Priprava za sedemletni perspektivni plan Leto IIT. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Štev. 22 Lenart, 31. oktobra 1963 seja občinske skupščine lenart Poročila svetov Zvezni izvršni svet je že 12. marca 1963 na svoji seji sprejel sklep o ukrepih za izvajanje programa za organizacijo dela v zvezi s pripravljanjem sedemletnega gospodarskega razvoja Jugoslavije za dobo od leta 1964 do 1970. Tudi Izvršni svet SR Slovenije je na seji 26. aprila letos sprejel temu ustrezen sklep. Podobne sklepe so sprejele tudi skupščine okrajev in občin. Pomembnost teh sklepov je v tem, da nam služijo kot družbeno ekonomska osnova za priprave in izdelavo sedemletnih perspektivnih planov na vseh stopnjah od gospodarske organizacije vse do fedracije. Priprava predloga perspektivnega plana gospodarskega in družbenega razvoja je toliko važnejša, ker predstavlja osnovo za oblikovanje ekonomske politike, na kateri naj temelji celotni gospodarski in družbeni razvoj v naslednjih sedmih letih. Zato je temu delu potrebno posvetiti /ustrezno skrb in pozornost in dati primeren poudarek. Uspešna priprava sedemletnega plana bo mogoča le, če bo rezultat skupnega dela planskih organov, gospodarskih zbornic, sindikatov in gospodarskih organizacij. Pomembnost priprav za perspektivni program je prav v tem,, da se istočasno pripravlja na vseh stopnjah. Perspektivni program delovne organizacije predstavlja enega izmed notranjih zakonov, v katerem se zrcali dolgoročni bodoči razvoj ter je njegovo uresničenje odvisno od pravilnega usklajevanja vseh opravil in funkcij v podjetju. Planiranje mora biti torej povezano z organizacijo, vsakodnevnimi odločitvami, usklajevanjem in nadzorom. Zato je pri sestavljanju perspektivnega plana potrebno izhajati iz obstoječih materialnih od- (Nadaljevanje na 5. strani) V sredo, 23. oktobra sta se sestala na skupni seji oba zbora občinske skupščine. Na dnevnem redu seje je bila vrsta važnih vprašanj s področja gospodarstva. Predsedniki sveta za družbeni plan in finance, gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo ter za komunalne in gradbene zadeve so skupščini podali poročilo o predlogih svetov. Na dnevnem redu skupščine je bilo tudi poročilo sodnika za prekrške. Odborniki so prav tako razpravljali o poročilu komisije za volitve in imenovanja. Ludvik Štelcer je podal poročilo sveta za družbeni plan in finance. V poročilu je poudaril, da so upravni organi in svet pripravili rebalans proračuna občine, ki je bil nujno potreben zaradi premajhnega dodatka proračunskih sredstev. Med drugim je tudi povedal, da je prišlo do znižanja dohodkov tudi zaradi odpisa davka na račun elementarne ne:go- de. V ta namen so davčni predpis znižali za 3 milijone din. Precej odbornikov je razpravljalo o pomanjkanju sredstev v šolstvu, zato je skupščina tudi sklenila, da se za šolski sklad najame 10 milijonov kredita, ki naj bi začasno rešil najbolj pereče probleme. Z rebalansom je občinska skupščina precej znižala izdatke za socialno skrbstvo in zdravstvo, kar je razumljivo, saj je mogoče deliti toliko sredstev, kolikor jih je na razpolago, teh pa je letos za 4 % manj kakor lani, na drugi strani je bilo letos potrebno najprej pokriti obveznosti do višjih političnih teritorialnih enot. Odborniki so opozorili, da bo potrebno v prihodnje uvesti potrebno štednjo sredstev iz proračuna in zlasti razmišljati v katerih primerih se bodo dajale garancije in kdaj se bodo najemali krediti, katerih anuitete precej bremenijo občinski proračun. Ob- (Nadaljevanje na 4. strani) Kmetijska zadruga Lenart posveča vso skrb razvoju živinoreje, zato gradi večje objekte v katerih bo proizvodnja cenejša. Na sliki: Mlada pitana živina na obratu v Porčiču. doma^ i in Pred kratkim se je predsednik republike tov. Tito vrnil s poti miru v državah Latinske amerike in ZDA v domovino. Njegova pot pomeni ponovno manifestacijo ugleda naše dežele in njenega vodstva, ki je zlasti prišel do izraza v Mehiki in na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je Tito govoril o najbolj važnih mednarodnih problemih in nakazal njihove rešitve. Govornika so vsi delegati toplo pozdravili in s tem dali polno veljavo tezi, da naj bi generalna skupščina OZN osvojila v svoji ustavni listini načelo miroljubne koeksistence kot splošno veljavno načelo v odnosih med državami in narodi vsega sveta. Med pomembne dogodke zadnjih dni sodi tudi obisk tov. Kardelja v Avstriji. Čeprav je šlo za zasebni obisk, bo imel v zvezi z nadaljnjimi odnosi med našo deželo in sosedo Avstrijo nedvomno velik pomen. V Evropi je prišlo pred kratkim do precejšnjih sprememb v dveh vodilnih državah. Tako je zahodnonemški Bundestag izvolil namesto dosedanjega Adenauerja, ki se je poslovil kot šef države po 14 letih vladavine, novega kanclerja Erharda za katerega nekateri trdijo, da je oče nemškega gospodarskega čudeža. Kakor koli že je, dejstvo je, da je vladne posle prevzel mlajši človek in kakor kaže tudi nekoliko realnejši glede odnosov med vzho dom in zahodom. Kmalu za tem, ko je krmilo države v Zapadni Nemčiji bilo prepuščeno .novemu kanclerju, so nastopile spremembe tudi v vladi Velike Britanije. Po večdnevnih notranjih razprtijah v strankah in med njimi je kraljica poverila sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru Homeo. Tako je bil z ne-prevelikim navdušenjem članom spodnjega in zgornjega doma britanskega parlamenta za novega angleškega premierja izvoljen Home, ki je pokazal nekaj pametnih vrlin predvsem na pogovorih o opustitvi jedrskih poizkusov. Sicer pa poznavalci trdijo, da se z novim človekom na krmilu države politika Britanije bistveno ne bo spremenila. V Alžiriji se stanje glede odnosov z Marokom še vedno ni bistveno izboljšalo. Ko to pišemo se govori, da se bosta sestala Alžirski predsednik Ben Bela in maroški kralj Hasan II. Vidno vlogo pri zbliževanju stališč med obema državnikoma je odigral kakor kaže Etiopski cesar Haile Selasie, ki je najprej obiskal Maroko zatem pa še Alžirijo. Zadnje dni jbeležimo živahno delo republiške in zvezne skupščine. Republiška skupščina je med drugim razpravljala tudi o problemih okrog izdelave občinskih statutov in statutov delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti. V Italiji so storili najnujnejše ukrepe za ublažitev strašne nesreče, ki je zahtevala nad 2 tisoč smrtnih žrtev v dolini Longaro-ne, ko se je razlila voda iz umetnega jezera in poplavila več vasi. Italiji so nudila pomoč tudi nekatera naša podjetja, zlasti v obmejnih pokrajinah. Te dni se v republiških, okrajnih in občinskih središčih pospešeno pripravljajo na proslavljanje 20. letnice II. zasedanja AVNOJ-a. Tudi v Zgornji Sčavnici letos slab pridelek sadja Po končanem vpisu posojila Skopju V občini vpisano 18 milijonov 1.026 DELAVCEV IN USLUŽBENCEV VPISALO 7,345 000 DIN POSOJILA, KMETJE SO VPISALI 5,945.000 DIN OBRTNIKI IN OSTALI 1,027.000, MEDTEM KO SO DELOVNE ORGANIZACIJE IZ SKLADOV POSODILE 2,535.000 DIN — DELOVNE ORGANIZACIJE IN DELAVCI Z VPISNIM MESTOM IZVEN OBČINE VPISALI 1,074.000 DIN — KMETJE NAJVEČ VPISALI NA OBMOČJU KRAJEVNEGA URADA JUROVSKI DOL — VILI POTOČNIK, OBRATOVODJA V KLEMOSU in VINKO FRAS KMET IZ SP. VOLICINE VPISALA PO 90 TISOČ DIN KAR JE NAJVIŠJI ZNESEK V OBČINI — KAKO SO VPISOVALI VODILNI USLUŽBENCI — NEKAJ VELIKIH KMETOV NI VPISALO POSOJILA SKOPJU 15. oktobra je bila v celoti zaključena akcija vpisovanja posojila za izgradnjo makedonskega glavnega mesta Skopja. Nasploh je potrebno ugotoviti, da so se zlasti izkazali delavci in uslužbenci, saj so povprečno vpisali po 6 tisoč din, medtem ko se povprečje pri kmetih suče okrog tri tisoč din. Po zaključnih podatkih podružnice Narodne banke v Mariboru z dne 16. oktobra so delavci in uslužbenci vpisali v Kmetijski zadrugi Zg. Sčavnica 