Sl o/em ki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30’—; posamezna številka Din 2*— + Uredništva In uprava: Celie, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV__ Celje, dne 14. julija 1933	Štev. 14
Rdeči pajek
Hmeljarski oddelek bavarske deželne postaje za kulluro in zaščito rastlin v Mrinchenu poroča, da se v nekaterih krajih že sedaj pojavlja v večjem obsegu rdeči pajek, ter navaja tudi potrebne ukrepe za zatiranje tega izredno nevarnega škodljivca. Ker se rdeči pajek in bakreni palež pojavlja tudi pri nas, bo dobro in prav, da se s tem nevarnim škodljivcem tudi mi natančneje seznanimo ¡n si pripravimo potrebna sredstva, da ga v slučaju polrebe takoj zatremo.
Hmeljska pršica, ali kakor se napačno tudi imenuje rdeči pajek, napada spodnjo stran listov, cvetne nastavke in kobule ter povzroča silno škodo s tem, da srka rastlinski sok in na ta način kaj hitro uniči celo rastlino. Rdeči pajek je majhna pršica, ki se s prostim očesom komaj še razloči. Ko srka na rastlini, se zavaruje s fino, rdečo pajčevino in odtod tudi pršici napačno ime rdeči pajek. Da je napadel hmelj rdeči pajek, prav kmalu opazimo po rumeno-rdečkastih madežih s premerom 1 — 5 cm. Ako se škodljivec širi dalje, postajajo madeži vedno večji in kmalu dobijo celi listi in pozneje tudi kobule rdeče-rjavo barvo; ta pojav imenujemo bakreni palež.
Rdeči pajek napada posebno rad hmeljske nasade na peščenih tleh, pa tudi nasade sploh, ki iz enega ali drugega razloga zaostajajo v razvoju. Širjenje rdečega pajka pospešuje preobila mokrota, enostransko gnojenje, zlasti z dušičnatimi gnojili (tudi gnojnico) in neugodne vremenske razmere. Pri skrajno neugodnem vremenu torej ni čudno, da se letos rdeči pajek že sedaj pojavlja. Nevarnega škodljivca je treba takoj zatirati, ker si sicer napadeni nasadi ne bodo več opomogli. Vprav pri bakrenem paležu moramo pričeti z
obrambnimi sredstvi takoj v začetku, ker pozneje le težko dosežemo povoljen uspeh.
Najcenejše in obenem tudi zelo uspešno sredstvo zoper rdečega pajka je temeljito škropljenje nasadov z žvepleno-apneno brozgo. Poškropiti pa je treba predvsem spodnjo stran listov, ker tam se nahaja rdeči pajek in se s škropljenjem uniči tudi njegova pajčevina.
Koncentrirano žvepleno - apneno brozgo kupimo že gotovo, lahko pa jo napravimo tudi sami. V ta namen dobro pomešamo 850 gr žganega in v prah zdrobljenega apna z 1450 gr žveplenega cveta, damo v železni ali emajlirani kotel ali lonec, dodamo 10 1 vode, postavimo na ogenj ter pustimo 3/i ure vreti in pri tem večkrat premešamo ter po potrebi dolijemo izhlapelo vodo. Nato pustimo, da se ohladi, potem pa tekočino odlijemo ter jo shranimo v dobro zamašenih kozarcih ali železnih posodah. Ko je treba škropiti, vlijemo na 100 1 vode 2 1 tako napravljene ali kupljene žvepleno-apnene brozge, dobro premešamo in tekočina je gotova za škropljenje.
Ker se žvepleno-apnena in bordovska (ba-kreno-apnena) brozga med seboj kemično vežeta, ju ne smemo mešati in tudi ne škropiti hmelja neposredno z eno za drugo. Ako škropimo z bor-dovsko brozgo zoper peronosporo in z žvepleno-apneno brozgo zoper rdečega pajka, mora biti med enim in drugim škropljenjem vedno najmanj tri dni presledka. Z žvepleno-apneno brozgo tudi ni dobro škropiti, kadar solnce najhuje pripeka, ker je tedaj nevarnost, da nam spali mlade liste.
Hmeljarji! Za slučaj, da napade hmelj rdeči pajek in opazite bakreni palež, ne odlašajte prav nič, temveč nemudoma poškropite svoj hmelj z raztopino žvepleno-apnene brozge, da uničite nevarnega škodljivca in obvarujete svoje nasade!
Razsodišče
v'smislu uzanc za nakup in prodajo hmelja.
V smislu ločke 27 uzanc za nakup in prodajo hmelja, ki smo jih objavili v zadnji številki našega lista, je določeno sedaj že tudi razsodišče.
Iz vrst producentov so od Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu za dobo dveh let določeni za razsodnike gg.: dr. Mikuš Rudolf, Vojnik; ing. Jeschounigg Hans, Arja vas; Lorber Rudolf, Žalec; Kočevar Nikolaj, Žalec, in Hočevar Ivan, Go-milsko; za namestnike pa gg.: Kožuh Josip, Škofja vas; Steiner Anton, Gofovlje in šušferič Ernest, Žalec.
