ONKRAJ PANIKE? RAZISKOVANJE PODNEBNE MOBILNOSTI V SENEGALU, GVATEMALI, KAMBODŽI IN KENIJI POVZETEK ŠTUDIJ Naslov Fotografija na naslovnici Onkraj panike? Chim Arn, 59, in njegov vnuk v svoji vasi v Podnaslov okraju Pouk opazujeta nevihto (Siem Reap) Raziskovanje podnebne mobilnosti v Senegalu, ©RounRy Gvatemali, Kambodži in Keniji. Povzetek študij. Fotografija na zadnji strani Naslov izvirnika Maria Candelaria Carillo Tomás in njen sin Beyond Panic: Exploring Climate Mobilities iz vasi Huehuetenango in Senegal, Guatemala, Cambodia and Kenya - ©SergioLópez-SenderMérida Case Study Report Založnik Avtorji SLOGA, platforma nevladnih organizacij za Elena Giacomelli, Elisa Iori, Susanna Villani, razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sarah Walker, Pierluigi Musarò, Matteo Vittuari, Kraj izida Marco Borraccetti, Elisa Magnani Ljubljana, Slovenija Slovensko uredništvo publikacije Datum izida Albin Keuc, Patricija Virtič marec, 2023 Oblikovanje Spletna izdaja Svetilka d.o.o. www.sloga-platform.org Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 145357827 ISBN 978-961-95135-6-9 (PDF) Metodološka opomba: Številke in odstotki, prikazani v tabelah, so rezultat zaokroževanja. Decimalna števila so prikazana le v besedilu. Publikacija je nastala v sklopu evropskega projekta End Climate Change, Start Climate of Change. Projekt sofinancirata Evropska komisija, v okviru programa DEAR (Development Education and Awareness Raising), in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. V Sloveniji projektne aktivnosti vodi Platforma SLOGA. Predstavljena stališča v publikaciji nujno ne odražajo stališč Evropske unije in /ali Vlade Republike Slovenije. Več o projektu na www.climateofchange.info/slovenia. UVOD Kdo je podnebni migrant? In kako lahko razpra- zastraševanja (Boas et al., 2019; Durand-Delacre vljamo o zapleteni povezavi med podnebno krizo et al., 2021; Lietaer in Durand-Delacre, 2021). Kot in migracijami na način, ki je tvoren in koristen poudarjata Baldwin in Bettini, se same podnebne za tiste, katerih življenje ter preživetje sta zara- spremembe pogosto prikazujejo kot »migrantska di podnebne krize najbolj ogroženo? To so samo kriza v nastajanju« (2017, str. 1). nekatera izmed vprašanj, ki se jih lotevamo v tem poročilu, in ki so bila v središču številnih razprav Obstajajo pomembna kritična znanstvena dela, v okviru projekta #ClimateOfChange, za katerega v katerih so preučevali povezave med podnebno smo to poročilo pripravili. Vprašanja, ki so, žal, krizo in migracijami (Geddes et al., 2012; Baldwin, tako kot vse stvari, povezane z migracijami, po 2013; Bettini, 2013; Boas et al., 2019; Durand-svoji naravi globoko politična. V iskanju odgovo- -Delacre et al., 2021). Raziskovalci so pokazali, rov nanje smo se oprli na empirično raziskavo iz da »podnebnih migrantov ni možno kategorizirati študije primerov štirih držav: Kambodže, Gvate- in jih empirično jasno ločiti od nepodnebnih mi-male, Kenije in Senegala. Raziskavo je izvedla in- grantov« (Boas et al. 2019, str. 902). Neposredne terdisciplinarna raziskovalna skupina Univerze v povezave ni in za številne ljudi so migracije lahko Bologni, ki je upoštevala kombinirani sociološki, stalen proces, ne pa enkratna odločitev in deja-kmetijski in prehranski sistemski pristop ter člo- nje, medtem ko so dejavniki, ki vplivajo na odlo-veško-geografske in pravne vidike v sodelova- čitev o migracijah, zapleteni in številni (Kelman, nju s partnerskimi organizacijami na terenu, saj 2020). Zaenkrat še ni dovolj empiričnih študij in zaradi pandemije covid-19 nismo mogli obiskati zanesljivih modelov, da bi lahko vzpostavili niz držav iz študije primerov. nespornih vzročnih povezav med podnebnimi spremembami in migracijami (Boas et al., 2019; Ljudje se že stoletja selijo kot odziv na spremem- Renou and Diallo, 2019; Durand-Delacre et al., be v svojem okolju, pogosto sezonsko. Tako v 2021). Atlasu okoljskih migracij (Ionesco, Mokhnacheva in Gemenne, 2016) navajajo primere pred 45.000 Kljub temu je jasno, da imajo vplivi podnebnih leti, kjer so pri porazdelitvi prebivalstva imele sprememb vse hujše posledice, zaradi česar pos-vlogo okoljske spremembe in naravne nesreče. tajajo življenje in življenjski pogoji mnogih ljudi Vendar so v mednarodni skupnosti šele v prib- vse bolj nevzdržni. V svojem nedavnem poročilu ližno zadnjih 20 letih začeli prepoznavati širše v Medvladnem odboru za podnebne spremembe povezave in posledice, ki jih imata spreminjajoče (IPCC) (2021) ugotavljajo, da človeška dejavnost se podnebje in okolje na mobilnost ljudi (Laczko spreminja podnebje kot še nikoli doslej in vča-in Aghazarm, 2009). V zadnjem času smo priča sih nepopravljivo. V poročilu, ki ga je generalni vse bolj alarmantnim narativom o »podnebnih sekretar ZN António Guterres opredeli kot »rde-migrantih« kot invazivni grožnji, ki se v velikem či alarm za človeštvo«, opozarjajo, da smo priča številu selijo iz globalnega juga na globalni sever. vse bolj ekstremnim vročinskim valovom, sušam Kljub dejstvu da gre v veliki večini primerov za in poplavam ter da je bila ključna temperaturna notranje migracije oziroma migracije v sosednje meja presežena v dobrem desetletju. Četudi je države. Postaja vse bolj očitno, da se nekateri podnebna kriza lahko prisotna po vsem svetu, se ljudje, ki so najbolj ranljivi zaradi podnebne kri- vplivi ne čutijo na enak način. ze, ne bodo mogli seliti, saj je mobilnost odvisna tudi od socialnega in ekonomskega kapitala. Bolj V Središču za raziskave epidemiologije nesreč večplastna sporočila se spet pogosto izgubljajo (The Centre for Research on the Epidemiology of v medijskem diskurzu, številke pa se uporablja- Disasters, CRED) so ugotovili, da je pri ljudeh v jo oziroma zlorabljajo za zaostrovanje narativa najrevnejših državah v primerjavi s prebivalci v 3 bogatih državah v povprečju šestkrat bolj verje- odgovornost kot globalne neenakosti v srži krize, tno, da se bodo zaradi posledice nesreč poško- se v naši raziskavi opiramo na koncept »pravič- dovali, izgubili dom, bili razseljeni ali evakuirani ne mobilnosti« sociologinje Mimi Sheller (2018). ali bodo potrebovali nujno pomoč (2018). Posle- S tem se razširja pojem podnebne pravičnosti in dično stroški podnebnih sprememb, povezani z naše razumevanje z vključitvijo podnebnih spre-ljudmi, v veliki meri padejo na države z nizkimi memb, netrajnostne urbanizacije in nevzdržnih in srednjimi dohodki: izpostavljenost tveganju sistemov nadzora meja kot kombinirane krize. in stopnje trpljenja določa raven gospodarske- Koncept odraža medsebojno povezane sklope, ki ga razvoja, ne pa podnebje samo po sebi (CRED, izhajajo iz projekta: pravico do mobilnosti in pra-2018). Obstaja globoka neenakost v vplivu na- vico do življenja v zdravem okolju ter neenakopra-ravnih nesreč, tako so na primer raziskovalci po- ven dostop do teh pravic po vsem svetu. S tem kazali, da je orkan Katrina in kasnejše razselje- pristopom se priznava vpliv kolonializma tako na vanje prebivalstva v ZDA veliko bolj povezano s mobilnost kot na prostore in da je sposobnost socialnimi in političnimi vzroki, vključno z rasni- prilagajanja zelo neenakomerna in jo narekujejo mi neenakostmi, kot zgolj z ozko naravnimi. intersekcionalni vidiki, kot je položaj posame- znika glede na kapital, spol, etnično pripadnost, Tudi mobilnost po vsem svetu doživljajo na zelo razred, raso (Boas et al., 2019). Dejansko imajo različne načine. Kot sta leta 1999 poudarila Hirst intersekcionalni dejavniki ključno vlogo pri vplivu in Thompson, države še vedno nadzorujejo svoje podnebne krize: »Ranljive skupnosti niso homo-meje in čezmejno gibanje ljudi, zato kljub reto- gene; namesto tega so intersekcionalno spolno riki globalizacije »večina svetovnega prebival- opredeljene (po razredu, rasi, avtohtonosti, statu-stva živi v zaprtih svetovih, ujetih v past loterije su migranta itd.).«(Sultana, 2021, str. 3). Pri inter-rojstva«. Tako je svoboda gibanja v današnjem sekcionalnosti se opiramo na prepletene sisteme svetu postala razslojevalni dejavnik (Bauman zatiranja in izkoriščanja, ki povečujejo ranljivost. 1998; Mezzadra in Neilson, 2013) in tiste skupi- ne, katerih spontana mobilnost velja za sumljivo, V tem poročilu bomo razkrili nekatera dejstva za so lahko predmet prisilne nemobilnosti (Musarò, strašljivimi naslovi o t. i. »podnebnih migrantih« 2019). Indeks potnih listov1 je dokaz velikih razlik s poudarkom na študijah primerov štirih državah. v mobilnosti po vsem svetu, pri čemer uvrstitev V poročilu se opiramo na dojemanje in življenj-na lestvici temelji na številu destinacij, do kate- sko realnost podnebno ranljivih ljudi v štirih dr-rih imajo njegovi imetniki dostop. Vse štiri države žavah iz študije primerov2 s ciljem združevanja iz študije primerov so na tem indeksu uvrščene njihovih stališč. V teh državah za ljudi, na katere zelo nizko. Medtem ko lahko denimo mlada ose- se osredotoča to poročilo, podnebna kriza ni gro-ba iz Evropske unije relativno preprosto potuje žnja v prihodnosti kot za številne evropske drža-po vsem svetu zaradi dela ali študija, s čimer si ve (čeprav se tudi tukaj vse pogosteje pojavljajo izboljša zaposlitvene možnosti ali bogati življenj- požari, suše in obalna erozija). Za ljudi v tem po-ske izkušnje, mladi iz teh območjih tega ne mo- ročilu je podnebna kriza realnost tukaj in zdaj ter rejo. terja pozornost in odziv politike takoj. A odzive politike, ki so raznoliki in uravnoteženi ter ne so- S ciljem »denaturalizacije« podnebne krize, ki jo dijo v narative o izrednih razmerah, s katerimi se pogosto upodabljajo kot naravno nesrečo, s či- tvega, da bodo ljudi, prisiljene v selitev, po krivem mer postanejo nevidni tako družbena in politična uokvirili kot grožnjo. 1. https://www.passportindex.org/ 2. S konceptom intersekcionalnosti opisujemo načine, kako se sistemi neenakosti, ki temeljijo na spolu, rasi, etnični pripa-dnosti, spolni identiteti, invalidnosti, razredu in drugih oblikah diskriminacije, »križajo« (CIJ - Center za intersekcionalno pravičnost). 4 SENEGAL ŠTUDIJA 1 v Saint-Louisu ©ElenaGiacomellio plaž onesnažuje omna količina smeti Ogr 5 SENEGAL ŠTUDIJA 1 Senegal je izjemno ekološko občutljiv in se so- Območja, vključena v študijo primera (Dakar in časno sooča z dvigom morske gladine, obalno St. Louis), smo izbrali namenoma, da bi zajeli erozijo, zasoljevanjem tal, viharji na morju ter nekatere kompleksnosti mobilnosti in povezavo izčrpavanjem staleža rib in izginjanjem biot- podnebne krize z zgodovinskimi vzorci mobilno-ske raznovrstnosti. V državi imajo veliko število sti. Podeželski migranti iz notranjih regij Sene-podnebno občutljivih gospodarskih dejavnosti, gala se selijo v mestna obalna območja zaradi vključno s kmetijstvom in ribištvom. To je posle- dela, pogosto v ribiškem sektorju, da bi financirali dica visoke gostote prebivalstva in koncentracije svoje kmetijske dejavnosti. V preteklosti sezon-skoraj vseh gospodarskih dejavnosti na obalnih ski, danes pa se zgodovinski vzorci mobilnosti območjih. Približno 65 % prebivalstva živi v obal- spreminjajo zaradi kombiniranih učinkov pod-nih območjih, poseljenost je večinoma koncen- nebne krize in socialno-ekonomskih strukturnih trirana okoli Dakarja in drugih mestnih območij. dejavnikov, ki uničujejo kmetijski vir preživetja. Senegal je glede na dvig morske gladine uvrščen Hkrati na lokalni ribiški sektor vplivajo urbaniza-kot osma najbolj ogrožena država. Čeprav ima cija, izseljevanje s podeželja in podnebna kriza. večina države tropsko podnebje, so severne regi- Ribiške skupnosti so tako hkrati vstopne in tranje Senegala (na območju Sahela) sušne. zitne točke za migrante iz notranjih podeželskih območij, pa tudi iz nekaterih sosednjih držav, ter izhodišče za nekatere, ki želijo imeti boljše življe- nje v Evropi. Ameth Sène Diagne na obisku svoje nekdanje vasi, ki jo je poplavilo morje v Langue De Barbarie (Saint-Louis) ©ElenaGiacomelli 6 Prebivališče v Khyar Yalli, zasilnem taborišču za ljudi, razseljene zaradi obalne erozije ©ElenaGiacomelli 1. METODOLOGIJA Raziskavo je izvedla interdisciplinarna razisko- valna skupina, ki je upoštevala kombinirani soci- Enomese ni ološki, kmetijski in prehranski sistemski pristop podnebni dnevnik ter človeško-geografske in pravne vidike. Pred terenskim delom je bila opravljena celovita teo- 30 udeležencev retična raziskava skupaj z intervjuji na daljavo s ključnimi deležniki. Terensko delo je maja 2021 izvedla raziskovalna skupina UNIBO v Dakarju in 4 fokusne skupine Saint Louisu, ki je sodelovala z dvema senegal- s po 5 do 10 udeleženci v vsaki skima moderatorjema. skupini Uporabljene so bile kvalitativne metode: 1. Enomesečni podnebni dnevnik (Giacomelli 35 poglobljenih in Walker, 2021): 30 udeležencev (15 s podeželja - St. Louis, 15 iz mestnih območij - intervjujev Dakar) 2. Fokusne skupine: 4 skupine (v vsaki 5-10 udeležencev različnega spola in starosti): 2 v Dakarju, 2 v Saint Louisu 3. Poglobljeni intervjuji: 35 7 2. IZSLEDKI RAZISKAVE • Preplet socialnih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov: podnebne spremembe; migracije; uničevanje okolja; urbanizacija itd.; • Podnebne spremembe poslabšajo že obstoječe razmere; • Podnebne spremembe kot diskurz hegemonije in vplivanja: tveganje za legitimizacijo trenutnega stanja, prenos politične odgovornosti in depolitizacija vprašanj mobilnosti = podnebne spremembe kot simptom, ne vzrok; • Posamezniki z najmanj socialnega/ekonomskega kapitala so najbolj izpostavljeni vplivu podnebnih sprememb; • Poglavitni dejavniki tveganja: podnebne spremembe; politično posredovanje; tuji sporazumi o ribolovu (predvsem z EU) – prilaščanje oceana; • Hitra in nenačrtovana urbanizacija, ki jo spodbuja naraščajoče izseljevanje s podeželja; • Pomanjkljivo ravnanje z odpadki (+ odlaganje odpadkov EU v Senegal); • Vzorci mobilnosti so se zaradi podnebne krize spremenili (večje notranje migracije s podeželja na obalna območja, kot sta Saint Louis in Dakar, nekateri gredo naprej na Kanarske otoke v Španiji). • Želja po pravični mobilnosti – oditi in se vrniti. Omejena s trenutnim mejnim režimom. Mamadou Khary Seck in njegova družina bivajo v Khyar Yalli po uničenju njihove hiše ob obali ©ElenaGiacomelli 8 2.1 SOVRAŽNO OKOLJE V Senegalu imajo veliko podnebno občutljivih Tall, 2015), a tudi nezakonitega kopanja peska za dejavnosti, vključno s kmetijstvom in ribištvom. gradnjo (Ndour et al., 2018). Suša je povzročila Podnebna občutljivost se še poslabša zaradi dej- tudi izgubo številnih dreves, ki so zagotavljala stva, da več kot 65 % prebivalcev Senegala živi zaščito ob obali. Prebivalci obalnih območij Se-na obalnih območjih, večina je koncentrirana negala kot so tisti, ki smo jih intervjuvali v tem okoli Dakarja in drugih mestnih območij (Ndour poročilu, živijo na kopnem, ki