PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 140 ■ Cena 3.- lire TRST) petek 26. oktobra* 1945 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni St. 1-L Tel. St. 93806,93807,93808. Rokopisi »e ne vračajo Prvič v zgodovini Primorske ln Trsta J« jgoi zala ustvarjalna sila ljudskih množic take velikani manifestacijo dela, bratstva ln enotnosti stoVanSte ln italijanskega lindstva Julijske krajine. Ta praznik dela, ki je Izrazil visoko kulturno stopnjo nažega ljudstva, nam je tudi porok, da bratstvo med obširna narodoma ni fraza, temveč zdrav temelj za pdatjntp. skupno sodelovanje in boljšo bodočnost. Kaj mislijo doseči? Članek maršala Tita e pastirskem pismu Takozv&no pastirsko pismo, ki *> ga podpisali val Škofje, ki so v *Meh, na čelu z nadSkofom Stepta. **m, jasno potrjuje s svoj« vsebi-■o, da so njegovi iniciatorji globoki sovražno razpoloženi nasproti to vi federativni Jugoslaviji. Vsebi-®s pisma in čas, v katerem je hijo •»dano, tudi potrjujeta, da je po-tataoma v skladu z načrtno gonjo ia napadi vseh sovražnikov proti te. novo prerojeni, to je, demokratični federativni Jugoslaviji. Sta dve stvari, na kateri se go-»Podje Škofje najbolj sklicujejo v »taji poslanici: Preganjanje duhovnikov in agrarna reforma, četu. * oni tega ne imenujejo agrarno »»formo, temveč odvzem imovdne terkvi. V svoji poslanici gredo go-k*>dje Škofje tako daleč, da isto-tetijo kaznovanje krvoločnih usta-feih ubijalcev, ki so bili duhovniki, * preganjanjem cerkve. Gospodje ®mfje se trkajo po prsih in govore, hako so pripravljeni za boj, četudi * plačati to s svojimi življenji. *“foti komu so pripravljeni za boj? ^taumljivo je, da proti ljudski ob. 'teti, proti pridobitvam narodno-'•tebodilnega boja, proti novi de- mokratični Jugoslaviji, z drugimi besedami, proti ogromni večini na. rodov Jugoslavije. Zakaj gospodje Škofje niso, recimo, izdali take poslanice ter je či-tali v vseh cerkvah za časa Paveliča in Nemcev proti onemu straS-nemu klanju Srbov na HrvaSkem, ko je izginilo na sto in stotisoče žena, otrok in mož? Zakaj se niso takrat upirali proti tem atraSnim ustaškim zločinom, ki so za večne čase preSil v zgodovino hrvaškega naroda kot največ ji madež? Zakaj niso gospodje Škofje izdali take poslanice ter je dali čitati v vseh cerk. vah proti klanju in streljanju, ki so ga izvrševali ustaši in Nemci nad desettisoči Hrvatov, najboljših sinov hrvaškega naroda? Zakaj se niso upirali proti najstrašnejši ljudski klavnici, taborišču v Jasenovcu, kjer so ustaši isto tako na deset ta stotisoče pobijali tako Srbe, kakor Hrvate? Zakaj niso bili tar krat pripravljeni, dati svoje življenje kot dušni pastirji za stotisoče kristjanov? Sedaj pa izjavljajo, da so pripravljeni za vsako žrtev zaradi agrarne ferome in svojih osebnih koristi. Ali ni to malo čudno in preveč prozorno? Zavzemajo se za zločince Alt veste, kdo so bili oni duhov-•tici, za katere se sedaj zavzemajo? se bili zagrizeni ustaši, —■ ubljal-** »n duhovni inspiratorjd ustašklh Ncoljev. Ali so kdajkoli obsodili izobčili iz cerkve enega same-takega zločinca? Niso, temveč •taprotno. Oni hočejo iz njih u-•hvaritl mučenike, oni se zavzemajo grobove onih zločincev, ustašklh •hijalcev, katere je dosegla roka ^Udske pravice. Zakaj pa se ne zav-ternajo za grobove ustašklh žrtev. 1» grobove onih malih nedolžnih •tok, ki so od krvniškega noža Poginili na materinih prsih? Ali so kdiaj koli šli na grobove, v katerih teži na tisoče ta tisoče nedolžnih tetaških žrtev? Kaj to pomeni? To pomeni, da so jim ljubši grobovi tetaških ubijalcev, kakor pa teh •^dolžnih žrtev. Ali vedo, da so se v širokem hfegu v Heroegovini skupno z H«mci in ustaši borili proti naši tevobodilnl vojski tudi mnogi fra-Oni so seveda skupno z Nem-** in ustaši poginili, sedaj pa to ^snujejo preganjanje cerkve. Zakaj je ravno Hercegovina ta Bos-dala največ ustašklh vodij in •bljalcev? Krvnik Pavelič in mno-J* njemu podobni so bili dijaki šol, *' »o jih vodili redovnici. Redovnike šole in gimnazije v Bosni in Hercegovini so bile glavni sejalci •trfcnje med Hrvati proti Srbom in Muslimanom. Franjevačke in re-•°vnirfk« šole so vsadile v srce hr-•iškega ljudstva v Hercegovini in Bosni strašno mržnjo, katere plodovi so se pokazali za časa kriminalnega zločinca Paveliča, Dobrodušno ljudstvo v Heroegovini ta Bosni je bilo zapeljano in nahujskano k tem strašnim iloči-nom, ki se jih bodo spomtajali naši narodi, dokler bo stal svet. Mnogi ki so zapeljali, so se ognili roki ljudske pravice, druge pa hočejo te sedaj zaščititi. Da bi mogli zaščititi naše narode pred podobnimi nesrečami, smo dolžni podvaeti vse, da se onemogoči tako še večje sejanje mrinje med našimi narodi. V zvezi s tem bi rad tu jasno poudaril svoj vtis, ki sem ga dobil, ko sem čltal to pastirsko pismo. Moj vtis je, da iz tega pisma veje stari duh sejanja mržnje med na-rodl.-Nt samo. proti, narodom druge vere, temveč tudi podpihovanje mrSnje med samim hrvatsklm narodom. Kam to vodi? Ali v teh strašnih štirih letih ni bilo že dosti prelite-krvi? Ali poznate ta strašna štiri leta? Ali veste, da so se mali ostanki ustaških skupinic preimenovale v križarje ta da pod tem Imenom ubijajo mirne kmete in potnike? Oni kličejo v svoje vrste v imenu Boga, v imenu Paveliča, v imenu Mačka itd. razne zapeljane ljudi. Pod čigavim vplivom? Pod vplivom raznih starih, skrahiranih politikov in propagande, ki je podobna pastirskemu pismu. Ta* ■> vlogo igra pismo, četudi bi nekateri izmed gospodov škofov osebno tega ne hoteli. Nočem tu obtoževati vseh onih, ki bo podpisali to pismo, ker vem, da so to nekateri storili zaradi discipline ta da v duši ne soglašajo z vsebino tega pisma. Dejstvo pa je, da to pismo obstaja in da vrči razdiralno vlogo. Moti konsolidacijo naše dežele. Seje mržnjo med ljudstvom, posebno kadar ga razlagajo duhovniki, ki so ustaško nastrojeni. Prinaša v ljudstvo oni nemir, ki lahko dovede do slabih posledic, ako se ta škodljiva propaganda pravočasno ne prepreči. Delajo po načrtu V pismu je dovolj neresnic, a kar me je najbolj začudilo, vedoč, da ono izvira od najvišjih cerkvenih dostajanstvenikov, je neresnica, da »e v Jugoslaviji preganja cerkev. Ne nameravam tu pobijati ta mesta v pismu, temveč hočem vprašati: Kaj se misli doseči s tem pismom? Ne verjamem, da bi velik del nižjih katoliških duhovnikov sledil pozivu na boj proti današnji ljudski oblasti. Vem, da je mnogo ni. ŽJih duhovnikov v vseh krajih Hr-vatske, Bosne in Hercegovine, Slovenije itd., ki ne mislijo tako, kakor govori pismo. Vem, da so oni uvideli strasne zablode iz preteklosti in da smatrajo, da mora cerkev, ravno sedaj bolj kot kdaj koli, postati nosilec miru in bratstva med narodi. Vem, da je mnoge duhovnike in redovnike globoko pretresla tragedija naših narodov in da hočejo iti skupno z ljudst. vom. Iz Izjave gospoda nadškofa Ste-pinca ta nekaterih drugih cerkvenih dostojanstvenikov, da so pri- pravljeni vztrajati v boju za ceno osebnih žrtev, lahko potegnem en zaključek, in ta je: da so se vsi oni. sprijaznili s stanjem pod Paveličem ne zbog strahu, temveč vsied ideoloških razlogov, da so sedaj stopili v boj proti novi demokratični federativni Jugoslaviji po sklenjenem načrtu v skupnosti z ostalo reakcijo v Jugoslaviji. Da v Jugoslaviji ni nikakih preganjanj cerkve, je najboljši dokaz to, ker so ti avtorji pisma na svobodi ter jim dosedaj nihče ni preprečeval njihovega razdiralnega dela. Ko sem v Zagrebu govoril z zastopniki cerkve, sem