369 tisoč din, kmetijski zadrugi Lenart 1,947.000 din, v Zdravstvenem domu Lenart 334 tisoč, pri Trg. podjetju »Potrošnik« Lenart 204 tisoč, v Lekarni Lenart 44 tisoč, Gradbenem podjetju Lenart 503 tisoč, Pekarni 75 tisoč, Krojaštvu in šiviljstvu Lenart 26 tisoč, Zavodu za duševno defektne v Hra-stovcu 670 tisoč, delavci in uslužbenci Veterinarske postaje v Lenartu so vpisali 78 tisoč, medtem ko so zaposleni v Gostinskem podjetju Lenart posodili za Skopje 49 tisoč, 715 tisoč din pa so vpisali zaposleni v podjetju Kle-mos. V Trg. podjetju »Izbira« Cerkvenjak so vpisali 183 tisoč din, Komunalni Zavod Lenart 73 tisoč, medtem ko so šole vpisale: Benedikt 101 tisoč, Jurovski dol 103 tisoč, Lokavec 124 tisoč, Gradišče 118 tisoč, Lenart 245 tisoč, Zg. Sčavnica 107 tisoč, Cerkve-nja 206 tisoč, Voličina 206 tisoč. Uslužbenci občinske skupščine, komiteja ZKS, obč. odbora SZDL, obč. sind. sveta in Delavske uni- Luči bodo kmalu zagorele Dela pri urejevanju prve faze cestne razsvetljave v Lenartu se približujejo h kraju. Jarke v katere so položili kable za električno napeljavo so izkopali in zakopali Lenarčani s prostovoljnim delom. Mnogo je pomagala tudi mladina, ki se je zasipavanja jarkov lotila organizirano, medtem ko pa je še precej odraslih domačinov, ki so stali ob strani, kar ni ravno pohvale vredno. Pri Gradbenem podjetju Lenart so nam zagotovili, da bo v nekaj dneh prišlo do otvoritve kulturnega doma. Tu še opravljajo zaključna dela. Gospodinje iz Lenarta in bližnje okolice so končno dočakale dan, ko bo v Lenartu moč ob vsakem času kupiti solato in drugo zelenjavo. 26. oktobra je namreč Trg. podjetje »Povrtnina« iz Ma- verze so vpisali 865 tisoč din posojila. 66 upokojencev v občini Lenart je vpisalo 90 tisoč din posojila. Kakor že rečeno se kmetje niso kdovekako izkazali pri vpisovanju posojila za Skopje. Med najboljše vpisnike sodijo nekateri kmetje z območja Jurovskega dola, ki so med krajevnimi uradi na prvem mestu v občini. Kmetje iz Jurovskega dola so vpisali 1,031.000 din posojila. Na območju KU Lenart so kmetje vpisali 544 tisoč din, v Sčavnici 807 tisoč, Zavrhu 232 tisoč. Gradišču 596 tisoč, v Benediktu so kmetje prav tako vpisovali, saj je skupna vsota narastla na 961 tisoč din, medtem ko so v Selcih vpisali samo 250 tisoč din. Kmetje na območju krajevne organizacije SZDL so vpisali 559 tisoč din, čeprav jih je toča občutno prizadela kakor je že znano. Na območju KU Cerkvenjak so kmetje vpisali 609 tisoč din, v Zamar-kovi 215 tisoč in v Lokavcu 142 tisoč din. Delovne organizacije so iz skladov posodile za izgradnjo Skopja 2,535.000 din. Od te vsote so v Kmetijski zadrugi Lenart vpisali 500 tisoč din, Pekarni Lenart 100 tisoč, Gostinskem podjetju Lenart 50 tisoč, v podjetju Klemos 100 tisoč, Obrtnem gradbenem podjetju Lenart 200 tisoč din, v Trg. podjetju »Izbira« Cerkvenjak 200 tisoč din, Veterinarska postaja Lenart je vpisala 100 tisoč, Lekarna Lenart 50.000 medtem ko je Zdravst. dom Lenart iz skladov posodil za Skopje 300 tisoč din. Komunalni zavod je vpisal 10 tisočakov, Krojaštvo in šiviljstvo pa 20. Zavod za duševno defektne v Hrastovcu je vpisal 200 tisoč din. Trg. podjetje »Potrošnik« Lenart je vpisalo 200 tisoč din, zadruga Zg. Sčavnica pa je vpisala iz skladov 500 tisoč din. Malo je bilo primerov, da bi se v občini posamezniki posebej izkazali z višino posojila. Prednja-čita z 90 tisoč din vpisa Vili Potočnik, ob ra to vod j a iz Klemosa in Vinko Fras, kmet iz Sp. Voličine. Poleg oemnjenih je še en uslužbenec vpisal 60 tisoč din. Zanimivo je, da so tudi vodilni uslužbenci zelo različno vpisovali. V glavnem so višje zneske vpisali tisti, ki imajo sorazmerno (Nadaljevanje na 7. strani) ribora odprlo v zgradbi pekarne na Ptujski cesti v Lenartu svojo poslovalnico. Nova poslovalnica je bogato obložena z raznim prehrambenim blagom. Letošnja sadna letina ni izpolnila pričakovanj. V Zg. Sčavnici so računali na obilen pridelek sadja in grozdja, vendar so se razočarali. Predvsem je sadna letina letos pod povprečjem prejšnjih let. V Zg. Sčavnici pravijo, da je poletna suša močno prizadela lepe nastavke v sadovnjakih in v vinogradih. Zlasti se to pozna v sadovnjakih, kjer je primanjkovalo vlage in so zato plodovi začeli odpadati. V vinogradih pa je močno škodovala toča, ki je 50 odstotno vplivala na zmanjšanje pridelka grozdja. V KZ Zg. Sčavnica so planirali, da bodo letos prodali kakih 200 vagonov sadja, medtem ko je bil Prvega novembra žaganje tudi za zasebnike V četrtek, 17. oktobra je začela ponovno obratovati žaga za rezanje lesa, ki bo zadostila potrebam lenarške občine, tako socialističnemu kot zasebnemu sektorju. Delavci in strokovnjaki so z ureditvijo žage nekoliko pohiteli, tako, da je lahko začela z obrato- Kmetijska zadruga Lenart se vedno bolj intenzivno ukvarja z živinorejo. Da bi bila živinoreja tudi rentabilna, zadnji čas zlasti pospešeno gradijo večje hlevske kapacitete, kjer je cenejši proizvodni proces. Eden takih večjih obratov za vzrejo mlade pitane živine je tudi v Porčiču, kjer so do nedavnega v dveh objektih redili 498 pitancev. Teleta, ki jih odkupijo na zadružnih dogonih Kmetijska zadruga Lenart, kakor smo pisali že v dveh zadnjih številkah, se bo v prihodnjih sedmih letih v glavnem usmerila v razvoj živinoreje in sadjarstva. V to smer bodo tudi vložena skoraj vsa investicijska sredstva, ki naj bi po sedemletnem načrtu razvoja lenarške zadruge dosegla ob izteku sedemletnega obdobja dve milijardi dinarjev. V prihodnjih letih naj bi samo za ureditev kompleksne in specializirane proizvodnje v sadjarstvu, poljedelstvu in travništvu potrošili 188 milijonov din investicijskih sredstev. V predhodnih sestavkih smo že pisali o ogromnih investicijah v živinoreji in sadjarstvu. Omenimo naj le, da se predvideva investiranje v tovarno sadnih koncentratov 445 milijonov dinarjev in izgradnjo centralnega sadnega skladišča nadal j n j ih sto mili j onov. Kmetijska zadruga Lenart bo na- pridelek tako majhen, da bodo komaj zmogli 30 vagonov sadja. Trenutno cene sadju niso najvišje, vsaj tako menijo v Zg. Sčavnici. Najboljše sadje so pred dnevi odkupovali po 40 din kg, medtem ko računajo, da se bodo cene zlasti zimskemu sadju dvignile na 60 din. V Kmetijski zadrugi Zg. Sčavnica — Velka, računajo, da bo sadna letina prihodnje leto znatno boljša. Ker je bil letos nekoliko boljši pridelek sadja in grozdja na območju Velke, Ploderšni-ce in Sladkega vrha menijo, da bo prihodnje leto boljši pridelek na območju Zg. Ščavnice. vanjem še ta mesec kot so prvotno predvidevali. V KZ Lenart smo izvedeli, da bodo začeli z žaganjem lesa prvega novembra, doslej so namreč žagali samo za Kmetijsko zadrugo Lenart. Zaga stoji na bivšem Ješovnikovem v Sp. Porčiču. Poleg žage pod isto streho bodo v kratkem uredili mizarsko delavnico. Semkaj se bo preselilo mizarstvo iz Zavrha. dalje redijo do določene teže na tem obratu. Letos so na tem obratu že prodali 200 telet, ki gredo lepo v denar. Skupna vrednost prodanih telet je dosegla 85 milijonov din. Izračunali so, da je dnevni prirastek pri teh teletih do 0,80 kg, s čimer še niso povsem zadovoljni, vendar je tak prirastek dosežen ob sorazmerno nizkih in manj kvalitetnih količinah krme. ložila večje vsote investicijskih sredstev tudi v urejevanje gospodarskih centrov, izgradnjo raznih skladišč, nabavo strojev za poljedelstvo in travništvo, nabavo transportnih sredstev, v hidromelioracije itd. Tudi turizem v sedemletnem planu V lenarški zadrugi so se odločili, da bodo v prihodnjih letih vložili 22 milijonov dinarjev v razvoj turizma. Investicijska vlaganja bodo predvsem usmerili v ureditev turistične postojanke v Švicarskem dvoru v Zamarkovi, kjer so dani vsi pogoji. V Švicarskem dvoru namerava zadruga zgraditi kopalni bazen, gostišče