izginja pred njiho-et al., 2018). Obalna območja Senegala so izje- vimi očmi. Intervjuvanci so poročali, kako obalna mno okoljsko nestabilna in se soočajo z dvigom erozija in dvig morske gladine ne uničujeta zgolj morske gladine, obalno erozijo, zasoljevanjem fizične pokrajine, temveč tudi življenjske pogoje tal, onesnaženjem, viharji na morju ter izčrpava- in spomine. njem staleža rib in izginjanjem biotske raznovr- stnosti (Amara et al. 2019). Senegal je glede na St. Louis je še posebej dovzeten za podnebno dvig morske gladine uvrščen kot osma najbolj krizo, kar je tudi posledica njegove geografije. ogrožena država (Amara et al. 2019). V Senegalu Zgodovinsko središče mesta je na otoku reke Se- širjenje mestnih območij delno temelji tudi na ka- negal, na drugi strani Atlantskega oceana. Pred pitalističnem sistemu pridobivanja rudnin, ki ima Atlantikom ga ščiti polotok, znan kot La Langue korenine v kolonialni zgodovini in izkoriščanju Barbarie. Gre za ozek peščeni rtič, dolg skoraj 30 (Bernards, 2019, 2020). km. Zaradi dviga morske gladine ter dveh velikih in hudih viharjev leta 2017 in 2018, ki sta uničila hiše, je v Saint Louisu več kot 3.200 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. A okoljske razmere so 65 % se poslabšale tudi zaradi človeških posegov. Kot prebivalcev hitro rešitev za zaščito Saint Louisa pred nevar- Senegala živi na nostjo poplav zaradi bliskovito naraščajoče reke obalnih območjih so lokalne oblasti leta 2003 izkopale štirimetrsko prepreko oziroma kanal, ki je potekal skozi La Langue Barbarie. To je imelo dramatične posledi-Na obalno erozijo v Senegalu vplivajo tako narav- ce, predvsem ker je kanal deloval kot novo rečno ni procesi (naraščajoče valovanje, meteorološki ustje, ki se je hitro in občutno razširilo (Anthony, dogodki in dvig morske gladine) kot tudi člove- 2015). kova dejavnost, zlasti nenačrtovane migracije s podeželja in hitra urbanizacija, ki je bila večino- Ameth Sène Diagne, nekdanji poglavar vasi Doun ma posledica suše, ki je prizadela zaledje Sene- Baba Dieye, ki jo je zaradi nasipa preplavilo mor-gala v 70. letih prejšnjega stoletja (Gueye, Fall in je, ugotavlja: Niti ene hiše ni več! Ostala je ena stavba in do tja lahko prideš le s pirogo. “ Ameth Sène Diagne 9 Trdi, da je bilo avtohtono znanje spregledano, kar podnebnih dnevnikih iz Dakarja in Saint Louisa je imelo za posledico vsiljevanje tehnokratskega s številnimi fotografijami, ki prikazujejo poplave. znanja od zunaj – nasipa – kar je privedlo do iz- Kombinacija izjemno intenzivnih in obilnih pada-gube številnih življenj. vin, ki jih povzroča podnebna kriza, a tudi slabi drenažni in kanalizacijski sistemi v mestu hitre in Poplave predstavljajo eno največjih tveganj v Se- nenačrtovane urbanizacije. negalu. Dakar je še posebej izpostavljen popla- vam, predvsem zaradi velike poseljenosti mesta Posredovane fotografije razkrivajo širše vplive in in pomanjkanja načrtovanja (Gueye, Fall in Tall, vzroke podnebne krize ter povezave med urbani-2015). Poplave so bile skupna točka razprave v zacijo in podnebno občutljivostjo. 2.2 ODPADKI Ravnanje z odpadki je tako vedenjsko kot struk- Velika mesta, kot je Dakar, nimajo nobenih ure-turno vprašanje. Večina odpadkov je iz gospo- jenih sanitarnih odlagališč in skoraj 70 % trdnih dinjstev in ljudem primanjkuje infrastruktura za odpadkov se odlaga na nedovoljene deponije. odpadke, vendar je za upravljanje potreben tudi pristop od zgoraj navzdol (Hutson, 2021). Od- padki, pretežno plastika, a tudi oblačila, ležijo TRDNIH ODPADKOV vsepovsod, z izjemo turističnih plaž, ki so čudež- se odlaga na nedovoljene 70 % no očiščene navlake. To povzroča zdravstvene deponije in higienske težave ter je tudi problematično z vidika biotske raznovrstnosti oceana. Dejansko je v mestnih območjih vidna vse večja količina Ena največjih deponij v Afriki Mbeussbeuss je v odpadkov, kar vpliva tako na postopek odlaganja Senegalu. Mbeubeuss je odlagališče, zgrajeno in čiščenje vode kot tudi na odtekanje deževnice na vrhu gore smeti. Plastika je zelo vidna, a tudi (Armando, LVIA, intervju na daljavo). To je proble- oblačila: ostanki industrije hitre mode in njen matično tudi zaradi vpliva na morske organizme. škodljiv vpliv na okolje. V poročilu Fundacije Ellen MacArthur (2017) ocenjujejo, da se več kot polo-Odpadki so bili močno prisotni v podnebnih vica izdelkov hitre mode odvrže v manj kot enem dnevnikih iz Dakarja, kjer so se številni udeležen- letu. Medtem ko smo na globalnem severu priča ci odločili, da bodo posredovali fotografije sme- prizadevanjem za recikliranje in ponovno upora-ti, ki kazijo njihovo lokalno okolje. Prav tako so bo oblačil, se večina oblačil zbere in nato izvozi posredovali slike številnih čistilnih akcij in oza- v države, kot je Senegal, ki nimajo infrastrukture veščanja, da bi poskusili zajeziti tok odpadkov, zbiranja in na koncu večina teh oblačil konča na ki kvarijo podobo njihovih plaž in ulic. Razkrili odlagališčih (Ibid.), kot je Mbeubeuss. Dejansko so spremembe skozi čas na plažah, kot je Zaliv številne države članice EU še naprej pošiljajo Hann, ki je »bil nekoč na lestvici najlepših zalivov odpadke najbolj prizadetim ljudem in območ- sveta na drugem mestu« (Fakalè, Zaliv Hann, Da- jem (MAPA), vključno z državami, kot je Senegal, kar), danes pa je kraj, kjer zaradi onesnaženosti ki niso sposobne upravljati z lastnimi odpadki vode ni več možno plavati. Zaliv Hann je danes (Hutson, 2021). med najbolj onesnaženimi v Zahodni Afriki in je prva industrijska cona Zahodne Afrike, kjer je približno 70 – 80 % industrije Senegala (Lewis, 2016). 10 2.3 RIBIŠTVO V Senegalu predstavlja ribiški sektor poglavitni vir Podnebna kriza uničuje ribolovni ekosistem, saj delovnih mest na obalnih območjih, kot sta Dakar spreminjajoči se tokovi povzročajo selitev rib in St. Louis. Ocenjuje se, da ribiški sektor v Sene- drugam, prav tako obalna erozija, onesnaževa-galu posredno ali neposredno zaposluje 600.000 nje in prilaščanje oceana, kajti velike industrijske ljudi, kar je 15 % delovno aktivnega prebivalstva,3 ladje lovijo dražje ribe v skladu s sporazumi, ki jih vključno z več tisoč delovnimi mesti v obratih za je Senegal sklenil z državami globalnega severa, predelavo rib, kjer so večinoma zaposlene ženske vključno z Evropsko unijo (Kaczynski in Fluharty, (Daniels et al., 2016), in drugimi dejavnostmi, kot 2002; Allison et al., 2009; Daniels et al., 2016; je tržno delovanje, povezano z ribolovom. Okafor-Yarwood in Belhabib, 2020). Večja plovila, na katera se sklicuje, so industrij- ska plovila iz globalnega severa, vključno z drža- 600.000 LJUDI vami članicami EU. Prelov z velikimi industrijski- 15 % je zaposlenih v ribištvu mi vlečnimi mrežami prispeva k propadu malega ribolova. Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov je prav tako pomemben del problema v Senegalu (Daniels et al., 2016). Kot lahko vidite, je plaža preplavljena s smetmi, kar odganja ribe, ker ne morejo diha-ti. Če ribe ne morejo živeti v primernem okolju in v pravi temperaturi, se bodo presel- “ile drugam. Ribiči se morajo bolj potruditi, da ulovijo ribe, ki se selijo na območja, ki so domena velikih ladij. To je problem. Abdoulaye Diouf, Thiaroye sul mer, Dakar 3. https://spcsrp.org/en/senegal Sory Sène Fall med fokusno skupino, ki so jo z domačini v Saint-Louisu opravljali raziskovalci ©ElenaGiacomelli 11 2.4 MOBILNOST Mobilnost je že dolgo ključni element strategij Migracije s čolni so močno vezane na spol, veči-preživetja v Senegalu, zgodovinsko orodje za di- na migrantov je moških. Ženske o tem potovanju verzifikacijo dohodkov in prilagajanje okolju, ki ne razmišljajo, ampak upajo, da se bodo na pot ni bogato z viri. Vendar pa se je v zadnjih nekaj odpravili njihovi moški sorodniki ali partnerji ter desetletjih uničevanje okolja zaradi naravnih in tako pomagali podpreti družino. Večinoma se se- človeških posegov stopnjevalo, kar je povečalo lijo mladi moški. Medtem ko tistim z največ soci-ranljivost lokalnih gospodinjstev. Odseljevanje s alnega in ekonomskega kapitala ni treba tvegati podeželja proti mestnim središčem v Senegalu, življenje na tako nevarnem potovanju, je za finan-zlasti Dakarju, poteka od zgodnjih 60. let prejšnje- ciranje potovanja potreben določen ekonomski ga stoletja. Vendar pa ni neposredne povezave kapital. med obdobji suše in ritmom odhodov. Povezava med podnebno nestanovitnostjo in migracijami v Hkrati so se udeleženci zavedali nepravičnega mesta je, namreč, zapletena in pomembno je, da sistema nadzora meje, zaradi katerega so mož- se vključijo tudi drugi dejavniki ranljivosti (npr. nosti potovanja drugam izjemno omejene. Sis-liberalizacija kmetijske in trgovinske politike, po- tem nadzora meje jih drži na mestu in jih sili v manjkanje bančnih posojil, izguba pridelkov in nevarno potovanje čez Atlantik, pri čemer se omejena raznolikost virov) (Gueye, Fall in Tall, dobro zavedajo tveganj. Udeleženci so omenili 2015). To je v skladu z drugimi ugotovitvami (npr. nizko uvrstitev Senegala na indeksu potnih lis-Geddes et al., 2012), da zaradi velike vloge, ki jo tov4 (uvrstitev temelji na številu destinacij, do imajo ekonomski motivi, migracije lahko vplivajo katerih imajo njihovi imetniki dostop) in izjemno na okoljsko tveganje v mestih, kot je Dakar. omejevalni vizumski sistem s pretiranimi stroški (Sow, Marmer in Scheffran, 2016). Poleg tega zaradi nazadujočega ribiškega sek- torja nekateri ribiči menijo, da nimajo druge izbi- To pomeni, da so redne poti za migracije izje-re, kot da poskušajo nezakonito prečkati Atlant- mno omejene in ne dopuščajo veliko manevrske-ski ocean s pirogami (majhnimi lesenimi čolni) ga prostora za mobilnost. Številni so želeli imeti in najti boljše priložnosti v Evropi. Pomembno je preprosto možnost oditi (zaradi dela ali študija) opozoriti, da je to maloštevilna manjšina pretoka in se vrniti, a omejevalna narava vizumskega sis-ljudi. Večina migracij je notranjih. A za ribiče , ki tema je ustvarila razred »izključenih« (Sow, Mar-so izgubili vir preživetja, prepustne morske meje mer in Scheffran, 2016, str. 239), ki nimajo dosto-predstavljajo dejavnik »potega«. Kot je dejal ribič: pa do pravnih poti za vstop v EU. »Ribiči sledijo ribam: če gredo ribe v Evropo, po- tem gredo tudi ribiči tja.« Vprašanje vizumov je sprožilo živahne razprave v vseh fokusnih skupinah in vsi so se strinjali, kako zahtevna je ta pot. Pridobitev vizuma je »kot vzpon na goro«. To je pretežko in drago […] Vsi vedo, da je piroga slaba rešitev, a izbire ni. “ Omar 4. https://www.passportindex.org/ 12 3. UGOTOVITVE IN RE ITVE Podobe, ki smo jim priča v obalnih ribiških sku- družba, je na teh območjih Senegala osupljivo pnostih v okolici Dakarja in Saint Louisa, so po- očitna. dobe krajev, ki postajajo vse manj primerni za bivanje, pri čemer izzive in ovire predstavljajo Upoštevati je potrebno krožno naravo mobilnosti ekološka negotovost, utapljanje v odpadkih in iz podeželja v mesto, zapletenost uničenja ribo-nepravičnost glede mobilnosti. lovnega ekosistema in usodni vpliv na življenje ljudi zunaj ribiških skupnosti za gospodarstvo Lokalno prebivalstvo v ribiških skupnostih, ki za- Senegala, saj zagotavlja preživetje številnim. radi svojega marginaliziranega položaja znotraj neenake strukture moči svetovnega gospodar- V Senegalu lahko pogledamo izza ogledala kapi-stva ne more uveljaviti pravice do prostega giba- talističnega proizvodnega sistema in vidimo res-nja in posledično nima dostopa do rednih in var- nične uničujoče škodljive posledice nastale pod-nih migracijskih poti ter namesto tega tvega smrt nebne krize za ljudi in okolje. Tako kot pozivajo na nevarnih potovanjih čez Atlantik, da bi ubežalo okoljevarstveniki in aktivisti v tem poročilu, imajo neustrezni kakovosti bivanja. pravico živeti v varnem, čistem, zdravem in traj- nostnem okolju. Poleg tega zahtevajo tudi, da se Vendar pa ti tokovi, čeprav nevarni in tragični, uveljavi pravica do mobilnosti in okrepljene prav-predstavljajo manjšino, večina je notranjih. Niso ne poti za odhod in vrnitev, kar bi omejilo smrti ob neposredno povezani s podnebno krizo, temveč nevarnem prečkanju čez Atlantik. izvirajo iz številnih medsebojno povezanih dejav- nikov. Globalne razlike, ki jih je izpostavila kriza, so jas- no vidne v življenju prebivalcev v mestnih obalnih Škoda, ki jo povzročata sedanji model pridobiva- območjih Senegala, ki živijo na kopnem, ki izginja nja naravnih dobrin in kapitalistična potrošniška pred njihovimi očmi. Pregled ribiških čolnov na plaži Dakar ©ElenaGiacomelli 13 GVATEMALA ŠTUDIJA 2 toCuxil ©Rober Verapaz Alta Sechaj, skupnosti v oljnih palm v v nasado omna širite Ogr 14 GVATEMALA ŠTUDIJA 2 Gvatemala se dosledno uvršča na seznam dese- tohtonih ljudstev, in sicer 41,7 % Majev, 1,8 % Xin-tih držav, ki so najranljivejše za učinke podnebnih ca, in 0,1% Garifuna (mešani afriški in avtohtoni). sprememb. Podnebne spremembe imajo najhuj- še posledice v tropskem pasu, kjer so naravne nesreče čedalje hujše in pogostejše ter imajo PREBIVALCEV 44 % lahko tudi zaradi pomanjkanja sposobnosti dr- je iz avtohtonih ljudstev žave za prilagajanje podnebnim spremembam hude negativne učinke. Gvatemala leži v pol- vključno z sušnem območju, znanem kot suhi koridor, ki je še posebej ranljivo za podnebne spremembe. Poglavitna podnebna tveganja v suhem koridor- ju predstavljajo zlasti pogoste suše, prekomerne 41,7 % MAJI padavine in hude poplave, ki najbolj prizadenejo kmetijstvo in imajo hujše posledice predvsem na degradiranih območjih. 1,8 % XINCA Več kot polovica prebivalstva živi na podeželju in 0,1 % GARIFUNA med njimi jih 70 % živi v revščini. V departmaju Totonicapan njihov delež predsta- PREBIVALCEV PODEŽELJA 70 % vlja 98 % (INE 2018). živi v revščini PREBIVALCEV 98 % Podnebne spremembe poglabljajo njihove ob- vTotonicapanu je avtohtonih stoječe ranljive okoliščine, kot so revščina, po- manjkanje naravnih virov, nezanesljiva oskrba s hrano in podobno. Posledično so ljudje, ki delajo V Gvatemali so sprejeli številne pomembne ukre-z okoljem oziroma so od njega preživetveno od- pe za boj proti podnebnim spremembam. visni (npr. v kmetijstvu), bolj izpostavljeni učin- kom podnebnih sprememb in se nanje prilagaja- Leta 2009 so sprejeli številne politične strate-jo z migracijami. gije, med njimi Nacionalno politiko za boj proti podnebnim spremembam (MARN, 2009) in Na- V raziskavah smo se osredotočili na departma- cionalni akcijski načrt za boj proti podnebnim ja Totonicapán in Sololà, kjer se lokalno prebi- spremembam (PANCC) (CNCC, 2016). Namen valstvo preživlja z intenzivnim kmetovanjem. omenjenih ukrepov je zmanjšanje ranljivosti, iz-Oba predela Gvatemale nadalje trpita za hudimi boljšanje prilagodljivosti, zajezitev krčenja goz-posledicami ekstenzivnega krčenja gozdov, kar dov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v še povečuje njuno ranljivost za podnebne spre- okviru Okvirnega zakona na področju podnebnih membe. sprememb (CNCC, 2016). Poleg sprejetih naci- onalnih političnih strategij si številne nevladne Gvatemala je država številnih uradno priznanih organizacije na terenu z različnimi pobudami in kultur, jezikov in etničnih skupin ter treh avtohto- dejavnostmi, usmerjenimi v upravljanje naravnih nih ljudstev (Majev, Xinca in Garífuna). Po popisu virov, prizadevajo okrepiti odpornost Gvatemale prebivalstva leta 2018 je 43,56 % pripadnikov av- na učinke podnebnih sprememb. 