izrazil željo za sodelovanje in lojalnost cerkve nasproti novi Jugoslaviji. Pokazal sem pripravljenost, da se vsa vprašanja med cerkvijo in dr.lsavo rešujejo na miren način. Nisem obljubil cerkvi nikakih koncesij na račun ljudstva ali ničesar, kaj' bi nasprotovalo duhu nove demokratične federativne Jugo-slavije. Poudaril pa sem, da oetar nemo zvesti svoji politiki, da se ne dotikamo svobode veroizpovedi in delovanja cerkve v korist ljudstva. Istočasno sem pričakoval, da bodo gospodje škofje prednjačili, da s pomirjenjem duhov čimproj odpra. vijo zadnje ostanke one sramote, ki so ju ustaši prizadejali hrvaške, mu narodu. Toda v tem sem se motil, čemur je dokaz pastirsko pismo. Ne bi hotel, da se to smatra kot grožnja, dolžan pa sem opozoriti, da so zakoni, ki prepovedujejo sojenje šovinizma, razdora in ogra-žanja pridobitev tega velikega » svobodilnega boja. Vsakdo, ki želi svoji deželi dobro, mora te zakone spoštovati. Kje so bili takrat Katoiliki duhovniki niso hoteli čitati ikofovske poslanica ■ ■■ Beograd, 25. Tanjug. — V mnogih krajih Bosne in Hercegovtae je prišlo do javnih protestov in o-gordenja katoliškega, prebivalstva zaradi obrekovalne ta lažne škofovske poslanice. Takšno razpoloženje je zavladalo predvsem v onih krajih, kjer je imelo ljudstvo priliko, da se je v času okupacije prepričalo v mnogih primerih o zločinskem ln izdajalskem zadržanju posameznih katoliških duhovnikov, ki so izvajali svojo protiljudsko delovanje pod neposrednim, vodstvom nekaterih škofov in 'višjih cerkvenih oblastnikov, kakor sta to bila dr. Sarič ta škof Peter Cule. Mnogi pošteni katoliški duhovniki so obsodili škofovsko poslanico. Na sestanku, ki se je vršil pred kratkim so duhovniki banjaluške-gu okrolija Izdali sklep, da se tako-lmenovano »Pastirsko pismo* ne bo čltalo po cerkvah zaradi njegove vsebine, ki pomeni napad na pridobitve narodno-osvobodllne vojne. Ta sklep so izvajali v Hercegovini. . 2upnik Janko .Budalo je odločno odklonil, da bi v svoji cerkvi čital «Pastlrsko pismo*, javno je govoril pred svojimi verniki: «Kje so bili škofje leta 1941., da bi povzdignili svoj glas?* Izjavil je, da mora povzročiti takšno izdajalsko ln sovražno početje tudi primerne posledic«. Omenjenega duhovnika odlikuje pravično in domoljubno zadržanje napram narodno osvobodilnemu gibanju ves čas vojne. V Tuzli je krajevni župnik, ko je dobil nalog od škofa, da ga prečita pred verniki, raje odnesel »Pastirsko pismo* na krajevni odbor in izjavil o njem svoje 'mnenje. Tudi bjellnskl župnik Miroslav Toni ni hotel prečitatj »Pastirskega pisma* v cerkvi ter je javno obsodil Izdajalski korak katoliških škofov. Obnova v Jugoslaviji Seograd, 35. Tanjug. — Uspehi ^1 obnovi Dalmacije, ki so bili do •Haj doseženi, dokazujejo, da so •*! pravilno razumeli postavljen« ?"oge ter da so člani Fronte vlo-mnogo truda da se podpre IJud-oblast pri njenem delu. Od ^•000 poslopij, kolikor je bilo po« H^nth v času vojne, so jih popol-•°taa obnovili 4.000. Pri delih za •Išiovo porušenih mostov in prometnih zvez so v poletnih mesecih ^Pravili 69 mostov v »kupni dol« 1.700 m. . ^otnUTkl promet > ladjami se 1* ***va v dan izboljšuj«. Poleg red-Jtii tnorsklh zvez med Splitom in ®*krom ter otoki Je vzpostavljena avtobusna zveza med Splitom, henlkom, Sinjem, Trogirom ta O->'ikem. Avtomobilska cesta, ki ve« ' Šibenik s Karlovcem preko Kni-. Je bila pred kratkim dokon« V tlela pri izsuševanju »tajskega lJ* ln razširitvi struge rek« Ce-so zavzela velik obse«. Nem-S ob priliki umika uničili vsa /•'•hatinaka pristanišča ter so raz-Jjšllli pomole ln žerjave. Oblasti J^gajo velik trud v obnovo pri« 'hlšča Ploč« ln Gruž. ^Oudske oblasti v Dalmaciji, poldne s širokimi ljudskimi rano« so napredovale tudi na pro-polju. Na področju Dal-> 0lJ« že deluje 819 osnovnih lol, ,t«m šolskem letu pa Jih bodo iiJ""'1 š« 85. V vaseh in mestih Dal-je bilo odprtih več kot 75 ^khlc m 168 kulturnih domov. ^aška luka zopet odprta pograd, 35. Tanjug. — Neumor-^ ^slo sa čiščenje sušaškega In ^ 1<*8* pristanišča od min Je konč-š **ključ»no. Vstop v pristanišče prost. Po dolgem času je v sušaško pristanišče prvi \ parobrod s drŠAvno aMta* * Peterokrako mezdo. Otvofl-\ *'|Š»škeg» pristanišča in po-^1-'••S« prometa je ustvaVUa l'°" 6«v« j« sadove J iv* perspek- tive za obnovo Hrvaškega Primorja, ki je toliko pretrpelo zaradi vojne. Obnovljen most Jagod ln*, 25. Tanjug — Most preko Velike Morave pri vasi Glogova« blizu Jagodlne so Nemci tako minirali, da so dela za obnovo moetu trajala zelo dolgo. Bogata Rešava ln Okraj Despotovac, kd je bogat na premogu, sta bila colo leto dni odsekana od leve obal« Fomoravja. V veliko veselje vsega Pomoravja je bil most te dni popravljen in lsro-čm prometu. Udarnliko tekmovanj« Beograd, 26. Tanjug, — Predvolilno udarniško tekmovanje v novosadskih tovarnah se nadaljuje z nezmanjšanim poletom. Prihranitev materiala, časa in pravilna organizacija dela dokazujejo veliko ustvarjalno zmožnost novosa^pklh delavcev. Udarniki tovarn »Rutica*, »Jugoalat* »o prekosili naloge prvega tedna za 15%, medtem ko so v drugem tednu izdelali aa 41% več, kakor pa Je bilo določeno. Nada Vujkova je povečala prvi teden proizvodnjo za 81%, Andrija Majlros, pa je v prvem tednu povečal proizvodnjo za 83%, v drugem pa za 85%. Delavec tovarne »Kabel*, Nadj je izdelal 1.000 kg žloe, mesto 600 kg. Vse tovarne so dale mnogo u-darnlkov: tovarna »Kabel* 40 udarnikov, Kramer 14, »Jugoalat* 38, tekstilna tovarna Ristič 17 ln vojvodinska livarna 2« udarnikov. Od vseh tovarn Je dosegla največje u-spehe tovarna Ing. Predraga Jovanoviča, kjer je delta najbolje organizirano. Delo mladine Beograd, 25. Tanjug. MlK»na pl-rotskeg* okrolja je izvedla pretekli mesec mnogo akcij. Sa zbiranj* »tareg« telesa, srkanje dnf ta » drug* fl la Je TC Selotc.ta u> rfotp 33.000 delovnih ur. Šole v Jugoslaviji Beograd, 25. Tanjug. — V vseh iolah bitoljskega okrožja je začel pouk. V bltoljskem okraju je 53 makedonskih ln 7 albanskih ter turških šol, morihovski okraj ima 28 makedonskih in 4 turške dole, Bitolj 7 makedonskih, 1 turško in 1 albansko Šolo, rešenskl okraj pa 28 makedonskih, 4 turske in 5 albanskih šol. V makedonskih šolah je pribl fino 12.000 dijakov, v turških približno 1080, v albanskih In vla-čklh pa preko 680, Soclalistltna stranka v Jugoslaviji Beograd, 35. Tanjug. — Predstavniki socialistične stranke, Milorad Delič, Bogdan Krekič, Jovo Jak-slČ in Nikola Veličkovlč, so včeraj obiskali notranjega ministra Vlado Zečevlča in mu predali prijavo za odobritev obnovitve dela sootali-stične strank«, Stranka je pripravljena pod starim imenom — socialistična stranka Jugoslavije, kot zvezna stranka s pravco delovanja na vsem ozemlju demokratične federativne Jugoslavije z glavnim sedežem v Beogradu. Mfhlkanskl odposlanec v Zagrebu Zagreb, 35. Tanjug. — V Zagreb je prlspsl s letalom isredni odposlanec mehlkanskega predsednika gospod Victor Manuei Villasenior. Na letal ibču so ga pozdravili predstavniki hrvaških oblasti. Gospod Villasenior bo prebil v Zagrebu več dni. List« vojnih zločincev London, 25. AFP. — Komisija Združenih držav aa vojn« zločince je uradno objavila 16. listo vojnih ■ločlncev. Lista obsega imena 465 Bolgarov ln Italijanov, ki »P obtoženi od Jugoslavije, Franotje in Velik« Britanije. Ta Usta j« tajna in jo bodo takoj predali raznim vojaškim upravam, da bi te označene os«v Je o« J '.Ui j**- "mo'nekaj »to kulijčv. fievmove izjave o zunanji politiki