po non stop sistemu, kupiti čolne za čolnarjenje na bližnjem Ko-marniku in še urediti vrsto objektov, M naj bi služili v turistične namene. Trgovsko podjetje »POVRTNINA« iz Maribora odprlo poslovalnico v Lenartu v Zaga v Lenartu že obratuje Skoraj 500 pitancev na obratu v Porčiču Perspektivni načrt KZ Lenart V prihodnjih sedmih letih blizu dve milijardi investicij GASILCI SO ZA ENOTNO GASILSKO ORGANIZACIJO Izredni občni zbor občinske gasilske zveze Občinska gasilska zveza Lenart je 13. oktobra sklicala izredni občni zbor, ki se ga je od 41 izvoljenih delegatov 35 udeležilo. Od gostov so bili navzoči Anton Pšeničnik, predsednik OGZ Maribor, Franc Robinšek, sekretar OGZ Maribor, Edo Zorko-Mihec, predsednik Občinske skupščine Lenart in predstavnik Obč. odbora RK Lenart. Uvodni" referat je imel predsednik občinske gasil- Oprašujete = odgovarjamo Zanima me, kdo nosi stroške zdravljenja osebe, ki je zbolela pri vojakih? P. G. Lenart Prvi člen Pravilnika o zdravstvenem varstvu oseb, ki so zaradi poškodbe ali bolezni odpuščene iz JLA (Ur. list FLRJ št. 24/57) določa: Vojaki, gojenci vojaških šol in vojaki obvezniki, ki se med službo v stalnem sestavu JLA poškodujejo ali zbolijo in so zaradi take poškodbe ali bolezni kot začasno nesposobni ali kot nesposobni za vojaško službo odpuščena iz JLA, nosi stroške Državni sekretariat za narodno obrambo, če nima te pravice po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. V tem primeru je vojni obveznik dolžan v roku enega meseca po odpustu iz JLA vložiti prošnjo na Ob- ske zveze tov. Alfred Pirher. Iz nreferata in razprave na izrednem občnem zboru gasilcev občine Lenart izhaja, da so gasilci v celoti za enotno gasilsko organizacijo v kateri naj bi se združila profesionalna, industrijska in prostovoljna gasilska društva kakor je bilo sklenjeno na razširjenem plenumu Gasilske zveze Slovenije 26. junija letos in je bilo sprejeto na zadnjem kongresu činsko skupščino Lenart — odsek za narodno obrambo ter uveljaviti pravico brezplačnega zdravljenja. Odsek za narodno obrambo občine z odločbo ugotovi pravico do brezplačnega zdravljenja. K prošnji je treba priložiti: prepis u veren j a o nesposobnosti oz. začasni nesposobnosti za JLA in potrdilo Ko-mualnega zavoda za' socialno zavarovanje, da ni zavarovanec po zakonu o zdravstvenem zavarovanju ali za-varovanez kmetijskega zavarovanja- Ce je bil vojni obveznik pred odhodom v JLA v rednem delovnem razmerju, pa nosi stroške zdravljenja Ko-Imunalni zavod za socialno zavarovanje. Zaradi tega se mora priazdeta oseba v 15. dnevih javiti Posredovalnici za delo, ki ji bo potrdila zdravstveno knnjižico. Šef odseka za NO obč. skupščine Lenart Fran j o Muršec Gasilske zveze 16. in 17. oktobra letos. V enotni organizaciji bo mogoče še bolj pospeševati tradicije društvenega življenja v gasilskih društvih in njihovega uveljavljanja na vseh področjih življenja v občini. Gasilska zveza predstavlja v občini, kakor je to določeno z ustavo edini organ v občini, ki bo vodila politiko v gasilskih društev, neglede na njihov sestav. Kakor je bilo sklenjeno na zadnjem kongresu v Ljubljani naj bi gasilske zveze prevzele tudi vse upravne posle, ki se tičejo gasilstva in so jih do-sedaj opravljali odseki za notranje zadeve pri občinskih skupščinah. V tej zvezi se tudi v občini Lenart poraja potreba po profesionalnem kadru, ki bo te in še druge posle na gasilski zvezi opravljal. NEKATERA DRUŠTVA SO NEDELAVNA Od zadnjega rednega občnega zbora se je delo občinske gasilske zveze zlasti v organizacijskem pogledu -mnogo izboljšalo, kar je tudi zasluga vodilnih ljudi, vendar pa še operativa znatno zaostaja tako v gasilski zvezi kot v društvih. Čeprav je bilo sprejetih več sklepov s področja operative, pa so se ti le počasi izvajali. Medtem, ko je nekaj gasilskih društev v zadnjem času doseglo lepe uspehe, tega zlasti ni mogoče trditi za GD Jurovski dol. To društvo je po ugotovitvi izrednega občnega zbora obč. gasilske zveze prenehalo z domala vso dejavnostjo, čeprav ima lastno orodjarno in sploh vse pogoje kot ostala društva v občini. Gasilci iz Jurovskega dola se niso niti udeležili ocenjevanja pretekli mesec. Na izrednem občnem zboru so bili mnenja, da je potrebno stanje GD Jurovski dol temeljito obravnavati, če pa se ne bo delo društva izboljšalo, pa bo kazalo razmisliti o ukinitvi društva in predaji opreme tistim društvom, k; delajo in ki bodo znala opremo pravilno uporabljati. GASILSKO DRUŠTVO GOCO- VA JE VREDNO POHVALE Gasilska društva v občini so poleg drugih dejavnosti mnogo storila tudi pri gradnji gasil, domov in gasilskih stolpov. Zlasti Pa je potrebno poudariti, da je bilo mnogo dela opravljenega brezplačno, saj so se gasilai zavedali, da občina nima veliko sredstev za gradnjo gasilskih objektov. Na izrednem občnem zboru obč. gasilske zveze so posebej pohvalili GD Gočova, ki se na vso moč trudi, da bi gasilski dom čimprej do kraja zgradilo. Zavarovalnica za okraj Maribor je letos za gradnjo in popravilo gasilskih domov v naši občini namenila 600 tisoč din, medtem ko so ostala sredstva zbrali gasilci sami v obliki prostovoljnih prispevkov občanov in na prireditvah. Okrajni gasilski sklad pa je za nabavo tlačnih cevi .prispeval 200 tisoč din. Na izrednem občnem zboru obč. gasilske zveze so izvršili tudi nekaj kadrovskih sprememb. Za predsednika so izvolili Alfreda Pirher j a, podpredsednika Riharda Tušaka, poveljnika Romana Muršeca in tajnika Radka Valderja. KROŽNO REZANJE STEKLA Z rezanjem stekla imajo največ opravka steklarji, pa tudi mizarji to delo čcstokrat opravljajo. Da je pri tem delu potrebno precej spretnosti, ne bi posebej poudarjali, saj se še pri tako previdnem delu večkrat pripeti, da šipa poči na nezaželeni strani. Za rezanje šip okroglih oblik pa ne zadostuje -samo steklarski nož in ravnilo, temveč si moramo predhodno izdelati majhno pripravo, kii nam bo slu- Piše: Josip Merdaus Iz tehnike žila kot neke vrste šestjlo. To je letvica primerne dolžine in debeline, kar je odvisno od velikosti okrogline stekla, ki ga hočemo obrezati. Na enem koncu letvice zabijemo na njenem ploščatem delu žebelj s polkroglo glavico in jo položimo na steklo tako, da bo glavica služila letvici za vrtilno os. Da vrtilna os ne bo zgubila središča ob vrtenju, podložimo ikošček usnja ali jelenove kože. Na drugem koncu letvice pa pristavimo steklarski nož in ob njej v času vrtenja za- režemo razo v obliki kroga. Odpadke stekla, ki pri tem nujno nastanejo, odstranimo tako, da s steklarskim nožem v obliki tan-gente odrežemo vsaj štiri krajce in s tem omogočimo nadaljnji odlom okroglega stekla, ki smo ga namenili za okno, žaromet in podobno. Tudi okrogli.no v steklu lahko na .podoben način izreže-mo. Najprej naredimo okroglino s steklarskim nožem na že opisani način, nato pa še notranjost okrogline, kii gre v tem primeru za odpad, prerežemo v obliki kvadrata in s peto steklarskega noža narahlo izbijemo odpadne kose. Z nekaj spretnosti se nam bo tudi to navidezno težko delo v polni meri posrečilo. ELEKTRIČNA VAROVALKA JE PREGORELA Nagel razvoj tehnike je prinesel tudi našemu življenju precej sprememb, ki so ugodno vplivale na celokupni proces različnih dogajanj v živi in neživi naravi. Med ostalim je tehnika znala človeku pravilno posredovati upo- rabo električnega toka, ki nam olajša in olepša življenje. Toda elektriko lahko s pridom uporablja le tisti, ki je o njenih lastnostih vsaj do neke mere seznanjen. Poglejmo kaj nam pomeni elektrika in kako bomo pristopili k odstranitvi raznih okvar pri naših lektričnih napravah, če te kdaj nastopijo. Ze precej časa je od tega, ko iso še v naših stanovanjih brlele leščerbam podobne svetilke, treske in sveče, katere so umetno podaljševale dan zlasti v zimskem času. In, če nam je