15 Septembra 2016 je Kongres Republike Gvatema- Kljub temu da največji migracijski tokovi poteka-le sprejel Migracijski zakonik in s tem razveljavil jo v smeri ZDA, pa med njima ne obstaja noben Odlok 95-98. Novi kodeks vsakemu posamezni- konkretni sporazum, ki bi urejal migracije med ku podeljuje pravico do izseljevanja iz Gvatemale ZDA in Gvatemalo. Leta 2019 sta državi skleni-in priseljevanja vanjo ter pravico do začasnega li Sporazum o sodelovanju na področju azila, ki in stalnega prebivališča. Na regionalni ravni je ZDA omogoča, da lahko v Gvatemalo po pospeše-Gvatemala tudi pogodbenica Deklaracije o be- nemu postopku izžene prosilce za azil, ki nimajo guncih iz Cartagene iz leta 1984. Poleg tega je gvatemalskega državljanstva (zlasti iz Hondura-Gvatemala skupaj z ostalimi državami leta 2014 sa in San Salvadorja), ne da bi jim omogočila, da podprla Brazilsko deklaracijo in akcijski načrt, ki vložijo prošnjo za azil. Prosilci za azil posledično predvideva desetletno okrepljeno sodelovanje in tudi v Gvatemali nimajo dostopa do učinkovite-iskanje rešitev za razseljene osebe in osebe brez ga pravnega varstva in zaščite ter so se dejansko državljanstva (vključno za razseljene osebe za- prisiljeni odpovedati statusu prosilca za azil in se radi podnebnih sprememb in naravnih nesreč). morejo kljub utemeljenim strahovom pred prego-Od leta 2005 je Gvatemala tudi pogodbenica nom vrniti v domovino, kjer obstaja utemeljeno Konvencije o ustanovitvi skupnega vizuma za tveganje, da utrpijo resno škodo. (HRW, 2020). Centralno Ameriko za prost pretok tujih državlja- nov med republikami El Salvador, Honduras, Gva- temala in Nikaragva (C A4). Kmetovalec Matilde Alonzo pred poljem za gojenje ananasa v El Jocotillu ©RobertoCuxil 16 1. METODOLOGIJA Izsledki v tem poglavju so pridobljeni s kombina- cijo različnih metod in raziskovalnih faz. Najprej Enomese ni je bila opravljena teoretična analiza dokumentov iz znanstvene in sive literature ter povezana s podnebni dnevnik polstrukturiranimi intervjuji s ključnimi deležniki 30 udeležencev in strokovnjaki na področju migracij in okolja v Gvatemali. Intervjuji so potekali na daljavo prek sistemov za video klice (Skype, Zoom) junija in 4 fokusne skupine julija leta 2020. Rezultati so bili združeni z em- piričnimi podatki iz fokusnih skupin, podnebnimi s po 5 do 10 udeleženci v vsaki dnevniki in polstrukturiranimi intervjuji, ki jih je z skupini osebami, ki jih je podnebne kriza v departmajih Totonicapán in Sololá prizadela, izvedel Socialab aprila in maja leta 2021. 11 poglobljenih intervjujev Prav tako je specializirano podjetje Kantar-Mer- caplan aprila in maja leta 2021 s pomočjo repre- zentativnega vzorca prebivalstva v departmaju Totonicapán izvedlo naslednjo raziskavo: 400 raziskav 1. Enomesečni podnebni dnevnik (Giacomelli v gospodinjstvih in Walker, 2021): 30 udeležencev (15 iz podeželja, 15 iz mestnih območij). 2. Fokusne skupine: 4 skupine (v vsaki 5-10 udeležencev različnega spola in starosti), 2 iz mestnih območij (Guatemala city) in 2 s podeželja (1 v vaseh Chuicullil in Nahualá, v departmaju Sololá in 1 v vasi Vásquez, v departmaju Totonicapán). 3. Poglobljeni intervjuji: 11 udeležencev 4. Raziskava v gospodinjstvih: 400 gospodinjstev, moški in ženske v starosti od 18 do 65 let, predstavniki podeželskega prebivalstva departmaja Totonicapán, ki imajo izkušnje s podnebnimi spremembami in/ali imajo družinskega člana migranta v istem gospodinjstvu. 17 2. IZSLEDKI RAZISKAVE • Preplet uničevanja okolja in podnebne krize: • Krčenje gozdov, neučinkovito ravnanje z odpadki in pomanjkanje vode so glavni izzivi, povezani z uničevanjem okolja • Glavni oteževalni dejavniki in razlogi za uničevanje okolja so predvsem množična pridelava monokultur (sladkornega trsa in palmovega olja) za izvoz, pomanjkanje političnih ukrepov in zavez, zlasti na lokalni ravni • Nenadzorovana urbanizacija • Nestanovitnost padavin (poplave in suše) predstavlja velik razlog za zaskrbljenost v povezavi s podnebnimi spremembami • Za podobne spremembe je zlasti odgovorna nacionalna vlada, ki sledi interesom velikih (včasih tudi tujih) podjetij in ohranja korupcijo • Posamezniki so za podnebne spremembe odgovorni s svojimi vsakodnevnimi dejanji zaradi pomanjkanja ozaveščanja o podnebnih spremembah • Posledice: • Manjša pridelava poljščin in hrane za male kmete • Obstaja dojemanje, da niso pripravljeni na nepričakovane pojave in dogodke • Razlogi za migracije so ekonomski – pomanjkanje delovnih mest in boljše možnosti za življenje v mestih. Podnebne spremembe se ne štejejo za poglavitni razlog za migracije, ampak za enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo željo po spremembi. 18 2.1 SOVRAŽNO OKOLJE Gvatemala je ena izmed najranljivejših regij na svetu. Prebivalstvo je priča vsem vplivom podnebnih sprememb, od silovitih tropskih viharjev do potresov ter podneb- “nih sprememb, ki zlasti negativno vplivajo na pridelavo hrane. Luisa, lokalna raziskovalka Gvatemala je zaradi svoje geografske lege in na- Izsledki raziskave so razkrili, da za prebivalstvo v ravnih danosti zelo dovzetna za tropske viharje, departmaju Totonicapán največjo grožnjo pred-nevihte in ostale ekstremne podnebne pojave, do stavljajo vročinski valovi (31,4 % intervjuvan-katerih pride predvsem v suhem koridorju. Pojav cev verjame, da so vročinski valovi zelo verjetni El Niño ranljivost regije samo še poglablja, zlas- oziroma skoraj gotovi vremenski pojavi), sledijo ti s pogostimi hudimi sušami v vzhodnem delu poplave (21,7 %) in suše (12,0 %). Za prebivalstvo Gvatemale. Podnebne spremembe so globoko je tveganje poplav najmanj verjetno. Poleg tega posegle v trajanje letnih časov, za katere so zna- verjamejo, da so se vročinski valovi najbolj okre- čilne padavine. V določenih predelih države so pili v zadnjih 5 letih (35,8 % intervjuvancev). zabeležili zmanjšanje pretoka površinskih voda za 10 do 50 odstotkov, kar pa s pričakovanim dvigom temperature ozračja in pričakovanim zmanjšanjem padavin pomeni zmanjšano oskr- bo z vodo za prebivalstvo, namakanje in človekov razvoj. Vas El Jocotillo v Villa Canales nenehno ogrožajo gozdni požari in krčenje gozdov ©RobertoCuxil 19 2.2 (SLABO) UPRAVLJANJE NARAVNIH VIROV OBSTOJEČE PROBLEME LE ŠE POSLABŠUJE Hitra in nenadzorovana urbanizacija v mestnih Številni intervjuvanci in fokusne skupine verja-območjih je s posledičnim kopičenjem odpadkov mejo, da je takšen odnos do odlaganja odpadkov in slabim ravnanjem z odpadno vodo velik razlog problematičen. S kopičenjem odpadkov se pog-za zaskrbljenost v mestih. Na podeželju pa se pre- labljajo učinki nepričakovanih hudih poplav, ki jih bivalstvo sooča s še hujšimi izzivi. Krčenje gozdov slaba kanalizacija še dodatno poslabšuje. Zaradi in pomanjkanje vode ogrožata prebivalstvo na po- pomanjkanja kanalizacijskih sistemov v števil-deželju (Gleditsch et al. 2006, Brown in Funk 2008, nih regijah in z odtekanjem odpadnih voda med Hanjra in Qureshi 2010). Njihov položaj pa še do- poplavami v vodna telesa (kot so reke in morje) datno poslabšuje živilsko predelovalna industrija se poglabljajo resna tveganja za zdravje ljudi in z množično pridelavo monokultur, s čimer spod- okolje. Lokalnim in regionalnim oblastem po na-kopava zanesljivo in varno oskrbo s hrano ter var- ših ugotovitvah prebivalstva ni uspelo obvestiti in nost ljudi, zlasti pa varnost avtohtonih ljudstev, ki ozavestiti o dobrih praksah ravnanja z odpadki. živijo na podeželju in nimajo zadostnega dostopa do strategij za blaženje podnebnih sprememb in Voda – v Gvatemali ima okrog 58 % prebivalstva prilagajanje nanje (Barnett in Adger, 2007). dostop do vode po ceveh v lastnih gospodinj- stvih. 27,5 % iz vzorca vprašanih je poročalo o Prakse odlaganja odpadkov niso trajnostne in pomanjkanju pitne vode. okolju prijazne. Polovica prebivalcev v Totoni- capánu odpadke sežiga (50,48 %), medtem ko je na nacionalni ravni stopnja sežiganja le malo GOSPODINJSTEV Z DOSTOPOM nižja (42,79 %). Samo 10,2 % gospodinjstev upo- 58 % do pitne vode rablja komunalne oziroma zasebne storitve ravnanja z odpadki, a po drugi strani in v nasprotju z od tega jih je nacionalnim povprečjem (6,82 %) gospodinjstva IZKUSILO pomanjkanje v Totonicapánu odpadke veliko bolj reciklirajo 27,5 % vode v zadnjih 12 mesecih oziroma kompostirajo (23,26 %) (INE 2019). 50,48 % Vodni viri se v Gvatemali uporabljajo predvsem v kmetijstvu (59,5 %), gospodinjstvih (18,0 %) in za 42,79 % proizvodnjo električne energije (15,4 %) (MARN, 2016). UPORABA VODNIH VIROV: SEŽIG ODPADKOV SEŽIG ODPADKOV 7,1 % v Totonicapánu na nacionalni ravni DRUGO 15,4 % 23,26 % ENERGETIKA 6,82 % 18,0 % GOSPODINJSTVA 59,5 % RECIKLIRANJE RECIKLIRANJE KMETIJSTVO v Totonicapánu na nacionalni ravni 20 Pridelki, namenjeni izvozu – sladkorni trs, palmo- Poleg kmetijstva tudi širjenje rudarstva še po-vo olje in bananovci – skupaj zavzemajo 71 % slabšuje že tako čezmerno rabo vode, kar povz-celotne namakane površine in za pridelavo upo- roča dodatne motnje in odklone na rekah, izgubo rabijo 69 % celotne količine vode za namakanje pridelka in škoduje priobalnemu ribolovu, po- (Solano Garrido in Ochoa 2019). leg tega pa celotne skupnosti izgubljajo dostop do vode. Nadalje smo priča tudi zakonitemu in nezakonitemu razlaščanju zemljišč (PNUD 2016), SLADKORNI TRS, PALMOVO OLJE IN BANANOVCI kar odraža splošno slabo upravljanje naravnih virov v Gvatemali. Mali kmetje se na podežel-CELOTNE NAMAKANE 71 % ju zaradi neustrezne oskrbe z vodo soočajo s POVRŠINE pomanjkanjem vode in suhimi tlemi na svojih obdelovalnih površinah. Politični organi na na- CELOTNE KOLIČINE VODE 69 % cionalni in lokalni ravni pa niso sprejeli ustreznih ZA NAMAKANJE ukrepov in zavez za učinkovito in trajnostno up- ravljanje naravnih virov. Izkoriščevalski delovni pogoji na plantažah sladkornega trsa na južni obali Gvatemale ©Valeria Leiva 21 2.3 NEENAKOSTI IN RANLJIVOSTI, POVEZANE S SPOLOM IN ETNIČNO PRIPADNOSTJO V Gvatemali obstaja velika stopnja horizontalnih Samo 37 % žensk je uradno zaposlenih na trgu (in vertikalnih) neenakosti glede na etnično pripa- dela (v primerjavi s 85 % moških), 27 % je samo-dnost (Thorp, Caumartin in Gray-Molina, 2006) in zaposlenih oziroma je ustanovilo svoje lastno spol. Te neenakosti so bile omenjene tudi v inter- podjetje in 28 % jih ima dostop do finančnih trgov vjujih na daljavo in na terenu. Juan José Hurtado (v primerjavi s 66 % moških) (INE 2020b). Paz y Paz omenja »rasistično in diskriminatorno strukturo države, ki omogoča in opravičuje izko- Ženske se poleg tega soočajo s številnimi ovirami riščanje avtohtonega prebivalstva« (Juan José pri dostopu do socialnih storitev, kot je izobraže-Hurtado Paz y Paz, direktor združenja Pop No’j). vanje in zdravstvo, ter so pogosteje žrtve nasilja. Škoda, ki jo povzročijo naravne nesreče, nepos- Avtohtono prebivalstva pogosto ni enakovredno redno prizadene najbolj ranljive dele prebivalstva, zastopano v nacionalnih in lokalnih strukturah se pravi starejše, ženske, predvsem avtohtone odločanja, zato imajo posledično tudi neenak ženske, otroke in zlasti podeželsko prebivalstvo. dostop do zdravstva, izobraževanja, zdrave in hranljive hrane ter delovnih mest. Ženske se soo- čajo z diskriminacijo v izobraževanju, na trgu dela in na splošno pri dostopu do javnih storitev, kar posledično še bolj poglablja njihovo ranljivost. URADNI TRG DELA: 37 % ŽENSK ZAPOSLENIH 27 % ŽENSK SAMOZAPOSLENIH 85 % MOŠKIH OZ. JE USTANOVILO ZAPOSLENIH LASTNO PODJETJE MOŠKIH IMA DOSTOP ŽENSK IMA DOSTOP 66 % DO FINANČNIH TRGOV 28 % DO FINANČNIH TRGOV 22 2.4 MOBILNOST PREBIVALSTVA V GVATEMALI: VZORCI IN TRENDI Priseljevanje: 3,25 % vzorca raziskave se je rodilo Izseljevanje: 10 % prebivalstva, zajetega v vzorcu izven departmaja Totonicapán,5 med njimi se jih raziskave, (skladno z nacionalnimi podatki) poro-je 53,8 % priselilo v regijo pred letom 2010 in 42,2 ča, da sami oziroma njihovi sorodniki nekaj časa % se jih je priselilo zaradi razlogov, povezanih z v letu za določeno obdobje živijo in delajo drugje. iskanjem delovnega mesta. Večina (75 %) se jih je preselila za manj kot 4 me- sece: 22,5 % se jih je izselilo v tujino in 77,5 % se jih je preselilo znotraj Gvatemale, pogosto v večja mestna središča (60 %). VZOREC RAZISKAVE določeno obdobje leta VZOREC RAZISKAVE 10 % ŽIVIJO/DELAJO DRUGJE ROJENIH IZVEN 3,25 % od tega TOTONICAPÁNA SE JIH PRESELI ZA od tega se jih je 75 % MANJ KOT 4 MESECE TRAJNO PRESELJENIH 3 % v preteklih 10 letih 5,8 % PRISELILO PRED 2010 IZSELJENIH 22,5 % V TUJINO PRESELJENIH 77,5 % ZNOTRAJ DRŽAVE 42,2 % PRISELILO ZARADI ZAPOSLITVE 5. Vzorec raziskave je zajel izključno prebivalstvo iz Totonicapána. 23 2,75 % prebivalstva, zajetega v vzorcu raziskave, Načrti v prihodnosti: Ko smo jih vprašali, ali se ima družinskega člana, ki se je v zadnjih 10 letih v bližnji prihodnosti nameravajo izseliti iz kraja stalno preselil zaradi dela. 72,7 % stalnih migran- svojega trenutnega prebivališča, jih je samo 7,2 % tov je moških in 27,3 % žensk. dejalo, da so se pripravljeni preseliti. V nadaljeva- nju sledijo glavni razlogi za preselitev. VZOREC RAZISKAVE PRESELJENIH ZARADI DELA 2,75 % SE NAMERAVA PRESELITI iz kraja svojega trenutnega 7 % v preteklih 10 letih prebivališča od tega Med njimi so bili trije razlogi, ki so dosegli najviš- 27 % 73 % jo stopnjo soglasja (od 1 »v celoti se ne strinjam« ŽENSK MOŠKIH do 10 »v celoti se strinjam«): • Pomanjkanje ponudb za podporo v kmetijstvu in življenju na podeželju (povprečje: 4,86) • Zgodbe o uspehu ostalih migrantov (6,03) • Pomanjkanje možnosti za doseganje osebnih ciljev (7,01) Velike količine pesticidov, ki jih velike monokulturne industrije odvržejo v vodo, povzročijo več ekocidov ©ValeriaLeiva 24 Revščina in brezposelnost sta bili omenjeni med Čezmejne migracije potekajo zlasti proti jugu najpogostejšimi razlogi za notranje in mednaro- Mehike v obliki začasnih kmetijskih migrantov dne migracije, se pravi migranti pogosto pripada- za nizko plačana delovna mesta in v smeri proti jo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. ZDA, ki je za migrante najbolj zaželena medna- rodna destinacija. Zaradi geografske bližine obeh Zdi se, da spol in starost nista (odločilna) dejav- držav so migracije v ZDA v zadnjih 30 letih pos-nika, ki bi poganjala migracije: tale pomemben družbeni in gospodarski pojav.6 Odrasli še vedno predstavljajo večino izseljencev (okrog 80 % moških in 20 % žensk), vendar pa se »Ženske in moški, dekleta in fantje, mladi in je delež otrok brez spremstva in s spremstvom v stari, vsi si želijo boljše življenje.