London, 25. VZN. — Na včerajšnjem zasedanju poslanske zbornice je imel britanski zunanji minister Bevin priliko razpravljati o zunanji politiki. Posnemamo najvažnejše izjave: POLJSKA. — Razvoju poljskega položaja sledimo prav od blizu. Ne moremo objaviti tajnih poročil britanskega poslanika v Varčavi. Ni verjetno, da bo v kratkem podana uradna izjava o tej stvari. GRČUA. — Britanski poslanik v Ateni je dobil navodila, naj jasno predoči grški vladi, kakšno je mišljenje britanske vlade. Ako morata biti gr£ka policija ln žandarme-rija nepristranski in nepolitični sili, morajo biti izločeni tudi ekstremisti desnice in levice. Vodja britanske policijske misije v Grčiji je obvestil Bevina, da je večkrat zahteval od grške vlade, naj izvede drastične mere proti desničarskim ekstremistom, ki ne spoštujejo zakonov, TANGER, — Nova uprava deluje precej zadovoljivo. Vesti, ki so jih priobčili razni listi o pogodbi med Zukovom in vladami Poljske, Češkoslovaške in Madžarske za premestitev v Nemčijo 4 in pol milijona Nemcev, so neresnične. Organizacija zdrnZenih narodov uradno obstoja Washington, 25. VZN — Danes, ko je Sovjetska zveza izročila severnoameriškemu zunanjemu ministru ratifikacijo listine Združenih narodov, je pričela organizacija Združenih narodov uradno obstajati. S tem, da sta izročili dokumente o ratifikaciji tudi Ukrajina in Bela Rusija, je 29 od 50 držav podpisnic organizacije Združenih na* rodov ratificirala to listino. Tudi Poljska je danes izročila ratifikacijske listine. Izvršilni odbor pripravljalne komisije Združenih narodov je včeraj »oglasno sprejel uredbo, po kateri »e zahteva dve tretjinska večina glasov glavne skupščine za o-dobrltev mirovnih pogojev. V drugih slučajih bo zadostovala večina. Vozijo se po Salzburgu Ljubljana, 25. Tanjug, — Po repatriaciji Jugoslovanskih, državljanov je ostala v Salzburgu (Avstrija) skupina vojnih zločincev in vojnih izdajalcev, prijatelji Mihajlo-viča, Paveliča in Nediča, ki se zbirajo v tako z venem »narodnem odboru. V tem odboru so zastopani tudi »Volksdeutsche*, bivši jugoslovanski Nemci, ki so Izdali svojo domovino. Med temi emigranti so tudi dobro znani vojni zločinci Slavko Kvaternik in nekaj pavellffevih ministrov, ki se sedaj zbirajo v Salzburgu in se vozijo z avtomobili, ki so jih vzeli s seboj na begu iz Jugoslavije, Kriza v Grčiji Beograd, 26. Tanjug. —Dopisnik Tanjuga iz Londona poroča, da prinaša časopis «Reynold News* članek narodnega poslanca Wllke»a o vprašanju v Grčiji, ki pravi med drugim: »Grčija se ne nahaja samo v politični krizi, nahaja se tudi pr«d gospodarsko krizo. Tu bi opozoril na veliko nasprotje med napredkom, ki sta ga dosegli Jugoslavija ln Albanija, kateri ata prejeli slabo osmino tiste pomoči, ki je je poslala UNRRA Grčiji.* Govoreč o stališču angleške vlade nasproti položaju v Grčiji, pravi pisec članka, da s« politika laburistične stranke ne bi smela osla-njati na dejstva v poročilih angleškega veleposlanika g. Rex Le«perja z višjimi častniki. Byrnesove izjave gleda Italije Washlngton, 25. VZN. — Severnoameriški zunanji minister Byrnee Je na tiskovni konferenci glede Italije izjavil, da ni nikoli bral besedila o italijanskem premirju. V zvezi s svojo izjavo, da so pogoji tega premirja »zastareli in trdi*, je dodal, da se ta izjava naslanja na poročila, ki jih je dobil od Vojaških oblasti na potsdamskem sestanku. Dodal Je, da upa, da bo premirje kmalu objavljeno. 9f Dobri katoličani Reakcionarni krogi sknšgjo rešiti šimveč vojnih zločincev it Mednarodni opazovalec «Kraena. je Zvezde* piše: Svetovno javno mnenje nestrpno pričakuje procesa proti glavnim nemškim vojnim zločincem. V njihovi osebi bo mednarodno vojaško sodišče' sodilo vso imperalistično nacistično Nemčijo. Omembe vredno je, da poskušajo nekateri krogi še pred pričetkom razprav prati zamorce. Prosluli prof. Haushoffer, nekoč desna roka Ludendorffa v kajserjevem glavnem stanu, igra sedaj vlogo prostovoljnega advokata, Haushofer je kot Ludendorff sklenil prijateljstvo g Hitlerjem ta Hessom in njegova geopolitična raziskovanja so začr. tala pot bodoči nemški agresiji. Po nemški kapitulaciji je bil Haushofer aretiran v ameriški okupacijski coni, toda ko je bil izpuščen, je izjavil, da je bila hitlerjeva vojna proti zahodnim velesilam zmota. Komaj je bil izpuščen, je pričel Haushofer v tatervieju z dopisnikom Ass, Pressa opravičevati svojega bivšega učenca Hessa. Dejal je, da se je ta »plemeniti idealist* vselej trudil pomiriti Nemčijo z zahodnimi silami, da bi ugladil pot za Hitlerjev napad na ZSSR. S tem je Haushofer pokazal, da je daleč od tega, da bi zapustil svoje prejšnje mnenje: z obrambo Hessa nadalju. je z opravičevanjem nemške zločinske vojne proti Sovjetski zvezi. Haushofer ni osamljen. V njegovi druščini je še nekaj nemških dostojanstvenikov katoliške cerkve. Tako se je kardinal Faulhaber pred kratkim obrnil, do generala Eisen-howerja s pismom v katerem ga prosi za oprostitev petih aretiranih Pravice manjšin v Jugoslaviji Skoplje, 25. Tanjug — V Stipu se je včeraj vršilo veliko predvoliv-no zborovanje, ki se ga udeležilo več kot 15.000 ljudi. Govoril je predsednik makedonske vlade Kulise vski, ki je med drugim dejal: Danes ponosno hodimo po poti narodnega in državnega reda. Danes imamo resnično bratsko enotnost vseh narodov Jugoslavije. Dokaze bratstva in enotnosti smo videli v veliki pomoči, ki nam jo je nudilo v naših cajvečjlh dneh srbsko ljud. stvo in drugo ljudstvo Jugoslavije, s federalno vlado maršala Tita. Danee, ko je nam Makedoncem, grozila lakota zaradi suše, ki je bi. la hujša, kot karkoli, česar s« v zadnjih letih spominjamo, nam je federalna vlada poslala 22 milijonov kg žita. Nato je govoril predsednik federalnega odbora ljudske fronte Makedonije Dimlter Vlahov, ki je med drugim dejal: V demokratski federativni Jugo. slaviji uživa popolno oskrbo več kot 100.000 makedonskih otrok. Vse manjšine v Makedoniji imajo iste pravice, kot Makedonci. Več kot 5000 albanskih otrok poseča albanske šol«. Tudi Turki imajo svoje šole, ki jih obiskuje več kot 3000 turških otrok; V demokratični federativni Jugoslaviji je zajamčena vsem ljudem in vsem manjšinam popolna svoboda. — Zato jugoslovanska ljudstva hočejo fed«. dativno demokratično republiko Jugoslavijo. Čestitke češkoslovaških študentov Praga, 25. Tanjug. — Kakor poroča dopisnik »Tanjuga* iz Prag«, je jugoslovansko poslaništvo v Pra. gi sprejelo od Osrednje zveze češkoslovaških študentov to-le brzojavko: »Iskreno vam čestitamo k prvi obletnici osvoboditve Beograda od fašističnega suženjstva ter se že veselimo prihoda študentov bratske Jugoslavije na študentski kongres v Pragi. — Osrednja zveza čeiko-solvaških študentov.