od časa do časa zmanjkalo gorivo ali pa se je polomil valjček na petrolejki, smo pač z delom prenehali in šli k počitku. Od takrat pa, ko je v naših krajih zasvetila električna luč, smo pospravili nekdanja svetila in začelo se je povsem novo življenje. O prednostih, ki jih ima elektrika pred prej naštetimi svetili tukaj ne bi govorili, ampak bi razpravljali o takozva-ni prvi pomoči, ki je potrebna pri odstranitvi nekaterih okvar zaradi katerih je ugasnila žarni- ca, se ustavil elektromotor, utihnil radio aparat ali pa prenehal greti električna kuhalnik. Ko smo tako nekega večera pni raznih opravilih še v polni meri opravljali razna dela, je naenkrat ugasnila luč. Toka ni! Luč je ugasnila, in podobni vzkliki ter godrja-nje se čuje iz ust tega ali onega uporabnika elektrike. Sedaj pričnemo z iskanjem vžigalic, sveče ali na že zdavnaj pozabljene petrolejke in podobno. In kakšno je to iskanje v temi, če si tega nismo za vsak primer že prej pripravili in postavili na tisto mesto odkoder bomo lahko tudi v temi takoj našli lin odnesli tja, kjer bo potrebno. Ce je nastala okvara na omrežiu ali daljnovodu, kar se zlasti ob vremenskih neprili-kah rado zgodi, tedaj bomo to noč ali morda dve noči brez toka. In če to ni primer, potem je verjetno nastala okvara pri nas doma. Varovalka je pregorela. Ce smo trenutno ostali brez električnega toka in da ni večje okvare na omrežju ali pa da niso kakšna nujna dela na daljnovodu, potem je po vsej verjetnosti pregorela varovalka. Ponavadi pregori varovalka, ki je nameščena na števčni plošči. To okvaro lahko sami popravimo, če izmenjamo pregorelo varovalko in namestimo novo varovalko. za šolo in dom V BESEDI ftjjfSUM! Iz programa izobraževanja De lavske univerze Lenart za leto 1963/64. Bogat program izobraževanja v delovnih organizacijah Delavska univerza občine Lenart je letos sprejela obširen program izobraževanja v delovnih organizacijah. Skoraj v nobenem podjetju in ustanovi nimajo socialnega delavca, zato se je DU odločila za organizacijo seminarja, ki naj bi ga obiskovali zaposleni, ki bi v prihodnosti prevzeli socialno kadrovsko službo v delovnih organizacijah, pa tudi tisti, ki že ta posel opravljajo. Za vse člane delovnih kolektivov v občini namerava delavska univerza prirediti predavanja o mestu in vlogi delovne organizacije v občini, delitvi dohodka, čistega dohodka in skladih, zakonu o organizacij i in financiranju socialnega zavarovanja, zakonu o delovnih odnosih in samoupravnih pravicah članov delovnih kolektivov. Delavska univerza Lenart namerava to jesen in zimo pripraviti tudi nekaj strokovnih tečajev in seminarjev za tiste, ki bi si želeli pridobiti strokovno kvalifikacijo. Po programu bo DU pripravila tečaj v Obrtnem gradbenem podjetju Lenart za gradbeništvo, v lenarški usnjarni za usnjarsko stroko in v KZ Lenart za delavce zaposlene v kmetijstvu. Tudi letos. kot je bilo .že prejšnja leta, namerava DU pripraviti pripravljalni tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije v trgovski stroki in seminar o higieni živil predvsem za zaposlene v trgovini in gostinstvu. Prav bi bilo, da delovne organizacije temeljito proučijo poslani osnutek programa izobraževanja DU ter ga prilagodijo svojim potrebam in možnostim. Gradbeno podjetje Gornja Radgona je pred kratkim začelo v Cerkvenjaku z obnovo Zadružnega doma. V preurejenih prostorih bo dobila »Izbira« nove prodajne prostore. Na sliki: Zadružni dom Cerkvenjak med obnovo. Krajevni odbori občine Lenart so letos precej postorili pri popravilu krajevnih cest in poti. Zlasti se je delo zadnji čas razmahnilo, saj to omogoča lepo sončno vreme. Na sliki: Skupina delavcev pri popravilu ceste Gradišče — Zg. Porčič. Po naših krajih je mnogo raznih najdišč iz rimskih časov. Na sliki: Rimsko najdišče iz 3. stoletja. Grobišče je označeno s puščico. Grob z žaro je bil odkrit v Brengovi. V grobu so poleg drugega tudi našli rimski novec. IZ PROGRAMA DELA DELAVSKE UNIVERZE LENART ZA SEZONO 1963/64 Številna predavanja na vasi Delavska univerza občine Lenart je sprejela za prihodnjo sezono dokaj obširen program dela. Tokrat objavljamo seznam predavanj, ki bodo to jesen in zimo po krajevnih centrih. Izobraževalni center v Lenartu bo pripravil predavanja o tem, kako se uporabljajo umetna gnojilu, o sodobnem slikarstvu. Jane/. Švajncer in njegova dela (inaš republiški poslanec kulturno prosvetnega zbora). Nadalje bodo posamezna predavanja imela tele naslove: koncepcija vseljudske obrambne vzgoje, pomembne ak-cuje iz NOB, slovenska moderna in njeni predstavniki, sodobna bojna sredstva in zaščita pred niirni, določila ustave SFRJ — dolžnosti državljanov, organizacij VGLICINA VČERAJ IN DANES POPRAVEK V 20. številki »Domačih novic« z dne 3. oktobra je bilo v tej rubriki >pod naslovom: »Kmetje so še trdno navezani na zemljo« med drugim objavljeno: »... in, da sedanja višina davkov že nekaj let ni več realna ter bi mo- POROCILA SVETOV (Nadaljevanje s 1. strani) činska Skupščina je KZ Lenart za izgubo na bivšem KG Selce in Lenart v letu 1962 izdala garancijo za najetje kredita v višini 30 milijonov din. Del tega kredita bo vračala zadruga Ptuj. V letošnjem I. polletju je KZ Lenart ustvarila večjo izgubo. Storjeni pa so odločni ukrepi, da se ta izguba ob koncu leta zmanjša na minimum. Za pokritje izgube je Občinska iskupščina odobrila 20 milijonov din kredita. Občinska skupščina je še najela kredit za ureditev trga Lenart in prosvetne dvorane v Lenartu. Po poročilu Alojza Dokla, predsednika sveta za gospodarstvo so se odborniki strinjali za priključitev dimnikarstva h Komunalnemu zavodu Lenart. Potrdili so tudi sklep sveta za gospodarstvo o izdaji dovoljenja za poslovanje in ustanov do narodne obrambe, pismo Sovjetske zveze in Kitajske, sodobno oblikovanje t gospodinjstvu, obisk Hruščova t Jugoslaviji, Branko Senica: potovanje okrog sveta, razvoj prometa v zadnjih petih letih in vzroki nesreč in bolezni srca in ožilja. Izbor tem je dokaj bogat, zato je gotovo, da bo tudi (ibisk predavanj temu primeren. Vsako predavanje bo opremljeno s filmom ali diapozitivi. Med predavatelji bo nekaj znanih osebnosti, ki bodo prav gotovo snov podale kvalitetno. Morebitne pripombe na programu DU je mogoče nasloviti na DU Lenart, Radgonska cesta 9. rali davke nujno povečati.« Stavek bi se moral pravilno glasiti: in, da sedanja višina davkov ni več realna ter bi morali nujno povečati produktivnost dela in v tej zvezi tudi davke.« Bralcem iz Voličine se opravičujemo zaradi neljube pomote. Uredništvo »Povrtnine« v Lenartu. Turistično društvo v Zavrhu je občinsko skupščino zaprosilo, da se mu izda dovoljenje za ustanovitev gostišča pod imenom »Za-vrška klet«. Občinska skupščina je prošnji ugodila. Prav tako je skupščina dala pristanek KZ Lenart k ustanovitvi poslovne enote »Transport«. Poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga je prebral vet Ivo Rapoc je obravnavalo problematiko gozdnih cest, pravila in pogodbo o medobčinskem gozdnem skladu in stanje ledin ter pašnikov. Občinska skupščina je sklenila, da se dosedanje ceste IV. reda Zg. Ščavnica — Lokavec in Benedikt — Drvanja preimenuje v gozdne ceste, nadalje je potrdila stara in nova pravila medobčinskega gozdnega sklada. Predlog sveta o rešitvi zadeve le- (Nadaljevanje na 5. strani) PRIPRAVE NA SEDEMLETNI PERSPEKTIVNI PLAN (Nadaljevanje s 1. strani) nosov in družbeno ekonomskih razmerij, ne pa iz morebitnih želja in hotenj, ki nimajo ekonomske osnove. V pripravah in pri izdelavi perspektivnega plana imajo izredno pomembno mesto prav gospodarske organizacije, ki morajo podrobno analizirati dosedanje gospodarjenje iz vseh vidikov ter na podlagi takih konkretnih analiz sestaviti plan razvoja za naslednjih sedem let. Zasnova sedemletnega planiranja razvoja