« zadnjih letih prav tako povečal. “ Maria - 53, gospodinja, Uspešne migracije po eni strani spodkopavajo kmetovalka, aktivistka družinske vezi in se nanje gleda kot nekaj nega-tivnega, vendar pa predstavljajo velik vir podpore Kar zadeva naravo migracijskih vzorcev, je iz li- za družinske člane, ki so ostali doma. V intervjujih terature in intervjujev razvidno, da je večina se- so vprašani namreč poudarili, da imajo nakazila, litev prebivalstva notranjih, se pravi znotraj dr- ki jih migranti pošiljajo družini, zelo pomembno in žave, tj. iz ene podeželske skupnosti v drugo. pozitivno vlogo za celotno družino in družbo ter Ljudje se selijo začasno in za stalno: (sezonska gospodarstvo v Gvatemali. delovna mesta na plantažah sladkornega trsa in kave). Pridelava monokultur je gonilo sezonskih Vse od leta 2004 pa se iz drugih držav nazaj v notranjih migracij, zlasti med avtohtonim prebi- Gvatemalo prisilno vračajo številni izseljenci. Po valstvom. Mladi imajo drugačne življenjske cilje, podatkih IOM se migranti, ki so se morali prisilno povezane z osebnim razvojem, ki so poglavitni vrniti nazaj domov, srečujejo s številnimi prepre-razlog za njihovo preseljevanje v prestolnico Gu- kami pri ponovnem vključevanju v družbo, imajo atemala City. omejene možnosti na trgu dela ter omejen dostop do socialnih storitev in posojil. Zato se velikokrat V Gvatemali se je urbana populacija v zadnjih 60 zadolžijo in v začaranem krogu se poskušajo po-letih povečala z 31 % (1960) na 51,8 % (2020) ce- novno izseliti, kar z vsakim neuspelim poskusom lotnega prebivalstva (Svetovna banka, 2017). običajno še poslabša njihov ekonomski in soci- alni položaj, saj so stroški, povezani z izseljeva- njem in deportacijo, zelo visoki. POVEČANJE URBANE POPULACIJE z 31 % (1960) na 52 % (2020) 6. Po podatkih IOM je letni znesek nakazil v letu 2016 v Gvatemalo predstavljal 7,27 milijard USD, in sicer 97,1 odstotkov nakazil Gvatemalcev, ki so živeli v ZDA (IOM, nakazila v Gvatemalo - 97 odstotkov iz ZDA: študija IOM, 17. februar 2017). V letu 2020 so se nakazila povečala za 7,9 odstotkov in so predstavljala 14,6 odstotka nacionalnega BDP-ja. Glej tudi, 2021 Investment Climate Statements: Gvatemala, https://www.state.gov/reports/2021-investment-climate-statements/guatemala/. 25 2.5 PREPLETENOST OKOLJA/PODNEBNIH SPREMEMB IN MIGRACIJ Večina intervjuvancev se je označila za »okoljske tudi odločilna gonilna sila za preseljevanje. Poleg migrante«, ki se znotraj države seli iz podeželja tega so intervjuvanci poudarili tudi tesno pove-na podeželje v iskanju boljšega delovnega mes- zavo med avtohtonimi skupnostmi, podnebnimi ta in boljših življenjskih pogojev« (Luis Rodri- spremembami in migracijami. Avtohtono prebi-guez, ustanovitelj in direktor GuateAmbiente). V valstvo se v primerjavi z neavtohtonim sooča z Gvatemali »podnebne spremembe poglabljajo nesorazmerno hudimi učinki podnebnih spre- že obstoječe migracijske tokove« (Laura Hurta- memb. do, nacionalna direktorica ActionAid). Na takšen način podnebne spremembe zaostrujejo ostale Poleg tega se avtohtono prebivalstvo v zadnjih strukturne dejavnike v Gvatemali, kot je revščina, desetletjih zaradi porasta pridelave monokultur in delujejo kot multiplikator ranljivosti. Podneb- in rudarstva (kovin) spopada tudi z učinki pre-ne spremembe niso izključno gonilo za migracije, komernega izkoriščanja zemljišč (van de San-temveč eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na po- dt, 2009). Vse skupaj pa je ustvarilo začaran sameznikovo željo po preseljevanju. krog, ki uničuje okolje in pospešuje podnebne spremembe ter poglablja socialne in okoljske Za Gvatemalo so zaradi različnih in medsebojno posledice za avtohtona ljudstva in ozemlja. Po-prepletenih vzrokov za preseljevanje lokalnega sledično so se številni, večinoma avtohtoni po-prebivalstva značilni mešani migracijski tokovi deželski prebivalci, prisiljeni preseliti. Okoljski in (tako kratkoročni kot dolgoročni, notranji in zu- ekonomski izzivi so med seboj tesno preplete-nanji). Omenjeni preplet vzrokov za preseljevanje ni, posamezniki, ki so v tem začaranem krogu, pa tudi povečuje število prebivalstva, ki v migra- pa zaradi prepletenosti učinkov niso prepoznali cijah vidijo strategijo za blaženje svoje ranljivo- potrebe po oblikovanju mednarodnega instru-sti. Podnebni pretresi, kot so poplave, so lahko menta pravnega varstva. KAKO PODNEBNE SPREMEMBE VPLIVAJO NA POSAMEZNIKOVO ŽELJO PO IZSELJEVANJU IN PRESELJEVANJU? Vsekakor, podeželsko prebivalstvo je prisiljeno zapustiti skupnost in v iskanju delovnega mesta oditi v prestolnico Guatemala City in ostale države, zlasti v ZDA. Ven- “dar pa je v zadnjih letih ogromno ovir za izseljevanje v ZDA. Migracije so pomagale številnih skupnostim v Gvatemali, kajti pri nas ni dovolj možnosti za preživetje. Zla-gala bi se vam, če bi vam dejala da mi migranti na določen način niso pomagali v življenju. Življenje na podeželju je boj za preživetje. Velikokrat se moramo preseliti v mesto, da najdemo zaposlitev, kljub temu da je delo resnično slabo plačano. In tisti, ki ne uspejo v mestih, morajo poiskati druge možnosti. Maria, 53, gospodinja, kmetovalka in aktivistka 26 3. UGOTOVITVE IN RE ITVE Podnebne spremembe povečujejo nepredvidlji- ostale zgodovinske vzorce, značilne za migracij-vost podnebnih vzorcev in poglabljajo podnebno ske tokove, ki istočasno so in niso dejavniki za nestanovitnost z nepredvidljivimi in nerednimi migracije. vzorci padavin in skrajnih podnebnih pojavov (zlasti poplav in vročinskih valov), kar hudo vpli- Intervjuvanci so tudi potrdili, da migracije ne va na gospodinjstva, ki so za preživetje odvisna predstavljajo linearnega procesa, temveč pote-od vremena. kajo v dveh stopnjah: iz podeželja v mesta in po- tem iz mesta ter sčasoma, vendar manj pogosto, V Gvatemali smo zaradi številnih razlogov tudi v tretje države, zlasti v Mehiko in ZDA. priča uničevanju okolja na podeželju. Glavni raz- logi za uničevanje okolja so osiromašenje in iz- Razlogi za migracije so predvsem ekonomski – koriščanje naravnih virov, zlasti zaradi množične iskanje boljših možnosti za življenje in pomanj-pridelave monokultur in krčenja gozdov. Večina kanje delovnih mest. Podnebne spremembe se okoljskih migracij poteka v notranjosti države in ne štejejo za poglavitni razlog za migracije, am-zadevajo pretežno podeželsko prebivalstvo, ki se pak za enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na po-stalno oziroma začasno seli zaradi sezonske- sameznikovo željo po spremembi. ga dela na plantažah kave in trsnega sladkorja. Obstajajo tesne povezave med avtohtonim pre- Intervjuvanci so izrazili potrebo po boljšem ob-bivalstvom, podnebnimi spremembami in migra- veščanju in ozaveščanju o okolju ter potrebo po cijami. Avtohtono prebivalstvo se, v primerjavi okrepljenem sodelovanju skupnosti za varstvo z neavtohtonim, sooča z nesorazmerno hudimi okolja. Zahtevajo tudi doslednejše izvajanje za-učinki podnebnih sprememb. Poleg tega ne sme- konodaje na področju gospodarjenja z vodami, mo pozabiti na sam nadnacionalni kontekst odlaganja odpadkov in rabe zemljišč, zlasti v po- (zlasti dvostranske odnose z Mehiko in ZDA) ter vezavi s pridelavo monokultur. Posledice dolgega obdobja padavin in poplav v vasi Huehuetenango ©SergioLópez-SenderMérida 27 KAMBOD A ŠTUDIJA 3 ©RounRyv ekosistemo eminjanje spr mokrišč in v izsušite očajo vzrpo Penhu Phnom v gradbišča vilna Šte 28 KAMBOD A ŠTUDIJA 3 KAMBOD A Kambodža se dosledno uvršča med deset držav, socio-ekonomskih dejavnikov pa so kmetijski viri ki so najbolj ranljive za podnebne spremembe, preživetja vse bolj omejeni, je veliko Kambodžan-predvsem zaradi pomanjkanja prilagoditvene cev prisiljenih v selitev. zmogljivosti. Ostaja izjemno dovzetna za pod- nebne spremembe, saj je velik del prebivalstva Na izbranem območju Battambang se ljudje se- še vedno pogojen s kmetijskim in ribiškim sek- lijo pretežno na Tajsko, pogosto nezakonito, s torjem, ki sta predvsem odvisna od padavin, pre- čimer se povečuje tveganje za izkoriščanje. Protežno podeželsko prebivalstvo pa je za hrano, vinca Battambang vzdolž zahodne meje meji na stanovanje in dohodek v veliki meri odvisno od Tajsko. Na vzhodnem koncu je povezana z je-naravnih virov, zaradi česar je zelo občutljivo za zerom Tonle Sap. Kmetijstvo, odvisno od pada-podnebne spremembe. Država ima eno najhitreje vin, predstavlja najpomembnejšo gospodarsko rastočih gospodarstev na svetu, vendar pa je bila dejavnost. Udeleženci raziskave se večinoma rast med prebivalstvom zelo neenakomerna, za- ukvarjajo s kmetijstvom, dodatno zaslužijo z ri-njo je značilno vsesplošno prisvajanje zemljišč, bolovom, kar je odvisno od tega, kako blizu jeze-znatno uničenje okolja ter marginalizacija revnih, ru so. Battambang je izpostavljen velikemu tve-manjšinskih in avtohtonih ljudstev. Številni Kam- ganju zaradi suše in srednjemu tveganju zaradi bodžanci bi raje ostali v Kambodži, bližje druži- poplav, zlasti zaradi obilnih padavin, a tudi slabo nam, a ker v urbanih območjih države ni dovolj načrtovanih drenažnih sistemov in povečane ur-zaposlitvenih možnosti, zaradi podnebne krize in banizacije. G. Chem Oern, ribič in nekdanji migrant, zjutraj išče ribe v reki Sangke v okrožju Pouk (Siem Reap) ©RounRy 29 Čiščenjei budističnega samostana, potem ko ga je prizadela poplava v Battambongu ©RounRy 1. METODOLOGIJA Izsledki izhajajo iz kombinacije različnih metod in raziskovalnih faz. Najprej je bila opravljena te- Enomese ni oretična raziskava dokumentov iz znanstvene in podnebni dnevnik sive literature v povezavi s polstrukturiranimi in- 30 udeležencev tervjuji na daljavo (prek sistema za video klice) s ključnimi deležniki in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z migracijami in/ali okoljem v Kambodži, junija in julija 2020. Rezultati so bili združeni z empirični- 1 fokusna skupina mi podatki iz fokusnih skupin, podnebnimi dnev- s 5 do 10 udeleženci niki in polstrukturiranimi intervjuji, ki jih je izvedla Kraljeva univerza v Phnom Penhu (RUPP) julija in avgusta 2021. 12 poglobljenih Prav tako je specializirano podjetje Angkor Rese- arch septembra 2021 izvedlo raziskavo v gospo- intervjujev dinjstvih. 1. Enomesečni podnebni dnevnik (Giacomelli in Walker, 2021): 30 udeležencev. 250 raziskav 2. Fokusne skupine: 1 skupina (5-10 udeležencev različnega spola in starosti) v gospodinjstvih 3. Poglobljeni intervjuji: 12 udeležencev. 4. Raziskava v gospodinjstvih: 250 gospodinjstev, moški in ženske, stari od 18 do 65 let, z nekaj izkušnjami z migracijami 30 2. IZSLEDKI RAZISKAVE • Prepletenost uničevanja okolja zaradi socialnih in naravnih vzrokov ter podnebne krize: • Krčenje gozdov zaradi • izsekavanja gozda s strani velikih korporacij – pogosto nezakonito • širjenja kmetijskih zemljišč s strani kmetov • korupcije in slabega upravljanja / varstva gozdov • slabega izvajanja zakonodaje • Spremenljivost padavin (tako poplave kot suše) se je izkazala kot eden glavnih problemov v zvezi s podnebnimi spremembami • Pomanjkanje prilagoditvene zmogljivosti predstavlja velik problem • Zmanjšanje poplav na poplavnih ravnicah • Posledice: • Zmanjšanje pridelave poljščin/proizvodnje rib za male kmete • Dojemanje, da sploh niste pripravljeni na spopadanje z nepredvidenimi dogodki • Zadolženost: zaidejo v cikel dolga pri mikrofinančni industriji (MFI), kar je pereče vprašanje, pogosto povezano z migracijami. • Zaradi vpliva suše in nepredvidljivega vzorca padavin se družine soočajo s prehransko in dohodkovno negotovostjo • Poslabšana dinamika med spoloma, babice ostanejo z otroki, za katere skrbijo, ko se starši zaradi dela selijo na Tajsko. To privede do socialnih pritiskov in težav za družine. • Migracije so predvsem zaradi ekonomskih razlogov – iskanja možnosti za boljše življenje in pomanjkanja delovnih mest. Podnebne spremembe ne predstavljajo avtonomne gonilne sile za migracije, temveč so element, ki vpliva na individualno željo/potrebo po iskanju alternativnega vira dohodka poleg kmetijstva. • Večina ljudi bi raje ostala v Kambodži, vendar meni, da ni dovolj zaposlitvenih možnosti, zato iščejo delo na Tajskem, pogosto ne po zakonitih poteh, kar je lahko drago in zapleteno, s tem se poveča tveganja za delavce migrante, ki so bolj izpostavljeni izkoriščanju. Pon Pinn, 30, kuha kosilo na svojem domu po jutranji delovni izmeni v Phnom Penhu ©RounRy 31 2.1 SOVRAŽNO OKOLJE Glede na izsledke raziskave se 64 % gospodinj- Skoraj polovica intervjuvancev v vzorcu (42,5 %) stev med drugimi viri dohodka zanaša na prodajo je poročala, da so doživeli več kot eno naravno kmetijskih in ribiških proizvodov, 42,9 % pa jih je nesrečo zaradi neurij, poplav, vročinskih valov in kot glavni vir pitne vode navedlo deževnico (sle- suše. Podrobneje: 20,5 % je poročalo, da so jih dijo površinske vode z 12,6 %). prizadela neurja, 59,1 % poplave, 22,4 % vročinski valovi in 48,8 % suše. VZOREC RAZISKAVE VZOREC RAZISKAVE PRODAJA KMETIJSKIH DOŽIVELI VEČ KOT ENO 64 % IN RIBIŠKIH PROIZVODOV 43 % NARAVNO NESREČO 43 % UPORABLJA NEURJA DEŽEVNICO 21 % kot vir pitne vode POPLAVE 60 % 13 % UPORABLJA POVRŠINSKE VODE VROČINSKI VALOVI kot vir pitne vode 22 % Žal je 23,2 % vzorca poročalo, da v zadnjih 12 me- SUŠE secih v povprečju skoraj 4 mesece ni imelo dovolj 49 % pitne vode (3,9), medtem ko je 13 % intervjuvan- cev dejalo, da v povprečju več kot 4 mesece (4,2) niso imeli dovolj hrane. Vsi intervjuvanci na daljavo so kot pomemben VZOREC RAZISKAVE problem izpostavili pomanjkanje zemljišč. Veči- na gospodinjstev ima majhne parcele, ki ne za- NIMA DOVOLJ VODE dostujejo za preživetje, zlasti zaradi povečanih 23 % 4 mesece vplivov podnebnih sprememb in vse večjih dru- žin. Prilaščanja zemljišč in potreba po odprodaji NIMA DOVOLJ HRANE zemljišč zaradi dolgov, nastalih zaradi kritja nuj- 13 % več kot 4 mesece nih stroškov oziroma stroškov migracije, prav tako povzročajo zaskrbljenost. Mislim, da bi moral iti na Tajsko, saj moja družina nima zemlje za pridelavo riža. Od-ločil sem se, da se ne bom več učil, kajti nimam denarja, da bi vsak dan hodil v šolo. “ Chea Seila, 21 32 2.2 GOSPODARJENJE Z VODO IN NAMAKANJE Udeleženci raziskave so odvisni od poplavnega neurejene človeške dejavnosti okoli jezera (Pool pulza vodnega sistema jezera Tonle Sap. Reka et al., 2019; Eyler in Weatherby, 2019; Sourn et al., Tonle Sap, ki je edinstvena med vsemi rekami 2021; Chua et al, 2021). na svetu, ima dvosmerni tok, odvisno od letne- ga časa. Vsako monsunsko