* Pomoč SZ Madiarskl Budimpešta, 25. Reuter. — Bu-dlmpeštanski radio je poročal, da .1« Rdeča armada vrnila vse železnice na Madžarskem madžarski državi. Predsednik zavezniške nadzorstvene komisije na Madžarskem maršal Vorošllov je v Budimpešti podpisal uradne Metine o izročitvi. Radio je tudi poročal, da je vlada izdala odredbo, po kateri bodo zdaj lahko poklicani na obvezno Javno delo vsi madžarski državljani razen policistov in duhovnikov. Protisovjetska propaganda London, 25. Tanjug. — Reuter javlja, da posebni dopisnik «Daily Workerja», ki se mudi v Nemčiji, poroča, da je britanski vojak v Nemčiji izpostavljen stalni protl-ruski propagandi iz ust vsakega nemškega fašista, s katerim pride v dotik. Dopisnik Ivor Monteque Jugoslovanske protifasistke-italfjanskim Beograd, 25. Tanjug. — Delegacija antifašistične fronte bena Jugoslavije, ki je bila pripravljena za odhod na kongres zveze Italijanskih žena, ki se vrši v Florenci 30. oktobra, se ni mogla udeležiti kongresa, ker ni prejela vizuma od italijanske vlade. Osrednji odbor jugoslovanskih protifašističnih žena je poslal kongresu zveze italijanskih žena brzojavko, ki se glasi: »V imenu Jugoslovanskih žena pozdravljamo prvi kongres protifašističnih Žena Italije. Izražamo svoje želj« aa uresničenje »družitve žena v borbi preti fašismu ln »a resnične ljudsko demokracij«. v imenu tistih, katerih bratje in možje so padli v borbi, katerih o-trool so mnogo pretrpeli in katerih hiše so bile porušene in požgane. Pozdravljamo vas, ker ste tudi ve bile polne Istega sovraštva proti Mussolinijevim zločincem, ker ste se tudi v« boril« proti fašizmu. Prepričane smo, da bomo odstranili vse ovire za uresničenje dobrih sosednjih odnošajev. Obžalujemo, da nase delegattaje nlsg mogle prisostvovati vašemu kongresu. Upamo, da se bomo srečal« z vami v Parizu na svetovnem kongresu demokratičnih Žana, kjer bomo lm«le priliko š« enkrat psudariti našo po- Po«dr*vlJamo vas, ki at« s* med vesanost v borbi proti fašizmu, za vojau. burile priti ncmilw>4t.aUiAn» rtemokcaoijo, za. mir in z*.'400«ko »komu fašizmu. "Pozdravljanje va» j enakčpravhoet.* pravi, da je ta nemška propaganda med Britanci premišljena in namerna in da v britanskem, zasedbenem področju ni protlpropagan-de ki bi jo pobijala. Za bodoče duhovnike v Jugoslaviji Zagreb, 25. Tanjug — Na predlog verske komisije predsedstva hr-vatske vlade je ministrstvo za vzgojo sklenilo, da se odpre nadško-fovska klasična gimnazija v Zagrebu. Naloga te šole je, da da srednje šolski vzgojni načrt uporabiti za teoretično vežbanje bodočih katoliških duhovnikov. Giunta aretiran V Plsi je bil aretiran bivši fašistični prvak France«00 Giunta, ki se Je udejstvoval v Trstu in v Florenci. Bil je tajnik fašistične stranke, podtajnik v ministrskem predsedstvu in guverner Dalmacije. Njegovo zločinsko delovanje smo tržaški Slovenci občutili na lastni koži, ko je ta zločinec leta 1920. organiziral požig »Narodnega doma*. metoma t k*f, jeVnettkK.' je obširno uporabljal Hitler z belsom vred, ko sta ■ pripri 1 VIJ f»i svoje vojaške pustolovščine; ;z'V' Poraženi nemški napadalci h* voljni postati landeknechtig-da fct mogli pripravljati nove agresij«; Ideja križarske vojne proti ’ Sovjet ski zvezi, ki jo zastopa Haushofer, so dejansko novi načrti nemškega imperializma, naperjeni proti' Sa-hednim velesilam; ta ideja jč" v*ei. lej služila kot kamuflaža za take agresivne načrte. S svojo izjavo na predvečer pura,-, berske razprave je Haushofer pokazal kakšna grožnja za ve« svet bi nastala, ,če ne bi glavni vpjnt zločinci prejeli zaslužene, jcazni ,ta .Č» ne bi do konca izvedli moral naga in političnega poraza fašizma- Na* loga mednarodnega vojaškega dišča je, prikazati vse zločine o^p-nizatorjev vojne in izreči aoi. siji, ker je na Grudnovem nabrežju do smrti povozil tri kolesarje, na ■ S.000 din ati 60 dni edpera ta-Ka odvzem to ferske legitimat^jf-zt^-jfo-bo enega leta. -Poročilo je'trikaj zaključeno, kar mora vsakega^ šj-tatelja začuditi. Za 'težek ietikf^U-ko lahko kazen 1 Tako toref pbslu-jejo oblasti v Ljubljanif Resnica pa j« ta, da je zGtas~za-veenikov* izpustil drugi stavek poročila o kaznovanju vozača, lei pravi: rPoleg tega je■ bil izročen:imenovani v sodne zapore, javkamo Sc žifcu pa poslana prijava » nadaljnje kaznovanje». , In te: ali ne bi bilo informatnzno, če bt tGlas zaveznikov* rasten skrbnih zabeleženi vsake vesi* s Jtbit-žavljenju gospodarskih usianpv\ p ustanovitvi teh ali drugih .zadrug, o sojenju in kaznovanju okupatorskih sodelavcev prinašal tudi vesti o silnih naporih ljudstva, slaefi pa delavstva »a obnovo porulzp^. ^ marine, o naprf dku • produkg*je rudnikov, o popravilu most-popravilu ta graditvi Jol in kojtino tudi o eni .največjih pridobitfv ff-danje Jugoslavije, o bratstvu■ njenimi napodi, Jel so si »aza^ij^jih podpihovanj Uli vedno več nj v taseh, o pridobitvi, ki po ,M*p-Jt m pomena gotovo presega okvir trenutne politika PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 26. oktobra 1945. Naša hvaležnost padlim borcem Minilo j« komaj nekaj mesecev, ko ja bil okupator prisiljen na kolena. Bojna vihra je pustila globoke sledove v srcih našega ljudstva. NI ga akoro človeka, ki bi pozabil na težke žrtve, na odločni boj, na plemeniti in visoko človečanski i-dsal, m uresničenje katerega so padali Italijani in Slovani Julijske krajine. Ramo ob rami so se borili, ramo ob rami trpeli in umirali. Njihova lori se je zlila v sb sam tok in prepojila zemljo. Padali so m svobodo vseh ljudstev, toda zlonamernost nacife&stov je prisilila nase tovariše, da so morali skrivata po gozdovih celo njihova trupla. Mnogo, premnogo je zato nepoznanih junakov. Toda ljudstvo je ostalo zvesto svojim prvim bor-osm in se ponovno oddolžuje njihovemu spominu. Povsod prekopava in pokopava ovoje najdražje, povsod izkazuje vso ljubezen in prizadevanja Zaklinja se na njihovih grobovih, da bo nadaljevalo težko in častno delo in jih posnemalo vse povsod. Boe Id. t. m. sp pokopali v Idriji Sorta aa svobodo tov. Car Ivana. BU je odpuščen iz vojaške službe, oprijel se je dela v živosrehr-rudniku. Bil je svoji družim skrben oda udeleževal se je pro- Kam plovemo? sto voljnega dela pri pripravljanju | rila tov. Ukmar v imenu Tržaake-drv za onemogle upokojence, kjer ga okrožja in tov. Franc Stoka v se je smrtno ponesrečil. Kakor je | Imenu MOS-a za Trst. Na žalni sve-bdl neustrašen in požrtvovalen bo-1 čanosti je bil zastopan tudi Odred kratkim ja tovarniški guverner v Kobaridu ustanovil občino Volče, ki obsega vsa bližnja naselja tostran in onstran Soče v ooni i. Sedem občine je bil v eolskih prostorih v Volčah. Dne 15. 10. pa so neznanci, kakor je že poročal eCrlae sovernikov*, izvršili vlom in pešdg. Požgali so ves občinski arhiv ter odnesli ah uničili knjižice vojnih pod/por. TaJcoj drugi dan v zgodnjih urah pa je eoveanlška policija zastraHla niladmskt dom. in napravila preiskavo, Pregledala je ves arhiv, časopise, revije in knjige voske či~ talnice, lei ima v domu svoje prostore, Pred odhodom je neki po-hoaj dsjtA, da bo morala nositi zaradi požiga posledice vsa vas in da bodo postaviti občino sedaj v prostore mladinskega doma. Ker 'je ZVT7 zaprla mladinski dom in čitalnico, so zastopniki ljudstva intervenirali pri guvernerju in lev. Uanfreda, predsednik prosvetnega društva, je guvernerju med drugim obrazložil, da so neki elementi pred kratkim govorili, da se bo v dneh med 15.