tira n o v ’. A v to r obrav n av a njegova dela na A kropoli, v D elfih, n a E re triji in n je ­ govo kronologijo, ca. 530—480. Z ak lju či z deli, ki jih je u stv a ril k ip a r P haidim os; n a k ra ju d o d a pregled epigrafsko d o k u ­ m e n tira n ih a rh a jsk ih k ip a rje v v A tiki. G. Schmidt o b rav n av a v stu d iji K o p f R a y e t u n d Torso vo m P iräischen Tor (65—-75) n o v fra g m e n t a rh a jsk e p lastik e; podobno U. Knigge (76— 86), ki a n a li­ z ira nov odlom ek k u ro sa iz P ire jsk ih v ra t. T. Karaghiorga o b rav n av a žensko boštvo n a k am eli (87—102), n ajd en o v T eg eji n a p ro sto ru Agios Sostis, k je r so v p re jšn je m sto le tju izkopali n a tisoče a rh a jsk ih im klasičn ih g linastih idolov (v erjetn o g re za p ra s a k ra ln i p rostor). S tatu eta, k a te re m otiv je v grškem sv e tu redek, sp ad a v obm očje le ta 500 in sp ri- čuje, da je id eja p rišla iz siro -fe n ič a n - skega sv eta in im ela svoj odm ev v sk lo p u razn ih m ističn ih k u lto v v T egeji v b ližin i te m p lja A fro d ite P ap h ia, k i ga d o k u ­ m e n tira P a u sa n ia s. F. Brommer ob­ ja v lja svojo 5. stu d ijo k p arten o n sk im zatrep o m (103— 126), p red v sem k v zhod­ n em u in zahodnem u, ki ju obdela p re d ­ vsem s kom pozicijskega in re k o n stru k ­ cijskega v idika. A. Delivorrias o b ja v lja nove od­ lom ke z d e k o ra tiv n e g a friza na Pozejdo- novem te m p lju n a rtu S union (127— 142), in sicer odlom ek b ra d a te g a K en ­ ta v ra , torzo borca, odlom ek žene, k i jo u g rab i K en ta v e r, odlom ek ženskega re ­ liefa v ipeplu itd., n a k ra ju p a doda po­ sk u s re k o n stru k c ije K en tav ro m ah ije na te m frizu. S. Karu su se u k v a rja s H erm esom z otoka A ndros in njegovo sp rem ljev alk o (143— 157), v e rje tn o gre za nag ro b n i s ta tu i m oža in žene iz 1. st. p re d n. š. A. Linfert išče m o jstra ‘Č epeče A fro d ite ’ (158— 164) in u g o tav ­ lja, da iz v ira iz 1. st. p red n. š. iz ro d - skega u m etn išk eg a kroga. W. H o e p f - n e r izraža nove m isli k osnutku A ten i- n ega te m p lja v Ilio n u (165— 181), k i ga arhitektonsko-kom pozicijsko analizira. H. Weber o b deluje Z evsov tem pelj v f r i­ gi j skem m estu A izanoi, ki ga in te rp re ­ tira k o t p an h elen sk o svetišče iz rim ske dobe (182— 201). H. P. Isler p a o brav­ n av a zgodnjebizantinsko cistern o v H e- ra ju n a otoku S am u (202—230) z ogrom ­ nim številom p e strih n ajd b v zasipini in ugotavlja, da je služila za sh ra n je v a n je vina. T ako nam novi zvezek A th en isch e M itteilu n g en s svojo p estro vsebino p ri­ n aša v rsto zanim ivosti. A . Šašel N evenka Sprem o Petrovič, P ro - porcijski odnosi u bazilikam a ilirsk e p re ­ fe k tu re (red ak to r Đ u rđ e Baškovič). A r­ heološki in stitu t, k n jig a 7 (B eograd 1971) 137 stran i, 31 slik m ed tekstom , X L tab el izven teksta. P red desetim i le ti sem za A rgo recen - ziral razp rav o N. P etro v ič R apports et proportions dans les plans des basiliques du yèm e e t du V Iéme siècle de R avenne et du littoral sep ten trio n el de l’A d ria tiq u e. Ob tej p rilik i sem