.
198.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi organizacijami In z družbeno političnimi skupnostmi pri programiranju, načrtovan iu in pospeševanju zdrav-stvehega varstva in pri preventivnih ukrenih In akcijah ter z drugimi skironostmi zdravstvenega zavarovan 1a v zadevah skupnega pomena po načelu družbenega dogovarjanja in s skleoanlem samoupravnih sporarumov.
Pobudo za dogovarianje da lahko udeleženec s pismenim nredlogom o sodelovanju in obveznostih soudeležencev 7 ustrezno obrazložitvijo In dokumentacijo. Za skimnost daje takšno pobudo skiioSčina skumosti Dopo""-ri in sporazimii obvezujejo skupnost, ko jih snrejme skup^^'na oziroma Izvr^'lni odbor, če ga. je za posamezni primer dogovarjanja ra to pooblastila.
199.	člen
Pogodbe z zdravstvenimi delovnimi organizacijami in njihovimi združenH ter drugimi osebami o izvajan iu zdravstvenega varstva sklena skirpS?*ina sli izvršilni odbor po smer. nicah in oocblastilu skupščine, če je bil za to Dooblaščen.
Podlaga za pogodbe so dofrovorjeni programi in načrti o uresničevanju in pog>eše-vanju zdravstvenega varstva zavarovanih oseb In razpoložljiva sredstva skunno<!ti.
S temi pogodbami se določijo medsebojne pravice in obveznosti v zv^ z izvajanjem zdravstvenega varstva in onravljanjem zdravstvenih storitev oziroma dogovor len epa programa, lahko pa se natančneje določi tudi obseg zagotovljenega zdravstvenega varstva ter tx>goji in način njegovega uveljavljanja.
V pogodbi se določi, kako se nadzira izvrševanje pogodbe.
Spoma vprašanja, ki nastajajo med skupnostjo in zdravstvpnjmi deIo\'nimi "t)rganizac!-jaml ali združenjem ter drugimi osebami v zvezi z izvalanjem sklenjene pogodbe, se rešujejo na način in v postopku, ki se določi T pogodbi.
200.	člen
Skupnost sklepa pogodbe z zdravstvenimi delovnimi organizacijami in drugimi osebami praviloma za eno leto. kolikor ni izrecno določeno v pogodbi daljše obdobje.
Ce se skupnost in zdravstvena delovna organizacija pri sklepanju pogodbe ne moreta sporazumeti, predložita sporno vprašanje v razsodbo arbitražni komisiji, ki deluje na način in po 7X)stopku, ki je določen z zakonom o zdravstvu.
201.	člen
Družbeno-politlčna skupnost, ki vpelje in eagotavlja zdravstveno varstvo za osebe, ki niso zajete s tem statutom, lahko poveri s sporazumom skupnosti opravljanje določenih nalog zagotavljanja zdravstvenega varstva takim osebam.
S sporazimiom se določijo medsebojne pra-\-ice.^n obveznosti, zlasti pa finančne obveznosti družbeno-politične skupnosti za kritje stroškov, kiVJih ima skupnost pri opravljanju teh nalog.
Sporazimi se sklepa najmanj za leto dni ali za določeno daljše obdobje. V sporazumu se morajo določiti pogoji, ob katerih lahko vsaka pogodbena stranka zahteva njegovo spremembo.
•V sporazumu se določi tudi postopek in način reševanje spornih vprašanj v zvezi z izvajanjem sporazuma.
■ Denarne terjatve, izvirajoče iz sporazuma, uveljavljajo podpisniki S tožbo pri pristojnem sodišču, če ni s sporazumom določeno razsodišče.
Osmi del
STROKOVNA, FINANČNA IN ADMINISTRATIVNA SLUŽBA
PRIPOMBA:
Po 106. členu zakona mora skupnost zagotoviti opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev tako, da ali sama organizira tako službo ali Pa da se za opravljanje teh zadev dogovori z ustrezno delovno organizacijo. Stališča glede tega vprašanja še niso razčiščena, zato določbe o službi .v ta osnutek niso vnešene. Tam pa, kjer je bilo potrebno v osnutku določiti izvajalca nalog, sta uporabljeni obe zakonski možnosti.
Deveti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
202.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna izpeljati « volitve po tem statutu do 30. junija 1971.
203.	člen
Določbe V. dela tega statuta glede zdravstvenega zavarovanja .oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost prenehajo veljati. ako in kadar bi se ustanovila samostojna skupnost zdravstvenega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost.
204.	člen
Zavezanci prispevka morajo plačevati svoje prispevke od zneskov osebnih dohodkov, ki se izplačujejo po uveljavitvi tega statuta, po dosedanjih predpisih, če se plačila nanašajo na obdobje do 31. decembra 1970. Ta vplačila se opravijo v korist skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto.