-15. t. m. nekaj zgodila, v j kodo pristašev OF. Dejal 'je, da se čudi, kako morejo zavezniki za ta požig dolžiti par-*, ki so biti vedno njihovi zate prav v teh krajih rešili nešteto zavezniških letalcev. Končno. je dlejal, da ne bo odgovoren, dd bedo ljudje na to odgovorili ka-karke&, kar ne bi bilo čuda, Se jim zavezniška oblast ukinja celo ustanove kulturnega značaja in jim zapira mladinske in prosvetne domove. d. guverner, kapetan, je dovolil prosto prodajo časopisov, otvoritev čitathiee, toda pod pogojem, da ee preseli is javnega v drugi prostor. Prav tako morajo premestiti Sten-Čas, M je bil do sedaj pred ljudsko Milnico. Dovolil je tudi kulturno prosvetne prireditve pod pogojem, da se mu da na vpogled spored, ki mora biti brez političnih tendenc. rec vse do poloma hitlerjevske Nem. čije, tako je ostal tudi nesebičen in neutrudljiv delavec za našo gospodarsko neodvisnost in boljšo bodočnost delavskega razreda. Dne 18. t. m. so prepeljali truplo mladega garibaldinca Renata iz Kojskega v rojstno vas Mošo. Padel je skupno s Kojcanom Ivotom, ko je branil s svojim mitraljezom Koščene pred 200 Nemci. Vsa vas je že pri pogrebu izkazala svojo vdanost in hvaležnost junaku. Kljub veliki zaposlenosti in zgodnjem po. grebu je privrela na pokopališče v Mošo velika množica Bricev, zlasti mladine. Prinesla je lep venec z obojenarodnimi zastavami ter poklonila dva šopka rož. Milo je zadonel zadnji pozdrav, orosile so se oči v zavesti, da ni več borca, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za slovensko ljudstvo v Brdih. Kakor, da bi prihajala iz daljine, »e Je čula žalostinka »Žrtvam*, s katero mu je mladina dala zadnji pozdrav. V soboto 20. t. m. smo spremili na zadnji poti tov. Kariž Franca iz Divače. Bil je star borec za svobodo. Padel je v roke fašistom, ki so ga med drugim hoteli prisiliti, da bi si sam skopal grob. Ker tega ni hotel, so ga zagrebli tako slabo, da so mu noge gledale iz zemlje. Sedaj, v svobodi, ko so ga sodelavci hoteli prekopati, je bilo ponovno potrebno boriti se za dovoljenje za prevoz trupla. Po gozdu, grmovju in skritih poteh, tako kakor je moral hoditi v življenju in med borbo, se je vračal mrtev v domači kraj. Sele v Divači, na zemlji, kjer je gospodar naša narodna oblast, smo mu lahko izkazali zadnjo čast. V zastavo ovita krsta se je ob spremstvu številnega prebivalstva, naše vojske, Narodne zaščite in predstavnikov oblasti, pomikala k zadnjemu počitku. »Kot žrtve ste padli v borbi za nas...* je zadonelo pesem padlemu borcu v spomin in pozdrav. * Dne 20. t. m. je mladina že na vse zgodaj pletla venoe, pripravljala zastave in se zbirala, da pozdravi garibaldinca, ki je padel v borbi nad Cerknem. Lepo so okrasili kamion, ki je prepeljal tovariša v Furlanijo. Zadonela je ialo-stinka »Žrtvam*, nakar je ljudstvo spremilo padlega junaka do kraja vasi. Tu sta se mladinec in mladinka poslovila od tovariša, ki je žrtvoval vse za skupni blagor. Ljudstvu in mladini se je zahvalil sorodnik garibaldinca. S tem je naše ljudstvo potrdilo svoje bratstvo ne le z besedami, ampak tudi z dejanjem. 20. t. m. ob 14. uri je bil v Koprivi na Krasu pogreb tov. Piro Mir-ka-Slavkota, predsednika INOO za bivše SPO. Bil je eden prvih aktivistov. Padel je kot žrtev četnikov In bil pokopan v nekem gozdičku pri Dombergu. Ze v samem Dom-bergu mu je številno ljudstvo izrazilo hvaležnost za veliko delo. V Koprivi ga je pričakala velika množica ljudi, M se je nato razvrstila v dolgo povorko. Vas je bila vsa v zastavah s črnimi trakovi. Domači pevski zbor je zapel fcalo-stinke. Ob tej priliki sta spregovcr Jugoslovanske armade z zastavo. Prisoten je bil tudi major Capuder, član komisije za vojni plen. Obrede je opravil domači župnik, ki se je v imenu vseh zahvalil zastopnikom oblasti in vojske, ki so s svojo udelefcbo počastili junaško padlega domačina in mu s tem izrazili priznanje za velike narodne zasluge. Dne 21. t. m. so prepeljali iz bližine Gorice na domače pokopališče v Ajdovščini tov. Bajc Marjota, ki je že 16 leten odšel v gozdove. Bil je neustrašen borec za svobodo. Pozneje je prišel na teren, kjer je delal, vse do trenutka, ko je padel, zadet od četniške krogle. Na zadnji poti ga je spremljalo vse ljudstvo iz Ajdovščine, zlasti pa so se izkazali pionirji. Ob tej priliki mu je mladina podarila krasen venec. Spremljal ga je šturski pevski zbor, tovariši NZ pa so zapeli »Žrtvam*. V imenu vsega ljudstva se je poslovil od njega tov. upravitelj osnovne šole. Mnogo in mnogo je takih primerov širom primorske zemlje. Ljudstvo, ki je bilo dolga leta zatirano in je že v letih fašizma irtvovalo mnogo svojih najboljših sinov, se zaveda pomena borbe, v kateri so padali Italijani in Slovani, da pribore narodom boljše življenje in človečanske pravice. Kot v času narodno osvobodilne borbe, tako tudi sedaj romajo skupno za krstami padlih po gozdovih, umrlih po ječah ali zahrbtno ubitih na delu po naših vaseh. Italijani in Slovani spremljajo garibaldince in partizane na zadnji poti, in skupno ter strnjeni sledijo njihovemu zgledu, vedno bolj utrjujejo bratstvo, potrjeno z njihovo krvjo. Se vedno velja za nas vse, geslo, ki nas je skozi vse borbe vodilo v svobodo: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pogrebni spred žrtev tržaškega procesa iz leta 1941 Posnemajte Mladina iz Kastelca je neko jutro v povorki, z zastavo na čelu, prikorakala v Socerb. Prišla je čistit ruševine, katere je povzročil okupator. Kakor ostale vasi našega okraja tako je tudi Socerb občutil zločinsko roko nacifašizma. Med petjem in smehom je mladina ves dan delala, med opoldanskim odmorom jim je pa tov. tajnica držala politično uro. Iz vasi Socerb so se jim pridružile samo štiri tovarišice in z njimi delale. Razumele so, da je treba za hitro obnovo izkoristiti vsak hip. Vedele so, da ne delajo 2ato, ker morajo delati, ampak zato, ker je delo v dobrobit države, vseh ljudi in potemtakem tudi nas samih Mladina je spoznala, da je treba sedaj, ko se naša država sele gradi, z vsemi silami prijeti za delo, delati udarniško in požrtvovalno. Upamo, da bo po njihovem zgledu začela z intenzivnim in smotrnim delom tudi vsa ostala mladina. Mladinke Iz Socerba so nabrale lir 1.570 «Za našega dijaka*. V nedeljo, 28. t. m. bo v Trstu svečan pogreb tovarišev: Pina Tomažiča Simona Kosa Ivana Vadnala Ivana Ivančiča Viha Bobka, ki jih je 14. dec. 1941. leta fašistično izredno sodišče obsodilo na smrt. Trupla bodo prenesli 28. t. m. iz Fontana Villorba. Krste bodo dospele v Trst ob 10.30. Njih prevzem bo v istem času na Velikem trgu (Piazza Unita). Slovenski in italijanski pevski zbor zapojeta žalostinke, slovenski in italijanski zastopnik SI-AU-a bosta imela priložnostni govor, kateremu bodo sledili verski obredi. Nato se razvije sprevod v temle vrstnem redu: a) nosilci vencev b) godba in pevci c) duhovščina d) krste, ki jih nosijo delavci. Za krstami stopajo sorodniki, njim sledijo procesni tovariši petih žrtev, za njimi delegacije, nato pa vsi ostali, ki se udeleže pogreba. Sprevod krene po Korzu, Piaz. za Goldoni in po ulici Barriera do bivšega trga Impero. Tu se krste naložijo na furgone. Tomažičevo truplo se prepelje na tržaško pokopališče; Vadnalovo, Kosovo, Ivančičevo in Bobkovo pa v njihove rojstne kraje, kjer bodo krajevni Odbori preskrbeli za svečan pokop. Vabimo vse ljudstvo in antifašistične organizacije, da se udeleže žalnih svečanosti. Slovensko in italijansko ljudstvo bo gotovo počastilo spomin tovarišev, ki so tako nesebično žrtvovali svoje življenje v antifašistični borbi. Sodniki so zopet oprostili Včeraj se je pred izrednim porotnim sodiščem v Tretu vršila obravnava proti Jožetu DAngelo, obdolžen emu, da je bil pri politični policiji v ulici San Michele in v «Cmih brigadah*. Obtoženec ee je branil s tem, da je bil prisiljen javiti se v policijo zaradi težkega družinskega stanja- Pri »črnih Brigadah* pa je vršil samo nepomembne posle in ni nikoli sodeloval pri akcijah. Ker prič ni bilo, je predsednik sodišča odločil, da bodo morale plačati denarno kazen. Nato je govoril javni tožilec in predlagal, naj se obtoženec oproeti. To je predlagal tudi obtožencev branilec, odvetnik Pobega. Sodišče je to potrdilo in izdalo ukaz, naj se obtoženec ta. koj izpueti. Nato je sodišče pričelo z razpravo proti Juriju Cettineu, ki Je bil obtožen enakih kot prvi. Tudi on je zanikal, da bi sodeloval pri akcijah. Priče ni bilo. Javni tožilec in obtožen čev branilec sta oba predlagala oprostitev. Sodišče je to potrdilo. Kot na prejšnjih razpravah, je tudi danes prisotno ljudstvo protestiralo proti takih razsodbam. Sprejemni izpiti na slovenski srednji šoli v Gorici Obveščamo vse dijake, ki želijo posečati prvi razred slovenske nižje srednje šole v Gorici, da se bodo sprejemni izpiti začeli v ponedeljek, 29. t. m., v Šolskem domu v Via Croce 3, in sicer po abecednem redu: 29 okt. črke A B, C; 30 okt. črke C, D, E, F; 31. okt. črke G, H, I, J; 3. nov. črke K, L; 5. nov. črke M, N, O; 6. nov. črke P, R; 7. nov. črke S, S, T; 8. nov. črke U, V, W, Z, Z. Začetek izpitov vsakokrat ob pol devetih. Vsak dijak naj prinese s seboj: polo črtanega papirja, polo risalne, ga papirja, pero, črnilo, svinčnik in radirko; potrdilo o vplačani iz. pitni taksi, ki se plača po poštni položnici na registracijski urad (Uffioio del registro) v Gorici. Taksa znaša L 110.