mora biti dokumentirana z osnovnimi podatki razvoja, ki naj obsega naslednje pokazatelje: — fizični obseg proizvodnje in storitev; — potrebno delovno silo s kvalifikacijsko sestavo; — investicije za osnovna in obrtna sredstva z razčlenitvijo na lastna in tuja sredstva ter aku-maulcijsko sposobnost; — izkoriščanje kapacitet (zmogljivosti) ; — uporaba sodobne tehnologije; — delitev dela (specializacija, kooperacija itd); — ekonomska in fizična iztro-šenost osnovnih sredstev. Navedena dokumentacija naj obsega podatke, probleme in rezultate o doseganju in poslovanju v preteklosti vsaj za obdobje zad- njih petih let ter analizo obstoječega stanja. Na podlagi ugotovljenih zakonitosti dosedanjega razvoja bo možno določiti realno osnovo in optimalna predvidevanja bodočega sedemletnega razvoja. Pod optimalnim predvidevanjem razumemo maksimalne rezultate ob najbolj smotrnem vlaganju ter porabi sredstev. Pri izdelavi plana razvoja za naslednjih sedem let morajo delovne organizacije izhajati iz dveh možnosti : — iz lastne akumulacije t. j. sredstev delovnih organizacij; — iz sredstev tujih virov (zveze, republike, okraja, občine itd); Sedemletni plan gospodarskega razvoja delovne organizacije mora torej obsegati: — družbene in organizacijske činitelje (samoupravljanje, organizacijske enote in organizacijsko strukturo, normative dela in materiala itd.); — investicije ( v preteklem obdobju in predvidene v bodočem razvoju, s podobnim programom in pričakovanimi uspehi); — proizvodnjo in prodajo; — temeljne činitelje proizvod-nje( osnovna sredstva, obratna sredstva, delovno silo); — finančna sredstva (poslovni sklad in ostali skladi); — planirane rezultate (delitev dohodka in razmerja delitve); — ekonomske pokazatelje (porast proizvodnje, rentabilnost, POSVETOVANJE kulturnoprosvetnih delavcev Pred kratkim so se sestali nekateri kulturno prosvetni delavci občine Lenart in razpravljali o programu dela občinskega sveta svobod in PD v prihodnji kulturno prosvetni sezoni. Na posvetovanju so poudarili, da je potrebno bolj razvijati takozvane netradicionalne kulturne dejavnosti, ki si šele utirajo pot. Gre za razvoj klubske in filmske dejavnosti. Poleg tega so obširno razpravljali o dramatski dejavnosti v pretekli sezoni in načrtih za prihodnjo sezono. Prihodnjo pomlad naj bi v Lenartu predvidoma imeli medobčinsko dramsko revijo na kateri bodo sodelovale dramske skupine iz občin Maribor — Center, Lenart in Gornja Radgona. Podrobneje o programu za prihodnjo sezono bomo še poročali. POROČILA SVETOV (Nadaljevanje s 4. strani) din in pašnikov pa je zaradi pomanjkljive analize preložila na naslednjo sejo. Po poročilu predsednika sveta za komunalne in gradbene zadeve Ludvika Cinča je skupščina sprejela spremenjeno besedilo odloka o tarifah za dimnikarske storitve, ki ga objavimo prihodnjič in razpravljala o delnem urbanističnem programu za naselje Lenart. Sledilo je obširno poročilo občinskega sodnika za prekrške. Predsednik komisije za vpis posojila Skopju je malo pred zaključkom seje poročal, kako je akcija uspela. Med drugim je bilo poudarjeno, da so se slabše izkazali kmetje in, da so delavci enkrat več vpisali. Graje vreden V PRIHODNJI ŠTEVILKI MAJHNO PRESENEČENJE ZA MLADE IN STAREJŠE BRALCE Uredništvo »Domačih novic« pripravlja za prihodnjo številko majhfiio presenečenje. Prvič odkar naš list obstoja, bomo namreč začeli objavljati slikanico pod naslovom »JAKCEVA ZGODBA«. V slikanici boste lahko sledili življenju in pripetljajem kmečkega dečka Jakca, ki se je v večkrat težkih socialnih razmerah stare Jugoslavije težko prebijal skozi življenje. Sledili bomo njegovi življenjski poti od rojstva do začetka šolanja na strokovni šoli. Zgodba je resnična in se dogaja v naših krajih. ekonomičnost, sredstva itd.); Perspektivni programi delovnih organizacij bodo usklajeni s splošnimi programi občine in okraja, služili kot osnova za sestavo občinskega oz. okrajnega družbenega plana sedemletnega razvoja. Z razliko od dosedanje prakse pri izdelavi perspektivnih planov, so podlaga za izdelavo organizacij. Vse to pa razumljivo terja temeljita ekonomska proučevanja in ugotavljanje najučinkovitejših možnih rešitev. Plan za leto 1964 mora izhajati iz osnovnih predvidevanj sedemletnega gospodarskega razvoja. Zato morajo organi samoupravljanja in vse strokovne službe v podjetjih izdelavi sedemletnega plana razvoja in sestavi plana za leto 1964 posvetiti vso skrb. Sestava sedemletnega in letnega plana v podjetju naj ne bo samo domena ali ekonomsko tehnično opravilo strokovnega osebja, temveč zavestno delo organov upravljanja in neposrednih proizvajalcev. Perspektivni program razvoja in letni plan naj dejansko prikaže razvoj podjetja in predvidene rezulate iz stališča: —■ družbe (narodni doodek, družbeni produkt itd.); —• podjetja (sredstva, ki ostanejo podjetju za intenzivnejše naložbe in sklad skupne porabe); — proizvajalca (predvideno gibanje osebnih dohodkov v skladu z ekonomskimi rezultati in produktivnostjo). Le tako sestavljeni plan lahko v pravem pomenu besede predstavlja zavestno prevzete naloge vsega delovnega kolektiva, in omogoča organom upravljanja in vodstvu gospodarske organizacije načrtno poslovanje ter sprejemanje odločitev, ki so vnaprej zamišljene in propagirane. V. B. Pogovor z dopisniki Spet se je nabralo nekaj pisem na katera želimo odgovoriti v tej rubriki. B. in H. iz Maribora sta poslala dopis v zvezi z neljubimi dogodki v zgornješčavniški gostilni. Dopis bi objavili, če bi bil bolj konkreten in napisan v resnem tonu. Je pa tudi precej nerazumljiv in niti ni podpisan s polnim priimkom in imenom. S. T. iz Benedikta je poslal odgovor na objavljeni članek o uporabi osebnega avtomobila v rubriki »Strogo zaupno«. Njej in vsem, ki pišejo o problemih in nepravilnostih v zadrugi Zg. Šč. ter sploh v tem kraju, ki je postal zadnje čase predmet obširne razprave v našem listu, priporočamo, da se prispevki pišejo bolj konkretno in dokumentirano, sicer bodo v celoti romali v koš. Torej, Vaš odgovor ni primeren za objavo, ker ničesar ne pove Marjan Tratar iz Novega mesta, ki je naš zvesti bralec, nam je poslal obširno pismo v katerem med drugim predlaga, da bi objavili potopis s potovanja po Italiji. Tov. Tratar, za Vaše ljubeznivo pismo in predlog najlepša hvala. O objavljanju potopisa o potovanju po Italiji bomo razmislili. Sicer pa Vam bomo več odgovorili pismeno. Vsem dosedanjim in novim dopisnikom naj ponovno velja opozorilo, da vsi dopisi, ki niso podpisani s polnim priimkom in imenom ter bivališčem, romajo v koš, čeprav so sicer vsebinsko dobri. Iz Osnovne šole Jurovski dol smo sprejeli obvestilo o objavi napačne številke o višini posojila za Skopje, ki so ga vpisali na tej šoli. V današnji številki objavljamo najnovejše podatke. Preberite zato sestavek pod naslovom »V občini vpisano 18 milijonov«. je tudi odnos zdravnikov, ki zasluži jo nad 150 tisoč din mesečno, vpisali pa so samo po 30 tisoč din ali manj, kot znaša povprečen vpis za tiste, ki imajo mesečne osebne dohodke od 60 do 80 tisoč din. Občinska skupščina je tudi opravila nekaj imenovanj in izvolitev. Za predsednike so bili izvoljeni oziroma imenovani: komisija za 42-urrji tednjik Ivan Ivnik, komisija za pripravo perspektivnega plana Edo Zorko-Mi-hec, komisija za vpis ljudskega posojila Skopju Ernest Šmid in komisija za odlikovanja Jelka Firbas in člani Viktor Rep in Rado Mejovšek. V komisijo za narodno obrambo so namesto prejšnjega tajnika obč. skupščine izvolili Vido Brumen kot sedanjega tajnika. Jesenski del prvenstva v Slove njegoriški ligi LENARŠKI NOGOMETAŠI V VODSTVU pet tekem - pet zmag Priprave lenarških nogometašev za jesenski del tekmovanja so bile dokaj dobre. Prave vigra-nosti pa moštvo precej časa ni doseglo. Domačini so