Št. 16 (1810) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 19. aprila 1984 Cena 15 din 13Tebruarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ★k******************** *■ Dogodek | v Ajdovcu ne » bo pozabljen |27. aprila bodo odkrili ★ spominsko obeležje * NOVO MESTO — Na prazni-*ai dan, 27. aprila, bo na stavbi ^Jrsnovne šole Ajdovec v Suhi krajini svečano odkritje spominskega Apbeležja v spomin na uničenje ^belogardistične postojanke v noči #>d 11. na 12. december 1942. ♦ Gubčeva brigada, ki je zavzela ^belogardistično postojanko, je s #em razširila osvobojeno ozemlje jAse od Trebnjega do Kočevja, zato ★ * ★ ★ ★ * ! * ★ ★ * * * * ★ ★ ★ ★ i S-★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ * * ★ * ★ s ★ ★ Jitejejo ta dogodek kot eno po-ftnembnih zmag narodnoosvobodilnega boja. £ Pred začetkom svečanosti, ki bo odpis samoupravnega sporazu-Jma o negovanju in razširjanju tra-idicij NOB med občinskim odborom ZZB NOV Novo mesto in ^občinsko Zvezo tabornikov. S • Za udeležence proslave, a kateri organizatorji priča-ujejo najmanj 600 ljudi, bo iz JNovega mesta peljal poseben :b prisotnosti številnih gostov podelili male Kidričeve nagrade in knjižne nagrade za umetniško ustvarjalnost učencev. Na natečaj se je odzvalo 28 učencev in študentov, kisoizdelalideset nalog, /a te je komisija podelila 5 prvih, 3 -druge in 2 tretji mali Kidričevi nagradi. Nekatere od nalog, ki so vsebinsko segale na področje strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, kemije, varstva prt delu til prve pomoči, naj- obsežnejša pa je zgodovinopisno prikazala dolenjske naravoslovce od Valvasorja do zdajšnjosti, so po mnenju komisije dosegle celo raven fakultetnih diplomatskih del in bi jih lahko s pridom uporabilo združeno delo. V tej novomeški šoli sta bili prejšnji teden še dve prireditvi, povezani z raziskovanjem oz. znanjem. Na drugem mestu poročamo o občinskem pr-oizvodnerf! tekmovanju kovinarjev, zelo odzivni pa so bili t. i. dnevi računalništva na Dolenjskem. Na ogled je bila poklicna računalniška oprema, katero že izdelujejo tudi naše tovarne, saj si ni več mogoče zamišljati tehnološkega in družbenega napredka brez uvajanja računalništva in informatike. Na to so opozorilu tudi števiU na predavanja o raznoteri uporabi računalnikov. Da slednji zanje niso več španska vas, so na tekmovanju iz računalništva pokazali dolenjski srednješolci. V skupini tistih, ki imajo šele eno leto opraviti z računalniki, je zmagal Damjan Obradovič iz Brežic (pred Novomeščanoma Alešem Avscem in Matejem Rebernikom), po dveh letih ukvarjanja z računalništvom pa je največ znanja pokazal Miro Kramarič iz Novega mesta (pred Sabino Krašovec iz Novega mesta in Miroslavom Jurkasom iz Brežic). Prva dva iz vsake skupine sc bosta za nagrado lahko en teden šolala v računalniškem središču Delte. Povejmo še to. da bodo v kratkem ustanovili v Novem mestu tudi mikro-računalniški klub. * * - - D. K. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE „KAJ VEŠ O PROMETU” ČRNOMELJ — V soboto, 21. aprila, bo v Črnomlju 16. republiško tekmovanje ..Kaj veš o prometu” za učence osnovnih šol ter 12. republiško tekmovanje „Kaj veš o prometu” za srednješolce. Prireditvi se basu začeli v soboto ob 9. uri. ko bo pri OŠ v Loki sprejem tekmovalcev, nato pa bo povorka krenila po ulicah mesta do OŠ v Župančičevi ulici, kjer bo testiranje tekmovalcev, start in cilj vožnje po mestnih ulicah ter spretnostna vožnja na poligonu. Črnomaljci so za prireditvi, ki bosta potekali pod pokroviteljstvom črnomaljske obaeske skupščine in v soddovamn z republiškim svetom za preventivo m vzgojo v cestnem prometu, v srednji šoli v t.oki pnpra*di kiiiturr.i program. - ' " v ■ Ljubljansko pismo Za pravičnejše nagrajevanje V Popravni izpit Tehnološke odvisnosti se lahko otresemo le z lastnim znanjem LJUBLJANA — V obdobju naglega in ekstenzivnega gospodarskega in družbenega razvoja so bili naši znanstveniki premalo dejavni — še posebno pri usmerjanju gospodarskega razvoja. Organizacije združenega dela so se pri odločanju, kako do sodobne tehnologije, po pravilu odločale za lažjo pot, za nakup tehnologije v tujini, to je za v praksi že preizkušeno takšno pot, ki je navidez cenejša kot razvoj lastne tehnologije. Na takšne odločitve so vplivale tudi zožene raziskovalne zmogljivosti in skromne izkušnje. Tako je prišlo do vse tesnejšega povezovanja organizacij združenega dela s tujimi partnerji, vendar na način, ki je vodil v našo enosmerno odvisnost od tujine in k drobitvi gospodarstva. Nepovezanost proizvajalcev, iskanje prednosti pred konkurenti na domačem trgu v povezovanju s tujimi partnerji je ekonomsko zelo škodljivo vplivala na združevanje raziskovalnih prizadevanj naših organizacij združenega dela in s tem tudi na kakovosten razvoj raziskovalnih zmogljivosti. Pri iskanju poti iz težav, v katerih smo in iz katerih se ne moremo več izviti na enak način kot doslej, je v zadnjem času vedno bcilj čutiti potrebo po znanju kot glavni poti za izhod iz krize. Vendar v celotni družbi še vedno ne prevladuje spoznanje o pomembnosti znanja kot kakovostnega proizvodnega dejavnika. Če želimo okrepiti razvoj znanstveno-raziskovalnega dela, bomo morali bistveno okrepiti spoznanje o potrebi po vključevanju znanja v proces celovite družbene reprodukcije, hkrati pa korenito izboljšati odnos družbe do ustvarjalnega dela. Izboljšati bo treba starostno in izobrazbeno sestavo raziskovalcev. Glede na potrebe gospodarstva mora priti tudi do bistvenega napredka v kadrovski sestavi zaposlenih v razvojnoraziskovalnih oddelkih. V začetnem obdobju uresničevanja dolgoročnega pro- V pričakovanju odmrznitve grama gospodarske stabilizacije naj bi se zlasti izboljšala starostna sestava raziskovalcev, pri strokovno-tehničnih sodelavcih pa tudi izobrazbena sestava. Do leta 20(10 naj bi se število polno zaposlenih raziskovalcev v Sloveniji povečalo za okrog 2.700 in naj bi znašalo okrog 6.000, število strokovno-tehničnih sodelavcev pa za 3.300. V letu 2000 naj bi jih bilo okrog 7.300. Delež celotnih sredstev za razsisko-valno delo v družbenem proizvodu naj bi se od sedanjih 1,22% povečal na 2,4%, delež združenih sredstev preko raziskovalnih skupnosti pa od 0,36% na 0,55'>;. Naš nadaljnji družbeni razvoj je bistveno odvisen od gospodarskega. Zato se bo potreba po raziskovalnem delu nedvomno v vetji meri pokazala na tistih področjih, ki neposredno vplivajo na boljše gospodarjenje. Načrtovalci družbenoekonomskega razvoja Slovenije do leta 1955 so zato že predvideli dokaj obsežen spekter nalog, ki se jih bomo morali znanstveno in raziskovalno čimprej lotiti, če se želimo izkopati iz sedanjih gospodarskih težav, oziroma če želimo napredovali. Te naloge nis lahke, so pa uresničljive. VINKO BLATNIK Vrsta dolenjskih pripomb na predlagani zvezni dokument, po katerem bomo osebne dohodke in druge odnose v vsej državi urejali enotno______________________________________________ DOLENJSKA — O nagrajevanju po delu in rezultatih dela govorimo in pišemo že dolgo, tako rekoč od sprejema zakona o združenem delu, ki je tako nagrajevanje uzakqnil, dalje. Zal pa smo določila ,.male ustave", kakor ta zakon tudi imenujemo, prepočasi in nedosledno presajali v življenje. Kajpak tudi na Dolenjskem, kar ni težko ugotoviti. Predvsem se je pokazalo, da vsak delo v raznih okoljih zelo različno drugače razume delitev. Zato je prevladalo malone toliko sislentov nagrajevanja. kolikor tozdov imamo. Dobre ali slabe plali teh sistemov so se kazale v različno debelih plačilnih kuverta h* Primerjave so pokazale, da je enako zahtevno, pomembno in odgovorno LETOS SE 40 SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ NOVO MESTO — V preteklem letu je bilo iz solidarnostnih sredstev stanovanjske skupnosti kupljenih 32 novih solidarnostnih stanovanj, vsa v Novem mestu. Ker pa je bilo izpraznjenih še 19 solidarnostnih stanovanj v mestu in 1 v Škocjanu, so lahko v solidarnostna stanovanja vselili 52 novih stanovalcev. Med občani, ki so na tak način dobili stanovanje, jih je kar 42 še s solidarnostne liste leta 1982, le 6 upravičencev pa je lani dobili stanovanje s prednostne liste iz leta 1983. Lista čakajočih na solidarnostna stanovanja je še dolga, v letošnjem letu pa je v novi soseski Irča vas—Brod predviden nakup 40 do 45 solidarnostnih stanovanj. SLABE RAZMERE SUHOR — Medlem ko so / izgradnjo nove proizvodne dvorane suhorskega obrala IM V dobili kovinski delavci dobre delovne pogoje, že vsa leta delavci v lesnem delu delajo v i/redno slabih razmerah. V lesnem delu obrala je sedaj zaposlenih okoli 80 delavcev, delovne razmere pa so take, da inšpektorji stalno opozarjajo, da bodo morali prepovedati delo v takih razmerah. Z uvedbo novega programa nameravajo na Suhorju večino delavcev priučiti za delo v kovinski stroki. v lesnem delu pa naj bi ostala le izdelava embalaže, SODELOVANJE z ZAMEJSKO MLADINO LJUBLJANA — Ta teden potekajo \ Ljubljani ..Dnevi sodelovanja z zamejsko mladino”. Sodelovanje med mladimi v Sloveniji in v zamejstvu je sicer že od povojnih let. vendar je možnosti za povezovanje še veliko. Zato so se ljubljanski mladinci odločili. da predstavijo ljubljanski in okoliški mladini mladinsko dejavnost v zamejstvu in pri nas, da omogočijo navezovanje stikov z zamejsko mladino ter da se začne. oz. nadaljuje sodelo-tanje med zamejskimi in domačimi kulturnimi skupinami. plačano. To bode \ oči. povzroča slabo voljo in celo politično ne-razpoloženje. V zaostrenih'gospodarskih razmerah, še posebej pa ob spoznanju. da lahko iz težpv splavamo z doslednim izvajanjem ekonomske sta- 0 Razpravo o teni dokumentu v Sloveniji te dni končujemo. Pripomb nanj je bilo precej, tudi Dolenjci smo jih imeli. Nekaj teli je bilo povedanih prejšnjo sredo na regijskem posvetu, ki ga je v Novem mestu pripravil medobčinski sindikalni svet.Med drugim so poudarili, da bi moral dogovor bolj upoštevati slovenske izkušnje na tem področju in dati nekoliko več možnosti za urejanje posebnosti, ki jih imajo posamezne dejavnosti oziroma panoge. bilizacije. smo začeli nekoliko bolj misliti tudi na samoupravni položaj delavca. Njegov pravi samoupravni in socialni položaj more določiti le pravična delitev. Že letos naj bi te zadeve uredili. Podlaga za to je zvezni dokument, tako imenovani družbeni dogovor o skupnihosnovah jn merilih samoupravnega urejanja odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, delitvi sredstev za o' ' ne dohodke in za skupno porabo de., -c v naši državi. Še zlasti pomembn o členi tega dokumenta, ki govore o sestavinah osebnega dohodka. Tako je v enem od njih navedeno. da mora biti plačilna kuverta poslej odraz živega in minulega dela. inovacij indrugih oblik ustvarjalnosti, •solidarnosti, k temu pa sodijo tudi nadomestila in skupna poraba. Razprava o omenjenem dogovoru je tudi na Dolenjskem tekla predvsem v okviru svetov za vprašanja delitve po delu in rezultatih dela. ki delujejo pri občinskih sindikalnih svetih. Poleg tega teko v okviru sindikata druge akcije. saj je treba do 30: septembra pripraviti nove panožne sporazume, ki bodo upoštevali določila prej opisanega zveznega dokumenta. Do konca leta 1984 bodo aktivnosti prenesene v ozde in tozde, kjer bodo morali vsebino zveznega družbenega dogovora in panožnih sporazumov preliti v ustrezne samoupravne akte. I. Z. Vsem pomnikom enaka skrb Podpisniki družbenega dogovora poskrbeli za zaščito spomenikov NOB na Rogu — Se veliko dela ČRMOŠNJ1C E — Pretekli petek so se v Črmošnjicah sestali podpisniki družbenega dogovora o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na Kogu, ki se razteza v novomeško, kočevsko in črnomaljsko občino. Poudarili so, da morajo celotno področje jemati enakovredno ter vsem spomenikom posvečati enako skrb. Tako so tudi v preteklem letu ohranjali v prvotnem stanju in vzdrževali 0 Na nedavni seji podpisnikov družbenega dogovora o zaščiti in urejanju spomenikov NOB na Rogu so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin na Franca Leskovška — Luka, nekdanjega predsednika odbora za varstvo spomenikov in naravnih znamentiosti Roga. več kot 60 spomenikov na območju Roga ter urejali, oskrbovali in markirali dostopne poti; Pri tem so se najbolj izkazali GG Novo mesto in Kočevje ter Krka—tozd Zdravilišča. Seveda je ostala še vrsta odprtih nalog. Tako še vedno ni opravljena izmera in konzervacija barake št. 2, izdelava partizanske topografije Roga, kočevska občina pa še ni sprejela Letos Radio Novo mesto Svet za informiranje o letošnjih nalogah in zamisli o izdajanju novega glasila „Novice” NOVO MESTO — .Svet za informiranje, ki dela pri občinski konferenci SZD L, se je drugič sestal v novem sestavu, ugotavljajo pa, da je bilo obakrat preveč manjkajočih članov brez opravičil. Ko so obravnavali vsebino dela sveta v letošnjem letu, so ob že standardnih nalogah pri spremljanju obveščanja tako v združenem delu kot ostalih inloiinacijskih medijev na območju občine sprejeli še eno, toda zahtevno nalogo. Prizadevali si bodo, da bo Novo mesto še v letošnjem letu dobilo radijsko postajo, s katero bi zapolnili vrzel v vsakodnevnem obveščanju občanov. Za prostore Radia Novo mesto so prostori že rezervirani na rotovžu, tehnično opremo in osebo, ki bo tehnične posle opravljala, bo prispeval Radio Ljubljana, za vse ostalo pa bodo Novomcščani sami poskrbeli. Tiha želja je. da bi se nova radijska postaja prvič oglasila za letošnji občinski praznik. Člani sveta so obravnavali še program novoustanovljenega Društva za obveščanje in vsebinsko zasnovo glasila Novice, ki ga todruštvo namerava izdajati. Imenovali so komisijo, ki bo ugotovila potrebo po dodatnem obveščanju ob informacijskih sredstvih, ki so občanom že na voljo, nakar bodo zadevo vnovič obravnavali. Na vsak način pa se članom sveta ne zdi sprejemljivo ime novega društva, kajti javno obveščanje je kot dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem v rokah SZDL in ne more biti v domeni skupine občanov, tudi ne društva. R. B. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije objavlja prosta dela in naloge Avtomehanika v Tehnično-turistični bazi Otočec Pogoji za sprejem: končana poklicna šola za avtomehanike, vozniški izpit B, C, E kategorije, odslužen vojaški rok. Poseben pogoj je poskusno delo do tri mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj. Pismene ponudbe, pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Tehnično-turistična baza AMZS 68222 Otočec Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka. 293/16-84 odloka o zaščiti tega področja. Poleg teh je odbor za varstvo spomenikov in naravnih znamenitosti Roga pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko zapisal v letošnji delovni program še vrsto nalog, za katere pa so bili udeleženci mnenja, da bi morali pripraviti trden prednostni načrt obnove in dela zares opraviti, ne pa, da denar, ki ga sicer ni veliko, prenašajo izleta v leto. Ob tem pa ugotavljajo, da razen treh barak še vedno ni opravljena inventarizacija Baze 20, da mnogi objekti, tako pomembni v NOB. nezadržno propadajo. In ne nazadnje, da bi si bivša bolnica Daleč hrib, tiskarna Urška, šola CK KPS na Cinku, Jeleniča in partizanske delavnice v dolini Starih žag zaslužile vsaj obeležja. Glede na številne obiskovalce spominskega območja, posebej Baze 20, ki jo letno obišče od 60 do 80 tisoč ljudi, bodo morali čimprej najti rešitev za zgraditev ustreznega objekta, s tem pa tudi za ureditev preskrbe z vodo, napeljavo elektrike in ureditev sanitarij. Z otvoritvijo smučarskega centra na Gačah nad Črmošnjicami pa je to področje letos odprlo vrata tudi turizmu. M.BEZEK Biti aii ne biti Delavskega doma v Krškem Rdeče številke — Drago ogrevanje na olje — Manjši obisk, manj ustvarjenega dohod-____________ka____________ KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem, odprt oktobra 1977 ob 500-letnici mesta Krškega, posluje z izgubo od predlani, ko je bil registriran, kot samostojna organizacija združenega dela. Ker dva sanacijska programa nista obrodila sadov, ob letošnjem finančnem predlogu občinske kulturne skupnosti pa , naj bi dobili za 1,8 milijona dinarjev manjšo dotacijo, kot bi potrebovali, grozi izguba okoli 2.1 milijona dinarjev in prenehanje delovanja. Dom. ki so ga zgradili tudi s pomočjo samoprispevka, bremenijo izjemno visoki stroški ogrevanja (letos naj bi za kurilno olje zagotovili kar 1.89 milijona dinarjev!), lani pa so precej prispevale k izgubi (340 tisočakov) tudi pogoste redukcije električnega toka. Obiskovalcev je bilo za 4 odst. manj. Ob pohvalah, da je delovna skupnost šestih zaposlenih delavcev. ki srbi, da je dom odprt 16 in prt potrebi še več ur na dan, dobro vzdrževala prostore, so bile prejšnji četrtek za okroglo mizo o ekonomskem in kulturnem položaju doma izrečene tudi kritične besede, da je vodstvo bržkone še premalo storilo za čim višji dohodek. Še najlagodnejša bi bila pot zagotavljanja denarja preko sporazuma z delovnimi kolektivi, ki pa je pred dvema letoma neslavno propadel. Še bolj enostavno (seveda za dom!) bi bilo. če bi zaposleni krajani Krškega redno prispevali določeno stotinko odstotka osebnega dohodka vsaj za kurjavo doma. ta ko pa bi si kolektivi zagotovili souporabo prostorov doma za seje in razne večje prireditve brez naročilnic. Toda to so bolj možne rešitve za jutri. Delavski dom Edvarda Kardelja jih potrebuje najpozneje do junija letos. P. PERC NAŠA ANKETA s Le proračunska krpica? i Delovno ljudstvo naj bi svoj zasluženi letni oddih preživelo zares sproščeno in si v planinah, na morju ali kje drugje nabralo svežih moči. Vendar že nekaj let kaže. da delovno ljudstvo zvečine ne zmore stroškov za tak oddih. Zato najbrž zamisel o regresu kot povračilu dela stroškov za počitnice ni slaba, žal pa regres postaja le de! osebnega dohodka, nekakšen draginjski dodatek, ki gre za krpanje družinskega proračuna pri drugih stroških, počitnice in oddih pa so vse bolj kljub regresu zunaj možnosti posebno za tiste delavce, katerih delovna organizacija nima lastnih počitniških zmogljivosti. Kaj je torej regres ta čas? JOŽE ZIDAR, vratar pri kočevski Varnosti: ..Pri nas bodo dobili tisti z manjšimi osebnimi dohodki po 5 tisoč din, tisti 7. višjimi pa manj. Ta denar je sicer namenjen za dopust, vendar že zdaj vem, da ne bo dočakal dopusta. Porabil ga bom v druge namene. Kako bo letos z mojimi počitnicami, še ne vem. Na morje ne grem vsako leto, saj se da dopust preživeti tudi drugače." VIDA PUGELJ, tajnica v Riku, Ribnica: ..Regres za dopust bomo porabili v druge namene, saj ga je tako premalo, da bi omogočil počitnice. Res pa je, da zato kakšen dinar za počitnice vseeno lahko prihranimo. Pri nas delimo regres vsem enako, saj so tudi stroški letovanja za vse enako visoki. Meni se zdi takšna delitev pravična." STANE NOVAK, sekretar občinskega sveta ZS Trebnje: „Na sestanku s predsedniki osnovnih organizacij bomo poskušali doseči, da bi delavcem z nižjimi osebnimi dohodki dali več regresa kot tistim z višjim. Težje bo doseči, da bi delavci regres zares namensko uporabili. Vztrajali pa bomo. da regres izplačajo povsod največ v višini, ki jo določa družbeni dogovor, in da bodo morali tam, kjer si bodo razdelili preveč, dčnar vrniti. Zlasti bi morali na to paziti v negospodarstvu." FRANC ČUBER. upokojenec iz Sevnice: ..Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja primakne upokojencu za letovanje v domu slovenskih upokojencev v Izoli ali Piranu po 180 din dnevno za 10 dni v eriem letu, za Rogaškoj>a velja regres 150 din dnevno. Člani, ki imajo nižji dohodek na družinskega člana, če je v družini le ena pokojnina, prejmejo še 100 dinarjev regresa pri našem društvu. Kljub temu domovi niso dobro zasedeni. Mi našim članom priporočamo takšna letovanja.” MIRA MALJUNA, strokovna sodelavka pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto: „V sindikatih menimo, da bi bilo prav sredstva za regres deliti po naslednjih načelih: polovico vsem enako, polovico pa naj bi delili z upoštevanjem socialnega položaja, zdravstvenega stanja, delovnih razmer in delovnih rezultatov. Ne zdi se nam sprejemljiva težnja po delitvi vsem enako. Kako regres posameznik porabi, je njegova stvar. Pri današnji draginji in razmeroma majhnih zmogljivostih počitniških domov ne moremo zahtevati od delavca, da bi šel na morje.” BRANKO 1VIČ1Č — MICA, učitelj na metliški osemletki: „Zalanski regres (3.100 din) sem si kupil atletske copate. Ne vem, koliko regresa bomo dobili letos. Če bo dovolj, si bom spet kupil copate, sicer bom dal za rundo v hotelu. Na morje grem vsako leto za teden, deset dni, vendar si z regresom ne bi mogel kaj prida pomagati. Letos bom počitnice raje izkoristil za pospešen atletski trening in za tekmovanja." DANICA ŽUČAK, medfazni kontrolor v viniškent Novoteksu: „Re-gres bi moral znašati glede na sedanje cene vsaj 6 tisoč dinarjev. V naši družini ga bomo porabili za dopust in bo dobrodošel dodatek na dopustu v tovarniškem počitniškem domu ali prikolici. Žal je tako, da regres porabi za počitnice la manjšina delavcev, večini služi kot dodatek k osebnemu ■dohodku. V našem podjetju delimo regres po skupinah, torej ne .vsem enako.” BRANKO BAJC iz Krškega: »Prejšnja leta smo imeli v Mercatorju—Agrokombinatu diferencirano lestvico za regres za letni oddih, letos pa se še nismo odločili, kolikšen bo in če bomo spet prešli na enotno višino za vse. Sicer pa sploh velja, da delavci Agrokombinata bolj poredkoma letujemo. Čeprav sodim med tiste z višjim osebnim dohodkom, menim, da bi bilo pravično, če bi ostali pri različnih višinah regresa." ANION 11 AR A Pl N iz Rudnika, Globoko: „Tozd Opekarna — Rudnik ob zaključnem računu ni zapolnil skladov, zato še ne vemo, če bomo delili regres. Računamo na solidarnostno pokrivanje DO Salonit. Če bo kaj, potem bom regres porabil za dopust z družino v počitniškem domu.” N I N I S I V I s I k I k I s * s I s I k I I s I s I s I s I k I s I s I N I N I S I s I s I N I k I S . NAJVEČ IZDATKOV ZA PREMIJE RIBNICA — V ribniški občini se je Jani po stopnji 0,4 in iz drugih virovf zbralo v skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane 8,2 milijona dinarjev, letos pa se ga bo (po stopnji 0,6 in iz drugih virov) preko 15 milijonov. Lani je bilo največ denarja ppo-rabljenega za razne premije, in sicer največ za pitanje telet (2,250.000 din), za proizvodnjo mleka (880.000 din) itd. Večja izdatka sta bila še za namene, določene z občinsko resolucijo, in sicer 1,650.000 din, ter za delovanje kmetijske pospeševalne službe 1,2 milijona dinarjev. Tudi za letos načrtujejo, da bo imel sklad največ izdatkov za iste zadeve. Pri tem je predvideno občutno povečanje pri izdatkih za namene, določene z občinsko resolucijo. Kmetje menijo, da sklad bolj malo pomeni za pospeševanje kmetijstva, ampak več za regresiranje potrošnikov hrane. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ponedeljkov živilski trgje bil na pogled dokaj živahen. Kupci so posegali zlasti po sadikah cvetja in solate, s katerimi so zadnje čase založene kar tri stojnice. Ostala ponudba je bila običajna, le da tokrat niti regrata ni bilo v obilju. Samo ena ženska ga je ponujala, medtem pa je zeleno solato — ledenko nudil zadružni kiosk po 150 din. V obrtnem delu tržnice je vzbujal pozornost obrtnik, ki je imel razprodajo trikotažnih izdelkov, tudi ženskih letnih oblek, ampak so se okrog njega sukali bolj.