— za dečke in L 150.— za deklice. Razen tega je treba vplačati pred izpitom v ravnateljstvu L. 25.— v gotovini za izpitne pristojbine. Vpisovanje v slovenske srednje Sole Vpisovanje na slovensko nižjo šolo, slovensko višjo realno gimnazijo in slovensko trgovsko akademijo bo v ponedeljek 29. in torek 30. oktobra popoldne od 15. do 18. ure. Vpisovanje se bo vršilo v šolskih prostorih na via Corsica 11-11. Opozarjamo, da se morajo vpisati prav vsi učenci, četudi so se že prej vpisali v via Cavana 18., ker je bil ta vpis le začasen. K vpisu pr mesit e: 1) prošnjo, kolkovano s 6 lirami, 2) kolkovan krstni list, 3) zadnje šolsko izpričevalo in 4) potrdilo o cepljenju koz. Pojasnila o taksah sledijo. Podat, ke o tem dobite v ravnateljski pisarni. Otvoritvena služba božja bo v sredo 31. oktobra ob 9.30 zjutraj v cerkvi sv. Antona, Miting v Koprivi na Krasu ZMS iz Koprive na Krasu vabi vse na miting, ki se bo vršil v soboto 27. 10. v popoldanskih urah. Po mitingu prosta zabava in ples. Prvi transport iz Marseilla 1000 Primorcev je prispelo v Videm Sir/te „ Primorski dnevnik " WAV.VAVAV.VW.WA Drži kratkim je tovarišica Lojzka, Id dala pri okrajni prehranjevalni zadrugi v Biljah, predložila V podpis g. majorju ZVU za okraj libren neko pooblastilo. O. major je pooblastilo podpisal, pav pa je prečrtal name geslo, ki bi moralo bUi pmvtakc njegovo: cBmrt fa-Hzimt — svobodo narodu* ter velel tevasiHoL, naj bi raje zapisala: *ti-vel kralj*. Kljub temu da je nase ljudstvo tolika žrtvovalo v borbi proti fašizmu ta skuipmo svobodo tudi naših zaveznikov, mora še danes doživljati take neprijetnosti. V vati FOJJLNA. V BRDIH je zavezniška policija te dni aretirala Zri tovariše hi so mnogo doprinesli v borbi predi fašizmu. Prišk so v Mio in napravili preiskavo. Iz nepojasnjenih vzrokov so pretepu gospodarja tn sina so odpeljan, češ da se je udeležil kot partizan neke rekvtztcije v bližnji vasi pri g. župniku, za kar se je ta pritožil pri policiji, Ovire pri izdajanju izkaznic Pred kratkim je bila v časopisih objavljena vest, da je bilo taborišče v Marsseillesu razpuščeno. V tem taborišču je bilo okrog 5.000 Primorcev, ki so jih ameriške vojaške oblasti po zasedbi Sardinije, kjer so bili ti Primorci v italijanskih delavskih bataljonih, odpeljale najprej na Korziko in nato v Marsseil-les. Tu so se organizirali v čete in i. meli tudi svojo politično, organizacijo. Za časa bivanja v Marsseillesu so ti Primorci ves čas podpirali novo Jugoslavijo, pošiljali denar in hrano, ki so sl jo pritrgali od ust, v domovino ljudem, ki so bili v času narodne osvobodilne borbe najbolj prizadeti. Njihova edina želja je bila, priti domov in stopiti v vrste narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Ta želja se jim je sedaj izpolnila. Dne 24. t. m. je pri spel prvi transport - 1.000 Primorcev v Videm, Jugoslovanska vojaška misija pri Xin. zavezniškem Korpusu, je poslala v Videm tri oficirje, da sprejmejo Primorce, ki prihajajo iz Marsseillesa, V vojašnici, kjer so jih zavezniške vojaške oblasti, po prihodu s kolodvora nastanile, jih je v imenu jugoslovanske vojaške misije pozdravil kapetan Strnad V svojem nagovoru se jim je zahvalil za pomoč, ki so jo nudili jugoslovanski armadi in je poudaril, da so oni s svojim zadržanjem v tujini vsemu svetu dokazali, da Ju- Obisk na Konkoneliu Pod noč, ko se prižge morje iuči po Trstu, zažari sredi s trm ega brega nad samim mestom daleč vidna peterokraka rdeča zvezda. Konkonelj je ime vasici, ki na ta način dopoveduje Sirnemu svetu da si njeno ljudstvo želi prave svobode, da si želi priključitve k Jugoslaviji. Vasica šteje kakih 300 prebivalcev, samih Slovencev, kar je preše, netljivo spričo neposredne bližine Trsta. Človek ne bi verjel kakšno voljo, vztrajnost in požrtvovalnost so pokazali Konkoneljci v delu za prosveto in kulturo, ki jo po dolgih 25 letih fašističnega nasilja niso mogli gojiti v svojem jeziku. Te svoje volje niso pokazali z besedami, temveč z neumornim delom. Od najmlajših do najstarejših so pri dlli 2700 delovnih ur, da so zbrali 40.000 lir prostovoljnih prispevkov, da vodita prosvetno društvo predsednik Andolšek Ivan in taj*« nik Ferluga Peter. Dalje da se je pri gradnji doma posebno izkazal Ferluga Jožek, da je pionirje in pionirke izvezbala Ferluga Albina, da vodi dramatske točke Ferluga Ferdinand (Mimogrede so nam povedali, da se večina prebivalcev te vasi piše Ferluga in da je vas danes dobila skoro že drugo ime: Fer. lugovci). Seznanili smo se s pevovodjem stricom Maksom, ki je sicer v letih, a je ves srečen, ko lahko z zborom, ki šteje 34 moških in 22 ženskih glasov, ipokaže svoj smisel za pevsko vzgojo. Na tem mestu naj poudarimo, da bi zbor lahko delal čast vsakemu večjemu kr&- jeli za delo. Vsak je pomagal po ju. Zvedeli smo dalje, da je hdlo svojih močeh in le tako se je mo- [ v tej vasi že pred 40 leti osnova- Njegov nagovor je spremljalo navdušeno vzklikanje Jugoslaviji in Titu. Rekli so, da so srečni, da lahko govore z jugoslovanskimi in ce-lo slovenskimi oficirji. Nestrpno čakajo trenutka, ko bodo prišli v svoje domače vasi. Tov. kapetan Strnad je v razgovoru z našim dopisnikom izjavil, da je pričakoval popolnoma nekaj drugega in da Je bil silno presenečen, ko je zagledal došle. Čudil se je njihovi izredni discipliniranosti, redu in veliki ljubezni do svoje domovine. V3i nosijo na kapah rdeče zvezde, na rokavu pa označko »Jugoslavija* in jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. Vsaka četa ima krasno zastavo nove Jugoslavije. Ko so prišli v kasarno, je bila njihova prva skrb, da so izobesili zastavo. Primorska z veseljem pozdravlja svoje sinove, ki so se po dolgih letih, po tolikem ponižanju in zatiranju, ki so ga pretrpeli pod fašistično Italijo, vrnili domov. Ostali so trdi, kljub neštetim poskusom zasužnjevamja in vsemu svetu dokazali nezlomljivo voljo primorskega ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji. Čeprav so živeli v tujini in so imeli le malo zvez z domovino, so kljub temu vedeli, kdo se resnično bori za osvoboditev jugoslovanskih narodov, in niso nasedli poskusom Mihajlovičevih agentov. Zavedali so se, da je njihova bodočnost edinole v Titovi Jugoslaviji. glo zgoditi, da je iz bivše nemške barake zrastel na novem mestu deloma s cementom, deloma z lesom zgrajen. «Frosvetni dom*, čigar dvo. rana je dolga 22 m, široka pa 6 