igrali več prijateljskih tekem, ki pa so se končale z dokaj neugodnimi rezultati. Najbolj problematičen je bil vratar v lenarški nogometni enaj-storici. Tik pred prvenstvom je postal vratar Janko Banič, ki se je vrnil iz JLA. Ze v prvih tekmah je suvereno obvladal prostor med vrati. V celoti zasluži pohvalo obramba v sestavi Banič, Purgaj, Korošec, Pavlovič, Potočnik in Banič M., ki z energičnimi intervencijami razbijajo napade nasprotnih moštev. Nekoliko slabši so napadalci, kii ponavadi ne izkoristijo vesh možnosti, vendar z redkimi, toda nevarnimi prodori dosegajo zadetke. V celoti moštvu manjka potrebno tehnično znanje, ki pa ga čestokrat nadoknadijo s požrtvovalno in borbeno igro. Plod požrtvovalnosti lenarških nogometašev pa so rezultati, ki jih moštvo v tej sezoni dosega na prvenstvenih tekmah. Pet zmag, kolikor so jih domačini zabeležili, je zares uspeh. Vse kaže, da bo moštvo domačega »Partizana« letos prvak v slovenjegraški nogometni ligi, čeprav so vodstvo in igralci računali, da se bodo uvrstili nekje v sredino tabele. Dve koli pred koncem tekmovanja pa je zaradi precejšnje prednosti Lenarčanov mogoče zanesljivo misliti na sam vrh. Lestvica jesenskega dela prvenstva po V. kolu: Lenart Jarenina Pernica Malečnik Zgornja Kungota Pesnica Šentilj Jakobski dol 5 5 0 0 14:3 10 4 3 0 1 14:9 6 3 2 0 1 10:5 4 3 111 5:3 3 4 112 11:10 3 3 1 0 2 7:9 2 5 1 0 4 4:11 2 3 0 0 3 5:19 0 V V. kolu sta upoštevani samo tekmi Lenart : Šentilj. Ostali rezultati do pisanja tega sestavka še niso znani, čeprav je vodstvo »Partizana« Lenart zagotovljeno. Enajstoiici lenarškega »Partizana« želimo mnogo sreče in vsaj prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja. Piše: Jože Suman iz Lormanja S slmeuskim taftadatti v FRANCIJI Notranjost Louvra pa si lahko ogleda samo finančno premožen turist, mi smo se morali zadovoljiti samo s hodniki te slovite prestolnice francoskih kraljev, ki nas je poleg tega stala 18 frankov (2700 din). No, tudi tukaj smo videli marsikaj iz življenja francoskih vladarjev in njihovih bojnih trofej iz Italije, Egipta. Rusije in drugih evropskih držav, ki jih je okupiral Napoleon Bonaparte. To je bil le bežen opis Louvra, za ogled louverskih dvoran pa nismo imeli denarja. Navedem vam še to, da bi za temeljit ogled Louvra potrebovali vsaj mesec dnii. ne pa en dan. kot smo ga porabili mi. Istega dne zvečer smo si ogledali še nočno življenje Pariza, ki je v nekaterih četrtih celo živahnejše kot podnevi, o katerem bom pa raje molčali. Naslednji dan dopoldan smo si ogledali še druge znamenitosti Pariza. Mimogrede smo obiskali tudi nekaj pariških veletrgovin, ki pa naših upov niso izpolnile, saj ie vse razen industrijskih izdelkov dva ali pa trikrat dražje kot pri nas. Poooldan istega dne. to je bilo v soboto. 27. julija, smo se za zaključek še povzpeli na sloviti Tuut de Eiffel — Eiffelov stolp. (Se nadaljuje) Skupina slovenskih rokoborcev, med njimi drugi z desne avtor teh sestavkov Jože Šuman, pred Eiffelovim stolpom v Parizu. (5) Drugi dan so nas naši gostitelji z avtobusom popeljali po Parizu. Ob tej priliki smo si ogledali veličasten Slavolok zmage, ki stoji na križišču petnajstih pariških bulevarjev na Elizej-skih poljanah. Najmogočnejši je vsekakor bulevar, ki pelje od Slavoloka zmage proti trgu Con-eordie in naprej proti Louvru. Ne morete s1! zamisliti prometa na tem bulevarju. Cesta od Slavoloka zmage do Concordie ima S vozlišč, štiri v eno smer in štiri v drugo smer, po katerih neprestano drvijo kolone avtomobilov z 80 km brzine na uro. Trg Concordie je menda največje prometno vozlišče v Evropi. Tu iti obstane pogled na tisočeri množici avtomobilov, ki hitijo v vse smeri Pariza. V ozad ju pa trg krasijo še spomeniki, raznobarvni vodometi in preko Seine še mogočen Tuur de Eiffel — Eiffelov stolp. Nekaj minut vožnje ob me sinom parku se nam oko zaustavi na .mogočnii prestolnici nekdanjih francoskih kraljev na Louvru. Louvre stoji na bregu reke Seine iin je grajen v obliki podkve, odprto proti vzhodu, oziroma proti Slavoloku zmage. Za ilustracijo navedem, da je en krak to trdnjavo dolg ca. 800 m. Hoši ktaji i* tetu 1000 Piše: Franc Šuman (S) 1585 je Jurij Dalmatin s pomočjo graškega Luitrovega rektorja dr. Jeremija Hambergerja in štajerskih deželnih stališev. ki so prispevali tisoč goldinarjev, izdal slov. prevod sv. pisma. Verska trenja so dobivala čedalje večji medsebojni razdor. Versko razprtijo so trajale pri nas skoraj 120 let in še to v času, ko so pritiskali Turki v našo deželo in so naši predniki morali žrtvovati ogromno človeških in materialnih žrtev ter prestati mnogo strahu in grozot, ki jih je pripravil človek sočloveku. Od verske razprtije, ki je zahtevala toliko človeških in materialnih žrtev je ostala Slovencem slovenska knjiga, ki nam je odprla okno v široki svet, s čimer je nastalo novo obdobje v zgodovini našega naroda. V drugi polovici 16. stoletja zasledimo skop zapisek o cenah treh življenskih potrebščin. Kg govejega mesa naj bi takrat stal 6,25 krajcarjev, masla 10,75 in manjši voz drv 20 krajcarjev. Tz teh skopih podatkov si je mogoče vseeno precej jasno predstavljati, kakšne so bile cene v časih, ko so bili prvi delavci plačani za svoje delo z denarjem, t goldinar se je takrat delil na sto krajcarjev, eden krajcar pa na 2 polkrajcarja, medtem ko se je polkrajcar delil na dva groša. V kasnejših obdobjih se je ohranilo več podatkov o gibanju oen v teh časih, o čemer pa nameravam pisati kasneje. Naše krajo in našo deželo so vedno iznova nadlegovali vsi mogoči sovražniki, kljub temu pa je ostala trdna in vztrajna. Ko so turški vpadi nekoliko ponehali, so so pojavili napadi Krucov (cruciatos). Beseda Kruc pomeni tudi Križar, ljudje pa so jim rekli Malkatenti, kar naj bi pomenilo puntarji. Kruci so si sami nadeli ime Križarji. Na ,prsa ali na desno ramo so si pripenjali rdeči križ. staro znamenje križarskih vojščakov, ki so se pripravili pod vodstvom Jurija Dosa za pohod za poveličanje svetega križa. Že leta 1604 so Bočkajevi hajduki pod poveljstvom Nemetha, ki so sodelovali s Kruci, pridrveli v okolico Radgone, Ljutomera in Ormoža. Kraje so opuistošili. cerkev v Ormožu pa iizropali. Dosa pa ni šel v borbo proti Turkom, temveč je napadel gradove in jih poškodoval in oropal. Nastal je velik kmečki upor, ki so ga s težavo zatrli šele leta 1711. Kruci so se od začetka do konca največ zadrževali na ogrskih tleh. Ko je stopil na čelo ogrskih puntarjev Emerik Tokov, ki se je nazival kralj Krucev, se je povezal s Turki. Ze leta 1683 so poskušali Kru- šino, kjer jih je Simon Pornat župnik malonedoljski zavrnil. Leta 1685 je Tokoyev poveljnik Pelhazv pred Veržejem s Kruci prekoračil Muro. se napotil proti Križevcem. tam izropal širšo okolico, požgal nekaj hiš in z naropanim blagom pobegnil čez Muro na Ogrsko. Isto leto so prišli Kruci tudi v Ljutomer. Kaj vse so v tem kraju počeli, ni razbrati iz zgodovinskih zapiskov. Cesarske vojske so Toko-veve trume z večnim nadlegovanjem silno zredčile in ko je lota 1688 padla njegova najmočnejša trdnjava Munkač, ki jo je dve leti junaško branila njegova žena Helena roj. Zrinjska, so nastopili še hujši časi za Kruce. Med dragocenostmi, ki so bile v omenjeni trdnjavi so našli tudi krono kralja Krucov. Krona je bila podobna čeladam, ki so jih nosili dragomarji v avstro-ogrski vojski. Spodnji del je bil vijoličasto pobarvan in štiri prste širine obrobljen s čistim zlatom, medtem ko je bi! zgornji del čelade obokast in bele barve, obšit s platnom ter okrašen z velikim dragocenim kamnom. Ko je Tokoly izgubil krono in svojo trdnjavo, se je najprej umaknil na Erdeljsko, pozneje pa v Azijo, kjer je umrl. Naši kraji so po tem dogodku dobili zaželeni mir, ki pa je trajal zelo kratek čas. Ko je leta 1603 prevzel vod- ci prekoračiti Muro v okolici Ti- stvo Krucov Franc Rako»cy mlaj- ši siin Franca, ki se je udeležil Zrinjsko-Frankopanske zarote, je skupaj z materjo hudo zamrzi/I in zasovražil avstrijske oblastnike. Takoj po nastopu novega vodje Krucov se je njihova vojska močno pomnožila. V kratkem času je število Kruoov naraslo v veliko armado, ki je potolkla cesarsko vojsko in zavzela več trdnjav. V tem času so Kruci prišli tudi v naše kraje med Muro in Piavo. Leta 1704 so Kruci prebrodili pri Nedelj-šču in Veržeju Muro. Tisti, ki so prebrodili Muro pri Veržeju so se kakor povodenj razlili čez Mursko polje, kjer so se utabo-rili v manjših skupinah. V tabor so spravili naropano blago. 