nav ed el avtoričino zelo resno ugotovitev: »La création de to u te oeuvre d ’a r t qui se d istingue p a r la b e a u ­ té de ses d étails et de son ensam ble est basée su r de n o m b reu ses lois p o u r les­ quelles il est im possible de supposer q u ’elles n e so n t q u ’u n p ro d u it d e l’in tu i­ tion de 1’ auter«. N. P etro v ič danes ponov­ no n avajam , k e r je tu d i v svojem p o st­ hum nem izdanem d elu zvesta tej id eji skušala ra z k riti kom pozicijske zakonito­ sti v bazilik ah n e k d a n je ilirske p re fe k ­ tu re, predvsem n a ozem lju dan ašn je S r­ bije, M akedonije in G rčije. M odularna analiza a rh ite k to n sk e kom pozicije je pri n as n a Slovenskem nam reč še vedno p re ­ m alo upoštevana. V U vodu av to rica sam a p rik azu je m e- todo in področje svojega dela: » Istražu ­ ju ći n ačin koji je doveo do o d redjenih odnosa i p ro p o rcija u osnovam a ovih plan o v a m ogao je d a se ustan o v i i m etod k o jim je s ta ri m a jsto r prilazio p ro jek tu . P re k o sistem a k o jim je u tv rd jiv a o o p ite k o n tu re b u d u č e g rad jev in e m ogao je da se p ra ti to k n jegovih m isli i rada. F ik si­ ra ju ć i p rv u id e ju u crtežu crtaćim p ri­ borom , le n jiro m i šestarom , m ogao je da izvede i o p šti rasp o red osnovnih p o v rši­ n a datog pro g ram o m . D alje ra z ra d a p ro ­ je k ta čiji je cilj dim enzionisanje o b jek ­ ta vodi p re k o m o d u larn e m reže u k o ju je u k lju čen a m e rn a jedinica. N a ta j način sm o u s tv a ri inverznim putem , osla­ n ja ju ć i se n a sačuvano izvedeno delo, pokušali d a zam islim o njegov nesaču v an i p ro je k t i d a resim o v eličin u m ern e je d i­ n ice kojom g a je m a jsto r realizovao.« V p o g lav ju P regled spom enika P e tro ­ v ičev a p rik a z u je re zu ltate k v a lita tiv n e m ersk e an alize 30 trila d ijsk ih bazilik, 6 + 3 trila d ijsk ih bazilik s tran sep to m , en e trila d ijsk e b azilike s kupolo in štirih p e te ro la d ijsk ih bazilik. P araleln o s tem i n u m eričn im i an alizam i bi bilo tre b a štu ­ d ira ti tu d i 40 tabel, ki p rik azu jejo n a ­ č rte posam eznih bazilik. G re za tlo ris b azilik e v m erilu , op rem ljen z m e trsk i­ m i k o tam i; za isti tloris n a p ro je k tn i m o­ d u la rn i m reži, k i izraža velikost kom po­ zicije v s ta rih antro p o m etričn ih en o tah ; končno za tlo ris bazilike, op rem ljen z geom etrično p roporcijsko razčlem bo. V se T abele so z b ra n e n a koncu knjige, k a r n ekoliko o težu je p aralelen študij te k sta v P regledu sp o m en iko v. V en d ar je to m a jh n a te h n ič n a pom anjkljivost, če se zavem o, d a n a m n ačrt, oprem ljen z m e­ ram i, lah k o m nogo pove, m edtem ko je n a č rt b rez m er, k o t je to čudna n a v a d a v večini slo v en sk ih um etnostno-zgodo- v in sk ih p u b lik acij, kom aj k aj več od de­ k o racije. P o izv ed en i n u m eričn i analizi tlo risn ih kom pozicij posam eznih b azilik av to rica v p o g lav ju P ro p o rcijski sistem določa sk u p n e p ro p o rcijsk e značilnosti g lav n ih členov b azilik e (naos, n artek s, tra n se p t, apsida, atriu m ), k a r jo vodi do ra