metrov. Znotraj je opremljena tako okusno, tako skrbno, da človek res ne ve, kaj bi bolj pohvalil, ali mizarska ali pleskarska ali elektrotehnična dela. Tudi oder je tako okusno prirejen, tako lepo okrašen, da si lahka marsikatero društvo pride ogledat, kaj se da doseči s preprostimi sredstvi. To pa je le ena stran udejstvovanja teli, za skupno stvar tako vnetih vaščanov. S prav tako vnemo so se' posvetili kulturnemu delu tieueti ra pevskem, muzikalnem in drama'skern polju. O tem so e? rr -gli pr - pričati vsi, ki so v nedeljo 21. t. m. obiskali njihov miting, ki je nad vse dobro uspel. Vsi gledalci so ponesli a seboj prepričanje, da so sodelavci na mitingu in prireditelji odlično prestali prvo izkušnjo. V ponedeljek so za domači krog napravili majhno domačo zabavo in povabili nanjo tudi zastopnike «Pri. morskega dnevnika* Prisrčni domači pozdravi in domača pogostitev niso manjkali. Ponovili so nekatere točke nedeljskega mitinga, recitirala je drobna deklica, zapel; in zažvižgali pionirji in pionirke, zapele mladinke, zapel pevski zbor, vpletli so šaljivo točko, vmes pa je domača godba s poskočno glasbo pomagala pregnati še zadnjo udrža-noeti Pozanimali smo se v neprisiljenem razgovoru, komu gre največ zaslug za tako uspešno delovanje. »Vsi smo delali od prvega do zadnjega*, tako so odgovarjali drug za drugim. Ker pa novinarska radovednost le ni popustila, smo zvedeli, da so vaščani za dom nare- no prosvetno dufitvo »Višava*, hi pa je moralo prekiniti svoje delovanje najprej leta 1914, nato P4 1925 leta pod fašističnim terorjem. Obžalovali so, da nismo mogli prisostvovati nedeljskemu mitinga kjer je bilo občinstvo posebno **’ dovoljno s partizanskim skeče®-»Komandir Simon*, in pa z umetnim ruskim plesom baletne družine domačih mladink. Zato smo P* obljubili, da bomo prišli prihodnjih ker bodo spored na splošno želi0 kmalu ponovili. Ko smo odhajali, se nam je ustavilo na zelo skrbno izdela*® zavezniških zastavah: amerišk®' ruskih, britanskih. Vprašali s®0’ kje so jih dobili, Pojaspili so naroda so jih izdelale mladinke že v oktobru 1944, ko so v vasi še b® Nemci. V spodnjih prostorih so Nemci,* v zgornjih pa so šivale **• stave in 3anjale o svobodi ko bod° tri zastave druga ob drugi jat®0 izobešene poudarjale zavezništvo * borbi proti fašizmu, ko bo 1 judah® svobodno volilo svojo oblast. DaB** lahko zastave res svobodno izP11’ čujejo zavezništvo, ljudstvo pa n0" si v sebi prepričanje, da bo km®® prišel tud čas, ko bo lahko svobodno volilo svojo oblast, ko bo izjavilo kam želi pripadati. lijaka krajina pripada Jugoslaviji, Na uradu za legitimacij« pri tržaški občini naletijo tržaški Slovenci na velik« težkoče glede novih osebnih izkaznic. Uradniki, ki tam poslujejo, hočejo na vsak način ppl. kazati čim več slovenskih Tržačanov kot jugoslovanske državljane, da bi • tem dokazali veliko število vseljenih Slovencev. Sporočajo nam, da s« j« zgodilo v prvih dneh več takih primerov. Podoben primer je bil • tovarišem Krkoč Franjem, stanujočim v via del Friuli 45., kateri se je danes javil, da dobi nakazilo za legitimacijo. Službujoči uradnik mu je hotel dati nakazilo za legitimacijo jugoslovanskih državljanov. Tov. Krkoč, Je to odklonil in zahteval potrdilo o registraciji, ker mu nočejo izdati legitimacije. Za nakazilo se je moral tovariš obrniti k zavezniškemu oficirju in žele potem so mu izdali nakazilo. Na iate težkoče je naletel pri uradnici, ki izstavlja potrdilo o registraciji. Dejala mu je, da v Trstu obstaja samo italijanska narodnost. Komaj po daljšem prerekanju mu je napisala, da je slovenski narodnosti. Tudi uradnik, ki podpisuje legitimacije, je podpisal njegovo legitimacijo šele, potem ko ae je šel informirat k zavezniške mu oficirju. To ni edini primer. Naši ljudje se morajo dnevno prerekati z u-radniki, da dobe pravilne legitimacije. Ne moremo misliti, kaj hočejo tl uradniki doseči s takim postopkom? Morda hočejo s tem prikazati, da se je po 1. maju vselilo veliko število jugoslovanskih državljanov v Trst? Ali pa hočejo s tem zmanjšati število slovenskega življa v Trstu in tržaški občini. Vsekakor ni njihov postopek na noben način upravičen. Zato se obračamo na odgovorne oblasti, da bodo v bodoče preprečile tako nepravično ravnanje s slovenskimi Primorci. Strokovno zborovanje idrijskih rudarjev Po dolgem času smo zopet imeli zborovanje naše podružnice Enotne delavske strokovne zveze. Na tem zborovanju smo si iz svoje srede izvolili ljudskega tožilca, kateri bo zastopal vse- težnje in potrebe rudniškega delavstva. Nadalje smo si iz svoje srede izvolili tri delegate, ki bodo zastopali našo podružnico Enotne delavske strok, zveze na glavnem zborovanju v Ilirski Bistrici. Izvolili smo si delegata, ki bo v imenu vseh rudarjev ponesel dar, namenjen delegaciji ruske mladine. Nadalje smo razpravljali še o raznih problemih tako tudi o nabavi usnja in čevljev, za kar nam j« vodstvo naše podružnice obljubilo vso pomoč. Tov. Tratnik Stanko je pri slučajnostih omenil, da bi morale razne izjeme pri naši obnovi izginiti. Treba bo predvsem gledati, da spravimo vse ljudi pod streho in ne se preveč muditi pri vprašanju u-dobnosti posameznikov. Tov. tajnik je preči tal novo mesečno tarifo, ki jo je vse prisotno delavstvo odobrilo. Na tem zborovanju smo opazili kako Je naše delavstvo res demokratsko izražalo svoje mišljenje. Bodimo vedno in povsod iskreni, le tako si bomo ustvarili boljšo bodočnost. Izdajanje osebnih izkaznic v Sežani Okrajni N. O. O. Sežana razglaša, da se bodo pričele izdajati osebne izkaznice, predpisane z ukazom štev. 14. ZVU vsem osebam, ki hivajo stalno na ozemlju Okrajnega N. O. O. Sežana in ki so dovršile 18 leto starosti. Izkaznic« se bodo izdajale na posameznih sedežih Krajevnih N. O. O. in sicer v soboto dne 27. 10. 1946 do vštega ponedeljka dne 29. 10. 1945 v Sežani, v torek in sredo pa za kraj Lokev. Za vse ostale kraje se bodo posamezni Kraj. odbori sproti obveščali. Naproša se prebivalstvo, da se strogo drži odredbe Z. V. U. Kdor ima fotografijo, naj jo prinese s seboj, sicer pa se bodo legitimacije izdale breiz slik. „Za našega dijaka*' Vesela družba tržaških Slovencev je darovala «Za našega dijaka* lir 105 (atopet). VWWWWWWWWWWIVWWWWVIWWWS Objava Svoje mlado življenje sta dala za osvoboditev naše domovine tovariša Felan Ladislav in Mevlj^ Slavko, oha iz Merč pri Sežani. Bila sta aktivna in požrtvovalna borca ter partizanska prostovoljca, 27, oktobra 1944. so ju Nemol ustrelili iz zasede pri Pliskovici, kjer sta bila tudi pokopana. V soboto 27. t. m. ob 14. uri, ob priliki obletnic« njune smrti, bodo njune zemeljske ostanke prepeljali v rodno vas. Vabijo se vsi znanci in prijatelji, da se udeleže pogreba in jima izkatejo poslednjo čast. Kulturno društvo Škorklja Kulturno društvo . Ovoj iz očesa smo mu sneli, ostai mu je samo is na čelu. Na oko ja *i«er oslepel, toda izgloda normalno. Zelo mi Je bilo tež-bo, ko J« odfai ta dobri tovariš. Tako Je vedno. Pozdravijo ae, odidejo od nas in najbrže se nikdar msč a« bomo srečah. Ko m Je poetovi«. Je dtijab — Boljše bi bilo, da sem oslepel aa lavo oko, kako bom sedaj stre-lj*4? Aa vodno nM na bojiM*-Brv« del po odhodu is bolnice j« kvet Pavle pri Buraaovski, kjer ja tata Ton ja. Takoj je poskušal uvesti Ton jo delo. Poklical jo je na mestno sojo komsomola. Tonja je sicer pristala, todo ko je odšla iz sobe, v kateri se je oblačila, se ja Pavle ugriznil v ustnice. Bila je obleče, na zelo okusno, naravnost