sezono se z obilnimi Kot ugotavljajo udeleženci, se poplavni impulz padavinami tok obrne, pri čemer voda, ribe in rib- vodnega sistema spreminja tako v smislu zmanj-ja jajčeca iz rečnega sistema Mekong potujejo v šanja števila dni poplavnih dni kot vodostaja. jezero, medtem ko se v sušni sezoni jezero Tonle Sap izliva v reko (Eyler in Weatherby, 2019). To škoduje raznolikosti tal, zmanjšuje pa se tudi ulov rib. Med redkimi udeleženci, ki so omenili ri- Vendar pa je ta občutljivi ekosistem ogrožen za- bolov, so vsi navajali, da je ulov rib slabši zaradi radi izgube habitata in spremembe toka, pred- nepravilnih vremenskih vzorcev, upada padavin vsem zaradi gradnje jezu, zakonsko neurejenega in zmanjšanega poplavnega pulza poplavne rav-zbiranja lesa, podnebnih sprememb in zakonsko nice. Nekateri celo uničujejo poplavni gozd. V vasi z vse večjim izgubljanjem poplavnega gozda izginjajo tudi naravne ribe, ki se nadomeščajo z ribami iz ribogojstva, kot je “som. Voen Socheat Chem Oern razmišlja o prihodnosti svoje družine. Občina Por Treay, okrožje Puok (Siem Reap), Kambodža ©RounRy 33 2.3 NEPREDVIDLJIVE PADAVINE Pomanjkanje tehnologije in strokovnega znanja otežuje reševanje težav. Kot je razložil intervjuvanec na daljavo: Zdaj nimamo namakalnih sistemov. Vse temelji na padavinah. Brez dežja ni proizvodnje. To za kmetijski sektor predstavlja zelo veliko tveganje. “ Min Sophoan, ASVF, intervju na daljavo Ranljivost podeželskega prebivalstva je krožna, saj je zaradi posledic podnebnih sprememb kme- tijstvo, usmerjeno v samooskrbo, popolnoma ne- ustrezna strategija preživetja, medtem ko po- manjkanje mehanizmov socialnega varstva po- večuje občutljivost podeželskega prebivalstva za podnebne spremembe (Brickell et al., 2018). Intervjuvanci na terenu so se strinjali, da so ključ- ni vplivi podnebnih sprememb povezani z vodo: Moje gojenje riža temelji na sezonskih poplavah Tonle Sapa in reke Sangker. Lani je moj riž močno prizadelo poplavljanje reke. [...] Gre za jasen vpliv podnebnih spre- “memb. Ukvarjamo se s pridelavo riža. Odvisni smo od neba in dežja, včasih je pridelek večji, včasih se soočamo s tveganji. Voen Socheat Chhoeuth Vansy, 17, dela na gospodinjskem riževem polju, ki so ga prizadeli učinki podnebnih sprememb ©RounRy 34 Preath Nakri, nekdanja migrantka, nese sina v svojo hišo pred dežjem (okrožje Puok, Siem Reap) ©RounRy 2.4 KRČENJE GOZDOV Gospodarska rast Kambodže je imela za posle- Kljub temu so veliko gozda posekali nezakonito, dico tudi precejšen upad gozdnatosti, ki se je od kar je imelo za posledico upad staležev rib, saj 2010 do 2016 skrčila iz 57,07 % na 46,86 % naci- predstavljajo poplavni gozdovi drstišča za ribe. onalnega ozemlja (UNDP, 2019). Iz odgovorov je bila prav tako razvidna povezava med sposobnostjo preživetja in vplivom podneb- UPAD GOZDNATOSTI ja na to. V tej luči odgovori tako intervjuvancev na daljavo kot na terenu izpostavljajo kompleksnost s povezave: ekonomije in okolja ne moremo loči- 57 % (2010) ti. Kot so poudarili tudi znanstveniki, male in sa- na mooskrbne kmete pomembno določajo njihove 47 % (2016) predhodne ranljivosti, ki so posledica socialnih in političnih dejavnikov, ne zgolj njihova izpo- stavljenost tveganju, zaradi česar so še posebej dovzetni za vpliv podnebne krize (Vigil, 2019). V Kambodži beležijo eno najhitrejših stopenj iz- gube gozdov na svetu; veliko gozda so posekali za plantaže kavčukovca in les (Zemeljski obser- vatorij, NASA, 2017), vključno z nezakonito seč- njo.7 Poplavni gozdovi so zavarovana območja, kjer so dodelili ribolovna območja in je krčenje dreves nezakonito. A leta 2012 je vlada partije ukinila, jih dodelila kot skupnostna ribolovna ob- močja z določenimi površinami, namenjenimi za ohranjanje. 7. https://earthobservatory.nasa.gov/images/89413/cambodias-forests-are-disappearing 35 2.5 DOLG IN MIKROFINANČNA INDUSTRIJA (MFI) Na ravni gospodinjstev Kambodžanci postajajo To vprašanje so intervjuvanci na daljavo izposta-vse bolj odvisni od mikroposojil (MFI), kar je odziv vili kot pomemben problem: »Ko gospodinjstvo na vrzeli v zagotavljanju javnih storitev (Brickell ne more kmetovati, saj je odvisno od padavin, je et al., 2020; Crang et al., 2020). Posojila pri MFI pridelek riža zelo slab. Zato mnogi vzamejo po-vzamejo mali kmetje iz vasi in podeželja po vsej sojilo pri MFI, ki ga morajo nato vrniti. Zato so se Kambodži, da bi se spopadli z uničujočimi vpli- ljudje prisiljeni seliti na druge lokacije in najti delo vi podnebnih sprememb na kmetijsko proizvo- za dohodek.« (Anon, IGO, intervju na daljavo). dnjo. Dolg lahko nastane tudi zaradi financiranja migracij. Za odplačilo dolga se pogosto upora- Intervjuji, ki smo jih izvedli na terenu, so te ugo-bljajo nakazila (Brickell et al., 2018; Jacobson et tovitve potrdili. Večina (8 od 10) intervjuvancev al., 2019; Pak in Saing, 2019) in obstaja pozitiv- se je morala obrniti na MFI, da bi lahko financirali na povezava med dolgom gospodinjstva in mi- migracije družinskih članov in/ali pokrili kmetij-gracijami (Pak in Saing, 2019). Visoke obrestne ske stroške. Mnogi so razložili, da so bili njihovi mere za posojila pomenijo, da številni prebivalci družinski člani prisiljeni, da se preselijo na Tajsko, podeželja na koncu izgubijo svojo zemljo, saj so da najdejo delo za poplačilo dolga, nastalega pri jo za poplačilo dolga prisiljeni prodati, kar ima za MFI, za plačilo izboljšav v kmetijstvu. Krožnost posledico dolžniško suženjstvo in uničujoč vpliv problema ponazori Keo Rath (52). na življenjski standard. Januarja 2020 je neod- visni strokovnjak ZN za zunanji dolg Juan Pablo Bohoslavsky poročal, da se Kambodža sooča z mikrofinančno krizo (Brickell et al., 2020). Njena družina je vzela posojilo v višini 500 $ pri MFI »za obnovo pridelka arašidov in soje. Žal s sajenjem nismo pridelali dovolj. Tako se je mož odločil, da gresta s hčerko “na Tajsko, da bi poiskala denar za poplačilo dolga MFI… Izposodili smo si tudi denar za pridobitev pravnih dokumentov in delovnega dovoljenja.« Keo Rath 36 2.6 MOBILNOST V odgovor na veliko število Kambodžancev, ki narašča zaradi vpliva dolge suše in tudi poplav.« vstopajo na trg dela, in ob upoštevanju dejstva, da (Sorn Sunsopheak, NCDDS, intervju na daljavo). ustvarjanje delovnih mest ne more slediti številu Podnebne spremembe niso edini dejavnik, ki tistih, ki vstopajo na trg, se v Kambodži čedalje spodbuja ljudi k selitvi – migracije so zaradi šte-bolj zanašajo na migracije kambodžanskih de- vilnih razlogov, predvsem ekonomije, izobraževa-lavcev v tujino, zlasti v sosednje države. Z držav- nja ali drugih, zato je dejavnike težko razmejiti. nega vidika se v Kambodži dejansko spodbujajo A zdi se, da se podnebne spremembe prepletajo čezmorske migracije kot eden izmed ukrepov za s temi večdimenzionalnimi vzroki in poslabšuje-lajšanje revščine in brezposelnosti/podzapos- jo ranljivost življenjskih pogojev, zaradi česar se lenosti, predvsem med mladimi. Intervjuvanci ljudje selijo. so potrdili, da so mnogi nezakonito potovali na Tajsko in nato tam iskali delo/ureditev statusa. To se je odražalo tudi pri intervjuvancih na tere-Tajsko vidijo kot kraj, kjer je možno pridobiti delo nu, pri čemer so vsi poudarili, da so se razme-in dohodek v nasprotju s kmetovanjem in/ali ri- re v zadnjih petih letih poslabšale z vse večjo bištvom v provinci Battambang, kjer so vsi dejali, nerednostjo padavin in nenadnimi intenzivnimi da je vse težje preživeti. poplavami. V intervjujih na daljavo so opozorili na dejstvo, da Intervjuvanci so povedali, da ne želijo, da bi se oni so migracije že vrsto let način življenja za izbolj- ali njihove družine morali vključiti v migracijske šanje preživetja v Kambodži – zelo težko je vzpo- tokove, pogosto nezakonite, na Tajsko. V foku-staviti neposredne povezave med podnebnimi snih skupinah in intervjujih je vladalo soglasje, da spremembami in migracijami – a vsi se strinjajo, se ljudje »ne želijo preseliti, če je na voljo prepros-da korelacija obstaja. Prebivalci Battambanga to namakanje za sajenje oziroma dostojno delo.« so odvisni od kmetijstva in malega priobalnega To potrjujejo študije, ki dokazujejo, koliko Kam-ribolova, zaradi podnebne krize pa je vse težje bodžancev bi raje ostalo v Kambodži, če bi bilo preživeti. Prav tako se zdi, da število ljudi, ki se dovolj zaposlitvenih možnosti (Vigil, 2019). Ljud-morajo seliti zaradi podnebnih sprememb, »zelo je se selijo zaradi pomanjkanja teh možnosti. Ne bom dovolila, da bi mož in hčerka delala na Tajskem kot delavca migranta, ko enkrat odplačamo posojilo in se konča izbruh Covida-19. Želimo najti delo v lastni “državi, ne pa prečkati meje z varnostnim tveganjem. Keo Rath V Battambangu, tako kot na drugih podeželskih ranljivosti žensk , kot so nižja raven izobrazbe, območjih v Kambodži, se ženske na podeželju dohodka, mobilnosti, zdravja in moči odloča-soočajo s težavami, kot so omejen dostop do nja (WFP, 2019). Mnogi intervjuji z babicami so izobraževanja, nasilje na podlagi spola in pritisk razkrili, da skrbijo za svoje vnuke, saj so starši šli k delu ob ohranjanju vlog doma (Spires in Tost delat na Tajsko. Kot je dejala Kuy Rin, 57-letna 2017). Poplave in suše poslabšujejo prisotne vdova: Ostala sem doma, da bi skrbela za vnuke, ker so njihovi starši za nekaj let odšli na Tajsko, otroke pa pustili pri meni. [...] Menim, da migracije v druge države niso dobre, “ker smo drug od drugega ločeni. Moj sin ni bil srečen, ker je bil ločen od svojih otrok. Kuy Rin 37 3. UGOTOVITVE IN RE ITVE Mnogi ljudje so mnenja, da bi rešitve morale vključevati gospodarjenje z vodo in namakalne sisteme. Prav tako so izpostavili pomen skupno- stnih pobud za izmenjavo znanja in nadzor ne- zakonitega krčenja gozdov. Ponovna zasaditev gozdov se razume kot pomemben element pri blažitvi vplivov podnebne krize, enako velja za upoštevanje mnenj lokalnega prebivalstva. Od vlade zahtevam, da naj ne uničuje več gozda, obnovi poplavni gozd, ki je vir biotske raznovrstnosti, in drstišča rib. “Potrebujemo boljši in cenejši dostop do vizumov; pravnih dokumentov in moramo imeti dokumente, ki nam zagotavljajo boljšo varnost med delom na Tajskem. Tong Panha, Bak Rotes Pri sprejemanju odločitev moramo vključiti glas lokalnega prebivalstva [...] potem lahko dosežemo trajnost. “ Moeu Chandara, okoljski aktivist, intervju na daljavo Udeleženci so za preživetje močno odvisni od ži- Tako se lahko ustvari začaran krog dolgov, kaj-vljenjskih pogojev, ki so pogojeni z okoljem, zato ti večina posojil pri MFI ima izjemno visoke se podnebna kriza močno čuti. Vse bolj neredne obrestne mere. Migracijski vzorci so odvisni od padavine, poplave in suše uničujejo kmetijski konkretnih geografskih lokacij in so lahko čez-vir preživetja, kar otežuje dohodek za preživlja- mejni, predvsem (nezakonito preseljevanje) na nje. Krčenje gozdov poslabšuje težave in ima Tajsko, oziroma s podeželja v mesto znotraj za posledico upad biotske raznovrstnosti. Vse Kambodže, saj si v gospodinjstvih prizadeva-manjši je tudi ulov rib iz jezera in okoliških voda. jo razvejati tokove dohodka. Migracije se zaradi Poplavni pulz vodnega sistem jezera Tonle Sap pomanjkanja možnosti v Kambodži razumejo kot se spreminja zaradi podnebne krize in človeko- nujne za diverzifikacijo dohodka, a mnogi se prav vega posega. Dolžniško suženjstvo predstavlja tako zavedajo ovir pri zakonitih migracijskih to-resen problem za podeželsko prebivalstvo, saj se kovih in socialnih težav zaradi ločevanja družin, gospodinjstva spopadajo z vse večjo spremenlji- vključno z majhnimi otroki. vostjo podnebja, posojila pa se uporabljajo tudi za financiranje migracij. 38 KENIJA ŠTUDIJA 4 oduction yesPr tfulE ©Ar Isiolo). ožje (okr Millimani območju na rečna struga Posušena 39 KENIJA ŠTUDIJA 4 Kenija velja za zelo ranljivo za vplive podnebnih in dober primer uničevanja okolja zaradi ekstre-sprememb, močna migracijska gibanja s pode- mnih dogodkov, zlasti suše. Poleg tega je pri- želja v mesto so posledica različnih dejavnikov, sotnost organizacije WeWorld na tem območju vključno z notranjimi konflikti in naravnimi ne- olajšala raziskavo. Okrožje Isiolo ima površino srečami. Predvsem suša in poplave povzročajo približno 25.700 kvadratnih kilometrov (km2) in precejšnjo razseljenost, zlasti med pastirji, ki se je v spodnjem vzhodnem delu Kenije. Ima naj-soočajo s pogosto izgubo živine in omejenim manj prebivalcev med kenijskimi okrožji. V njem dostopom do zemljišč, virov in trgov. Uporaba živijo pripadniki ljudstev Turkana, Borana, Meru deložacij za uresničevanje okoljevarstvenih pro- in Somalci. Glavna mestna središča so Isiolo, jektov prav tako prispeva k razseljevanju, pri če- Garbatulla, Modogashe, Kinna, Merti in Oldonyi-mer so ljudi odgnali z zasebnih, javnih in skupnih ro. Za okrožje so značilne sušne in polsušne niz-zemljišč tako v mestih kot divjini. Čeprav Kenija ke ravnice s šestimi rečnimi sistemi, ki prečkajo velja za državo z nižjimi srednjimi dohodki, os- državo in jo delno povezujejo. Zlasti polsušna tajata ključna izziva države neenakost in raven območja so postala prostor za ustalitvene kme-revščine, kar je povečalo ranljivost gospodarstva tijske in pašniške dejavnosti. Večino mesecev v za pretrese. To lahko ljudi tudi spodbudi, da se letu je vreme vroče in suho z dvema deževnima selijo znotraj države ali zunaj kenijskih meja v sezonama. Kratka deževna sezona je med ok-sosednje države ali Evropo. tobrom in decembrom, z vrhuncem v mesecu novembru, medtem ko je dolga med marcem in Okrožje Isiolo je bilo izbrano za študijo primera, majem, z vrhuncem v aprilu, pri čemer so znotraj ker je obenem destinacija za notranje migracije okrožja glede na topografijo velike razlike.8 ISIOLO 25,7 km2 naše izbrano okrožje v Keniji 8. Načrt celostnega razvoja okrožja Isiolo (CIDP) 2018-2022. 40 Hussein Huka, pastir iz vasi Merti, stoji v svoji lopi za koze. ©ArtfulEyesProduction 1. METODOLOGIJA Informacije v tem poglavju so kombinacija teore- tične raziskave v povezavi z empiričnimi podatki iz Enomese ni fokusnih skupin s terena, polstrukturiranimi inter- podnebni dnevnik vjuji in raziskavo, ki jo je opravila ekipa WeWorld v Keniji med oktobrom in novembrom 2021. 30 udeležencev 9 Ciljne skupine so lokalna gospodinjstva, ki so se prese- lila v okrožje Isiolo v obdobju od 1 meseca do 5 let in jih je prizadela podnebna kriza. Cilj je bil preučiti 2 fokusni skupini življenjske izkušnje in vpliv podnebnih sprememb s po 7 udeleženci na pastirsko prebivalstvo Kenije. Ker je raziskavo izvedla ekipa WeWorld, smo uporabili neprobabili- stično vzorčenje (npr. NVO je stopil v stik z lokal- nimi oblastmi in voditelji, da bi se povezali z zain- 10 poglobljenih teresiranimi ljudmi za zbiranje podatkov). 1. Enomesečni podnebni dnevnik (Giacomelli in intervjujev Walker, 2021): 30 udeležencev (Merti in Isiolo). 