z p ra v ­ lja n ja o P oložaju proporcijske shem e v p ro jektu in do Idealnega načrta. P oglavje M odularni sistem je rezu ltat p redhodnih analiz. A vtorica ugotavlja, da »u m odularnim m režam a ovih spom eni­ k a razlik u jem o tri veličine m odula«: osnovni m odul, k i ga čisto prav iln o en a­ či z eno od m ersk ih enot ted an jeg a m er­ skega sistem a, te r p ro jek tn i in kon­ stru k tiv n i m odul, k i sta m nogokratnika osnovnega m odula. V po g lav ju M ere i brojevi je razp rav a o m ersk ih en o tah iz časa naših bazilik. P etrovičeva je k ritič n a in oprezna, p re­ den se odloči za absolutno v rednost čev­ lja in kom olca. N aša m etrologija je bolj prim itiv n a: če sploh m erim o, m erim o kvečjem u z m etrom . Z asledil sem pa že m eritve z d u n ajsk im čevljem p ri takih spom enikih, ki so n a sta li že davno, p re ­ den je d u n ajsk i čevelj dobil veljavo. Specifičnem u d elu sledi poglavje P ri- m ena geom etrije i a ritm etike z odstavki K vadrat, P ra vo ko tn ik, T riko tn ik, Geo­ m e trijsk o fo rm ira n je osnove, Iracionalna in racionalna vred n o st pravokotnika te r P rim en a sodobnega m atem atičnega zn a ­ nja. G re za p o n a v lja n je proporcijske teo­ rije, ki je v sv eto v n ih jezikih že precej publicirana, p ri n a s pa je še ni. Z a k lju č e k se d a povzeti k a r z avto­ ričinim i besedam i: »U tvrdili smo... da k o n stru k tiv n im i p ro sto rn im rešen jim a jed n e bazilike odgovara jed an p roporcij­ ski sistem . K ak o m u je i početna i za­ v rš n a fig u ra četverougao to se sistem m edjusobnih dim enzionalnih odnosa za­ sniva n a ra z v ija n ju pravougaonika, po­ čevši od k v ad rata, p a sukcesivnim spu­ štan jem diagonale, p rek o racio n aln ih od­ nosa 1 :1 i 2 : 1 i iracionalnih odnosa 1/2:1, l/3 :1 i 1 /5 :1 do konačno izabrane izdužene form e bazilikalnog plana.« Ci­ ta t je n ajb rž popolnom a nerazu m ljiv za tistega, k i m i je sam zaupal, da ga strese, če vidi koren. N ačin n aše vzgoje, ki m ed »tehniki« in »filozofi« u stv a rja prepad n erazu m ev an ja, gotovo ni dober. N apom ene v seb u jejo bibliografijo. T u ­ lca j v svoji in te le k tu a ln i vestnosti P e tro ­ v ičev a n a v a ja celo dela, ki še niso bila tisk a n a , a jih je k lju b tem u s pridom u p o rab ila (npr. op. 169). K ak šn a razlik a s p rak so v slo v en sk i um etn o stn i zgodovi­ n i, k i zna zam olčati celo specifično do ­ m a č o lite ra tu ro . F ran co sk i povzetek dela je dovolj ob ­ sežen. S k rajšan o je v glavnem poglavje P regled sp o m en iko v in teo retsk a p o g lav ­ ja , k i so v E v ro p i že dovolj splošno znana. D elo P ro p o rcijski odnosi u bazilikam a ilir s k e p re fe k tu re je av to rica b ran ila k o t d oktorsko d isertac ijo leta 1965 pred k o ­ m isijo b eo g rajsk e fa k u lte te za a rh ite k ­ tu ro , k i so jo sestav ljali A lek san d ar D e- roko, Đ urđe B oškovič in M ilan Zloković. P lo d n o o z račje beograjske a rh ite k tu rn e šole m i je že dolgo znano; n je n p ogum ­ n i p risto p k pro b lem u kom pozicije z m e­ rilo m in raču n o m , b rez inhibicij id e a li­ stičn ih šol, je d al v delu pokojne N ev en ­ k e Sprem