„firbci” kot pa resni kupci. Sejmišča NOVO MESTO — Rejci so pripeljali 90 prašičev, starih od 7 do 10 tednov, in 121 pujsov v starosti od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 156 živali, in sicer mlajši po 5.000 do 6.000 din, starejši pa po 6.000 do 7.500 din. BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 340 prašičev, starih do tri mesece, prodanih pa jih je bilo 225. Cena je bila 280 din za kilogram žive teže. RAKOVA POT MODERNIZACIJE V NAŠEM KMETIJSTVU? — Posnetek je nastal pred dnevi v okolici Dvora, torej ni star 10 ali 15 let, kolikor bi mu lahko pripisal nepoznavalec razmer v našem kmetijstvu. Dejstvo je namreč, da kmetom primanjkuje rezervnih delov za traktorje, gum, pogonskega goriva, vse to pa vpliva tudi na to, da na naših poljih še marsikje vidimo tudi oranje na stari način. Morda v tem primeru ne gre prav za pomanjkanje, toda konji zaradi negotove oskrbe spet pridno zobljejo krmo v hlevih in orjejo njive. O tem, ali je to prava prihodnost našega kmetijstva, seveda ne gre izgubljati besed. (Foto: J. Simčič) Krompir iz semena namesto gomoljev? Obetavna novost Britanski znanstveniki menijo, da bodo tamkajšnji kmetovalci kaj kmalu lahko začeli vzgajati krompir iz semena namesto iz gomoljev. Poskusi, ki sojih naredili na univerzi v Readingu, kažejo, da krompir, ki je vzgojen iz semena, daje znatno večji pridelek kot tisti, kije pridelan na dosedanji način. ZANIMIVOST Krompirjevo seme dobijo iz semenskih jagod krompirja. Taka jagoda, ki jo zavržemo hkrati s krompirjevo cimo, vsebuje do 250 semenk, podobnih semenkam'paradižnika. ,To seme posejejo v šotne lončke, ga vzgajajo v rastlinjakih, nato pa z lončki vred posadijo na pripravljeno njivo. Ena izmed prednosti novega načina gojenja krompirja je tudi lažji in cenejši transport semena, kar je ob potrebi po stalnem menjavanju krompirjevega semena precejšnja gospodarska prednost. Za novost, ki jo raziskujejo britanski znanstveniki, je med poljedelci in strokovnjaki veliko zanimanja. Zato je mogoče pričakovati, da se bo naglo razširila po svetu, če bo tudi širša praksa potrdila prve izsledke iz poizkuse. (Poljeprivredni pregled) Kmetijski Krompir da največ obresti; Za poljedelca ni nikoli do konca rešeno vprašanje, koliko se izplača gnojiti. Na ta račun, ki je včasih prav zapleten, vpliva mnogo okoliščin, od izbrane agrotehnike do odnosa cen gnojil in kmetijskih pridelkov, ki prav zdaj grozi, da bo zmanjšal porabo umetnih gnojil in s tem tudi intenzivnost pridelovanja. Najprej nekaj starih resnic. Gnojilo poveča pridelek samo tedaj, če ga v zemlji primanjkuje in so hkrati izpolnjene druge zahteve. Pridelek je kot voda v škafu z različno velikimi dogamirseže lahko le tako visoko, kot je visoka najnižja doga. Nič ne pomaga zemljo izdatneje pognojiti s kalijem, če manjka fosfor. Nadalje je znano dejstvo, da prvi kilogrami dodanega gnojila najbolj povečujejo donos, nadaljnji pa vse manj. Govorimo o zakonu pojemajočih donosov,iz česar sledi, da obstaja neka meja, preko katere se ne izplača več povečevati gnojilne obroke, če hočemo ne le dosegati 'rekordne pridelke, marveč tudi donosno gospodariti. S podražitvijo umetnih gnojil, kije presegla podražitev kmetijskih pridelkov, se je ta meja ali prag, kakor tudi pravimo, premaknila navzdol. Vprašanje, koliko se izplača gnojiti, se je zaostrilo, in zanimivo je videti, kako so v takih razmerah pokazali poskusi in izračuni. • Slovenski kmetijski raziskovalci so s pomočjo poskusov ugotovili, da se najbolj izplača gnojiti krompirju. Pri tej poljščini je vsak v umetno gnojilo vloženi dinar „obrodil” še 2,5 din zraven, v povprečju seveda in oh upoštevanju dodatnega dela. Druga skrajnost je dognojevanje travnatega sveta. Tam je vloženi dinar primaknil samo še 0,5 do 1,3 din, vendar je treba upoštevati, da po travinju potrošeno gnojilo konča na koncu v hlevskem gnoju in s tem dodatno koristi kmetijski zemlji. Pri računu velja upoštevati tudi to. V vsakem primeru je potrebno zdaj pri gnojenju bolj računati in več vedeti. Dokler je gnojilo poceni, se izplača vsakršno gnojenje, ko pa je dražje, in zdaj je tako, pride do izraza znanje in upoštevanje mnogih okolnosti, od založenosti tal z gnojili do potreb rastlin, najboljše agrotehnike pa vse do odnosa cen. Inž. M. LEGAN 0 0 0 0 \ 0 0 0 0 0 J: 0 \ 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 '0 0 s Odločilna pomoč tovarne Rude Trempus iz Vinice že tretje leto goji tobak VINICA — Med prvimi osmimi Belokranjci, ki so pred dvema letoma zaorali ledino v gojenju tobaka v Beli krajini, je bil tudi Rude Trempus iz Vinice. „Takrat je bilo za nas to nekaj novega, jaz pa imam rad novosti. Poleg tega je ljubljanska Tobačna tovarna nudila odlične pogoje, saj so obljubili plačilo ne glede na to, ali tobak uspe ali ne,-" se spominja začetkov Trempus. Vendar je ta novost pomenila za Rudeta, ki je tudi zaposlen, in njegovo ženo, glavno delovno moč na kmetiji, veliko obremenitev. Poleg pol hektara vinograda, pitanja bikov — lani so jih do 250 kilogramov spitali 50, črede ovac, ki šteje tudi do 60 živali, krav in prašičev, za katere pravkar dograjujejo sodoben svinjak, so se v poletnih mesecih, koje ž*takodovolj dela, morali posvečati še tobaku. A se je Rude tudi lani in letos že tretjič odločil za to kulturo. „Res,da je veliko ročnega dela, toda za sajenje in nizanje tobaka že imamo stroj, delno pa sem se razbremenil tudi s tem, da sem dal Rude Trempus ovce ha pašo na Blatnik, ki jo je organizirala črnomaljska kmetijska zadruga. Moram jih pohvaliti; paša je bila dobra in poceni," pravi Trempus. Prizna, da so se na tobak že navadili in bi ga težko „dali od hiše”, veliko pa je k odločitvi za ponovno gojenje pripomogla izredna pripravljenost de- NOVO MESTO NI NAJDRAŽJE SLOVENIJA — V mesečnem statističnem pregledu smo lahko prebrali cene na drobno v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, kakršne so veljale letos januarja. Kot kažejo podatki. Novo mesto ni najdražje mesto v Sloveniji. Pri nas so bile, recimo, najdražje limone, moška srajca iz poplina, pa spalnica in električni štedilnik z avtomatom. Najcenejši pa so bili fižol v zrnju, špinača, jajca, salama šunkarica, sir trapist in, popolnoma brez konkurence, tudi vino, kije bilo od_najdražjega cenejše za celih 17 dinarjev. Najcenejši pa so tudi krožniki iz porcelana, deske, delo za moško obleko in za ženski kostim. OD LETOS MANJŠA NEVARNOST PRED TOČO ČRNOMELJ — V okviru širše slovenske akcije za obrambo pred točo so se tudi v Črnomlju začeli pripravljati na boj proti toči. Tako so že določili tri strelna mesta v občini, kjer bodo kmalu postavili kontejnerje za rakete, na Lisci pa so se že izšolali štirje strelci. Predvidevajo, da bodo vse priprave zaključene do takrat, ko je največja nevarnost toče. ŠE ENO ČEBELARSKO DRUŠTVO ŠENTJANŽ — Konec marca je bil v tem kraju ustanovni občni zbor čebelarskega društva. Poslej sta poleg sevniškega dve taki društvi v občini. Čebelarstvo je v Šentjanžu in okolici precej razvito. Ustanovnega shoda se je ndcležilo’20 čebelarjev. lavcev Tobačne tovarne, ki jim ne dajejo nasvetov le pri gojenju tobaka, ampak tudi drugih poljščin, in v njih čutijo močno oporo. „Jasno je, da ni zanemarljiv tudi zaslužek. Če bi na isto parcelo posadil krompir ali posejal pšenico, bi bii izkupiček manjši. Seveda je pri tobaku ročnega dela več, vendar je še vedno tako, da kmet svojega dela navadno ne vračunava v stroške, „pravi Rude Trempus. M.BEZEK Z LOKACIJAMI NI VEČ TOLIKŠNIH TEŽAV NOVO MESTO — V preteklem letu je stavbnozemljiška skupnost na novo pripravila 72 lokacij za gradnjo zasebnih hiš, obrtnih lokacij in ostalih, oddanih pa je bilo 75 lokacij, od tega za gradnjo stanovanj 40 in ostalih 35 lokacij. Omeniti pa je treba, da je pri 40 lokacijah mišljena gradnja stanovanjskih blokov v lrči vasi. Ob začetku letošnjega leta je bilo graditeljem na voljo še 92 lokacij, od teh je 14 nadomestnih. V slabih dveh mesecih leta 1984 jra je bilo 20 lokacij že oddanih. Največ lokacij za gradnjo zasebnih hiš (40)jena Regerških koše-nicah, nekaj atrijskih je še v lrči vasi, 15 lokacij pa pri stopiški šoli. EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja Tit Doberšek Izkušnje z zelenim silvancem Po opisu te stare sorte (o njej je pisal že pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu Matija Vertovec v knjigi „Vinoreja za Slovence”, Ljubljana 1844) v prejšnji št. Dolenjskega lista je potrebno vinogradnike seznaniti še z izkušnjami s to sorto. Zeleni silvanec odganja spomladi pozneje kot na primer žametna črnina in nekatere druge sorte. Ta lastnost te sorte je ugodna in ustrezna za kraje, kjer je spomladanska pozeba mladih poganjkov v začetni rasti bolj pogosta. Zaradi zgodnje zrelosti je zeleni silvanec primerna sorta za nekoliko manj ugodne vinogradniške lege. Zato je ta sorta ena izmed najbolj ustreznih za vinograde na območju Suhe krajine, našega Podgorja, Straških goric, Riglja, ter mirnopeškega in dobr-niškega predela, ki so na meji uspevanja trte. Zeleni silvanec bo še v teh krajih tudi pri slabših vinskih letinah zaradi zgodnje zrelosti pridobil dovolj sladkorja in mošta v jeseni ne bo treba popravljati s sladkorjem. Rodi srednje bogato, toda redno. V gostih nasadih, ki so še v navadi pri malih vinogradnikih v omenjenih krajih, bo z večjim številom trt na hektar nadoknadil tudi nekoliko manjši pridelek vina. V svoji praksi sem v okolici Maribora (Rošpoh) več let oskrboval dva vinograda, zasajena s to sorto, ki je vsako leto lepo, brez izostankov dajala srednje bogate pridelke in je v tistih letih dosegala (vzgoja ob kolju z rezjo na šparone in reznike) 18 do 22% sladkorja. Vinogradnik Nace Škoda iz Trebnjega ima- nasad zelenega silvanca na Gradišču pri Trebnjem in je s to sorto tako glede rodnosti kot kvalitete vina zelo zado- voljen. V starih vinogradih sem še pred leti našel to sorto v okolici Šentjanža (Breško, Svrženo). Zimo, to je zimsko pozebo, sorta dobro prenaša, kar prav tako ustreza navedenim vinorodnim krajem. Zaradi nekoliko bolj šibke rasti (za visoko vzgojo in za veliko obremenitev je sorta manj primerna) je treba skrbeti za redno- in zadostno gnojenje vinogradov. Vino zelenega silvanca je prijetnega, milega okusa, s prijetnim vonjem, je manj kislo (5 do 6 promilov — tisočink litra — kisline in ne 5 do 6%, kot je bilo pomotoma natisnjeno v zadnji številki Dol. lista). Sortnega vina zelenega silvanca v prometu doslej ni. Vino te sorte je zastopano v belih mešanih vinih Ševernovzhodnega vinorodnega območja Slovenije. Na Dolenjskem so to sorto pred vojno v starih vinogradih gojili v večji meri in vino mešali z žametovko in drugimi sortami. Zato je bil nekdanji cviček boljše kakovosti, ker so mu kakovost dajale kakovostne bele sorte trt. Iz povedanega sledi, da je zeleni silvanec treba uvrstiti med priporočne sorte trsnega izbora za naše kraje zlasti z ozirom na navedene, za vinsko trto manj ugodne vinorodne kraje. Neuburgovec je naravni križanec zelenega silvanca, ki bolj bogato rodi in bolj bujno raste. Neuburgovec je močno razširjen v vinorodnem območju Avstrije, pri nas pa ga v manjši nieri gojijo v severovzhodnem pa tudi v jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije. To sorto je sadil Kavčič iz Kostanjevice in Slovenec na Tičnici pri Šentjerneju. Vsi so s to sorto zadovoljni, ker daje redne in razmeroma bogate pridelke. Vino je kakovostno, podobno vinu zelenega silvanca. V trsni izbor sodi kot dovoljena sorta tega območja. T. DOBERŠEK Kaj bo z našim kmetijstvom (9) Prof. dr. Dolfe Cizej, dekan Višje agronomske šole Maribor, piše o možnostih in __ usmeritvi zasebnega kmetijstva novomeške občine Nekatere kmetije so že ugotovile, da morajo biti nasledniki na kmetijah dobro strokovno podkovani, da bodo zrjali pravilno uvajati vse novosti sodobnega kmetijstva. Zato smo anketirali tudi učence srednje kmetijske šole na Grmu, kateih starši imajo kmetije v občini Novo mesto. V splošnem so kmetije staršev občutno večje od poprečja in načrti za bodoče kmetovanje so bolj pogumni. V osemletki so učenci le malo slišali o kmetijstvu in le-to je samo 2 učenca direktno spodbudilo za Vpis. (Vprašanje je, kolikim so pa učitelji odsvetovali vpis v SKŠ.). Vprašali smo učence, kaj nameravajo po končani šoli. Le 16% se jih šola kot nasledniki na (bodočih) čistih kmetijah, nadaljnjih 27% pa se bo zaposlilo in pozneje • Povzetek študije, kije bila izdelana v letih 1982/83 na Zavodu za družbeno planiranje občine Novo mesto. prevzelo kmetijo — torej le 43% zanesljivih bodočih kmetovalcev. Sko-ro polovica učencev se še ni opredelila, vse bo odvisno od bodočih razmer v kmetijstvu. Pospeševalna služba je v približno 10 letih pomagala s strokovnimi nasveti in družbenimi sredstvi (krediti) urediti okrog 640 kmetij za večjo tržno proizvodnjo. Zato smo z dodatno anketo analizirali od teh 17 najbolj proizvodnih kmetij, da bi ugotovili proizvodno raven, do' katere je moč priti s pravilno zastavljenim razvojnim programom. Po površini so to skoro še enkrat večje od poprečja vseh anketiranih kmetij, gospodarji so tudi mlajši in z boljšo osnovno izobrazbo. Vse kmetije so bile usmerjene v živinorejo. Deset teh čistih kmetij redi po 3 goveda na hektarkmet. površine (vse anketirane čiste le 1,20 na