8. februarja leta 1704 so prišli Kruci v Ljutomer. Tedanji župan Smrekar Jurij je skupaj s pogumnimi tržani Kruce napadel in jih zapodil v beg. Naslednji dan so se Kruci ojačani vrnili in se najprej znesli nad cerkvijo v kateri so pobrali vse dragocenosti, oltarje, kipe in podobe pa znosili na kup in sežgali. V prazno cerkev so potem postavili svoje konje. Potem so se znesli še nad hišami v trgu. Ko jim je bilo dovolj pustošenja v trgu, so se spravili nad kmete v okolici. Tz Stročje vasi, Mote, Cvena in Pristave so Kruci odgnali 150 konjev, 350 goved in 400 prašičev. Naropali pa so tudi mnogo žita. moke, vina, oblek, pohištva in sena. Kar niso mogli odnesti, pa so zažgali. Enake stvari so Kruci počenjali v Križevcih. Klju-čarovcih, Grabah, Branoslavcih. Cezanjevcih in po drugih vaseh Murskega polja. • t (Nadaljevanje prihodnjič) V OBČINI VPISANO 18 MILIJONOV (Nadaljevanje z 2. strani) nizke osebne dohodke. Za primerjavo objavljamo seznam vpisnikov vodilnih uslužbencev iz nekaterih delovnih organizacij občine Lenart. Albert Kosec, direktor Klemosa je vpisal 53 tisoč din ali 76 odstotkov mesečnih osebnih dohodkov. Sledijo Ivan Ver-boten, direktor KZ Lenart 45 tisoč din (62 %), Ivan Knuplež, direktor KZ Zg. Ščavnica 32 tisoč din (58 %), Janez Erjavec, direk- tor Gradbenega podjetja Lenart 30 tisoč din (52 %), Milka Kristl 20.000 din (44 %), Mirko Košmerl 14 tisoč din (35 %), Dr. Franc Gabršček, 30 tisoč din (25%), Edvard Kurnik 16 tisoč din (24 %). Značilno za našo občino je, da nekaj velikih kmetov ni vpisalo niti dinarja posojila za Skopje. Nekaj takjih (primerov smo i že objavili v prejšnji številki. Med tiste kmete, ki niso ničesar vpisali sodijo tudi Pukšič in Ludvik Dvoršak iz Selc ter Amalija Emeršič iz Cogetinec. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega nepozabnega sinka in bratca DUŠANA LEŠNIKA se naj iskreno jc zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teih hudih trenutikili stali ob strani, najs tolažili in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, govornikom, mladim pevcem in kolektivoma osnovne šole Lenart in občinske skupščine Lenart. V globoki žalosti starši in brat ZAHVALA _ Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA ŽIŽKA se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje in spremljanje na zadnji poti OO RK Voličina, Kmetijski zadrugi Lenart, obratu v Veličini, -Tekstilni tovarni in barvarni Ptuj. KO SZDL Zavrh. Uslužbencu obrata v Voličini in 11K Voličina se zahvaljujemo za darovane vence. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za tolažilne besede, cvetje in vence. Hvaležna žena Terezija, sinovi France,k, Marica, Janko. Marjan in Jože, sestra Marica Frančiška, Rezka, Marija in Katiika ter ostalo sorodstvo. Pomisli - ugani Na vrsti je peta uganka. Sporočite nam po čem je pomembna zgradba na desni strani naše slike v Lenartu in kako jo lenar-čani inazivajo. Tretja uganka je reševalcem delala manj preglavic, zato smo tudi prejeli več odgovorov, ki so bili skoraj vsi pravilni. Žreb je določil nagrado CVETKI FIRBAS, Cen,kova št. 6, p. Cerkvenjak, ki je uganila? Da se fantje na objavljeni sliki pišejo: Jože Horvat, Franc Pukšič in Franc Šenveter. Odgovore za današnjo uiganko nam pošljite najkasneje do 15. novembra 1963 na naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9. Eden reševalec, ki bo pravilno uganil bo nagrajen. Čimprej se oglasite v poslovalnici »CENTER« trgovskega podjetje »POTROŠNIK« Lenart, kjer Vam bodo postregli z vsemi vrstami moških (konfekcijskih oblek. Na zalogi imajo tudi večje količine raznovrstnih vzorcev ženskih jopic za jesen in zimo. Oglejte si njihove zaloge in se čimprej odločite za nakup. Cene so ugodne. FILMSKI SPORED GRADIŠČE 3. novembra ob 15. in 20. uri »SEDMO SINBADOVO POTOVANJE«, ameriški barvni film. 10. novembra ob 15. in 20. uri GONJA ZA MOŠKIM«, ame- riški barvni film. VOLIČINA 3. novembra ob 15. in 18. uri »NAZARIN«, mehiški film. 10. novembra ob 15. in 18. uri »DAN ŠTIRINAJSTI«, jugoslovanski film. ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN 2IVINE PRI ŽIVINA Vrsta Kvaliteta i LENART IN ZGORNJA ŠCAVNICA b£ C "C ^ > Cen a o TJ e S 4) O aj C C C -a c ■ N t£ Čfi 0J ^ H P- 8 m. _ _ 300 320 8 m. — — 280 300 12 m. _ 265 285 12 m. — — 270 290 12 m. — — 280 300 12 m. _ _ 255 275 12 m. — — 260 280 12 m. — — 270 290 12 m. — — 270 290 12 m. _ _ 255 12 m. — — 260 12 m. — — 265 12 m. — — 265 24 m. - - 255 18 m. 400 58 265 285 18 m. 450 58 265 285 18 m. 400 52 245 36 m. 450 56 265 285 36 m. 500 56 265 285 36 m. 420 54 255 275 36 m. 470 54 255 275 36 m. 400 50 245 36 m. 400 46 215 nad 36 m. 600 56 245 nad 36 m. 550 54 225 nad 36 m. 500 50 205 nad 36 m. 450 46 175 nad 36 m. 550 54 220 nad 36 m. 500 50 200 nad 36 m. 450 46 165 nad 36 m. 400 42 135 nad 36 m. 450 52 215 nad 36 m. 450 48 195 nad 36 m. 400 45 170 nad 36 m. 350 42 150 nad 36 m. 350 40 135 mes.: 20 54 255 20 50 230 i: 35 50 175 35 45 150 30 42 125 40 95 Prašiči za bekon: I. vrsta teža od 80 do 95 II. vrsta teža od 80 do 95 Prima mesnati prašiči: v teži od 80 do 95 kg v teži od 95 do 110 kg v teži od 110 do 125 kg Mesnati prašiči: v teži od 80 do 95 kg v teži od 95 do 110 kg v teži od 110 do 125 kg v teži od 125 do 180 kg Mastni prašiči: v teži od 80 do 95 kg v teži od 95 do 110 kg v teži od HO do 125 kg v teži od 125 do 180 kg Ostale svinje: izločene svinje in merjasci Mladi junci in junice: junice la junci Ia junci in junice II Starejši junci in junice: junice Ia junci Ia junice 1 junci I junice — junci II junice — junci III Biki stari nad 3 leta: biki Ia biki I biki II biki III Voli stari nad 3 leta: voli I voli II voli III voli IV Krave stare nad 3 leta: krave I krave II krave III krave IV krave V Jagnjeta tsarejša od 5 do 12 jagnjeta I jagnjeta II Ovce in ovni stari nad 2 let ovce in ovni I ovce in ovni II ovce in ovni III ovce in ovni IV Teža se ugotavlja pri prašičih in govedi po 12 urnem postu, ali z odbitkom pri prašičih 2 do 3 %, pri goveji živini pa do 10 % zaradi prekomerne nahranjenosti. OPOMBA UREDNIŠTVA: Gornje cene veljajo enako za obe kmetijski zadrugi glede na določila pred kratkim izišlega predpisa. KMETIJSKI PRIDELKI KZ LENART Jabolka: Kvaliteta Debelost Cena kanade, jonatan, boskopskl kosmač, zlata parmena, londonski peping, oranžna reneta, zveznata reneta, krivopecelj I Jabolka: ostale vrste — lederica, damazonka, herbertova, baumanova reneta, rdeči in zeleni štetinec i Jabolka: vse sorte n In Slive: pozne, trošene za predelavo I Hruške: plemenite sorte I Hruške: ostale sorte Krompir: jedilni i Seno — otava: brez šara i Gobe: suhe, bele i Jajca: sveža, zdrava Jajca: drobna, zdrava 60 50 60 50 [ 15 20 nad 60 50 od 40 30 30 15 1.000 60 g 24 50 g 20 primesi 'i primesi KZ ZGORNJA ŠCAVNICA Pšenca — rž do 14 % vlage ter največ 2 9 Oves — ječmen do 14 % vlage ter največ 2 Koruza — klip največ 18 % vlage Jabolka I vrsta od 60 mm Krompir jedilni zdrav, čist brez zemlje, neogrižen od debeline jajc naprej Seno in otava Slama Jajca sveža Orehi suhi tanko lupinasti Fižol — cipre suhi letine 1963 čist Fižol — prepeličar suhi letine 1963 čist Fižol — enobarvni suhi letine 1963 čist Fižol — mešani suhi letine 1963 čist kg 50 din kg 45 din kg 25 din kg 50 din kg 18 din kg 18 dni kg 8 din kos 27 din kg 180 din kg 170 din kg 150 din kg 130 din kg 100 din 7.A MOREBITNE SPREMEMBE CEN V ČASU DO IZIDA NASLEDNJE ŠTEVILKE UREDNIŠTVO NE JAMČI. Mali oglas Osnovna šola Lenart proda večje število rabljenih pečnic. 