205.	člen
će se za leto 1971' ne bo dosegel družbeni dogovor o temeljnih izhodiščih za določitev stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje, morajo zavezanci prispevka plačevati do sprejetja dogovora akontacije prispevka v višini, ki odgovarja stopnji osnovnega prispevka za , zdravstveno zavarovanje in popisni stopnji dodatnega prispevka, ki so ga plačevale delovne in druge organizacije v letu 1970 in ki znaša 6,75 odst. na kosmate osebne dohodke.
206.	člen
Zavarovane osebe, ki na dan, ko se začne uporabljati zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ta statut in drugi splošni akti, uživajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne te pravice po določbah zakona* o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega vnrstva, po tem statutu In splošnih aktih te skupnosti, Ce je to zanje ugodnejše, sicer na po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
Zavarovane osebe iz prejšnjega odstavka, ki po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, tega statuta in splošnih aktih skupnosti ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, ki so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začeto uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in obveCTlh oblikah zdravstvenega varstva, tem statutom in s splošnimi akti te skupnosti.
207.	člen
Zdravstvene Izkaznice, Izdane po dosedanjih predpisih, ostanejo v veljavi, dokler jih skupnost ne zamenja z novimi.
208.	člen
Zavarovanci in njihovi družinski člani, ki imajo na dan uveljavitve tega statuta po dosedanjih predpisih lastnost zavarovanca ali družinskega člana, obdržijo brez prijave v zavarovanje to lastnost tudi po tem statutu vse dotlej, dokler se po določbah tega statuta ne ugotovi, da te lastnosti nimajo oziroma da ne izpolnjujejo pogojev po tem statutu 7.a priznanje lastnosti zavarovanca ali družinskega člana.
Z dnem, ko je po določbah tega statuta dokončno ugotovljeno, da osebe iz prejšnjega odstavka nimajo lastnosti zavarovane osebe, oziroma da ne izpolnjujejo pogojev za priznanje zavarovane osebe, preneha veljavnost zdravstvenih izkaznic, izdanih tem osebam.
209.	člen
O pritožbah zavarovanih oseb, vloženih in nerešenih do 31 12. 1970. odloča na drugi sto-pnj o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja Komisija za reševanje pritožb zavarovanih oseb, določena v tem statutu;
210.	člen
Glede zdravstvenega varstva in financiranja zdravstvenega varstva - družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški .službi, nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov ter borcev za severno mejo v letih 1918 In 1919 ostanejo še naprej v veljavi:
1.	zakon o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Ur. list SRS št. 42/66),
2.	zakon o varstvu nekaterih\ kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Ur. list SRS št. 37/68),
3.	zakon o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 (Ur. list SRS Št. 37/68).
Namesto predpisov, na katere se sklicujejo v prejšnjem odstavku omenjeni zakoni in ki po zakonu o zdravstvenem zavarovanju prenehajo veljati, veljajo ustrezne določbe zakona o zdravstvenem zavarovanju in tega statuta.
211.	člen
Z 31. decembrom 1970 prenehajo veljati:
1.	statut Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja de'avcev Novo mesto (stopil v veljavo 1.7.1966),
2.	poslovnik skupščine Komunalne skunno-sti socialnetca zavarovanja delavcev Novo mesto Cstopil v veljavo 1.7.1966),
3.	pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva (Ur. list SRS 8/68),
4.	sklep o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (Ur. list SRS št. 44/69),
5.	sklep o Stopnjah dodatnega prisnevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov (Ur. list SRS št. 44/69),
6.	sklep o določitvi stopenj dodatnega pri-soevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga nlačujejo delovne in druge organizacije (Ur. list SRS št. 64/69),
7.	skleo o prispevku k stroškom za izdana zdravila (Ur. list SRS St. 64/69),
8.	sklep o prispevkih zavarovanih oseb k stroškom nekaterih zdravstvenih storitev in k stroškom za zobno tehnično pomoč ter zobna protetična sredstva za ortopedske čevlje in posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih prinrav in sanitetnega materiala (Ur list SRS št. 42 67, 44/69),
9.	sklep o zneskih pogrebnine (Ur. list SRS St. 44/69),
10.	sklep o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju (Ur. list SRS številka 44/69),
11.	sklep o višini zneska podpore za opremo otroka (Skupščinski Dolenjski list z dne 24. 12. 1964 in 23. 2. 1967),
12.	sklep o višini nadomestil^ osebnega dohodka ob zadržanosti od dela (Skupščinski Dolenjski list št. 1/68),
13.	sklep o oprostitvi aH zmanjšanju obveznega prispevka k stroškom za proteze, ortopedske in drupe pripomočke in nriprave v letu 1967 (Skupščinski Dolenjski list št. 14/67).
212. člen
Ta statut začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS in se začne uporabljati s 1.1.1971.
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV NOVO MESTO
Predsednik: Ciril Jarnovič, 1. r.