hektar), sedem teh mešanih kmetij pa tudi po 2,77 goveda na hektar (vse mešane le 0,56 na hektar); Posebej pa imajo te kmetije poudarjeno pitanje goved: v poprečju so oddale po 4.400 kg žive teže (vse anektirane pa 992 kg). Enako razmerje je pri mleku. To so lahko dosegle predvsem zaradi velike intenzivnosti v pridelovanju in konzerviranju krme. V poprečju so gnojili z okrog 800 kg min. gnojil na hektar. Vse kmetije razen ene imajo po 180 m3 silosnega prostora. Izkoriščanje travi-nja je še prev posebno intenzivno: kar 86'/ travinja se rabi s 3 —4 košnjami oz. kot čredinska paša. Seveda je tudi tržnost teh kmetij zelo primerna. Še precej drugih kmetij bi moglo doseči takšno raven proizvodnje. Zato smo vse anketirane kmetije vprašali za njihove razvojne načrte. Pomoči od zunaj oz. usmerjanja doslej ni bilo fia preko polovici kmetij, vendar želi veči- . na kmetovanje modernizirati. Posebno so zaineresirani za gradnjo inadap-tacijo hlevov, manj pa za silose in betonirana gnojišča, čeprav bi bilo to potrebno skoraj na dveh tretjinah kmetij. Seveda je predvideno tudi izpopolnjevanje strojnega parka, posebno samonakladalk. Dosuševanj,e pod streho planira le 9% kmetij. V splošnem pa bi v bodočih nekaj letih okrog 70% kmetij še vlagalo v izboljšanje kmetijske proizvodnje — enako čiste kot mešane kmetije. Zraven vseh teh kmetijskogospodar-skih investicij je pereča tudi obnova oz. gradnja kmečkih hiš. Kar četrtina kmetij bi si želela v prihodnjih letih izboljšati stanovanjski standard. Kaj naj bi družba storila za povečanje te proizvodnje? Iz odgovorbv je razbrati, da v prvi vrsti.ni pravilno urejeno razmerje cen (cene pridelkov prenizke, cene proizvodnih sredstev pa previsoke). Kmetije bi želele več kreditov in pod ugodnejšimi pogoji. Le vsaka 11. kmetija je zahtevala aktivnejšo pospeševalno službo. Znižanje davkov od kmetijstva so predlagale v glavnem mešane kmetije, znižanje socialnih dajatev pa predv-vsem ostarele kmetije, ki teh dajatev resnično ne zmorejo. (Nadaljevanje prihodnjič) Začelo se je premikati V novomeški občini že izrečeno 60 ukrepov lastnikom zemljišč — Uspeh le na 30 hektarjih NOVO MESTO — Leta 1982 začeto akcijo evidentiranja slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč so lani nadaljevali, še vedno pa ni povsem točne evidence. Kakšne so dosedanje ugotovitve? Kmetijska zemljiška skupnost je s pomočjo komisij ugotovila, da ima vsega skupaj 110 lastnikov zemljišč 428 hektarov zemlje že deloma v pušči ali zelo slabo obdelane. V zvezi s tem so klicali na pogovor 72 lastnikov slabo obdelane zemlje, ki imajo v lasti 285 hektarov zemljišč, izrečenih pa je bilo 60 ukrepov. Z njimi zahtevajo od lastnikov zemljišč večjo uporabo mineralnih gnojil, sodelovanje s pospeševalno službo KZ Krka, oddajo zemljiščv zakup, odstranitev grmičja itd. Prvi premiki te družbene akcije so že dali nekaj sadov, saj so na območju Travnega dola vključili v pašno skupnost lep del slabo obdelane zemlje, okrog 13 hektarov je zajetih v nadzorovani pašnik Trebča vas. Kmetija v Zburah na 10 hektarih obdelovalne zemlje je prešla v mlajše roke. Novi lastnik je povečal stalež živine za 14 pitancev, sklenil pogodbo za setev pšenice na 3,4 ha, medtem ko je na Ratežu v setveni plan vključena 4 hektare poprej slabo obdelane zemlje. Ocenjujejp, da je na osnovi izrečenih ukrepov 30 hektarov zemlje že zajete v intenzivnejšo obdelavo. Gre za skromen začetek espreminjanja pušče v obdelovalne površine, akcijo pa bodo letos nadaljevali. R B. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN C Nova vsebina Sindikat o delu Zavoda za izobraževanje in produktivnost kadrov NOVO MESTO — Na vsem Dolenjskem, ne v novomeški občini, še ni nobene pogodbene organizacije združenega dela, vzrok pa je v tem, ker doslej ni bilo konkretnih ukrepov, ki bi tako dejavnost spodbujali. Takega mnenja je bilo tudi.' predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ki je prejšnji teden obravnavalo osnutek družbenega dogovora o nadomestilih za gospodarjenje z združenimi sredstvi poslovodij v pozdih. Osnutek dogovora je v širši javni razpravi, sindikat pa ga podpira. Ko so obravnavali novo vsebinsko zasnovo delovanja novomeškega Zavoda za izobraževanje in produktivnost kadrov, so menili, naj bi zavod prerasel v pravo andragoško središče. Predlagali pa so še, naj bi v zavodu navezali tesnejše sodelovanje z delavskimi univerzami v regiji in naj bi občinska izobraževalna skupnost prevzela del finančnih obveznosti pri financiranju zavoda. Predsedstvo je izbiralo tudi med 17 predlaganimi kandidati za dobitnike letošnjega srebrnega znaka Zveze sindikatov. Odločili so se, da bo to visoko priznanje dobilo 6 posameznikov in 1 osnovna organizacija sindikatov v občini. Svečana podelitev pa bo 26. aprila skupno s podelitvami občinskih priznanj OF. I Vrste pred čevljarsko delavnico Edini redni čevljar od Novega mesta do Karlovca ima preveč dela METLIKA — Ko je pred časom edini redni čevljar v metliški občini Janko Žokvič- po malo daljši bolniški spet odprl svojo delavnico na Partizanskem trgu v Metliki, je bilo prve dni toliko strank, da so čakali kar.v vrsti, da so lahko oddali čevlje in druge stvari v popravilo. „Dela je vedno dovolj, če bi bilo denarja toliko, se ne bi nič pritoževal,-' pravi Žokvič, ki že 13 let čevljari v Metliki, čevljarskega staža pa ima že več kot tri desetletja. „V glavnem nosijo k meni v popravilo čevlje pa tudi druge stvari, šolske torbe, potovalke in kaj vem, kaj še vse. Zadnjih pet let samo popravljam, novega ne delam, ne utegnem, dela je dovolj in preveč, sam sem.” Žokvič si celo želi, da bi še kdo odprl čevljarsko obrt v Metliki, saj pravi, daje dela preveč in mora zato delati tudi popoldne, ko bi bil rad prost. „Od Novega mesta do Karlovca sem jaz edini redni čevljar, še dobro da stari upokojenci malo .fušarijo’, sicer bi vse padlo name. Toliko prometa pa spet ni, da bi se mi splačalo vzeti še enega delavca; da bi pa koga dobil v uk, tega pa v današnjih časih ne moreš pričakovati," pravi mojster, ki seje šel poklica učit pri trinajstih letih. Tudi pri čevljarju se vidi, da so prišli težji časi. .Danes ljudje prinesejo vse popravit, ni pa še dolgo, ko so, vsaj nekateri, kupovali nove čevlje, namesto, da bi stare dali popraviti,” se spominja Žokvič. Sedaj, ko je več dela, potrebuje tudi več materiala, s tem pa, pravi, je vedno več težav. .Težkojc zlasti s plastiko in lepili, česar največ potrebujem, v Novem mestu in Karlovcu ne dobim vsega, po material moram tudi v Ljubljano ali Zagreb. Usnja pa pri popravilu ne potrebujem več toliko kot včasih, pa tudi drago je." A. B. Janko žokvič: ..Včasih so malo rabljene čevlje ljudje stran metali, danes dajo pa vse popraviti." Misli delavca Nekaj misli iz razprave sekretarja aktiva ZK iz vrst neposrednih delavcev Ostoja Kudželjič je 10. aprila na občinski programsko-volilni konferenci ZK v Novem mestu med drugim dejal: • Delavci ugotavljamo, da naj-večje breme stabilizacije leži na naših plečih. • Imamo dober in potrpežljiv delavski razred. • Neproižvodnja razglaša, da je njeno delo nemerljivo. Med zaposlenimi so strukture, ki kradejo.de! dohodka delavcem, od sebe pa ne dajejo učinkov. • V praksi smo priče tudi popačenemu samoupravljanju, odgovornost pa ne iščimo pri delavcu, a mapa k na vrhu. • V družbi naj-bi opravili s kadrovskimi stanovanji, dokler imamo delavce, ki po 10 let čakajo na ustrezno bivališče. • Kadar zaostrujemo disciplino, se to nanaša le na delavce v neposredni proizvodnji, ne pa na administracijo in vodilne. • Komunisti delavci imamo premalo vpliva na delo osnovne organizacije, v, zvezi s tem čutimo potrebo po idejnopolitičnem usposabljanju. • Delavci trdi mo, da je vZK premalo sestankov, ki bi jim sledili vidni učinki sklepov. SINDIKAI POMAGA DELAVCEM i novomeškem občinskem sindi-^ teden, v tem casu pa pravno pomoč. V7 letu kaj manj strank, vsega radi katrih se zaposlei pomoč, pa so naslednje: primerih gre za delovna ra> ra v a ver •*.••• tlidsko '.c pr zavarovanje. Funkcionarji ga sindikalnega sveta pa so 1 54 delavcem neposredno urediti njihove težave altjim Koliko je pravili komunistov? ■ ■ •— — - - ■ — i — ■ .... -....... ^-- Kot kongres v malem je potekala občinska programsko-volilna konferenca ZK v Novem mestu — Zelo kritične razprave so smernice za akcijo NOVO MESTO — V želji, da bi izboljšali svoje delo, so komunisti novomeške občine 10. aprila izredno kritično obravnavali dosedanjo učinkovitost avantgardne vloge med ljudmi. »bračajo po lerja kojr KO iDčinslce-azen tega pomagali ,vc1ovali Že uvodno poročilo predsednika občinske konference Lojzeta Padovana o dosedanjem delu občinske organizacije ŽK je bilo kritično zastavljeno, saj je razgalilo vrsto slabih točk v delovanju komunistov tako na občinski ravni. kot v osnovnih organizacijah. V večurni razpravi pa je sodelovala še vrsta delegatov, ki so obravnavali vlogo in uspešnost komunistov pri odpravljanju vsakodnevne težav na najrazličnejših področjih. Prenekatere teh razprav pa so, žal, izzvenele preveč v naštevanje slabih razmer, izražale so nezadovoljstvo nad nizkimi osebnimi dohodki, ob tem pa je bilo premalo slišati o lastnih prizadevanjih za pridobivanje dohodka. Kot da bi bil glavniTcrivec v vsakem primeru zunaj delov ne organizacije, četudi v nekaterih primerih to je. Prva s ploskanjem sprejeta razprava je bila Ostoje Kudželjiča, sekretarja aktiva ZK neposr-ednih proizvajalcev. Kratko, a povsem nedvoumno in brez fraz je povedal. kaj si o današnjih razmerah in delu komunistov mislijo delavci. Nič čudnega torej, če jih je vse manj v vrstah ZK. Med ostalimi bolj ali manj tehtnimi razpravami velja posebej omeniti Boštjana Kovačiča. Brez dlake na. jeziku je 'razgalil slabosti, zaradi katerih ZK izgublja ugled. Zlasti je poudaril osebni zgled komunistov na najbolj izpostavljenih mestih. Komisi ja za sklepe bo do konca ' aprila dostavila osnovnim organizacijam smernice za nadaljnje delo, zastavljene na osnovi pobud iz razprave. Da pa je tudi- med delegati na občinski ravni še nekaj neodgovornih komunistov, kaže dejstvo, da je bilo oddanih ob vhodu v dvorana 170 pdveriinic, glasovanja pa se jih je udeležilo le 144. Tisti, ki so predčasno zapustili konferenco, bodo klicani na odgovor. RIA BAČER Prodor Izolacije v tujino Samo v Grčijo bo Krkin tozd prodat 800 ton NOVO MESTO — Krkina tovarna Izolacije v Bršlinu še vedno poizkusno obratuje, navzlic začetnim težavam v proizvodnji in močno poslabšanim razmeram na domačem trgu pa so leta 198? izvozili brez izgube. Prvo leto je šlo v izvoz 99 vago iov izdelkov, letos so pogodbe s tujci že veiiko obsežnejše. Tovarna, ki je februarja lani startala s poizkusno proizvodnjo svojih izolacijskih izdelkov, bo v redno proizvodnjo prešla šele konec maja letos. Kako tržišče sprejema nove -izdelke ob dejstvu, da ie v gradbeništvu veliko manj dela kot prejšnja leta, s kakšnimi težavami se v kolektivu srečujejo, je povedal dipl. inž. Janez Bule. direktor tozda lzolaeije. gradbeništvo tarna, da ni dovolj dela. Kako kaže s prodajo doma? ..Zelo si prizadevamo, da tudi prodaja na domačem trgu ne bi bi-ia bistveno zmanjšana. Z močno razvejeno prodajno mrežo po vsej Jugoslaviji amougotovili da je za nas še prostor, saj imamo doslej obdelanega le okrog 30 odst. vseg tržišča v državi. Pozna pa se, daje osveščenost v Sloveniji glede potreb po izolacijah dosti večja kot v drugih republikah.' — Kakšni so finančni' učinki in kako ste se znašli ob ukrepu zamrznitve cen? brih 57 odst. vseh stroškov roizvodnje pomeni energija, :ro pa vemo, kako naglo se Ob zamrznjenih cenah je to i nas, ampak za vse tovarne, ujejo s pečmi, hud udarec 983 smo izvozili brez iz-noram pa reči. da smo tudi poskrbeli za znatne pri-ttevno tehnologijo hi-vo, rotorje za fibriza-jih spočetka uvažali iz „Dc naše p za katc draži, a ne le ki posl Leto 1 gube, j' sami | kranke glijc 150 i ze delan^o ime m rotor; ratovanja, i inarjev. Tuc vreden v Ar n ar jev, -smo ami. s tem j, ki vzdrži ►rihranimo i stroj za gliji 12 mi-kupne it US Komunisti zavzeto v KS Zbor komunistov v KS Suhor kritiziral neaktivne člane — Preobsežna in nerazumljiva gradiva SUHOR — Seveda so na nedavnem zboru komunistov v krajevni skupnosti Suhor v prvi vrsti ocenili lanskoletno delo osnovne organizacije ZK v tej krajevni skupnosti, ki šteje 21 članov, in delovanje ter aktivnost vseh komunistov, ki živijo v tej KS in jih je 46, hkrati pa je beseda tekla tudi o delovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev v KS Suhor. Na zboru so kritizirali tiste člane ZK, ki niso aktivni pri delu krajevne samoupravne, mnenje o teh članih bodo posredovali njihovim osnovnim organizacijam, kar naj bi postala praksa tudi drugje. V okviru priprav na občinsko programsko-volilno konferenco so obravnavali aktivnost članov OO ZK Suhor in ocenili, daje večina članov aktivno vključena v delo v krajevni skupnosti, komunisti so tudi sodelovali v vseh pomembnejših dogajanjih v krajevni skupnosti. To pa, kot že rečeno, ne velja vedno za nekatere člane ZK, ki sicer živijo v tej krajevni skupnosti, a so vključeni v druge osnovne organizacije. Ko pa je beseda tekla o pripravah na 11. sejo centralnega komiteja o uveljavljanju in Tazvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, so imeli suhorski komunisti pripombe na preobsežna in preprostemu človeku nerazumljivo pisana gradiva. Komunisti na Suhorju so tudi poudarili, da je za krajevno skupnost vedno več nalog, ni pa poklicnega človeka, ki bi se to vodil in usklajal, to naj bi bil tajnik krajevne skupnosti, na katerega bi se .vsak krajan lahko obrnil. Pred kratkim so na Suhorju ustanovili kulturno društvo, od katerega OBISK JASENOVCA NOVO MESTO — Za to nedeljo,. 