o P etro v ič dragocen prispevek. T. K u re n t Jü rg e n Driehaus, A rchäologische R adiographie. A rch aeo -P h y sik a B and 4, (1968). R h ein lan d -V erlag , D üsseldorf, 112 stra n i, 21 slik in diag ram o v te r 1 tab ela v tekstu, ta b le 1—32 v prilogi. Poskusi ra z isk a v e arh eo lo šk ih p red m e­ to v in u m e tn išk ih del z ren tg en sk im i ž a rk i segajo še v p io n irsk o dobo re n tg e n ­ sk e foto g rafije. P rv i po sn etk i so bili om e­ je n i seveda sam o n a one objekte, k i jih je m ogoče p re sv e tliti z m edicinsko re n t­ g en sk o a p a ra tu ro (npr. slike, m um ije), poznejši razv o j rentgenologije, posebno p a u p o rab a re n tg e n sk ih žark o v v in d u ­ striji, pa so p rin e sli s seboj številne nove m ožnosti za d o k u m e n tira n je in štu d ij arheološkega g rad iv a. O tem je do sedaj b ilo razm ero m a m alo objavljenega, saj so tu d i re d k e m u zejsk e in d ru g e sorodne in stitu cije, k i se sistem atično bavijo z rad io lo šk im i raziskavam i. D riehausova knjiga, k i tem elji n a njegovih izkušnjah v R im sko-germ anskem cen traln em m u­ zeju v M ainzu in R enskem pok rajin sk em m uzeju v B onnu je p rv o večje delo, ki je v celoti posvečeno principom in teh n ik i u p o rab e ren tg en sk e a p a ra tu re v arheo­ logiji. P odročje arh eo lo šk ih raziskav s po­ m očjo ren tg en sk eg a žarčen ja je izredno široko. P red v sem n a m ta teh n ik a pom a­ ga p ri u g o ta v lja n ju n o tra n je stru k tu re in n ačin a izdelave ko v in sk ih predm etov, pa tu d i p ri u g o ta v lja n ju zunanjega videza pred m eta, čigar p o vršina je p re k rita s korozijskim i plastm i, p ri o d k riv an ju ra z ­ ličnih načinov k ra še n ja površine itd. V eč­ k ra t je rentgensko sn em an je tu d i edini način, kako sploh id en tificirati predm et, sk rit v kepi rje, in ugotoviti njegove osnovne oblike, lego fragm entov, stopnjo ohranjenosti, in podobno. S tem je tu d i poznejše re s ta v rira n je k ra tk o tra jn e jše in precizne j še. Č eprav je v sestran sk a ko ristn o st re n t­ genske a p a ra tu re že dolgo očitna, se a r ­ heološke ustan o v e n e odločajo za nakup, češ da je p re d ra g a in preveč k o m plicira­ n a za arheologa. D rieh au s skuša uvodo­ m a ovreči te p red so d k e in po d aja n a ta n ­ čen ob raču n vseh stro šk o v v zvezi z n a ­ bavo a p a ra ta in u re d itv ijo radiološkega k ab in eta (1. 1968 prib ližn o 17.000 DM). Po njegovih ra č u n ih se je a p a ra tu ra v R im ­ sko-germ anskem cen traln em m uzeju v Mlainzu am o rtizirala že v štirih letih spričo p rih ra n k a n a času re sta v rira n ja . M eni tudi, da arheologu za delo z ren tg e­ nom n i p o treb n o posebno poglobljeno znanje fizike. Ž e z zn an jem osnovnih pojm ov, ki so v k n jig i tu d i podani, se s pridom lah k o p o sv eti tej panogi, če le obvlada teh n ik o sn em an ja. T ežja je le p rav iln a in te rp re ta c ija posnetka, ki pa jo je m ožno prid o b iti s prakso. V ečji del k n jig e je posvečen opisu se­ stav in ren tg en sk e a p a ra tu re in n jen ih funkcij, m ožnostim izboljšav in p rilag a­ ja n ja a p a ra ta rad io g rafiran em u objektu.