Iz vrst trgovcev so s strani Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju določeni za razsodnike gg.: Senica Vilko, Žalec; Vook Josip, Žalec; Steiner Josip, Žalec; Tir-šek Josip, Polzela, in Cukala Maks, Sv. Jurij ob Taboru; za namestnike pa gg.: Maršič Rikard, Bra-slovče; Ulaga Anton, Celje, in Oset Stanko, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Razno
Steklenic za pivo potrebujejo v češkoslovaški republiki pivovarne letno 8,874.800, pretočevalnice pa tudi nad 4,000.000, tako da skupna potreba znaša letno nad 13,000.000.
Breposelnost je nazadovala radi ukinitve prohibicije. V Združenih državah Severne Amerike je bilo pred začetkom prohibicije, torej leta 1919, zaposlenih v pivovarski industriji 77.000 delavcev, ki so prejemali letno 150 milijonov dolarjev (9.000,000.000 Din) plače. Ker pa se je medtem prebivalstvo USA zelo pomnožilo, računajo, da bo sedaj po zopetni ukinitvi prohibicije zaposlila pivovarska industrija v USA 150.000 delovnih moči z letno plačo 315 milijonov dolarjev 18.900,000.000 Din). Najmanj toliko oseb s plačo v isti višini pa bo zopet zaposlenih v raznih pivnicah, točilnicah itd.
V Islandiji tudi nameravajo slediti Ameriki in ukiniti prohibicijo. Tozadevni zakon že pripravljajo v parlamentu.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri izredno toplem vremenu, ki je nastopilo zadnji teden, razvoj hmeljske rastline neverjetno hitro napreduje. V mnogih nasadih je rastlina že dosegla do vrha opor, razvija obilo stranskih poganjkov in semtertja že prehaja v cvet. Stanje nasadov je sicer še vedno precej neenakomerno, vendar se vidno izenačuje. Nevarnost bolezni in škodljivcev je ponehala in, ako bo sedanje ugodno vreme trajalo, bodo pridelki znatno boljši, kakor pa se je še do nedavno računalo. — V hmeljski kupčiji je zanimanje in povpraševanje skoro docela ponehalo in se šele v novi sezoni računa zopet na večjo živahnost.
Vojvodina: Še pretekli leden je bilo stanje nasadov zelo neenakomerno in je rastlina le v redkih dosegla do vrha opor, v mnogih pa tudi šele 1—2 m visoko, stranskih poganjkov pa je še prav malo odgnala. Radi stalno deževnega vremena se je perono-spora razširila kakor še nikdar dosedaj in je nekatere nasade skoro docela uničila. Pri ugodnem vremenu zadnjih dni pa se stanje nasadov hitro boljša in prav tako tudi izgledi na letino. — V kupčiji je nastalo popolno zatišje. Nekaj zanimanja je le za predprodajo letošnjega pridelka, ki se plačuje po 20—30 Din za kg.
Češkoslovaška: Stanje hmeljskih nasadov je še vedno zelo neenakomerno. Rastlina je v razvoju jako zaostala ter le v redkih nasadih že dosegla do vrha opor, večinoma pa le nekaj nad polovico. Zlasti slabo stoje in obetajo nasadi, ki so lani sploh ostali brez opor. Peronospora se še vedno pojavlja semtertja in je v nižjih legah tudi naval uši vedno večji. Izgledi na letošnje pridelke so zaenkrat še slabi, vendar se pri sedanjem ugodnem vremenu vidno boljšajo. — Na tržišču je razpoloženje zelo mirno in prometa prav malo. Lanski žafeški hmelj nofira 77—92 Din, predlanski pa 30—37 Din za kg, vendar so zaloge že zelo izčrpane. Znamkovanih je bilo dosedaj 42.594 bal pridelka 1932 v skupni teži 55.437 stotov. Vedno več je zanimanja za predprodajo letošnjega pridelka, ki se za september in oktober plačuje po 70—85 Din za kg.
Nemčija: Dočim so še pretekli teden bili izgledi na letošnje pridelke prav slabi, se stanje nasadov pri ugodnem vremenu zadnjih dni hitro boljša in vse ¡zgleda, da trdi boj hmeljarjev, ki so po 6—lOkrat škropili nasade zoper peronosporo, ni bil zastonj. Ako bo sedanje ugodno vreme trajalo, bo nevarnost perono-spore minila in tudi uši bodo izginile. — Tržišče je mirno in prometa prav malo. Tudi nekaj več živahnosti v par dneh preteklega tedna ni spremenilo stanja. Vkljub temu pa so cene ostale v glavnem nespremenjene, četudi so le bolj nominalne in ne več tako čvrste. Nekaj zanimanja se je pojavilo tudi za letnik 1930, ki se plačuje iz prve roke po 9—12 Din za kilogram.