22. aprila, pripravlja Dom JLA v Novem mestu izlet za aktivne in upokojene starešine, civilne osebe, zaposlene v JLA, ter člane njihovih družin obisk Jasenovca. Obisk pripravljajo v spomin na zdanjo skupino taboriščnikov Jasenovca, ki jc 22. aprila 1945 izvedla skupni preboj, večina jih je padla; le 70 jih je pobegnilo. Izletniki si bodo ogledali tudi Petrovo goro in obšli spominsko območje, za med samo vožnjo pa organizator pripravlja pester program. precej pričakujejo, bolj aktivna pa bi lahko bila mladinska organizacija, medtem ko športno društvo sploh ne dela. Vsekakor še naprej ostaja središče in gonilna sila kulturnega življenja v tej krajevni skupnosti suhorska podružnična šola. A. B. udi prvo 1 Inje ni bi ■ slabo, če upoštevamo oliščinc. Prodali smo 5 izdelkov, kar pomeni 64 odst. polnih zmogljivosti, če bi poslovali vse leto. Vsega skupaj smo proizvedli in prodali 1580 vagonov izdelkov, od tegaješlo 99 vagonov v. izvoz. Kaže, da bo letos prodor na tuji trg še znatno uspešnejši, saj smo do konca letošnjega marca dobavili kupcem v Avstriji, Italiji, Grčiji, Egiptu in Iraku že 155 vagonov izdelkov. Naš največji kupec v letošnjem letu je Grčija, saj imamo sklenjeno pogodbo za dohavo 800 ton izdelkov, kar je desetina celotne proizvodnje.” — S prodajo na domačem trgu so gotovo težave, saj celotno Beltom narcdilrdomaza desetkrat — Oh začetku poslovanja ste napovedeli, da boste kmalu dajali na trg tudi zahtevnejše izdelke. Ste v tem že napredovali? Nedavno smo začeli delati ce-vake vseh dimenzij za izolacijoce-'vi. V kratkem bodo v proizvodnji stropne plošče za viseče strope, ki imajo toplotno in zvočno izolacijo, čez dva meseca pa pridemo na trg z novimi fasadnimi ploščami, ki zagotavljajo ognja varno fasado in so naobčutljive za insekte. Te uspešno nadomeščajo stiropor? — Vaše okolje se je večkrat pritoževalo glede onesnaženja in hrupa. Ste tovrstne pomanjkljivosti odpravili? »Hrup smo sanirali do take mere, da ga okolje ne čuti in tudi ni več pritožb. Za varstvo okolja je zdaj poskrbljeno po vseh predpisih.” Kolikor denarja, toliko zdravja? Metliška zdravstvena skupnost letos ne bo dobila toliko denarja, kot je načrtovala — Boleč izpad solidarnostnih sredstev iz republike METLIKA — Medtem ko je bilo poslovanje metliške zdravstvene skupnosti v lanskem letu dokaj ugodno, se jim letos ne obeta nič dobrega. Za letošnje leto zdravstvena skupnost še ne ve, koliko denarja bo imela na razpolago, zlasti pa ne, če bo dobila republiška solidarnostna sredstva in koliko bo znašala medobčinska solidarnost. Za lani je zdravstveni skupnosti ostalo 659 tisočakov ostanka dohodka, od katerega so 471.000 d inarjev namenili za razširitev oddelka za hemodia-lizo v novomeški bolnišnici. Iz metliške občirie hodijo redno na hemo-dializo štirje pacienti in od 26 milijonov dinarjev, kolikor so lani dali za novomeško bolnico, kar 16 odst. stroškov odpade na hemodializo. Lani je imela skupnost vseh prihodkov 101 milijon dinarjev, največja porabnika pa sta novomeška bolnišnica in metliški zdravstveni dom, ki je lani dobil dobrih 17 milijonov dinarjev. Hudo zapleteno je pri republiški solidarnosti. Za leto 1983 je metliški občini sprva pripadalo 6,6 milijonov dinarjev te solidarnosti, dobili pa so 1,1 milijona dinarjev, in še to vsoto bi morali letos vrniti. Ko pa so delali plan za letos, so računali s 6.6 milijona dinarjev, če pa bo to izpadlo in bodo morali vrniti še 1,1 milijona, bo to hud izpad dohodka, prav tako ni znano, koliko bodo dobili od medobčinske solidarnosti, za lani so dobili 2,3 milijona dinarjev .Kakorkoli že, v Metliki se bojijo, da 125 milijonov dinarjev, kolikor so načrtovali za letos, zdravstvena skupnost gotovo ne bo imela na voljo. .Da nam vsaj tistih l.l milijona dinarjev ne bi bilo treba vrniti." pravijo v Metliki. Ker ne vedo, koliko bo denarja, tudi sporazumov Sc niso sklenili. Bo sedanjem predlogu naj bi za novomeško bolnico dali 32. za metliški zdravstveni dom pa v najboljšem primeru 22 milijonov dinarjev, kar bi. zneslo 28 odst. več kot lani. Vendar, kot rečeno, bodo brez republiške solidarnosti velike težave in največji porabniki, kot sta bolnica in zdravstveni dom, bojo najbolj ‘ prizadeti. Tudi prvotno načrtovanih 9,3 milijona di- narjev za investicije bo treba skrčiti, vsekakor pa bodo morali vrniti štiri milijone dinarjev in pol anuitet, ki so jih porabili za nove prostore metliške lekarne (približno toliko morajo vrniti še ostalim interesnim skupnostimdo konca 1985), 471 tisočakov so že dali za razširitev hemodialize, po posebnem sporazumu so dolžni dati še milijon za lekarno, za ostalo pa: če bo, bo, če ne, pa ne. A. BARTELJ Poslej pregledi doma Metliški zdravstveni dom je lani dobro posloval — Velik priliv od drugod — Razširili bodo dejavnost METLIKA — Kljub temu da je imel metliški zdravstveni dom v lanskem letu velike stroške zaradi adaptacije podstrešja in nabave nove telefonske centrale, kar je veljalo blizu 4 milijone dinarjev, je posloval dokaj ugodno, res pa je, da zaradi teh stroškov niso mogli formirati poslovnega sklada. Teh stroškov pa letos ne bo in bodo tudi skladi lahko drugačni kot lani. Metliški zdravstveni dom je v primerjavi z drugimi v odnosu do občinske zdravstvene skupnosti v precej boljšem položaju, saj kar 40 odst. prihodkov dobi od priliva od ostalih zdravstvenih skupnosti, največ od sosednje ozaljske, saj je precejšen del ozaljskih občanov vezan na,metliški zdravstveni dom. Lani je celotni prihodek doma znašal 32 milijonov dinarjev, od tega je občinska zdravstvena skupnost prispevala 17 milijonov dinarjev, 3,5 milijona je prišlo od participacije, ostalo pa je priliv iz drugih zdravstvenih skupnosti. Za primerjavo: drugi zdravstveni domovi dobijo 90 in več odstotkov vsega potrebnega denarja od domače zdravstvene skupnosti. Za letos dom ne more pričakovati od skupnosti več kot 22 milijonov dinarjev, kar je skoraj 30 odst. več kot lani, ostalih prihodkov mimo zdravstvene skupnosti pa za letos v zdravstvenem domu načrtujejo za 16 milijonov dinarjev, Dom bo razširil svojo dejavnost inje metliškim delovnim in drugim organizacijam že ponudil opravljanje živilskih in drugih sistematskih pregledov, za kar so do sedaj Metličani morali hoditi v Novo mesto. V glavnem so vsi z veseljem sprejeli to ponudbo, saj bo tako manj izostankov z dela, vsa zadeva bo opravljena hitreje in domftj „Če bo naša zdravstvena skupnost prispevala toliko, kot smo se dogovorili — računamo pa tudi na kakšno valorizacijo — potem bomo letos lahko kar v redu poslovali,” pravijo v metliškem zdravstvenem domu. A. B. Novomeška kronika ODVRŽENO OB CESTI — Med sosesko, kiji pravijo Plava laguna, in Žabjo vasjo je te dni tik magistralne ceste -na travniku videti tri odvržene štedilnike, zraven pa še nekaj večjih kosov pločevine. Očitno so te odpadne predmete navozili na divje smetišče ponoči, ko storilcev nihče ni videl. Okolje je s tem močno prizadeto, rjasta pločevina pa bo .krasila” naravo bržkone vse dotlej, dokler je iie bodo k Dinpsu odpeljali Romi. POZIVI NE ZALEŽEJO — Občani so bili z lepaki in sredstvi javnega obveščanja seznanjeni z nevarnostjo stekline, mnogi pa se navzlic vsemu vedejo, kot da so njihovi četveronožci za to nevarno bolezen imuni. Mačke in psi se ne bi smeli prosto gibati, pa lahko vsak v svojem okolju vidi mucke in cucke, kako tekajo naokrog. Res čakamo na prvi nesrečen primer, da bomo spoštovali navodila'’ ENA GOSPA je rekla, da pregovor »pomesti pred svojim pragom" ne drži za upravo‘Komu-nale, saj sta prav pred njihovo stavbo na Cesti komandanta Staneta že pet dni (torek) dva velika izvira iz javnega Vodovoda, pa to vsi vidijo, le komunalci ne. V času od 5. do'i L aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Malnarič s Kala pri Semiču — Majo, Milena Čoban iz Drage — Jasmino, Majda Teodorovič i? Brestanice — Zalo, Marica Jesih z Belčjega vrha — Marka. Ana Fudurič iz Duge Rese — Karlo. Milka Sajn i»Donj :ga Oštrega vrha : Marka, Marta Berk iz Straže — Damjana, Magdalena Tomašič iz Dvorišta Ano, Tatjana Gričar s Senovega — Mateja, Marica Krajačič iz Kasta — Zdenko, Fanika Urbanč iz Krškega — Roka, Veronika Blatnik iz Gornjih Radulj — Sandija, Marija Metelko iz Kuzarjevega kala — Jasmino, Sonja Novšak z Mirne —-Suzano, Mira Bučan iz Pravutine — Ivana, Slavica Majer iz Trebnjega — Nejca, Sonja Fidcršek s Trške gore — Gregorja, Monika Šuštarič iz Kota pri Semiču — Mateja, Bariča Hren iz Metlike — Tomislava, Danica Lah iz Krškega — Iva, Jožica Vidic s Krke — Mitja, Karin Čoragič iz Krškega — Nastjo, Dragica Pikelj iz Osredka — Suzano, Milena Legan iz Dolnjega Ajdovca — Polono, Zora Svetič iz Črnomlja — Stanka, Marija Duh iz Brezja — dečka in Ljudmila Kramar z Velikega Kala — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Štefanija Fink s Ceste herojev 66 — dečka, Stanislava Smodiš iz Ulice Majde Šilc 8 — Nejca, Šefika Čoralič iz Kettejevega drevoreda 32 — Samirja, Alenka Miklavčič s Ceste herojev 9— Nino, Hermina Semič z Ragovske 21 — Jureta in Dragica Savič z Ljubljanske 20 — Igorja. Čestitamo! Sprehod po Metliki POSAMEZNI METLIČANI SE RADI pritožujejo, da je v mestu premalo kulturnih prireditev. To pa ne drži. Skoraj vsako soboto se kaj dogaja na kulturnem področju. Zajec tiči v drugem grmu: nezadovoljneži se ne udeležujejo prireditev, ker se jimje veliko prijetneje nacejati v kateri od metliških gostiln. Potem pa: udri po zvezi kulturnih organizacij! LJUBLJANSKI RADIO JE POSNEL V METLIKI v kratkem času kar dve javni oddaji: vdelovni organizaciji Beti .Obisk", v kulturnem domu Edvarda Kardelja pa .Kar znaš, to veljaš". Na obeh oddajah seje gledalcev dobesedno trlo, kar kaže na priljubljenost, Na .Kar znaš, to veljaš" so nastopili amaterji: pevci, humorist, ansambla, harmonikar, žal pa je bilo iz Metlike malo prijavljenih. SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE pripravlja že nekaj let tečaj krojenja in šivanja za osnovnošolce. Tako je tudi letos. Stroškov tečaja ne plačajo udeleženci sami, ampak stori to osnovna šola, ki jc bila doslej z izvedbo več kot zadovoljna. Učenci pa tudi. ANSAMBEL, KI JE IGRAL OB sobotah v metliškem hotelu Bela krajina za ples, jc pobral bobne in druge instrumente, brž ko smo njegovo igranje pohvalili v Dolenjskem listu. Kot smo zvedeli, ga ni odgnala hvala, ampak premalo denarja, ki so ga iztržili s pobiranjem vstopnine. OB DENAR IN DOKUMENTE — Neznan storilec je 12. aprila okoli 21. ure okradel Dragana Kladušana iz Veselice pri Ozlju. Možakar jc bil tačas na pregledu v metliškem zdravstvenem domu, suknjič pa je pustil pred ordinacijo. Zmanjkali so mu 3 tisočaki, osebna in zdravstvena izkaznica ter Vozna karta. —ul——_____________________________________ ■ = .n IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir PRATTPA OSTAJA — PfeiTnedavnim so bili na tem mestu pohvaljc ni črnomaljski cestarji, ki so vestno pometli z mestnih ulic pesek, vendar se sedaj meščani ne morejo sprijazniti s tem, da še vedno po cestah in pločnikih ostaja za debelo plast prahu, ki se dviguje in useda na pročelja hiš. Tako ni čudntf* če se lastniki hiš lotijo čiščenja fasad kar s sesalci. Pa vendar se zlasti starejši meščani spominjajo, da so nekdaj mfcstne ulice prali. Opravičilo, da so stroški za takšen »luksuz" danes preveliki, jih gotovo ne bi zadovoljilo, saj so samo v primerjavi z obnovo fasad pljunek v morje. ..ZELENI JURIJ" V POTUSKO — Črnomaljska folklorna skupina „Ze-leni Jurij" bo ena izmed 35 skupin, k se bodo 5. in 6. maja predstavile na 11. reviji folklornih skupin »Bratstvo in enotnost" v Potuskem. Tojedrugi nastop Črnomaljcev na tej reviji, na kateri bo v okviru praznovanja 40. obletnice ZAVNOH nastopilo 1.200 folkloristov iz Like, Korduna, Posa vine, Pokuplja, Banije, Bosanske kra jine in Bele krajine. Ribniški zobotrebci MALO MUZIKE ZA VELIKO DENARJA — V ribniškem športnem centru je nedavno gostovala zagrebška glasbena skupina Novi fosili. Na koncertu se je zbrala velika množica obiskovalcev, ki pa so bili nad izva janjem ..rokerjev" precej razočarani. Predstava je namreč trajala samo eno uro, glasba pa je bila tudi za laična ušesa vse prej kot dobra. In za na meček je moral obiskovalec za takle koncertek odšteti 250 dinarjev. KULTURA, AMPAK ZA KOGA? — Marca se je v Ribnici zvrstila vrsta kulturnih prireditev, razstav, koncertov, dramskih predstav. Toda če so barometer zanimanja obiskovalci, potem se kulturi v Ribnici ne piše naj bolje. Kaže, da je teh prireditev preveč. Tako, recimo, razstava aka demskega kiparja Toneta Demšarja iz Ljubljane skoraj ni imela obiskovalcev. Podobno pa je bilo tudi z razstavo članov Bežigrajske galerije iz Ljubljane, ko sta razstavljala domačin Matoh in Čirovič. M. G.___č Drobne iz Kočevja MOTNJE NA ZASLONIH — Že tako draga televizijska naročnina, da ne govorimo o kupu denarja za nakup barvnega televizorja, sta dovolj tehtna razloga za godrnjanje mnogih Kočevarjev. Zdaj pa se na zaslonih poja-1 vljajo še motnje. In kdo je kriv zanje? Menda so tega krivi motorji, ki niso ustrezno ^preurejeni, da bi teli motenj ne bilo., Čeprav obstajajo za te zadeve ■ udi predpisi, nihče ne poskrbi, da bi motorje ustrezno preuredili. NE TRGAJMO ROŽIC! — S pomladjo napoči tudi čas za izlete v naravo. Mnogi trgajo rožice, pa ne samo v šopkih, ampak kar v kupih, kot bi z njimi krmili krave. In mnogi teh ..ljubiteljev" cvetja ne vedo. da je to prepovedano, zlasti pa trganje redkih rastlin. O tem je namreč izšel poseben odlok v Uradnem listu, šole in planinska društva pa bi morala o tem seznaniti tudi svoje člane oziroma učence. A. A. — Kaj praviš na ugotovitev ob zadnjih volitvah, da se sposobni branijo sprejeti odgovorne dolžnosti? — Jih pa zato z veseljem sprejemamo nesposobni. Trebanjske iveri KESAJO SE ZARADI PREMAJHNE VABE — Ob slavnostnem koncertu pevskega zbora iz Velikega Gabra, ki so ga imeli tamkajšnji pevci ob obletnici zbora, niso pobirali vstopnine. Zato pa so organizatorji uporabili zelo zvitorepo potezo. Odločili so se namreč, da bodo zbirali samo prostovoljne prispevke. In za vabo so v škatlo vložili stotaka. Toda ko so prešteli izkupiček ob koncu koncerta, se je pokazalo, da je bil iztržek precej večji od pričakovanega. In zdaj jim je žal, da niso za vabo raje uporabili zelenega bankovca. ŠE SO REZERVE V ZDRAVSTVU — Nekako pred dvema letoma so se v trebanjskem zdravstvenem d-v-mu nenadoma odločili, da ne bodo več popravljali avtomobilov v servisu Novotchne, ampak pri privatnem avtomehaniku. Do lega je prišlo brez pravega vzroka, saj so računi pri privatnem avtomehaniku precej višji, kot so bili pri Novotchni. STAR PAPIR TREBNJE — Mladi člani in aktivisti Rdečega križa bodo od 23. do 26. aprila zbirali odpadni papir v naslednjih krajevnih skupnostih; Trebnjem, Mirni, Čentrupertu in v Mokronogu. Vsi, ki tak papir imajo, naj ga postavijo pred vrata, zvezanega v svežnje. «51 ki IZ NKŠIH OBČIN Skoraj vsi izdelki v tujino z ____ Viniški Novoteks bo skoraj vso letošnjo proizvodnjo prodal na tujih trgih — Nova proizvodna dvorana — Stalna skrb za usposobljene šivilje VINICA — Novoteksov tozd Konfekcija 2 na Vinici je znan po tem, da večino svoje proizvodnje — hlače in krila — izvozi. Vendar bo v nasprotju s preteklim letom, ko je približno polovico izvoza predstavljal „lohn" posel, v letošnjem letu, tako vsaj kaže proizvodnja v prvih mesecih, prevladoval klasični izvoz. Trenutno šivilje na Vinici zaključujejo izredno zahteven model moških hlač za ameriškega kupca. V poskusni seriji so sešile 13 tisoč kosov oblačil, vendar s tem klasični izvoz v to čezmorsko deželo ne bo zaključen, saj se že kažejo možnosti prodaje tudi za naprej. Prav tako pomeni klasični izvoz 40 tisoč parov hlač za Libijo, ki jih pravkar izdelujejo, v načrtu pa imajo tudi nekaj John” posla, predvsem v ZRN. Seveda ne pozabljajo na domače kupce, za katere šivajo predvsem poibu-tične proizvode in krila, vendar se lahko zgodi, da slednjih iz vi- niškega tozda kmalu ne bo moč več dobiti v naših prodajalnah. Dogovorjeni so že, da bi izvažali tudi po 5 tisoč kril mesečno, kar pa pomeni, da bi bila poleg linije hlač, ki je v prvem polletju že popolnoma zasedena z izdelavo izvoznih artiklov, tudi vsa proizvodnja kril usmerjena v izvoz. Marca naj bi na Vinici začeli dozidavo okrog 600 m proizvodnih in 100 m pomožnih prostorov, kamor bi iz sedaj neprimernih' prostorov preselili krojilnico ter odprli novo šivalnico s kapaciteto okrog tisoč parov hlač na dan. Premalo o svojih problemih Mladi posvetili premalo pozornosti zaposlovanju, štipendiranju in stanovanjski politiki — Novo vodstvo ČRNOMELJ — Čeprav so mladinci, vključeni v črnomaljsko občinsko konferenco ZSMS, v preteklem mandatnem obdobju izpeljali tudi nekaj pomembnih akcij, so se na nedavni programsko-voiilni seji skoraj izključno omejili le na kritiko in samokritiko. Kot protiutež temu pa je bila obljuba novega vodstva s predsednikom Zvonettyn Butalo, podpredsednico Mojco Vrlinič in sekretarko Vero Marušič, da se bodo tesneje kot doslej povezovali z bazo. Prav ta nepovezanost predsedstva mladinske organizacije z osnovnimi organizacijami je, kot je bilovrazpra-vi večkrat slišati, eden od glavnih vzrokov, da delo med mladimi ni steklo tako. kot bi moralo. Sicer pa so se ustavili predvsem pri težavah evidentiranja brigadirjev, vprašanju informiranja — informativno gradivo se navadno ustavi pri predsednikih osnovnih organizacij, in prostorski stiski, ki je' najbolj očitna prav v Črnomlju. Četudi v gradivu omenjajo, da morajo biti mladinci bolj prisotni pri skupščinskem odločanju, saj redkokdaj pridejo na dnevne rede skupščin ali drugih organov specifični problemi mlade generacije, pa so na nedavni seji te probleme le bežno omenili ali še tega ne. In čeprav je več kot tretjina zaposlenih v občini mladih in prav takšne mlade najbolj bremeni nerešeno stanovanjsko vprašanje, tudi o tem skorajda ni bilo besed. Tudi to je eden od dokazov, s kako ozko opredeljenimi problemi in stališči manjšine, namesto širokega kroga članov osnovnih organizacij, so prišli na sejo njihovi delegati. B. M. Vendar se je začetek gradnje zaradi zapletov s krediti nekoliko zavlekel, upajo pa, da bo čimprej stekla, saj bodo začeli takrat tudi s priučevanjem novih delavk. V prizidku jih bodo zaposlili okrog 80 do 90, skrbi s kadrom pa nimajo, kajti že sedaj je veliko prošenj, zanašajo pa se tudi na široko zaledje onkraj Kolpe. Seveda viniški Novoteks že nekaj časa načrtno skrbi za nov, usposobljen kader, saj imajo njihovi mojstri na tamkajšnji osnovni šoli tri šiviljske krožke, v katerih bodoče šivilje spoznavajo osnove šivanja. M.BEZEK LIKOVNI SALON V TRŽNICI KOČEVJE — Letos mineva 25 let, odkar je bil v Kočevju odprt likovni salon. V vseh teh letih se je v njem zvrstilo lepo število likovnih in drugih razstav. V salonu se lahko pohvalijo 'tudi z dobrim obiskom, saj salon stoji sredi mesta, tako da je zelo pri roki vsem obiskovalcem. Zanimivo pa je, da je bila zgradba najprej namenjena tržnici. Ker pa so bili prostori v njej vse prej kot primerni za prodajo sadja in zelenjave, so ga namenih likovnim razstavam. Čeprav je bilo tedaj veliko razprav zaradi ..zgrešene" naložbe, je salon dokazal pravico do obstoja. A. A. JANEZ BAMBIČ SE NAPREJ SEKRETAR OK ZKS RIBNICA RIBNICA — Na programsko volilni konferenci ribniške organizacije ZK, ki je bila pretekli teden, so delegati sprejeli poročilo o delu v lanskem letu in sprejeli usmeritve za naslednje obdobje. Na seji so samokritično ugotovili, da so v preteklem obdobju pomagali razrešiti nekaj konkretnih vprašanj, nekaj ciljev pa tudi niso dosegli, ki so si jih zastavili. Predvsem je bilo očitno, da nekateri člani komiteja niso opravili vseh svojih nalog. Tudi na podr-. očju družbenoekonomskega razvoja je bilo doseženih nekaj uspehov, zlasti povezava kmetijstva, gozdarstva s kočevskimi organizacijami, nedorečena pa je ostala vloga ribniškega kmetijstva. Prav to pa je tudi osrednja naloga ribniških -komunistov na področju družbenoekonomskih odnosov, kjer naj bi bil v naslednjem obdobju dosežen korenit premik. Na seji so zamenjali tudi šest članov komiteja, na čelu občinske organizacije pa bosta še naprej Mirko Pirc kot predsednik občinskega komiteja in Janez Bambič kot sekretar. PREDAVANJE IZ CIVILNE ZAŠČITE RIBNICA — Ribniški občinski štab civilne zaščite je nedavno pripravil predavanje za vse štabe civilne zaščite iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in vodilne delavce iz teh organizacij. Predavanja se je udeležilo precejšnje število občanov. M. G.—č Tujcev ne zanimajo naše težave Kočevski Trikon se uvršča med pomembne izvoznike konfekcije in pletenin KOČEVJE — Pred osmimi leti je bil kočevski Trikon v sanaciji, kasneje pa je iz leta v leto povečeval proizvodnjo, rentabilnost in izvoz. Tudi lanski proizvodni in poslovni rezultati so bili dobri, lahko pa bi bili še boljši, če Trikon ne bi zaostajal tehnološko. Stroji so namreč že izrabljeni, tako pa bodo težko konkurirali na zahtevnem konvertibilnem trgu, kantor usmerjajo ves svoj izvoz, radi potreb po večjih zmogljivostih bodo prevzeli obrat Tekstilane v Osilnici, lani pa so vpeljali celo nočno izmeno. J. SIMČIČ Anton Ogulin Znanje preizkusilo 100 kovinarjev »Letošnje tekmovanje najuspešnejše doslej ČRNOMELJ — Na 8. proizvodnem tekmovanju kovinar-1 jev v črnomaljski občini se je pretekli petek pomeril 101 tekmovalec, kar je rekordno število. V letošnjem letuje Črnomaljcem uspelo pritegniti tudi 20 kovinarjev iz metliške občine, tekmovanja pa se je udeležilo tudi 11 delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Najboljše so se odrezali pri strugarjih Miloš Dragoš(Belt), pri rez-kalcih Brane Jurman (Iskra), orodjarjih Branko Gorše (Belt), varilcih Č02 Jože Jakše (Belt). varilcih REO Srečko Adlešič (zaposlen pri Radetu Vrliniču), varilcih TIG Tone Jakša_ (Iskra) ter varilcih plamensko Željko Guštin (GOK toz.d Obrt). Najboljši električarje bil Dušan Grahek (Belt), klepar Dušan Žunič (zaposlen pri Jožetu Ovničku), ključavničar Alojz Mihelič (Kovinar), avtomehanik OTTO Rudi Jakša (Iskra) ter avtomehanik Diesel Stanko Cve-jič (Integral —tozd Promet). Vsi ti se bodo pomerili na regijskem tekmovanju maja v Črnomlju in Novem mestu, najboljša brusilca (Martin Šprajcer — Iskra in Ljubo Perla — Belt) ter livarja (Božidar Čemas in Janez Prijanovič iz Bel-ta) pa so že uvrščeni na republiško tekmovanje. ..Naši pletilni in šivalni stroji delajo že deseto leto,” pravi direktor Trikona Milan Kleč. „Zato je zdaj vprašanje, kako bomo lahko prišli do novih strojev. Doslej smo se reševali tako, da smo kupovali stroje iz sejemskih kontingentov, vendar pa to ni najboljša rešitev. Vprašujemo se namreč, zakaj strojev ne moremo kupiti, ko pa imamo- EETRTK0V INTERVJU Kdo bo pometal po Trebnjem? TREBNJE — O tem, da morajo krajevne skupnosti prenašati vse več bremen pri gradnji komunalnih objektov, ne kaže izgubljati besed. Da pa zmanjkuje denarja za vzdrževanje teh objektov, da ga