9 k V pisarni Trg. podjetja »Izbira« Cerkvenjak smo se pred dnevi pogovarjali z Alojzom Do-•klom in Edvardom K u rn i kom. Pripovedovala sta nam o dogodkih in problemih, ki jih tudi v Cerkvenjaku ne /manjka. PREMALO DENARJA ZA DOKONČNO PREUREDITEV KULTURNEGA DOMA Beseda je tekla o tem in onem. Ko smo se pogovarjali o pre-urejevanju kulturnega doma v Cerkvenjaku, sta nam sobesed-nika potožila, da sredstva, ki jih je občinska skupščina Lenart v znesku 1.500.000 din odobrila za obnovo kulturnega dela kulturnega doma ne bodo v celoti zadoščala. Vzporedno iz urejevanjem trgovine v zadružnem domu nameravajo tudi urejevati kulturni del tega objekta. Denarja za trgovino bo kakor kaže dovolj, za kulturni del pa bi rabili še najmanj 5 milijone din, ki jih 'bo kazalo zagotoviti s prihodnjim letnim družbenim planom občine. Milijon in pol nikakor ne bo zadoščal za ureditev vhoda iz sLačilnice na oder, položitev novega poda v dvorani, za izolacijo zidov v dvorani in na prometa. Plan prometa bodo. vsaj vsi znaki tako kažejo, v tem podjetju presegli ob koncu leta za okrog 40 odstotkov. Ko smo podvomili v realnost planiranja, so nas hitro .popravili in nam zagotovili, da bodo plan za toliko presegli predvsem po zaslugi delovnega kolektiva, ki se ,na moč truidi. saj se zaveda, da je samo od večjega prometa mogoče pričakovati večje osebne dohodke, ki pa mimogrede rečeno v tem delovnem kolektivu niso ravno majhni. Kupce iščejo na vseh koncih in krajih, morebiti pa le premalo doma. Mnogo jih pride nakupovat v njihove poslovalnice celo iz Maribora in drugih večjih krajev. Pri »Izbiri« nekoliko zamerijo občini oziroma pristojnim občinskim organom, ki jim niso dovolili, da bi lahko odprli svojo trgovsko poslovalnico v Lenartu v prostorih, kjer so je sedaj naselila »Povrtnina«. Baje so jih takrat odslovili z i z govor m. da ne kaže vzpostaviti takšne konkurence. Sicer pa. to je za nami. V prihodnje pa je le potrebno o-mogočiti razvoj tudi domačim podjetjem, če imajo zagotovljene pogoje in potrebna jamstva. krni vanje. Iz. gradiške trgovine pa bodo tudi zalagali ostale poslovalnice, ki si ne bodo zaradi tega delale prevelikih zalog in rabile več obratnih sredstev kot je potrebno. Izdelali so tudi že idejni osnutek perspektivnega plana podjetja. Med drugim predvidevajo. da bi prihodnje leto uredili trgovino v Benediktu. Kasneje pa tudi v nekaterih drugih krajih. ko, da z učenci skorajda ne vedo kam, sicer pa je tudi šolska zgradba docela dotrajala. Izgubili pa .so še tiste 4 milijone, kolikor jih je občinska skupščina odobrila leta 1961. KJE JE IZHOD IZ GOSTINSKE ZAGATE? Kadarkoli nas pot vodi v Cerkvenjak smo neprijetno presenečeni. Veidno manj je dobiti v krajevni gostilni, ki naj bi baje pomagala pospeševati turizem r tem predelu, ki je bogat po pri-rodnih lepotah, zlasti sedaj v jesenskem času. ko se, kadar je sadna letina, drevje kar šibi pod težo sadja iin vinogradi lepo obrodijo. Predstavniki SZDL v Cerkvenjaku so mnenja, da je sta- BO ŠOLA, ALI NE? Zares čas bi že bil, da bi odgovorni ljudje dokončno Cer-kvenjačanom povedali, ali nameravajo igraditi šolo v Cerkvenjaku. Če ne, je bolje, da jim čimprej to odločno povedo in dokumentirajo tako, da si ne bodo delali varljivih upov. Letos se je sicer število učencev za malenkost zmanjšalo, vanidar pa govorijo nekateri podatki, da bi kazalo o gradnji šole v tem kraju resno razmisliti. Problem namreč ni v tem. da bi za soudeležbo pri skupnih napravah celotnega doma kakor so sanitarije in druge. V .Izbiri« menijo, da hi kazalo prihodnje leto v celoti končati z deli na zadružnem domu. ne pa samo z urejevanjem trgovine. kar že delajo. Razumljivo je, da bo mogoče mekaj denarja celo prištediti, če ,se bo z delom nadaljevalo tako idolgo, dokler ne bo ves zadružni dom prenovljen in usposobljen tako v gospodarske kot kulturne "namene. TRUDIMO SE ZADOVOLJITI POTROŠNIKE Ne sicer dobesedno tako, vendar smiselno inam je povedal direktor »Izbire« tov. Edvard Kur-nik. Nekateri podatki govorijo o tem. da se v cerkvenjaškem trgovskem podjetju zares trudijo, da bi potrošnike zadovoljili. Zlasti se ta njihova vnema kaže tudi v realizaciji letošnjega pla- NAČRTI SO ZELO " VZPODBUDNI Odgovorni ljudje v cerkve-njaški »Izbiri« imajo polno glavo načrtov. Seveda je velika večina teh odvisna od sredstev. Zato se zavedajo, da bodo lahko čimveč gradili i in preurejevali samo pod pogojem, če bodo prihranili potrebna sredstva na skladih. Predvsem hočejo dokončati trgovino v Cerkvenjaku in v Gradišču. Januarja prihodnje leto naj bi po mačrtih začela poslovati nova trgovina v Gradišču, medtem ko se je Gradbeno podjetje Gornja Radgona pogodbeno zavezala, da bo trgovina v Cerkvenjaku v celoti urejena do 1. maja 1964. Upajmo, da bo pri tem roku tudi ostalo. Zadnji čas se tudi dogovarjajo, da bi z novim letom v sedanji špecerijski trgovini v Gradišču začeli prodajati konfekcijo. Po konfekciji je čedalje večje povpraše- vsaj v nekaj prihodnjih letih, kolikor lahko brez analize predvidevamo. ne bilo dovolj učencev. Za obiskovanje šole v Cerkvenjaku ise že namreč sedaj močno zaini nva jo v nekaterih predelih Trnovske vasi, Vito-marc, Negove in Vidma ob Ščavnici. Svojčas so s predstavniki teh krajev že imeli sestanek, na katerem so se zedinili, da bi tudi prebivalstvo teh predelov pomagalo pri gradnji šole bodisi s prostovoljnim delom, predvsem pa s prispevki. Razgovori so baje pripeljali tako daleč, da je ptujska občina izrazila pripravljenost sofinancirati izgradnjo šole v Cerkvenjaku. Gradbeno podjetje Gornja Radgona pa se za gradnjo že poteguje. Taka šola kot so jo lani zgradili v Kri-ževcih bi, kakor so nam povedali, stala oikroig 100 milijonov din, od tega bi mnogo prispevali seveda kmetje. Sedaj je stanje ta- nje v gostilni dejansko nevzdržno. Kako da ne, saj ne dobiš drugega kakor pijače in sendviče, seveda vedno enovrstne. Da hi razmišljali o mesu iz tunjke ali čem podobnem, jim kakor kaže, še na misel ne pride. Ljudje, kakor ismo izvedeli, mnogo kritizirajo. .toda »sve su kritike uza-lud«. Verjetno si na upravi Gostinskega .podjetja v Lenartu mislijo, kaj nam pa morejo. Ne gre za to, če Cerkvenjačami kaj morejo, temveč za to, da je potrebno gostilno urediti kot se spodobi. Nemogoče je, da se učitelji hranijo kot se kateri znajde, da delavci, ki gradijo v zadružnem domu ne morejo dobiti tople hrane. Ali naj mar od njih zahtevamo. da se bodo hranili pri kmetih? Pred kratkim pa je odšla še upravnica, ki je bila hkrati natakarica. Sedaj pa streže v gostinstvu ne šolan a ženska, ki ne kaže kdove kakšne prizadevnosti za popularizacijo gostilne, čeprav si plačo gotovo zasluži. Nerazumljivo je, da je nefcdo iz uprave odpeljal še hladilnik v katerem bi bilo mogoče shranjevati občutljivejša živila. Končno bo le potrebno — tako tudi mislijo v Cerkvenjaku — razmišljati o izobraževanju kvalitetnega gostinskega kadra, ki ga sodobno gostinstvo in turizem nujno potrebujeta. Čas je, da podjetje vloži nekaj sredstev za šolanje gostinskih vajencev, ne bi bilo napak, če bi jih nekaj izšolali tudi na gostinskih šolah. Prihodnjič berite na tej strani poročilo iz Benedikta! Urejuje uredniški odbor: Er-nest Šmid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas in Tone Štefanec — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štetv. 601-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje