Zavornice gospodarskegarazvitka.Da deželna in osrednja vlada zanemarjata nas spodnještajarske Slovence v narodnostnih stvareh, vedeli smo že dolgo. Toda kako smo prezirani in zapostavljeni tudi v gospodarskem oziru, spoznavati je za6elo spodnještajarsko slovensko ljudstvo bolj jasno še le zadnja leta, ko se je med njim vzbudila zadružna misel. Z zadružno mislijo se je prineslo našemu ijudstvu tudi prepričanje, da mora začeti svoja posestva umno obdelovati, ako ho6e v sedanjih 6asih izhajati in 8e zraven vojevati boj proti velikemu kapitalu. Ljudstvo je zaželelo vsled tega po pouku. Toda od kod naj dobi pouk? Za celi Spodnji Štajar je določen le eden potovalni učitelj, ki je strokovnjak v vinarstvu in sadjarstvu. Ta učitelj sicer neumorno potuje in poučuje, toda vsem prošnjam ukaželjnih kmetov ne more ugoditi, ker je prošenj preveč, a 6asa premalo. Za živinorejo in mlekarstvo pa Spod. Stajarci niinamo posebnega potovalnega u6itelja, ampak ga moramo deliti z Gornjim in Srednjim Štajarjem. Da ga vsled tega le redkokedaj vidimo med seboj, ni niegova krivda, ampak onih gospodov, ki mu določajo tako velik delokrog. Za poljedelstvo, ki je toli važna panoga gospodarstva, pa nimamo nobenega u6itelja. Istotako ne za obdelovanje travnikov, za konjerejo, svinjerejo. Dežela ali pa c. kr. kmetijska družba, ki jo vzdržuje država, bi morala skrbeti za nas, pa ne skrbi. Kakor da bi bilo vseeno, ah slovenski kmet vspeva, ali pa ostane neveden in propada. Tudi za gospodarsko-strokovno pou6evanje našega ljudstva po časnikih, knjižicah, ne skrbi ne dežela ne država. Dežela že celo ni6 ne stori zavoljo dobro nam znane neprijaznosti do Slovencev. Državna kmetijska družba izdaja sicer radi lepšega tudi slovenski gospodarski list toda list je brezdvomnonajslabši gospodars. list cele Avstrije. Zraven pa še prihaja navadno po jeden ali dva meseca pozneje kakor njegov nemški bratec, torej tako pozno, da davno že ni ve6 res, kar se v njem nahaja. Škoda je za denar, ki ga izdaja družba za ta list. Med slovenskim ljudstvom je ta list, hvala Bogu, neznan. Strokovnih gospodarskih šol še Spodnještajarci nimamo. Fantje pa, ki pohajajo nemške strokovne šole, se malokdaj vrnejo zopet na oCetov dom. Ni 6udo. Po eno, dve leti se uči v mestu nemš6ine, potem pohaja tri ali štiri leta strokovno šolo, in ko pote6e teh pet, šest let, pozabil je fant na očetov dom in se navadil na udobno življenje. Nemške strokovne šole so za slovenske fante pogubonosne. Zadnja leta se je ustanovilo na Spodniem Štajarju par viničarskih Sol. A tudi tukaj ravna dežela z nami škandelozno. Kot u6itelji se nastavljajo nemško misleči možje, ki le lomijo slovenš6ino in se preradi pečajo z nemško politiko. Po drugih deželah učitelji raz!i6nih gospodarskih Sol in zavodov objavljajo po listih poučne spise in navode. A pri nas? Mi nimamo takih učiteljev, zato tudi listi ne morejo dobiti moža, ki bi zastavil svoje pero za ljudsko naobrazbo v gospodarskih stvareh. Tako se nam godi Spodnjim Štajarcem, in sicer zaradi tega, ker smo Slovenci! Slišimo, da misli pri razgovoru o programu nove vlade govoriti dr. Ferjan6i6. Ne dvomimo, da bo dobro rešil svojo nalogo. Toda nam se zdi, da bi bilo boljše, ako bi govoril kak obmejni poslanec. Iz lastnega prepri6anja in z mnogoštevilnimi dokazi bi lahko opisal ministerstvu, kako se z nami ravna ne le v narodnostnih, ampak tudi v gospodarskih re6eh. Skrajna sila ie, da se neznosne razmere spremenijo.