ni celo za pometanje cest in ulic, za javno razsvetljavo, pa lahko še več povedo v mestnih krajevnih skupnostih. Če pa je krajevna skupnost tako rekoč še občinsko središče, so problemi toliko hujši. Z njimi se ubadajo tudi v krajevni skupnosti Trebnje, o njih pa smo sc pogovarjali s predsednikom sveta KS Al-ojzem Podbojem. »Financiranje dejavnosti krajevne skupnosti je iz leta v leto hujši problem, za katerega ne vemo, kako ga bomo rešili. Mislim, da je potrebno to vprašanje sistemsko rešiti. V trebanjski občini sicer imamo samoupravni sporazum, po katerem naj bi se iz bruto osebnih dohodkov zbiralo 0,5 odst. za financiranje potreb v krajevnih skupnostih. Vendar ta denar ne priteka, saj seje lani nabralo samo četrtina predvidenega. Tako smo v trebanjski krajevni skupnosti namesto 280 tisoč dinarjev iz tega sklada dobili le 180 tisoč dinarjev. V zvezi s tem smo že naslovili dele- Aloj/. Podboj gatsko vprašanje na občinsko skupščino, na odgovor pa še čakamo. Denar bi morali dobiti tudi od komunalne in cestne skupnosti, vendar ti večino denarja vlagata v gradnjo novih objektov, za vzdrževanje pa ga nič ne ostane. Lani bi za vzdrževanje cest, ulic, zelenice, skratka, središča mesta potrebovali 960 tisoč dinarjev, dobli pa smo le 380 tisoč." — Seveda imate v krajevni skupnosti tudi druge stroške? ..Dolžni smo skrbeti tudi za delovanje delegatskega sistema, za delovanje društev in organizacij, pri vsem tem obsegu del pa potrebujemo tudi stalno zaposlenega tajnika. Vendar za to ne dobimo namenskega denarja. O tem bi morala spregovoriti tudt komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti pri občinski skupščini. Morali bi pripraviti predlog, kako bi sistemsko zagotovili denar za vse tiste dejavnosti, ki jih je krajevna skupnost dolžna izvajati že po zakonu. Naj povem še to, da imamo v krajevni skupnosi samoprispevek, ki pa ga bomo morali uporabiti namensko, za obnovo doma kulture in podobne zadeve." — Kljub zagatam z denarjem boste letos vendarle še izboljšali nekatere stvari v krajevni skupnosti? »Kot sem že rekel, bomo okoli 3 milijone dinarjev prispevali za obnovo kulturnega doma, zgradili bomo tržnico, ki naj bi začela z delom za krajevni praznik. Vendar nimamo zagotovil, kako pokriti 600 tisoč dinarjev primanjkljaja za redno dejavnost še v lanskem letu, prav tako ne vemo, kje bomo ta denar dobili za letos. Če denarja ne bo, bomo morali odsloviti tudi cestarja, ki pometa središče mesta in nas na mesec velja od 50 do 60 tisoč dinarjev. Denar je res majhen, a če ga ni kje vzeti, je za nas še kako velik." | siMČ'IČ' dovolj akumulacije in tudi dovolj deviz. S takimi stroji, kot jih imamo zdaj, pa rte bomo mogli več dolgo delati. Tujega kupca naše domače težave, zlasti s pridobivanjem uvoznih dovoljenje, rta katera čakamo že poldrugo leto, prav nič ne zanimajo. Pravzaprav je ekonomska škoda dvojna: namesto novih strojev kupujemo rezervne dele, hkrati pa ne sledimo tehnološkemu napredku po svetu, kjergredozvelikimikoraki naprej.” Kljub težavam so lani uspešno poslovali, saj so pridelali za 87 odst. več dohodka, čisti dohodek je bil domala še enkrat večji kot predlani, bistveno pa se je izboljšala tudi ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Izvoz so povečali za dvakrat, tako da zdaj na tuje trge — v Nemčijo, Nizozemsko, Italijo in Veliko Brita-. nijo — prodajo že več kot eno tretjino pletenin in konfekcije. Letos bodo. izvoz povečali za nadaljnjih 40 odstotkov. Proizvodne in poslovne načrte bi lahko zastavili še bolj drzno, če bi imeli dovolj delovne sile in seveda boljšo opremo. Za to se odpirajo možnosti tudi zaradi tega, ker dosedanji kooperanti ob pomanjkanju dela opuščajo dodelavne posle in raje sami proizvajajo ter seveda izvažajo. Prav za- Zastonj nikoli ničesar ne dobiš. F. M. DOSTOJEVSKI INLES GRADI NOVO ŽAGO — Med pomembne naložbe v ribniški občini šteje tudi sodobna Inlesova žaga, s katero bo omogočeno bolj smotrno izkoriščanje lesa. Žaga bo veljala 200 milijonov dinarjev, na leto bodo v njej razžagali 60 tisoč kubičnih metrov jelovega lesa. Žaga bo pričela delati prihodnje leto. (Foto: J. Simčič) Že prek tisoč gasilcev Na občnem zboru občinske gasilske zveze Ribnica so Sprejeli poročilo o delu v preteklem obdobju RIBNICA — Na občnem zboru občinske gasilske zveze so se ne-davno,zbrali delegati iz vseh gasilskih društev ribniške občine. Po krajšem kulturnem programu, ki sta ga pripravila pihalna godba in Padec po dveletni rasti Trebanjsko gospodarstvo poslovalo slabše od regijskih in republiških poprečij — Manjka pred-________________ vsem programov________________ TREBNJE — Ko bodo delegati trebanjske občinske skupščine v začetku maja obravnavali rezultate lanskega gospodarjenja (če bodo pripravljeni podatki o poslovanju v prvem četrtletju, pa tudi letošnjega), ne bodo slišali veliko razveseljivega. Kot kaže analiza službe družbenega knjigovodstva, ki jo je že obravnaval tudi izvršni svet, so lanski rezultati daleč za pričakovanji, in kar je najbolj boleče, to se ' nadaljuje tudi letos. Najbolj se je zalomilo Trimu, kar se potem pozna vsej občini, saj je Trimo največja delovna organizacija, s težavami pa se srečujejo tudi v čateški Elmi, Mercatorju. Gradbeno komunalnem podjetju in seveda v IGK ter v IM V. V Trimu so zaostajali za planom pri prihodku, Elma nima programov, GKP ne najde dela, Mercator pa se ubajJa s težavami zardi zamrznjenih cen in marž. V trebanjski občini ne gre brez izgub, saj so se povečale v primerjavi z enakim obdobjem predlani za !5odst. Po dveh sorazmerno uspešnih letih se je trebanjsko gospodarstvo znašlo v stagnaciji. Rast prihodka, dohodka, čistega dohodka in akumulacije je manjša od tiste v regiji in republiki. Recept za trebanjsko gospodarstvo je več ali manj znan, saj gre za povečanje proizvodnje, izvoza (najboljši izvozniki v občini so najbolje poslovali), odpravo izgub, za čim boljšo izrabo delovnega časa in naprav, ki jih ni bilo malo instaliranih v preteklih letih. Vprašanje pa je, kako bo to trebanjskim organizacijam združenega dela uspelo, ko pa se dražijo reprodukcijski materiali in energija. Še najhuje pa je, da manjka ustreznih. zlasti izvoznih programov, medtem ko bi se vse drugo še nekako dalo nadomestiti. Več o rezultatih prihodnjič, j nonet Vitra, so delegati poslušali poročili o štiriletnem delu, ki sta ju pripravila predsednik Alojz Kos in poveljnik Anton Šobar. Kot sta dejala poročevalca, je bilo minulo obdobje izredno uspešno za 24 društev, ki štejejo prek tisoč članov. Med drugim sta poudarila, da so gasilci dobro sodelovali z občinskim štabom civilne zaščite, gasilskimi društvi iz Kočevja in Grosupljega. Prav tako je uspešno potekalo usposabljanje gasilcev, saj se je zadnjega tečaja za nižje častnike udeležilo 75 gasilcev. Da je delo uspešno tudi v društvih, govori podatek, da je zdaj v gradnji kar šest gasilskih domov. Med največje uspehe pa štejejo, da so lani kupili avt-ocisterno, za katero so denar prispevale organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in sis za varstvo pred požarom. Na občnem zboru so sprejeli plan dela za prihodnje leto. Se naprej si bodo prizadevali vključiti v svoje vrste čimveč mladih, v osnovni šoli v Loškem potoku pa bodo ustanovili društvo Mladi gasilec. Pripravljali se bodo tudi na tekmovanje za pokal Ignacija Merharja. Na seji so izvolili nov upravni in nadzorni odbor in delegacijo, ki bo ribniške gasilec zastopala na 10. kongresu slovenskih gasilcev v Mariboru. Podelili so tudi priznanja gasilcem veteranom, predstavnik gasilske zveze Slovenije pa je podelil plamenico prve stopnje Antonu Lavriču iz gasilskega društva Retje. M. Gl \VONJIČ IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Id Ko zaškriplje, je že prepozno Sindikati zahtevajo bolj izostren posluh za razmere v tozdih BREŽICE — Gospodarski zastoji ne smejo postati izgovor za to. da bi se prepuščali usodi, ampak bi morali slehernega delavca spodbuditi k iskanju poti iz težav, so menili razpravljalci na programsko volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov. Saj delavci nočejo socialnih podpor, ampak si želijo z delom zagotoviti socialno varnost. Tu in tam zgrešijopot do nje in lavcev se je osredotočilo več raz- zaplavajo v izgubo. Takrat šele se v kolektivu začno vrstiti obiski predstavnikov družbeno političnih organizacij in drugih „skr-bnikov", vendar je to pdzno. Slabosti oziroma njihove znake bi morali znati odkrivati prej, dokler še ni ogrožen obstoj delovtlfe organizacije. V brežiški občini so težave pri zaposlovanju. Trenutno išče delo • Sindikalni aktivisti so sc s kritično ostjo dotaknili še zaposlovanja v administraciji. Za obdobje 1981 — 1985 je bilo predvideno 15-odstotno zmanjšanje delavcev v tovrstnih službah, vendar so napoved ne uresničuje. Število zaposlenih v administraciji celo narašča. Višji organi nalagajo službam v občini vedno nove dolžnosti, zato za širjenje pisarniških delovnih mest niso krivi le v občini. 384 prijavljencev in med njimi je veliko mladih, ki čakajo na prvo zaposlitev. Dosedanji predsednik občinskega sveta ZS Milan Lokar je delegatom pojasnil, da investicije ne obetajo novih delovnih mest in da v gospodarstvu, žal, niso dojeli pomena združevanja dela in sredstev. Za mnoge bi to pomenilo izhod iz težav in bi jim zagotovo odprlo nove razvojne možnosti. Na slabosti nagrajevanja in zniževanja življenjske ravni de- pravljalcev. Trenutno je največ nezadovoljstva med prosvetnimi • Za novega predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah je bil na programsko volilni seji 10. aprila izvoljen Marjan Maričič, za podpredsednico Rezika Djordjevič in za sekretarja Miran Kaudek. in zdravstvenimi delavc:. Šibka materialna osnova brežiškega gospodarstva delavcem družbenih dejavnosti ne zagotavlja takega standarda, kot ga imajo v razvite- MESTO IMA NAJVEČ PASTI ZA VOZNIKE BREŽICE — Včasih so se okoličani pritoževali na slabo cestno razsvetljavo, zdaj pa je obratno. Krajevna središča so v glavnem dobro razsvetljena, na križiščih v Brežicah pa preži nevarnost za pešce in voznike. Tako je svet za preventivo in varnost v cestnem prometu opozoril na nočne pasti pri bencinski črpalki v Trnju, na križišču obvoznice s Pleteršnikovo ulico in pri 1MV, na križišču pri zdravstvenem domu in na križišču ulice Veljka Vlahoviča ter Pleteršnikove ulice. Tudi visoke žive meje v mestu so nevarne za voznike, največji strah pa vzbuja železniško križišče v Zakotu, kjer vlaki včasih drvijo mimo pri odprtih zapornicah. jših pa tudi v nekaterih solidarnostno dopolnjevanih občinah. Tak položaj po mnenju prizadetih onemogoča izpeljavo nagrajevanja po delu. Pri sindikalnem svetu naj bi v prihodnje bolj zaživele komisije in sveti. Več ko jih bodo ustanovili, bolj bo delo razvejeno, bolj se bodo približali članstvu, je menil predsednik MS ZS Jože Peterkoč. J. T. „OBLJUBE, OBLJUBE”V GOSTEH VELIKI PODLOG — Literarni klub „Beno Zupančič” v Krškem je v soboto pripravil večer poezije, glasbe, petja in humorja z naslovom Obljube, obljube. Vsa besedila so napisali člani kluba, kot gost pa je zapel Leskovški oktet. SESTKRAT SREBRO ZVEZE SINDIKATOV BREŽICE — Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je delegate nedavne programsko volilne seje seznanilo s sklepom o podelitvi srebrnih znakov ZS v letu 1984. Prejeli jih bodo: Alojzija Prah, izmenovodja iz Tozda Orlica, Darinka Filipčič, profesorica iz osnovne šole bratov Ribarjev, Jelka Kos, fizioterapevtka iz Čateških Toplic, Jože Škofljanec, delavec iz Tovarne pohištva, Angelca Jaklič iz Jutranjke-tozd Orlica in Milan Lokar, dosedanji predsednik OS ZS. Če skladiščnik ne zna gasiti Zelo zanemarjena požarna varnost v IM V — tozd TAP Brežice — Ob starih grehih še novi — Neustrezni dimniki v novem naselju Pod Vrtačo v Sevnici KRŠKO — Projektanti projektov ne dopolnjujejo z ukrepi, ki se zahtevajo v požarnih soglasjih k lokaciji. Požarna inšpekcija v Posavju ugotavlja, da veliko težav povzroča tipski projekt za hleve, izdelek Razvojnega centra iz Celja. Pri tehničnih pregledih je medobčinski požarni inšpektor lani ugotovil, da so dimniki nepravilno izjedeni, v Invalidskih delavnicah v Skopicah in v stanovanjskih blokih Potf Vrtačo v Sevnici. V brežiški