2. Fokusne skupine: 2 skupini (v vsaki 7 udeležencev različnega spola in starosti), 200 raziskav 1 v Mertiju, 1 v Isiolu 3. Poglobljeni intervjuji: 10 udeležencev v gospodinjstvih (Merti in Isiolo) 4. Raziskava v gospodinjstvih: 200 gospodinjstev, moški in ženske, stari od 18 do 65 let, reprezentativni za podeželsko prebivalstvo Mertija, imajo izkušnje s podnebnimi spremembami in/ali migranta v gospodinjstvu. 9. Raziskava je bila zaključena decembra 2021. Digitalizacija in čiščenje podatkov sta še v teku. Kvantitativni rezultati raziskave niso zajeti v tem poglavju, ampak bodo vključeni pozneje v letu 2022. 41 2. IZSLEDKI RAZISKAVE • Spremenljivost padavin (zlasti dolgotrajnih suš) se je izkazala za velik problem v zvezi s podnebnimi spremembami. • Uničevanje okolja se kaže v povečanem nenadzorovanem krčenju gozdov in nabiranju peska na rekah. • Te razmere najbolj prizadenejo pastirske družine, ki so v zadnjih 5 letih utrpele zmanjšanje števila živine in so se odločile za selitev v iskanju vode in pašnikov. • Izguba živine ima običajno za posledico občuten upad družinskega dohodka, večjo negotovost glede oskrbe s hrano in opustitev šolanja otrok. • Selitev živine iz enega okrožja v drugo se pogosto dojema kot zelo tvegana zaradi pomanjkanja hrane, divjih živali in ropov. • Pastirji običajno prispejo v Isiolo z vso družino in imajo v okrožju že sorodnike in znance, ki so jim pred potovanjem posredovali informacije. • Iskanje boljših življenjskih pogojev in možnosti je vedno razlog za migracije, čeprav se priznava, da je pomanjkanje dežja vzrok za poslabšanje življenjskih pogojev. • V Keniji so razvili številne strategije za obvladovanje okoljskih vprašanj in migracij na državni ravni, predvsem v zvezi z upravljanjem zemljišč, a pomembno vlogo imajo okrožja in lokalne vlade (zlasti v Isiolu). Muktar Wako zaliva sadike iz svoje drevesnice v vasi Merti (okrožje Isiolo). ©ArtfulEyesProduction 42 2.1 SOVRAŽNO OKOLJE V Načrtu celostnega razvoja Isiola (2018-2022) valo pomoč v hrani, v tem obdobju so poročali o se zavedajo, da je okrožje eno najbolj ranljivih primerih konfliktov zaradi vode in pašnikov, ki so za podnebne spremembe v Keniji. Okrožje ima v posledica njihovega pomanjkanja. (CDIP, 2018). glavnem skozi vse leto vroče in suho podnebje, pred kratkim pa je utrpelo hudo sušno obdobje, Suša in nepredvidljive padavine negativno vpli-ki je vplivalo na življenjske pogoje celotnega pre- vajo na pridelek, produktivnost živine in njeno bivalstva.10 Februarja 2017 so v Nacionalni upra- umrljivost, zaradi česar prihaja do izpada dohod-vi za obvladovanje suše (NDMA) navedli, da je do ka za kmete in posledično do težav pri oskrbi s 80.000 prebivalcev okrožja zaradi suše potrebo- hrano. Podnebne spremembe so povezane z nezanesljivostjo oskrbe s hrano, izpadom dohodka in stradanjem živine zaradi suše. “ Moeu Chandara, okoljski aktivist, intervju na daljavo Kot je razvidno iz podnebnih dnevnikov udeležencev raziskave, so se podnebne razmere v okrožju Isiolo v zadnjih letih izjemno spreminjale. Najpo- gosteje navedene spremembe vključujejo višje temperature, nepredvidljivost padavin, pomanjka- nje vode in daljša sušna obdobja. V smislu doje- manja dolgoročnih sprememb podnebja je velika večina kmetov zaznala povišanje povprečnih tem- peratur in zmanjšanje povprečne količine padavin. Zaradi vpliva podnebnih sprememb vse več dru- žin izgublja celotne črede, kar je posledica suše, zaradi česar so se morali zadovoljiti s pomočjo v hrani. Toplotni udar, ki ga utrpijo živali, prav tako zmanjša stopnjo vnosa živalske krme ter prive- de do slabše rasti ter nižje proizvodnje mleka in mesa, kar v pastirsko življenje prinaša bistvene spremembe in stres. 10. V Nacionalni upravi za obvladovanje suše objavljajo mesečna poročila o vplivu suše v Keniji. Za vpogled v okrožje Isiolo glej https://www.ndma.go.ke/index.php/resource-center/category/15-isiolo. 43 2.2 PASTIRSTVO IN PODNEBNE SPREMEMBE V zadnjih 5 letih so se pastirji soočili z vse večjimi jansko za posledico stradanje živine in pomanjka-vplivi podnebnih sprememb. Dogodki, povezani s nje hrane za ljudi (Nyariki in Amwata, 2019). Po-podnebnimi spremembami, kot je suša, imajo de- manjkanje hrane in vode vpliva na preživetje ljudi. Danes se je suša poslabšala, ker je manj dežja in tla postajajo suha. “ Sarah, podeželje To ne vpliva zgolj na družinski proračun, temveč ljali v šolo in podprli njihovo šolanje. Zato se mno-tudi na izobraževanje otrok: ko kmetje ne morejo gi pastirji odločijo za selitev v druga območja ali proizvesti dovolj, nimajo denarja, da bi otroke pe- mesta. Za pastirje pomanjkanje vode predstavlja resen problem, saj ne morejo preživeti živine. »Zaradi suše na našem območju se živali selijo iz enega območja na drugo v “iskanju paše in vode, nekatere naše živali so celo poginile, saj na našem območju ni dežja. Safia Maicha, podnebni dnevnik Mary Lumuria na svoji kmetiji s paradižniki na območju Millimani. ©ArtfulEyesProduction 44 2.3 KONFLIKTI ZARADI NARAVNIH VIROV Isiolo je namembno okrožje za številne migrante, konflikti med lokalnimi skupnostmi zaradi po-ki bežijo pred konflikti na svojih ozemljih izvo- manjkanja virov, zlasti vode, kar je posledica ve-ra, kot je okrožje Turkana, območje dolgotrajnih like suše. Konflikti so namreč zmanjšali pridelek mejnih sporov in sporov zaradi virov. v kmetijstvu in živinoreji, kar vpliva na tržno po- slovanje in tudi na napredek otrok v izobraževa- Udeleženci fokusnih skupin (mesta) so poroča- nju, kar ljudi sili, da se selijo na druga ozemlja li, da podnebne spremembe povečujejo negoto- (A. Paul et al., 2022; F. Maelo, 2021). Še vedno vost na nekaterih območjih v državi (na primer trajajoči konflikti in nasilje ljudem preprečujejo v okrožju Turkana), ki so jih prizadeli notranji vrnitev na ozemlje izvora 2.4 MOBILNOST Poglavitne značilnosti migracij v Keniji lahko opi- varovanja okolja, čezmejnimi migracijami delav- šemo kot nomadsko pastirstvo, viden trend mi- cev, a tudi gibanji beguncev. V nekaterih primerih gracij s podeželja v mesto, notranje razseljevanje udeleženci raziskave migracije v bližnje države ali zaradi različnih dejavnikov, vključno s političnim države z višjimi dohodki (kot je Izrael) vidijo kot nasiljem, naravnimi nesrečami in prisilnimi delo- začasno rešitev za pripravo nadaljnjih prilagodit- žacijami zaradi razvojnih dejavnosti in dejavnosti venih strategij ob vrnitvi na svoje ozemlje. Rada bi šla v Izrael, da bi se seznanila z njihovimi načini kmetovanja in videla, kako se prilagajajo podnebnim spremembam. Potem se nameravam vrniti v Kenijo in de- “liti znanje. Judith, mestno območje Rada bi šla v Tanzanijo, ker je tam veliko trgovanja, veliko kmetijstva in življenjski standard je zelo visok. Tja sem šla s pomočjo vladnega programa. Tam delajo stvari “drugače. Abibi Po mnenju večine intervjuvancev naj sosednje dr- žave ne bi nujno zagotavljale zaščite podnebnim migrantom, saj se tudi same spopadajo s številni- mi izzivi, ampak je ljudi treba obravnavati ob upo- števanju humanitarnosti in sodelovanja. Ne odpirati meja, ampak sodelovati za zaščito ranljivih ljudi. “ Judith, mestno območje 45 2.5 ADAPTATION Podnebne spremembe so predvsem posledica človekovih dejavnosti, ki povzročajo visoko stopnjo onesnaženosti zraka. Poleg tega ljudje sekajo drevesa in slabo gos- “podarijo s tlemi, s čimer izkazujejo nezmožnost spoštovanja okolja in narave. Judith, mestno območje Nekateri intervjuvanci menijo, da so države z vi- ni ljudje« (fokusna skupina – mestno območje). sokimi dohodki najbolj odgovorne za podnebno Nasprotno se lokalne oblasti nekoliko bolj ukvar-krizo. Kenijska vlada ne stori dovolj v praktičnem jajo s tem, da ljudem pomagajo pri soočanju z ali izobraževalnem smislu: na primer, dodeljena vplivi podnebnih sprememb, tako da se na primer semena trav za pastirje ne zadostujejo, poleg tega sadijo drevesa in zagotovi voda. Vendar pa je po ne sprejema stabilnih strategij za izobraževanje. mnenju kmetov treba storiti več v zvezi s širje-Vlada ni dejavna v prizadevanjih, da bi ljudje prev- njem informacij in izobraževanjem o novih načinih zeli odgovornost in odgovarjali za svoje vedenje: kmetovanja kot tudi finančnimi instrumenti, da bi »za podnebne spremembe so v prvi vrsti odgovor- zagotovili večjo odpornost. Ko govorimo o kmetijstvu in pripravljenosti, moramo govoriti o skladiščenju vode. “ Judith, mestno območje V okrožju Isiolo se ljudje mučijo s pripravami na strategije, ki se uporabljajo v Isiolu za obvladova-soočenje z vplivi podnebnih sprememb, zlasti suš. nje oziroma ublažitev tveganj v povezavi s kmetij-Lokalni aktivisti si s številnimi aktivnostmi moč- sko proizvodnjo in varnostjo oskrbe s hrano, vklju-no prizadevajo pomagati ljudem, da se prilagodijo čujejo uporabo sort pridelkov, odpornih na sušo, in podnebnim spremembam. Glavne prilagoditvene pogozdovanje.11 Ko ni vode, lahko razmišljaš o drugačni ideji v zvezi z dejavnostjo. “ Judith, mestno območje Pripravljenost se namreč dojema kot odločilen korak, ki pomeni tudi izogibanje migracijam: Če se ljudje naučijo, kako biti pripravljen, ni nujno, da se selijo. “ Judith, mestno območje 11. Pojem pogozdovanja se razlikuje od pojma ponovnega pogozdovanja. Pogozdovanje pomeni spremembo namemb-nosti dolgotrajnih negozdnih zemljišč v gozd ter pomeni vzpostavitev gozdov, kjer jih prej ni bilo oziroma kjer že dolgo manjkajo. Nasprotno se ponovno pogozdovanje nanaša na ponovno zasaditev dreves na nedavno izkrčenih zemljiščih. 46 3. UGOTOVITVE IN RE ITVE Pogostejše in daljše suše ter spremenljive padavi- primerih in si prizadevajo oblikovati dolgotrajno ne imajo znatne posledice za okolje in življenjske vizijo za reševanje temeljnih ranljivosti. Čezmejne pogoje udeležencev raziskave, ki so močno odvis- migracije se ne dojemajo kot dolgoročna rešitev; ni od kmetijske proizvodnje in pašne živinoreje. po mnenju nekaterih intervjuvancev bi lahko po-Učinki tovrstnih ekstremnih dogodkov vplivajo na menile način, da se usvojijo najboljše prakse in varnost oskrbe s hrano in prehrano ter nazadnje dobri primeri strategij preživetja iz bolj odpornih tudi na izobraževanje otrok, saj se družinski do- držav, ki bi se nato reproducirale v Isiolu. hodek zmanjšuje, ker ni dovolj sredstev za pokritje stroškov šolanja, kot so knjige in šolske uniforme. Na ravni upravljanja bi lahko izboljšanje širšega Vendar pa je okrožje Isiolo hkrati ciljno območje mehanizma upravljanja ter oblikovanje in izvaja-za tiste, ki se selijo iz drugih ogroženih ozemelj, nje akcijskih načrtov za podnebne spremembe na kot je okrožje Turkana, kjer so spori zaradi virov ravni okrožja, ki temeljijo na oceni lokalnih potreb pogosti. in virov, predstavljali pomemben korak k udeja- njanju podnebne strategije države. Hkrati bi bila Zdi se, da je za spopadanje s temi izzivi in ure- zaželeno izvajanje protokola IGAD, ki predvideva sničevanje ciljev trajnostnega razvoja (SDG) lo- razvoj varnih in zakonitih migracijskih poti v dru-kalno prebivalstvo, vključeno v študijo primera, ge države za izmenjavo strokovnih kompetenc in bolj naklonjeno ukrepom za krepitev odpornosti, veščin, da migracije ne bi bile dokončna rešitev, ki presegajo običajne strategije odzivanja v nujnih temveč proaktivna strategija. Čreda krav prihaja iz vodnega vira na območju vasi Merti. ©ArtfulEyesProduction 47 PRIPORO ILA Priporočila za oblikovanje politik smo oblikova- potnih listov, nepravičen nadzor na mejah) in li v skladu z namenom in cilji projekta #Climate- uveljaviti priporočila, ki jih je podal posebni ofChange v okviru programa DEAR ter jih naslav- poročevalec ZN za človekove pravice in okolje ljamo na mednarodno skupnost, Evropsko unijo ter posebni poročevalec ZN za sodobne oblike in nacionalne vlade držav članic EU ter države iz rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobijo in s študije primerov. Priporočila temeljijo tako na raz- tem povezane nestrpnosti. misleku o globalnih neenakopravnih odnosih na • UNEA (Skupščina ZN za okolje) bi morala področju ekologije kot na konkretnih zahtevah in začeti pogajanja za pravno zavezujoč spo- rešitvah, ki so jih predlagali udeleženci raziskave, razum o plastiki (glej https://www.ohchr. ki si prizadevajo, da bi bila njihova okolja spet pri- org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews. merna za bivanje. aspx?NewsID=28143&LangID=E ) • Opozoriti na in odpraviti globalne neena- Mednarodna skupnost bi morala: kopravne odnose na področju ekologije z vračanjem zemljišč avtohtonim skupnostim • Okrepiti in uporabiti že obstoječ nabor zavez in ponovnim uveljavljanjem suverenosti nek- na visoki ravni, instrumente politike, partner- danjih koloniziranih ljudstev, vključno z dos- stva deležnikov in mehanizme, ki zagotavljajo topom do naravnih virov in drugih sredstev smernice o tem, kako obravnavati notranjo in proizvodnje in reprodukcije ter nadzorom nad čezmejno razseljenost, povezano s škodljivimi njimi. učinki podnebne krize. • Sprejeti novo ekološko razmišljanje, pri kate- • Ustvariti nove zakonite migracijske poti, ki rem ponovno pregledamo in odpravimo ko-lahko zagotovijo ustrezno zaščito za migran- lonialistično razumevanje odnosov med ljud- te, ki jih je prizadela podnebna kriza, in lahko mi, kraji in njihovo ekologijo. Razmišljanje, ki v odgovor spodbudijo migracijske strategije priznava medsebojno afektivno povezavo med (na primer med drugim statuse, ki bi se lah- ljudmi in naravo, da smo neločljivo prepleteni ko priznali ljudem, ki se selijo v okviru vplivov z življenjem nečloveških bitij in prihodnostjo podnebnih sprememb, kot so humanitarni viz- planeta, ki si ga delimo. umi, začasna zaščita, dovoljenje za prebivanje, • Izboljšati in deliti tehnologije za prilagajanje regionalni in dvostranski sporazumi o prostem podnebju. pretoku). • Pozvati k odgovornosti države, ki so k podneb- • Podpreti splošno pravico do varnega, čiste-nim spremembam prispevale največ, da za- ga, zdravega in trajnostnega okolja ter krepiti gotovijo finančno podporo za financiranje po- pravice do mobilnosti (začasni vizumi oziro- litik za prilagoditev in blažitev posledic držav ma olajšanje potovanj s preseganjem indeksa MAPA. 48 Nacionalne in/ali lokalne oblasti Senegala bi mo- Nacionalne in/ali lokalne oblasti Gvatemale bi rale: morale: • Revidirati Sporazum EU-Senegal o trajno- • Bolje urediti pridelavo monokultur, da bi se stnem partnerstvu v ribiškem sektorju ob izognili izkoriščevalskim praksam. upoštevanju obdobja po sprejetju Sporazuma • Spodbujati okoljsko znanje in izboljšati sode-iz Cotonouja ter načela trajnostnega razvoja lovanje skupnosti pri varovanju okolja. in previdnostnega načela. • Izvajati ustrezne politike za spodbujanje ena- • Vzpostaviti zaščitena morska območja za kega razvoja. spodbujanje razmnoževanja rib. • Izvajati in izvrševati zakone s področja voda, • Spodbujati načrte za ponovno pogozdova- odlaganja odpadkov in rabe zemljišč. nje: sajenje mangrov, preslic in drugih vrst, ki • Izboljšati zaščito okoljskih aktivistov. pomagajo izboljšati tla in ščitijo pred obalno • Izboljšati znanje o podnebnih spremembah erozijo. ter strategijah za preživetje, blaženje in prila- • Pomagati aktivistom na terenu in jim omogo- goditev. čiti, da ozaveščajo o podnebni krizi. • Boriti se proti diskriminaciji pri dostopu do • Nadzirati odpadke, ki se v Senegal pošiljajo iz zemljišč in nasilju nad avtohtonim prebival- drugih držav. stvom. • Razširiti programe za ponovno uporabo pla- stičnih vrečk za izdelavo trdih tlakovcev, kot je Nacionalne in/ali lokalne oblasti Kenije bi morale: tisti, ki so ga razvili na Université Cheikh Anta Diop de Dakar (UCAD). • Razviti in izboljšati namakalne sisteme; • V odločanje vključiti lokalne glasove. • Vlagati v alternativne kmetijske tehnologije, • Izboljšati znanje o podnebnih spremembah tudi z zagotavljanjem izmenjave znanja s tre- ter strategijah za preživetje, blaženje in prila- tjimi državami s ciljem krepitve dobrih praks. goditev. • V odločanje vključiti lokalne glasove. • Krepiti varnost pašnih živinorejcev. Nacionalne in/ali lokalne oblasti Kambodže bi • Sodelovati s sosednjimi državami, da se v ce-morale: loti izvaja Protokol IGAD, s katerim se pred- videva razvoj varnih in zakonitih migracijskih • Zakonsko urediti izsekavanje gozdov, za- poti na regionalni ravni. konsko urediti in oglobiti tiste, ki izsekavajo • Izboljšati znanje o podnebnih spremembah poplavni gozd. ter strategijah za preživetje, blaženje in prila- • Izboljšati razpoložljivost vode in namakalnih goditev. shem z dodatno tehnično podporo za izbolj- šanje pridelave in produktivnosti. • Spodbujati in izboljšati ozaveščanje javno- sti o pomenu poplavnih gozdov in strokovno usposabljanje o kmetijski proizvodnji. • Zmanjšati prilaščanja zemljišč in prisilno de- ložacijo. • Izboljšati zaščito okoljskih aktivistov. • V odločanje vključiti lokalne glasove. • Izboljšati znanje o podnebnih spremembah ter strategijah za preživetje, blaženje in prila- goditev. 