Francija: Stanje nasadov je v glavnem nespremenjeno, vendar se pri ugodnem vremenu zadnjih dni vidno boljša in nevarnost peronospore pojema. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa; lanski letnik notira nominalno 50—70 Din za kg.
Belgija: Zaradi trajno deževnega in hladnega vremena se je stanje nasadov zlasti v Alostu precej poslabšalo in se kljub obrambnemu škropljenju tudi peronospora močno širi. Pri ugodnem vremenu zadnjih dni pa se računa, da si bodo nasadi hitro zopet opomogli. — Tržišče je mirno in le bolj nominalno notira lanski pridelek 51 Din, predlanski 42 Din, letošnji v predprodaji pa 47 Din za kilogram.
Anglija: Pretekli teden je nastopilo deževno in hladno vreme ter se je stanje nasadov nekoliko poslabšalo in se je pričela hitro širiti tudi peronospora. Zadnji teden pa se je vreme zopet zboljšalo ter so nasadi nanovo oživeli. Splošno so nasadi Goldinga prav dobri, Fuggles pa obeta nekoliko slabše, vendar pa še vedno mnogo boljše kakor lani v tem času. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa; cene pa so ostale v glavnem nespremenjene, četudi so le bolj nominalne.
Amerika: Razvoj hmeljske rastline prav dobro napreduje in se je stanje nasadov še popravilo tako, da so zaenkrat izgledi na. letošnji pridelek v vsakem oziru prav dobri. — Tržišče je mirno in prometa malo. Cene so še oslabele in lanski pridelek notira 78 do 83 Din, predlanski 62—71 Din, starejši letniki 30 do 40 Din, žlahtni hmelj lanskega pridelka iz Evrope pa 115—125 Din za kilogram.
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziinchu.
Splošno: Stanje nasadov se naglo boljša. Pri izredno ugodnem, toplem poletnem vremenu, ki je nastopilo zadnji teden že skoro povsod, razvoj hmeljske rastline hitro napreduje, nevarnost peronospore in uši pojema ter se izgledi na letošnje pridelke od dne do dne vidno boljšajo. Ako bo ugodno vreme trajalo in ne bo suše, bodo tudi pridelki žlahtnega hmelja mnogo boljši, kakor pa se je dosedaj splošno računalo. — V hmeljski kupčiji je zanimanje in povpraševanje skoro docela ponehalo, le za predprodajo letošnjega pridelka je ponekod še nekaj več zanimanja. Toplo poletno vreme bo tudi kupčijo najbrž nekoliko poživelo, ker se bo konsum piva pričel hitro dvigati. Večje živahnosti pa pred novo sezono najbrž ne bo, ker padec in nestabilnost dolarja zelo otežkoča vsako kalkulacijo za ameriški račun.
*
VII.	Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo.
Žalec v Savinjski dolini dne 30. junija 1933: V zadnji tretjini meseca junija smo imeli vprav pravcato »april-
sko« vreme, ki je sicer prineslo delno izboljšanje hmeljskih nasadov, ki pa je zelo oviralo, v polnem teku se nahajajočo košnjo travnikov. Prekinjajoče, pa vendar stanovitne padavine so zmehčale zemljo tako, da je bilo ovirano drugo visoko nasipanje rastlin in snaženje vrst. Po sedanjem stanju nasadov, ki pa kažejo obilo vitkih in koničastih rastlin, smemo pričakovati le srednje veliko letino. Nasadi so za drugo zdravi in brez škodljivcev.
VIII.	Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo.
Žalec v Savinjski dolini dne 7. julija 1933: V minulem tednu so se vremenske razmere le v toliko spremenile, da je bilo manj padavin, temperature — posebno nočne — pa so se prej znižale kot povišale. Rast že itak vitkih rastlin je šla sicer malo navzgor, ne pa v širino. Če ne bo kmalu solnčnih dni in toplih noči, bo letina le srednje velika.
Za razvedrilo
Hitra pomoč.
»Za božjo voljo, kaj naj storim,« toži žena možu. »Janezek je pogoltnil celo škatlico vžigalic.«
»Na,« odvrne mož, »tu imaš moj vžigalnik.«
V trgovini s klobuki.
»Rad bi kupil klobuk za svojo ženo ...«
»Kakšno glavo pa ima gospa soproga?«
»Kakšno? Trdo!«
Bolhači bodo uničili hmelj,
ako ga ne poškropite	•	(( ali poprašite z ar- ^
z apnenim arzeniatom	zenovim sredstvom	Ulil •
Tudi za škropljenje sadnega drevja TkT	,e sedaj najprimernejši čas! Vsa ta
zoper črvivost in škrlup z l°/0nim 99* * OSJpTUS"I1 -OTTI preizkušena sredstva svetovne tvrdke
»	(foaij&izJfleisL«
se dobi v Celju — skladišče Kmetijske družbe.
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
HMELJ AR J I! VAŠDENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica
Zaloga cementa!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se
obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žcbota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.