pretira-rano, in on se ni mogel odločiti, da bi jo odpeljal v svoje društvo. Tedaj j« prišlo do prvoga prerekanja. Na njegovo vprašanj«, zakaj se je tako oblekla, mu je rekla užaljena: — Nikoli nikoli se ne oziram na prilike. Ce ti Je nerodno Hd z menoj, bom ostala doma. Njamu je bilo potem v klubu mučno, ko jo Je videl vso nalepotl-čeno med samimi obledelimi bluzami in Jopiči. Mladeniči so sprejeli Tanjo kot tujko. Ona je to občutila to«- prezirljivo in izzivalno gledata, na vse. Sekretar komsomola blagovnega pristanišča, plečat mladenič V Mu- zi iz šotorskega krila, nosač Ran. kratov, je poklical Pavla na stran. Neprijazno j« pogledal njega m Toni Jo izpod čela ter rekel: — Ti si, kajne, pripeljal sem to nalepotičeno damo? — Da, jaz — mu Je suho odgovoril Pavle. — Hm, da — je izustil Pankra-tov. — Njena zunanjost ni ravno najbolj primerna za nas, diši po burfuasiji. Le kako so jo spustili sem? Pavlu je začelo biti v slepem o. česu. — To je moja tovaričlca in sam sem jo pripeljal sem. Razumeš? Ona ni proti nam sovražno razpoložena, toda mnogo polaga na oble. ko — to Je resnica. Toda ni treba vedno soditi človeka po obleki. Tudi jaz vem, koga lahko pripeljemo sem in ni se ti treba razburjati, tovariš. Hotel Je reči nekaj bolj grobega, toda zadržal se je, ker je vedel, da Je Ra nitratov izrazil mnenj« vseh, ta je zato vse svoje nezadovoljstvo prenesel na Tanjo. •Govoril sem ji! Kaj ji je hudiča treba tega lepotičenja?* Ta večer je bil pričetek konca njunega prijateljstva. Z občutkom gneva in čudenja je Pavle gledal, kako ee ruši navidez tako trdno prijateljstvo. Minilo Je ee nekaj dni in, vsako srečanje, vsak razgovor je prinesel še večjo odtujitev in prikrito sovraštvo v njune odnoee. Tonjino lažno samoljubje je postalo Pavlu neznosno. Obema je postala jasna potreba po razdoru. Danes sta prišla oba v Trgovski park, ki je bil posut z uvelim listjem, da sl povesta drug drugemu zadnjo besedo. Stala sta poleg o. graje nad vodo; spodaj se je svetlikala siva vodena masa Dnjepra; proti vodi pa je za ogromnim mostom mlel vlačilec in udarjal s svojimi kolesi kot s krili ter vlekel za seboj dva trebušasta transportna čolna. Zahajajoče sonce je • svojimi zlatimi prameni barvalo Truhanovo Ostrvo ta a svetlimi žarki okna hiš. Tanja je ogledovala zlate pramene in rekla z globoko Žalostjo: — Ali Je res mogoče, da bo naji- no prijateljstvo ugasnilo kot ugaša sedajle sonce? On jo je nepremično ogledoval; stisnil je čvrsto obrvi in ji odgovoril: — Tonja, o tem sva že govorila, Ti veš, da sem te imel rad. Sedaj se moja ljubezen še lahko vrne, toda zato moraš biti in delati z nami. Jaz nisem več tisti Pavluša kot sem bil preje. Jaz ti bom slab mož, če ti misli«', da moraš pripadati najprej sama sebi, a šele potem partiji. Jaz bom pripadal naj. prej partiji, a potem šele tebi in ostalim članom moje družin«. Tonja je z žalostjo gledala modro reko in oči so se ji napolnile s solzami. Pavle je gledal v znane oblike obraza, goste kostanjeve lase in srce mu je oblil val obžalovanja ze dekletom, ki mu je bilo nekoč tako drago in blizu. Obzirno Je spustil svojo roko na njeno ramo. — Odvrti vse, kar te veže, Pridi V nam! Skupno si bomo priborili svobodo; pri nas je mnogo dobrih deklet in skupno z nami prenašajo vso tetine ostre borbe, skupne a nami prenašajo vse težave. One morda niso tako izobražene kot ti: toda zakaj nočeš biti z nami? Pra-viz, da te je hote,l Cuzanin posiliti, toda on je izvržek, on ni borec. Praviš, da so te pričakali neljubeznivo, toda zakaj si se oblekla kot za buržujekl plee? Prevzel te Je tvoj ponos; nočeš, praviš, se prilagoditi starim bluzam. Bila al tako smela, da si se zaljubila v delavca, toda ideje ne moreš ljubiti. Zal mi Je, da ee poslavljam od tebe, toda želel bi, ohraniti te v lepem spominu. Obmolčal Je. Drugi dan je Pavle videt na ulici odredbo, s podpisom predsednika gubernijske Čoke Zuhraja. Srce mu je zadrhtelo; s silo se Je prebil do mornarjev — niso ga pustili. Na. pravil je tak nered, d« so ga stražarji hoteli zapreti. Toda vseeno se Je prebil. S Fjodorom ee je srečal lapo. F jo-daru je odtrgalo roko. Takoj sta pričeta govoriti o delu. — Tukaj bomo onemogočili nasprotnike, ker nimamo moči aa bojišč«. »Pridi jutri*, Je rekel 3M*raj. (Ve nadaljuje), Jutri 27. t. m. se bo nadaljevalo izredno razdeljevanje riža in sicer po 300 gr na osebo vsem potrišni-kom L, II., IH., IV. in V. skupine. V ponedeljek 29. ti m. se pričnejo potrošnikom VH. in VIII, skupine deliti testenine in sicer 1 kg na osebo. Sepral priporoča potrošnikom ostalih skupin, da shranijo živilske izkaznice aeptem-ber-okto-ber. Delitev riža se bo nehala v četrtek 1, novembra, testenin pa v soboto 3. novembra. Cene so: za riž po lir 60 kg, za testenine po lir 21.50 kg. TRŽAŠKI RADIO Spored za soboto, 27. 6.30 otvoritev — glasba za dobro jutro; 7. napoved časa; 7.10 čitanje sporeda v slovenščini; 7.15 poročilu v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar in jutranja lahka glasba; 8.30 zaključek. 10. 2 uri 36' v zvezi z Vidmom; 12.35 predavanje v slovenščini; napoved časa — poročila v italijanščini; 13.15 operna glasba; 13.45 Športne vesti; 14. pregled veati — krajevne vesti — predavanje; 14.30 zaključek. 16. 2 uri 30' v zvezi z Vidmom; 18.30 obvestila svojcem; 19. ljudska glasbena ura v slov.; 19.30 ura Italijanskih delavcev; 20. napoved ča-12.45 poročila v slovenščini: 13. naša — poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21. pianist Rotter; 21.30 »Obletnica* enodejanka Čehova v italtj.; 22. zbor iz Proseka, 22.30 vesela glasbe iz Vidma; 23 napoved časa — zadnje vesti v italijanščini; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba iz nočnega zabavišča; 24. zaključek. družini MEVLJA in PE tV cvetu mladosti je d°® w 10. 1944 pod kruto nemško padel za svobodo FABJAN STANISLAV obveitevdteo IX. korpusa- ^ Njegovo truplo bomo preneb"^ začasnega groba v Pliakovci n» v mače pokopališče, odkoder ae jo-soboto, 27. ti m. ob 11. uri P1 poldne vršil pogreb. Večni mu pokoj In slava! Dane pri Sežani, 26. 10. 194^^ Žalujoči oče, mati, S MIRICA in ostalo son spodbudo in zgled. Se ko je " . je dejal: »Prav rad umrem rec za domovino*. nCe Vabimo na pogreb vse zu prijatelje. Kreplje, 26. 10. 1945. MALI O GL _ stiskalnicah kakor tudi v OLJ ARJA, vajenega Bprejmem. Istotam *« *£ konjski hlapec in dekla z* P. rejo. Oljarna Franc Maj« • posta Domžale — Ljubljana. (govori $ TRST, vU Torre®**, (vogal via Cerducri) 13. do 1». bil v istrskem vojnem področja Brkinih, naio radi bolezni pri®, ščen v neko bolnico, pogrešan , 4. 4. 1945. Kdor kaj ve o njen^^ Gornje Vreme 27, Vremski briw* mat., žu, 7 kaj ve o njem, naj javi družim AJ. drejovič, Podgorje 13, okraj 11 pelje-Kozina. pokopališče, odkoder se bo vr»“ - p grob v soboto, 27. ti m. ob 3-popoldne. Večni jima pokoj in slava! Merče pri Povirju, 26. 10. l®^f Žalujoči starši, sorodrnk^j;, CVETKA, FANI por. KAR, mož MIRO, h ♦ Pogreb partizana, tov. komandirja TAVČAR EMILIJA ^ iz Krepelj se bo vršil 27. ti - - vatf" 16 uri iz dutovske cerkve, 4 «0f so prepeljali njegovo truplo ®^' da nad Ražo, kjer je padel v ^ proti nemški drhali. Tovariš, nn IhrohrflUlh h»rvrr*f*V VVIII' najhrabrejših borcev XVIII- ■ viške brigade, je bil vedno m Dr. GAETA, zobozdra' ^ Izdeluje proteze v jeklu, f čuku in plastiki. NajvečJ4 e10 /Tj cija. Sprejema od 10. d0 . BRINJE (ISTRSKO)kupuje tvrdk« A. Barabon & Co„ L|u**l|an _______________________ Zaloška c. 1