49 Evropska unija in države članice bi morale: Nevladne organizacije EU: • Razviti robustno politično izrazoslovje, s kate- • Bi morale vzpostaviti solidarnostne mreže s rim se opredeljuje pravica do gibanja, hkrati pa tistimi, ki so najbolj neposredno prizadeti, da je treba zagovarjati pravico do bivanja in pravi- bi omogočili, da se glasovi in mnenja tistih, ki co ostati ter zagotoviti podnebne odškodnine so na prvi bojni črti podnebne krize, vključijo v za pomoč. njihove strategije in programe. • Izboljšati politiko predstavljanja v medijih, od- mik od konceptov drugosti in alarmiranja, de- politizirane upodobitve in narative upora bi bilo treba izpostaviti, namesto da se ljudi predsta- vlja kot (žrtve), ki zgolj podležejo neenakemu/ nezdravemu statusu quo. • Prepoznati raznoliko okoljsko znanje – in si prizadevati za vključitev različnih glasov v podnebni aktivizem/rešitve in vključevanje lo- kalnega prebivalstva v odločanje in podnebne rešitve ter krepitev komunikacijskih kanalov in izobraževanja/izmenjave znanja. • Gojiti solidarnostna zavezništva in kolektivno ukrepanje z najbolj prizadetimi ljudmi in ob- močji (MAPA). • Vzpostaviti zakonite migracijske poti na ravni EU (začasni vizumi) in nacionalni ravni. • Soočenje s kapitalističnim ekstraktivizmom in podnebnim kolonializmom ter njuno pre- seganje. Posledični odmik od fosilnih goriv k bolj akutni okoljski ozaveščenosti in odgovor- nim načinom proizvodnje, in kar je še posebej pomembno, črpati iz različnih epistemologij, stran od evrocentričnih ekstraktivističnih na- činov proizvodnje. Obstoječi red predstavlja grožnjo dolgoročni okoljski varnosti. • Revidirati Sporazum EU-Senegal o trajno- stnem partnerstvu v ribiškem sektorju ob upo- števanju obdobja po sprejetju Sporazuma iz Cotonouja ter načela trajnostnega razvoja in previdnostnega načela. • Uvesti obvezne ukrepe za zmanjšanje uporabe plastike s pomočjo ambicioznih ciljev, vključno s povečanjem ponovne uporabe in popravilom opreme in proizvodov, kar se je ekonomsko in tehnološko izkazalo za bolj učinkovito kot re- cikliranje, ter povečati razširjeno odgovornost proizvajalcev in družbeno odgovornost podje- tij kot temeljnih orodij v boju proti globalnemu onesnaževanju s plastiko. 50 ZAKLJU KI Podnebna kriza se pogosto upodablja kot prihod- s čimer se poslabšajo posledice podnebne krize. nja kriza. V tem poročilu v nasprotju s tem opozar- Prilaščanje zemljišč so izpostavili kot problem v jamo, kako je podnebna kriza pomemben pojav vseh štirih študijah primerov. tukaj in zdaj v vsakdanjem življenju naših udele- žencev raziskave v Kambodži, Gvatemali, Keniji in Vpliv podnebne krize se prepleta z intersekconal-Senegalu. Vendar ta sila ni zgolj »naravna«, tem- nimi dejavniki: starostjo, invalidnostjo, spolom, več je prepletena s strukturnimi, političnimi, eko- pripadnostjo avtohtonemu ali manjšinskemu na-nomskimi in kulturnimi dejavniki, ki poslabšajo rodu oziroma nizkimi dohodki, vse to lahko učin-vplive podnebne krize na vsakodnevno življenje. kuje na stopnjo vpliva. Starost je ključni dejavnik Podnebna kriza danes vpliva na pokrajine, ki so v vseh državah iz študije primerov, ki imajo zelo jih procesi neoliberalnega kmetijstva in kolonia- mlado prebivalstvo Mladi so tisti, ki nimajo upa-lizma že močno preoblikovali (Parenti, 2011). Pri nja in možnosti. Želijo se preseliti, da bi pomagali tem je na tem mestu pomembno poudariti, da so družinam in/ali zaradi osebnih ambicij. Podneb-v tem raziskovalnem projektu sodelovali ljudje, ne spremembe lahko torej razumemo kot mul-ki so v izbranih državah še posebej izpostavljeni tiplikator predhodnih ranljivosti, kot so revščina, vplivom podnebne krize, saj je njihovo preživetje pomanjkanje virov in negotovost oskrbe s hra-močno odvisno od okolja (kmetijstvo, pretežno no, ki se prepletajo in vplivajo drug na drugega. odvisno od padavin, ali malo priobalno ribištvo). V Gvatemali obstaja resna stopnja horizontalne Zato so veliko bolj izpostavljeni vplivu podnebne (in vertikalne) neenakosti med etničnimi skupi-krize. Podnebne spremembe vse bolj ogrožajo nami, zlasti Maji se soočajo s hudo diskrimina- življenjske pogoje skupnosti in posameznikov, a cijo in izključitvijo. Ker avtohtoni prebivalci živijo države se s to grožnjo ne spopadajo. predvsem na podeželju in se preživljajo s samo- oskrbnim kmetijstvom, so tudi najbolj izpostav- Kot kažejo ugotovitve raziskave, podnebne spre- ljeni vplivom podnebnih sprememb. S pomočjo membe povečujejo spremenljivost vremenskih protirasističnega in intersekcionalnega vidika pri vzorcev ter s tem nepredvidljivost in intenzivnost analizi podnebne krize in migracijah lahko razkri-vremena. To je še posebej očitno pri nepravilnih jemo osnovne zgodovinske vzročnosti in zaple-vzorcih dežja in s tem povezanimi ekstremni- teno naravo neenakosti, pri čemer opozarjamo mi dogodki, ki povzročajo počasne ali nenadne na medsebojne povezave kapitalističnega ek-podnebne dogodke, kot so suša in hudourniške straktivnega gospodarstva, kar prispeva k pod-poplave. Negotovost glede sezonskih padavin nebni krizi in neenakim vplivom na globalni ravni. prav tako vpliva na razpoložljivost in kakovost Če povzamemo: kot je pokazala obsežna znan-vode. Negativni vpliv človeške dejavnosti izhaja stvena literatura, povezave med podnebnimi iz slabega upravljanja oziroma prekomerne upo- spremembami in migracijami ne moremo vzpo-rabe naravnih virov, kar privede do krčenja goz- staviti v absolutnem smislu. Namesto tega so dov (nezakonite sečnje v Kambodži in Gvatema- okoljski dejavniki – ki povečujejo stopnjo osebne li), dezertifikacije (v Senegalu in Keniji) in motenj ranljivosti – prepleteni z drugimi gonilnimi silami, v ekosistemih, kot so gozdovi mangrov v bližini ki so se, odvisno od zadevne države, izkazali za senegalske obale. Ribištvo v Senegalu uničuje pomembnejše od drugih. Rezultati, zlasti iz inter-podnebna kriza, a tudi slabo ravnanje z odpad- vjujev na daljavo, so potrdili, da pogosto manjka ki, onesnaževanje in prilaščanje oceana. Popla- dejansko in učinkovito izvajanje obstoječih zave-ve v Kambodži so posledica tako nepredvidljivih zujočih instrumentov in smernic, sprejetih na re-padavin kot intenzivnosti dežja, a tudi slabe in- gionalni ravni, in njihov prenos v učinkovite naci-frastrukture in projektov zajezitve nižje ob reki onalne politike, s čimer se znižuje raven zaščite Mekong, predvsem s strani Kitajske, a tudi Laosa, ranljivega prebivalstva. 51 V vseh štirih študijah primerov so podnebne to migrirali na Tajsko. V Senegalu, Gvatemali in spremembe veljale za simptom, ne pa vzrok te- Kambodži imajo nakazila pomembno vlogo v go- žav. Poleg tega se je njihova teža v procesu od- spodarstvu države, kar zmanjšuje spodbudo, da ločanja o migracijah razlikovala glede na države država migracije zakonsko uredi. Zaradi tega so in posameznike. Podnebna kriza se prepleta s zakonite poti migracij manj verjetne, ljudje, ki se predhodnimi in tradicionalnimi migracijskimi gi- zapletejo v čezmejne migracije, se soočajo z več- banji. Na primer v Keniji so v primerjavi z ostalimi jo verjetnostjo izkoriščanja in visokimi stroški za-tremi državami podnebne spremembe imele po- gotavljanja prehoda na nezakonit način. membnejšo vlogo pri odločanju zaradi posebno- sti pogojev, značilnih za pastirje. Na splošno se V tem smislu je pravična mobilnost (Sheller, 2018) migracije dojemajo kot prilagoditvena strategija eno ključnih političnih in etičnih vprašanj našega za udeležence in kot način za izboljšanje življenj- časa. Po mnenju Shellerjeve moč in neenakost skih pogojev posameznika in njegove družine za- vplivata na upravljanje in nadzor gibanja, kar v sve-radi nakazil. A ugotovljeno je bilo, da je bilo to po- tu ustvarja vsesplošno (ne)pravičnost mobilnosti. gosto v odsotnosti drugih možnosti. Poleg tega Zato je očitno potreben bolj uravnotežen in razno-so mnogi govorili o težavah pri migracijah, zlasti lik pristop, ki priznava prepleteno naravo ljudi in ločevanju družin. To so kraji, kjer so življenjski sveta ter neenakost pri dostopu do virov, vključno pogoji vse bolj zahtevni, zato se migracije razu- z gibanjem. V bistvu razširitev koncepta podnebne mejo kot edini način za preživetje. Čeprav ne bo pravičnosti na pravično mobilnost razkriva, kako možno ugotoviti neposrednih povezav, je jasno, podnebna kriza vključuje razširjen nabor vprašanj da podnebna kriza tako neposredno kot posre- državljanskih pravic z daljnosežnimi posledicami, dno oblikuje mobilnost ljudi ter da se negativni ki presegajo zgolj neposredno okoljske. V skladu z vplivi krize povečujejo. Poleg tega v Senega- nastajajočimi trendi v sodni praksi bi morale tako lu vidimo, kako so vzorci gibanja zelo zapleteni posamezne države kot mednarodna skupnost kot in so lahko povezani s podnebnim tveganjem v celota obravnavati učinke podnebnih sprememb mestnih območjih. Kot kažejo naše štiri študije na posameznike s pristopom, ki temelji na člove-primerov in obsežne raziskave, je pomembno, da kovih pravicah, ter prav tako zagotoviti odgovorno so migracije znotraj regije veliko bolj razširjene in spoštljivo upravljanje migracij v skladu z obsto-kot medregionalne migracije. ječimi pravnimi instrumenti za varstvo človekovih pravic (glej uvod). Nizka uvrstitev držav iz študije primerov na in- deksu potnih listov12 (uvrstitev temelji na števi- Jasno je, da prebivalci območij iz raziskave ne lu destinacij, do katerih lahko dostopajo njihovi uveljavljajo pravice do varnega, čistega in varne-imetniki) in izjemno omejevalni vizumski sistem ga okolja, kot jo je priznal Svet ZN za človekove s pretiranimi stroški pomenita, da so redne poti pravice oktobra 2021. To zahteva nujne ukrepe. za čezmejne migracije izjemno omejene, kar ude- Vsakdanje življenjske izkušnje udeležencev raz-ležencem raziskave pušča malo manevrskega iskave kažejo, kako je podnebna kriza zaradi te-prostora za mobilnost. Kot je pokazala raziskava, meljnih socialno-naravnih vzrokov še večja. Strije nadzor na mejah v številnih primerih migrante njamo se z Achille Mbembe (2020), ki poziva k preprosto preusmeril na alternativne, pogosto ne- univerzalni pravici do dihanja, kar pa ne pomeni varnejše poti (De Genova, 2018; Squire, 2017). To zgolj biološkega dihanja, temveč celovito uživa-je bilo še posebej očitno v življenju ljudi v Senega- nje v človeški izkušnji. To vidimo kot utelešenje lu in Gvatemali, ki so se soočali z nevarno potjo na pravice do zdravega okolja za vse v najširšem globalni sever čez različna geografska območja, smislu. Namesto tega bi bilo treba sprejeti poli-ki so zaradi nepravičnega nadzora na meji postali tiko skrbi (ang. politics of care), ki izhaja iz femi-kraji smrti. Prebivalci Kambodže so bili izpostav- nistične in protirasistične prakse, ki nam omogo-ljeni visokim stroškom vizumov in izkoriščanju ča, »da bo svet spet primeren za bivanje za vse« zaradi neprijavljenega statusa, ko so nezakoni- (Mbembe in Goldberg, 2018). 12. https://www.passportindex.org/ 52 BIBLIOGRAFIJA Allison, E.H. et al.(2009) ‘Vulnerability of national economies to the impacts of climate change on fisheries’, Fish and Fisheries, 10(2), pp. 173–196. doi:10.1111/j.1467-2979.2008.00310.x. Amara, R., Diop, M., Diop, C., & Ouddane, B. (2019). Chapter 37—The Senegalese Coastal and Marine Environment. In C. Sheppard (Ed.), World Seas: An Environmental Evaluation (Second Edition) (pp. 855–873). Academic Press. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-805068-2.00043-7 Anthony, E.J. (2015) ‘Patterns of Sand Spit Development and Their Management Implications on Deltaic, Drift-Aligned Coasts: The Cases of the Senegal and Volta River Delta Spits, West Africa’, in Randazzo, G., Jackson, D.W.T., and Cooper, J.A.G. (eds) Sand and Gravel Spits. Cham: Springer International Publishing (Coastal Research Library), pp. 21–36. doi:10.1007/978-3-319-13716-2_2. Baldwin, A. (2013). Racialisation and the Figure of the Climate-Change Migrant. Environment and Planning A: Economy and Space, 45(6), 1474–1490. https://doi.org/10.1068/a45388 Baldwin, A., & Bettini, G. (Eds.). (2017). Life Adrift: Climate Change, Migration, Critique. Rowman & Littlefield Publishers. Barnett, J., and W. N. Adger. (2007). Climate change, human security and violent conflict. Political Geography 26(6):639-655. http://dx.doi.org/10.1016/j.polgeo.2007.03.003 Bauman, Z. (1998). Globalization: the human consequences. New York: Columbia University Press. Bernards, N. (2019). ‘Latent’ surplus populations and colonial histories of drought, groundnuts, and finance in Senegal. Geoforum. https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2019.10.007 Bernards, N. (2020). Climate change: How Senegal’s colonial history made it more vulnerable. The Conversation. http://theconversation.com/climate-change-how-senegals-colonial-history-made-it-more-vulnerable-132063 Bettini, G. (2013). Climate Barbarians at the Gate? A critique of apocalyptic narratives on ‘climate refugees’. Geoforum, 45, 63–72. https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2012.09.009 Boas, I., Farbotko, C., Adams, H., Sterly, H., Bush, S., van der Geest, K., Wiegel, H., Ashraf, H., Baldwin, A., Bettini, G., Blondin, S., de Bruijn, M., Durand-Delacre, D., Fröhlich, C., Gioli, G., Guaita, L., Hut, E., Jarawura, F. X., Lamers, M., Hulme, M. (2019). Climate migration myths. Nature Climate Change, 9(12), 901–903. https://doi.org/10.1038/s41558-019-0633-3. Brickell, K. et al. (2018) Blood Bricks: Untold Stories of Modern Slavery and Climate Change from Cambodia. Royal Holloway University of London. Dostopno na: https://static1.squarespace.com/ static/596df9f8d1758e3b451e0fb2/t/5bc4d7cdc83025e41e7b10a0/1539627177544/Blood+bricks +high+res+v2.pdf (Accessed: 7 October 2020). Brickell, K. et al. (2020) ‘Compounding crises of social reproduction: Microfinance, over-indebted-ness and the COVID-19 pandemic’, World Development, 136, p. 105087. doi:10.1016/j.worlddev. 2020.105087. Brown, M. E., and C. C. Funk. (2008). Food security under climate change. Science 319(5863):580-581. http://dx.doi.org/10.1126/ science.1154102 Centre for Research on the Epidemiology of Disasters (CRED) (2018). Cred Crunch 52 - Economic Losses, Poverty and Disasters: 1998-2017. Chua, S.D.X. et al. (2021) Drastic decline of floodpulse in the Cambodian floodplains (the Mekong River and the Tonle Sap system). preprint. Rivers and Lakes/Instruments and observation techniques. doi:10.5194/hess-2021-378. 53 Consejo Nacional de Cambio Climático (CNCC) (2017), Líneas de investigación en cambio climático. Consejo Nacional de Cambio Climático. Guatemala. Consejo Nacional de Cambio Climático (CNCC). (2016), Plan de acción nacional de cambio climático. Guatemala. Crang, P. et al. (2020) ‘Discardscapes of fashion: commodity biography, patch geographies, and pre-consumer garment waste in Cambodia’, Social & Cultural Geography [Preprint]. Dostopno na: https:// www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/14649365.2020.1777322 (Accessed: 10 July 2020). Daniels, A., Gutierrez, M., Fanjul, G., Guerena, A., Matheson, I., and Watkins, K. (2016). Western Africa's Missing Fish. The Impacts of Unreported and Unregulated Fishing and Under-Reporting Catches by Foreign Fleets. London: Overseas Development Institute. De Genova, N. (2018). The “migrant crisis” as racial crisis: Do Black Lives Matter in Europe? Ethnic and Racial Studies, 41(10), 1765–1782. https://doi.org/10.1080/01419870.2017.1361543 Durand-Delacre, D., Bettini, G., Nash, S. L., Sterly, H., Gioli, G., Hut, E., Boas, I., Farbotko, C., Sakdapol-rak, P., de Bruijn, M., Tripathy Furlong, B., van der Geest, K., Lietaer, S., & Hulme, M. (2021). Climate Migration Is about People, Not Numbers. In S. Böhm & S. Sullivan (eds.), Negotiating Climate Change in Crisis (pp. 63–82). Open Book Publishers. https://doi.org/10.11647/obp.0265.06 Ellen MacArthur Foundation (2017). Redesigning the future of fashion. Available at: https:// ellenmacarthurfoundation.org/topics/fashion/overview Eyler, B. and Weatherby, C. (2019) Letters from the Mekong: Toward a Sustainable Water-Energy-Food Future in Cambodia. Washington DC: Stimson Center. Dostopno na: https://www.stimson. org/2019/letters-mekong-toward-sustainable-water-energy-food-future-cambodia-0/ (Accessed: 19 November 2021). Geddes A, Adger WN, Arnell NW, Black R, Thomas DSG. (2012). Migration, Environmental Change, and the ‘Challenges of Governance.’ Environment and Planning C: Government and Policy. 30(6):951-967. doi:10.1068/c3006ed. Giacomelli, E. & Walker, S. (2021, July 6). Challenging Eurocentric Perceptions of Mobility Justice through Climate Diaries [Online]. The Sociological Review Magazine. https://doi.org/10.51428/ tsr.gxit8834 Gleditsch N. P.,Furlong K., Hegre H., Lacina B., and Owen T. . (2006). Conflicts over shared rivers: resource scarcity or fuzzy boundaries? Political Geography 25(4):361-382. http://dx.doi. org/10.1016/j.polgeo.2006.02.00 Gueye, C., Fall, A. S., & Tall, S. M. (2015). Dakar, Touba and the Senegalese cities network produced by climate change. Current Opinion in Environmental Sustainability, 13, 95–102. https:// doi.org/10.1016/j.cosust.2015.02.009 Hanjra, M. A., and M. E. Qureshi. (2010). Global water crisis and future food security in an era of climate change. Food Policy 35 (5):365-377. http://dx.doi.org/10.1016/j.foodpol.2010.05.006 Human Rights Watch (HRW) (2020). Deportation with a Layover. Failure of Protection under the US-Guatemala Asylum Cooperative Agreement. Dostopno na: Deportation with a Layover Failure of Protection under the US-Guatemala Asylum Cooperative Agreement; https://reliefweb.int/report/ united-states-america/us-government-s-new-safe-third-country-deal-guatemala-puts-asylum. Hutson, A. (2021). In the Ocean: Senegal’s Plastic Waste Problem. Africa Today, 68(1), 145–150. Instituto Nacional de Estadística Guatemala (INE) (2018).Portal de Resultados del Censo 2018. Available at: https://censopoblacion.gt/archivos/resultados_censo2018.pdf 54 Instituto Nacional de Estadística Guatemala (INE) (2019). .Portal de Resultados del Censo 2019. Available at: https://www.ine.gob.gt/ine/ Ionesco, D., Mokhnacheva, D., Gemenne F. (2016). The Atlas of Environmental Migration, IOM. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) (2021). Sixth Assessment Report, Climate Change 2021: The Physical Science Basis. https://www.ipcc.ch/report/sixth-assessment-report-working-group-i/ Jacobson, C. et al. (2019) ‘When is migration a maladaptive response to climate change?’, Regional Environmental Change, 19(1), pp. 101–112. doi:10.1007/s10113-018-1387-6. Kaczynski, V. M., & Fluharty, D. L. (2002). European policies in West Africa: Who benefits from fisheries agreements? Marine Policy, 26(2), 75–93. https://doi.org/10.1016/S0308-597X(01)00039-2 Kelman, I. (2020). ‘Does climate change cause migration?’, in Fiddian-Qasmiyeh, E. (ed.) Refuge in a Moving World: Tracing refugee and migrant journeys across disciplines. London: UCL Press, pp. 111–122. Laczko F., Aghazarm C. (eds) (2009). Migration, Environment and Climate Change: Assessing the Evidence, Geneva: International Organization for Migration. Lietaer, S., & Durand-Delacre, D. (2021). Situating ‘migration as adaptation’ discourse and appraising its relevance to Senegal’s development sector. Environmental Science & Policy, 126, 11–21. https:// doi.org/10.1016/j.envsci.2021.09.008 Maelo, F., Harris, G. (2021), Conflict Policing in the Pastoral Communities in Isiolo County, Journal of Conflict Management, 2(1), 13. Mbembe and David Theo Goldberg in conversation about Critique of Black Reason. Mbembe, A. (2020, April 13). The Universal Right to Breathe. In the Moment. https://critinq. wordpress.com/2020/04/13/the-universal-right-to-breathe/ Mbembe, A., and Goldberg D.T: (2018). “The Reason of Unreason’: Achille Mezzadra, S., Neilson B. (2013). Border as method, or the Multiplication of Labor, Durham-London: Duke University Press. Ministerio de Ambiente y Recursos Naturales (MARN). (2015). Segunda comunicación nacional sobre cambio climático Guatemala. Guatemala. Ministerio de Ambiente y Recursos Naturales (MARN). Acuerdo Ministerial 5-2016 (2016). Guatemala: Diario de Centroamérica. Ministerio de Ambiente y Recursos Naturales (MARN). Política nacional de cambio climático. Acuerdo Gubernativo 329-2009 (2009). Guatemala. Musarò P. (2019). ‘Aware Migrants: The role of information campaigns in the management of migration’, in European Journal of Communication, 34(6), pp. 629–640. NASA Earth Observatory (2017). Cambodia’s Forests Are Disappearing. Dostopno na: https:// earthobservatory.nasa.gov/images/89413/cambodias-forests-are-disappearing Ndour, A., Laïbi, R. A., Sadio, M., Degbe, C. G. E., Diaw, A. T., Oyédé, L. M., Anthony, E. J., Dussouillez, P., Sambou, H., & Dièye, E. hadji B. (2018). Management strategies for coastal erosion problems in west Africa: Analysis, issues, and constraints drawn from the examples of Senegal and Benin. Ocean & Coastal Management, 156, 92–106. https://doi.org/10.1016/j.ocecoaman.2017.09.001 Nyariki, D.M., Amwata, D.A. (2019), The value of pastoralism in Kenya: Application of total economic value approach, Pastoralism 9, 9. 55 Okafor-Yarwood, I. and Belhabib, D. (2020) ‘The duplicity of the European Union Common Fisheries Policy in third countries: Evidence from the Gulf of Guinea’, Ocean & Coastal Management, 184, p. 104953. doi:10.1016/j.ocecoaman.2019.104953. Pak, K. and Saing, S. (2019) Vulnerability and Migration in Cambodia. Phnom Penh: World Food Programme. Dostopno na: https://docs.wfp.org/api/documents/WFP-0000105976/download/. Parenti, C. (2011). Tropic of chaos: Climate change and the new geography of violence. Nation Books. Paul A. L., Kwonyike J. , Mulongo L., Kamar Imana D. (2022), Extractives Industries and Conflict: Reduction of Risks Associated with Extractive Industries in Turkana County, Kenya, International Journal of Current Science Research and Review, 5/2, 291. Pool, T. et al. (2019) ‘Fish assemblage composition within the floodplain habitat mosaic of a tropical lake (Tonle Sap, Cambodia)’, Freshwater Biology, 64(11), pp. 2026–2036. doi:10.1111/fwb.13391. Programa de las Naciones Unidas para el Desarrollo (PNUD) (2016). INFORME NACIONAL DE DESARROLLO HUMANO GUATEMALA. Dostopno na: http://desarrollohumano.org.gt/biblioteca/ informes-nacionales/ Renou, Y. Diallo A. (2019), Changement climatique et migrations : qualification d’un problème, struc-turation d’un champ scientifique et activation de politiques publiques, Mondes en développement 2015/4, 172, pp. 87-107. Sheller, M. (2018). Mobility justice: The politics of movement in an age of extremes, New York: Mimi Sheller. Solano Garrido, A.L., Ochoa, W., (2019). Agricultura y seguridad alimentaria. In: Castellanos, E.J., Paiz-Estévez, A., Escriba, ´ J., Rosales-Alconero, M., Santizo, A. (Eds.), Primer reporte de evaluacion ´ del conocimiento sobre cambio climatico én Guatemala. Editorial Universitaria UVG., Guatemala, pp. 108–141. Sourn, T. et al. (2021) ‘Evaluation of Land Use and Land Cover Change and Its Drivers in Battambang Province, Cambodia from 1998 to 2018’, Sustainability, 13(20), p. 11170. doi:10.3390/su132011170. Sow, P., Marmer, E., & Scheffran, J. (2016). En route to Hell: Dreams of Adventure and Traumatic Experiences Among West African “Boat People” to Europe. In L. Mannik (Ed.), Migration by Boat: Discourses of Trauma, Exclusion and Survival. Berghahn Books. Spires R.W. and Tost J. (2017). “Rural Cambodian Women’s Perspectives: An Exploratory Study on Community Ailments, Migration and Opportunity.” Asia Pacific Journal of Social and Behavioral Sciences, 14, pp. 9-26. Squire, V. (2017). Governing migration through death in Europe and the US: Identification, burial and the crisis of modern humanism. European Journal of International Relations, 23(3), 513–532. https: //doi.org/10.1177/1354066116668662 Theory, Culture & Society 35, 7–8: 205–27. https://doi.org/10.1177/0263276418800843 Thorp R, Caumartin C, Gray-Molina G. (2006). Inequality, Ethnicity, Political Mobilisation and Political Violence in Latin America: The Cases of Bolivia, Guatemala and Perù, Bulletin of Latin American Research, Vol. 25, No. 4, pp. 453–480 https://doi.org/10.1111/j.1470-9856.2006.00207.x UN Human Rights Council (2021), Resolution 48/13 adopted on 8 October 2021 (A/HRC/48/L.23/ Rev.1d) UNDP (2018), Kenya Annual Report 56 UNDP (2019) Human Development Report 2019: Sustaining Natural Resources for All | UNDP in Cambodia. UNDP. Dostopno na: https://www.kh.undp.org/content/cambodia/en/home/library/human_ development/human-development-report-2019--sustaining-natural-resources-for-.html (Dostop: 2. oktober 2020). Van de Sandt, J. (2009). Mining Conflicts and Indigenous Peoples in Guatemala, Amsterdam University Law Faculty. Dostopno na: https://www.cordaid.org/nl/wp-content/uploads/sites/2/2012/12/ Mining_Conflicts_and_Indigenous_Peoples_in_Guatemala.pdf Vigil Díaz-Telenti, S. (2019) Geopolitical Ecologies of Environmental Change, Land Grabbing and Migration: comparative perspectives from Senegal and Cambodia. Centre for Local Democracy. Available at: https://repub.eur.nl/pub/120765 (Dostop: 30. september 2021). WFP (2019) Cambodia country strategic plan 2019-2023. Phnom Penh: World Foord Programme. Dostopno na: https://docs.wfp.org/api/documents/WFP-0000112436/download/?_ga=2.2373386 26.360041664.1602142466-513792381.1602142466 (Dostop: 8. oktober 2020). World Bank (2017), Guatemala data. Pridobljeni 26. oktobra 2017, https://data.worldbank.org/ country/guatemala 57 AVTORICE IN AVTORJI – UNIVERZA V BOLOGNI Elena Giacomelli, podoktorska raziskovalka Elisa Iori, podoktorska raziskovalka Susanna Villani, podoktorska raziskovalka Sarah Walker, podoktorska raziskovalka Pierluigi Musarò, redni profesor Matteo Vittuari, izredni profesor Marco Borraccetti, izredni profesor Elisa Magnani, izredna profesorica S PRISPEVKI IN KOORDINACIJO ORGANIZACIJE WEWORLD Margherita Romanelli, koordinatorica EU programov in mednarodnih politik & zagovorništvo Natalia Lupi, koordinatorica konzorcija #ClimateOfChange David Wiersma, projektni vodja #ClimateOfChange Rachele Ponzellini, komunikatorica WeWorld Marika Giudici, projektna vodja WeWorld Kenya Amos Otiego, komunikator WeWorld Kenya Steve Kioko, projektni sodelavec WeWorld Kenya Rachel Sintamei, projektna sodelavka WeWorld Kenya Lavinia Viglietti, projektna vodja WeWorld Cambodia Stefano Piziali, vodja zagovorništva, partnerstev na ravni politik in EU & italijanski programi Stefania Piccinelli, vodja mednarodnih programov Andrea Comollo, vodja komunikacij Projekt "End Climate Change, Start Climate of Change" sofinancira Evropska komisija v okviru programa DEAR (Development Education and Awareness Raising), njegov cilj pa je razviti zavest in kritično razumevanje mladih državljanov EU o migracijah, ki jih povzročajo podnebne spremembe, kot eden največjih izzivov globaliziranega sveta. Naš glavni cilj je zgraditi boljšo prihodnost za podnebne migrante in za mlade, ki se bodo soočili z najhujšimi posledicami podnebne krize. V kampanji #ClimateOf Change bomo poudarili soodvisnost lokalnih in globalnih neenakosti, z namenom, da opolnomočimo mlade ne le za spreminjanje njihovega vsakdanjega življenja, temveč tudi za to, da postanejo zagovorniki vprašanj globalne pravičnosti. 58 PARTNERJI 59 www.climateofchange.info/slovenia 60