občini so dimnikarji izdajali potrdila za dimnike, ki sploh niso bili primerni za kurjenje. Projektant zazidalnega načrta sev-niške industrijske cone sploh ni predvidel dostopnih cest za interventna vozila do nekaterih objektov, hidran- Izsiljene lokacije bodo občasno ob vodo Z obnovo mestnega vodovoda bodo zmanjšali izgube v omrežju SEVNICA — Vodovodno omrežje v delu mesta, kjer so v zemlji še predvojne cevi, je podobno bolniku z arteriosklerozo. Nekatere cevi so stare že 30 do 50 let. Okrog 150 metrov takega omrežja od Ljubljanske banke do Planinske ceste je Komunala že obnovila. Prav tako je treba vse na novo izkopati in položiti nove cevi od -gostilne „Na križišču" do Kopitarne. Na drugi strani železnice imajodolg krak od žage poSavski cesti in Hermanovi ulici. Vodovodarji bodo morali priti zamenjati cevi pod zemljo tudi okrog srednje oblačilne šole. Ponekod je treba popraviti kanalizacijo, predvsem na Savski cesti. Tudi črpalke čakajo na popravilo. Vrednost vseh teh del je ocenjena na 16,2 milijona dinarjev. Nekatere zasebne hiše na obrobju mesta tudi poslej ne bodo imele vedno vode. Voda sega do njih le zaradi dodatnega pritiska iz črpalk. Rešitev bi bila zbiralnik pod Sv. Rokom, kamor bi morali vodo prečrpavati. Te hiše so namreč tudi višje, kot je zajetje vodovoda izpod Lisce Prav lastniki teh hiš so ponavadi tudi najglasnejši. Direktor Konfunale Igor Golob odgovarja na to, da so bile to večinoma izsiljene lokacije. Slabšo preskrbo z vodo si morajo tako pripisati tudi sebi. Seveda to ne pomeni, da sc ni mogoče dogovoriti za dodatno akcijo, s katero bi uredili tudi to dodatno napajanje. A. ŽELEZNIK tna mreža ni bila projektirana po veljavnih predpisih in ni predvidel skladišč nevarnih snovi in še vrste drugih stvari. Kljub odločbama iz leta 1976 in 1977 vbrežiškem IMV-tozduTovarna avtomobilskih prikolic niso opravili zahtevanih ukrepov, mednje pa sodita ureditev skladišča vnetljivih tekočin in zunanje hidrantne mreže. Požarna varnost v tej tovarni je zelo zanemarjena, saj so ob požarnem pregledu ugotovili veliko novih pomanjkljivosti. Najhujšo so opazili v skladišču sestavnih delov notranje opreme prikolic, kjer so delavci na skrivnem mestu kadili, v skladišču vnetljivih snovi pa skladiščnik ni znal pokazati pravilnega načina gašenja z gasilno napravo. V tovarni „Djuro Salaj" na Senovem, v Tesu so našli založene poti umika, gasilne naprave, električne razdelilnike in požarna vrata, poško- ljubiteljstvo v Zdolah ima prihodnost Kulturno društvo Rudi Rožanc” iz Zdol pri-tegnilo še učence ZDOLE — Čeprav je med najmlajšimi kulturnimi društvi v krški občini, je lahko K D ..Rudi Rožanc" iz Zdol med najbolj marljivimi. Mešani pevski zbor je imel lani med vsemi zbori v občini največ nastopov. Pod streho društva pasta marljivi še recitatorska in dramska skupina, društvena knjižnica, ki premore okrog tisoč knjig pa ima vse več obiskovalcev. Na zadnjem občnem zboru društva so pohvalili sodelovanje s krškim Literarnim klubom. Članica tega kluba Marija Kalčič—Mirtič je pripravila posebno dramsko besedilo za dramsko sekcijo Z dola nov. Predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij Mirko Avsenak je pohvalil nastop vseh sekcij. ki so se na občnem zboru predstavile z odlomki lanskoletnih prog-lamov, in .zavzeto delo KD Rudi Rožanc v celoti Duši vsega kulturnega življenja, predsednici društva učiteljici Nadi C izi. pa gre posebno priznanje in zahvala. P P. dovani pa so bili viseči žlebovi za kable in elektroinstalacija na stenah. Pri pregledih vseh kinodvoran, nočnih zabavišč in galerij v Posavju so celo ugotovili, da so stene kinodvorane brežiškega zavoda za kulturo obložene s stiroporom, kar bi imeli v primeru požara katastrofalne posledice. P. P. Kri ni voda, je poklonjeno življenje Med krvodajalci v brežiški občini se povečuje število mladih BREŽICE — Krvodajalci so kot velika družina, ki mora ostati čimbolj povezana. Tajnica občinske organizacije Rdečega križa Mira Davidovič skrbi, da se prostovoljci ne srečujejo le takrat, ko darujejo kri, ampak tudi med letom. ..Včasih smo jih vodili na daljše izlete po domovini, zadnja štiri leta pa prirejamo družabna srečanja v bližnji okolici, na Rucnian vrhu, pri brestaniškem ribniku, v Sromljah in pri ribniku na Prilipah," je naštevala Mira. Prepričana je, da se s pravo besedo na pravem mestu ljudi da pridobiti za krvodajalstvo. Pomemben je seveda osebni stik, še bolj pa osebni zgled. Na vprašanje, če se vrste krvodajalcev dovolj pomlajujejo, je Mira odgovorila s pohvalo. Tako je bilo na primer lani od 735 prostovoljcev v jesenski in pomladanski akciji kar 286 mladih do 27. leta starosti. Od teh jih je 82 prvič darovalo kri. Mladi so se izredno dobro odzvali v Šolskem centru in v delovnih organizacijah. Pomagali so neposredni stiki z Rdečim križem in zavzetost mladinske organizacije. Mira Davidovič: „Želim si, da bi se vrste krvodajalcev pomnožile in da bi jih ob koncu leta vendarle našteli tisoč, kolikor jih pričakujejo od nas.” V občini je tudi precej ljudi, ki so se več kot 15-krat odzvali klicu Rdečega križa. Nanje ne pozabijo in jih nagradijo s priznanji. Tajnica Davidovičeva je kot posebno zanimivost povedala, da so ob isti priložnosti izročili plaketo Josipu Doriču za 99-kratno udeležbo v krvodajalskih akcijah, kar je svojevrsten rekord humanosti. J. T. Za mlade in ženske ni dela Med 329 brezposelnimi je teh največ krško — Lani se je v krški občini na novo zaposlilo 523 oseb. Od teh je prvikrat sklenilo delovno razmerje 417 delavcev. Zanimivo je, da se je sorazmerno največ povečal priliv zdomcev — povratnikov (13), za slabo polovico pa je upadlo število delavcev iz drugih republik. Konec decembra so pri občinski skupnosti za zaposlovanje v Krškem zabeležili 329 iskalcev zaposlitve, to je . 36 oseb več kot leta 1982. Spričo dokaj umirjenega zaposlovanja je tako lani porasla za dobrih 12 odst. tudi brezposelnost. Najdlje, več kot leto dni, čakajo na zaposlitev brezposelni „ozkega profila in osebe s 4. stopnjo strokovne izobrazbe". Najtežje naj- V Posavju sosed sosedu premalo zaupa Trije skupaj vedno laže vlečejo voz kot vsak svojega BREŽICE — V Posavju sodelovanje na mnogih področjih ne uspe in z dobrim namenom izrečene pobude ne najdejo odziva. Se vedno ni dovolj medsebojnega zaupanja in tako se nekatere dejavnosti razvijajo popolnoma ločeno, ne oziraje se na to, da bi bilo veliko racionalneje gospodariti skupaj. Zaradi podvajanja proizvodnih zmogljivosti, investicij programov za naprej, si. kot kaže, nihče ne beli glave, čeprav so razdalje minimalne. Na dnevnih redih medobčinskih organov je desetletja nazaj povezovanje istih dejavnosti, pa se je med tem zelo malo premaknilo, ker prizadeti nikakor ne najdejo skupnega jezika. To velja za gospodarstvo in negospodarstvo. Pot k racionalnejšemu obnašanju zdaj utira še medobčinska gospodarska zbornica, vendar se občinske in tovarniške meje le počasi umikajo zahtevam po večji gospodarnosti in enotnosti v regiji, nič kolikokrat razcepljeni tudi zaradi različnih administrativnih po vezav. Na nedavni seji občinskega sindikata so se razpravljalci na primer spotaknili ob izgubo 30 milijonov v Rudniku nekovin v Sevnici, češ, da so zlasti v Globokem opozarjali na to, da podvajanje regiji ne bo prineslo koristi. Predsednik medobčinskega sveta ZS Posavje, Jože Peterkoč, je ob tej priložnosti povedat, da je tudi ta organ nasproto val investiciji in se zavzemat za donosnejšo naložbo. Prepriča/t je, da je ime! prav, saj' se je Rudnik nekovin uvrstil med velike gospodarske bolnike. Res je, da je šele na začetku in da je vsak začetek težak, vendar imajo mnogi ob tem pred očmi brežiško Opekarno, ki se že celo desetletje ne more zares trdno postaviti na noge. ./. TEPPEY SPOSOJENO TRNJE — V nekaterih državah nima narod zaupanja v vlado, v drugih pa vlada ne v narod. (Iz Politike ekspres) dejo ustrezno zaposlitev avtomehaniki, frizerji, prodajalci, elektro - kemijski in živilski tehniki, medicinske sestre, gimnazijski maturanti in rnatu-ranti pedagoške gimnazije ter diplomirani biologi. Med-brezposelnimi se povečuje delež mladih do 26 let (teh je že 63 odst,!), žensk pa je bilo na seznamu brezposelnih kar 68 odst. Ob upoštevanju brezposelnih ob koncu lanskega leta in vseh tistih, ki bodo prišli iz šol letos, sodijo, da bo letos iskalo zaposlitev okoli 640 oseb. Delovnim kolektivom bo letos verjetno še primanjkovalo oblikovalcev in preoblikovalcev kovin, veterinarskih, konfekcijskih, rudarskih, prometno-transportnih tehnikov pa tudi diplomiranih strojnih inženirjev in inženirjev papirništva. P. P. PO D LISTI SO TU! DOLENJI BOŠTANJ — Bojazni ribičev, kaj bo z drstom po-dusti v Mirni (prestavljen je bil izliv, ustje reke je regulirano, brez običajnih kan\pitih počivališč za ribe), se niso popolnoma uresničile. Konec minulega tedna so namreč podusti trumoma prispele na stari kraj. Zaradi poznega toplejšega vremena se bodo vlaki rib drstnic, če le voda ne bo preveč muhasta, verjetno vrstili kar drug za drugim. Člani ribiške družine heroja Maroka imajo vpeljano čuvajsko službo, da bi ribe obvarovali pred krivolovci, ki bi jih sicer pobirali iz reke kar z rokami. Denar za čuvajsko službo zbirajo posavske ribiške družine po posebnem samoupravnem soora-zumu. Končno na vrsti cesta ob Mirni V dveh letih zaključena dela pri posodobitvi te ceste — Druge potrebe SEVNICA — Bo najkrajša cestna povezava Sevnica proti Ljubljani po dolini Mirne končno vendarle posodobljena? Na zadnji seji občinske skupnosti za ceste je bilo rečeno, da bo, saj je nadaljevanje del vključeno v načrt republiške skupnosti za ceste. Vrsto let so pri največjih zemeljskih delih uspešno pomagali inženirci JLA. Žal je ostal nedokončan še odsek v skromni dolžini 6,1 km med Boštanjem in Jelovcem. Ugotovljeno je, daje za dokončanje začetih del potrebnih 24 milijonov dinarjev, dela pa naj bi biia dokončana prihodnje leto. Letošnja pogodba se bo verjetno glasila na vrednost 80 milijonov dinarjev, kar naj bi pomenilo, da bodo zaključena zemeljska dela. Svoje karte so ob tej priložnosti v poročilu položili na mizo cestarji novomeškega Cestnega podjetja. Mtmlo je enoletno obdobje, odkar so prevzeli vzdrževanje tudi nad občinskimi cestami. Vsi vedo, kakšne težave so / njimi, vendar je pohvala prišla prav v šentjanške- ga konca, kjer so pozimi ponavadi največje težake. Huda obremenitev je bila letošnja zimska služba, na katero ni bilo pripomb. Med pomembnejšimi zadevami v letošnjem načrtuje gradnja mostu v Gabrju, kjer naj bi se vsi • Cestnemu podjetju nikakor ne uspe (kljub vsej brezposelnosti!) najti primernega cestarja na območju KS Šentjanž, odkar seje upokojil vestni in marljivi cestar Janez Zajc z Gabrske gore. prizadeti še usedli skupaj in morda našli možnost za pocenitev del. Prizadevajo si tudi, da se razširitev Šmarske ci>te ne bi končala pred novo črno točko, ki jo preds- tavlja most čez Sevnično. Nujni del je še mnogo, denarja pa žal ni A. Ž. NANJE VEČKRAT POZABLJAJO SEVNICA — V soboto je bila pred običajno pestro spomladansko aktivnostjo konferenca občinske organizacije ZRVS. Starešine so tudi tokrat pogrešali predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine, ki jih kljub vabilu ni bilo. Že maja bodo organizirali ogledne vaje v sodelovanju z rednimi enotami JLA. V organizaciji se zavzemajo, naj pri kadrovanju za razne funkcije za SLO in družbeno samozaščito računajo na rezervne starešine, ki premorejo tudi strokovno /nanje. Zal, kot so ugotavljali na konferenci, na pozabljajo pon Novo v Brežicah IZ PISARN Tovarni po-režijski de- ENKRAT NA I I V PROIZVODNJO hištva se večkrat zgo lavci priskočijo na pomoč delavcem pri strojih. Tako laže ujamejo roke in nadoknadijo zastoje zaradi pomanjkanja repromateriala. Iz lega kolektiva je prišla pobuda, da bi .se ljudje iz pisarn po vsej občini vsaj enkrat na leto pridružili zaposlenim v neposredni proizvodnji, če ne v svoji delovni organizaciji, pa v akcijah, kakršne na primer organizira Slovin za obnovo vinogradov. Lani je bil odziv dober, kako bo letos, se še ne ve. Predlog iz Tovarne pohištva bo osvežifzdaj še sindikat, da ne bo izgovorov, češ, saj o njem nismo nič vedeli. KAJ BI CENE NA VELIKO RAZGLAŠALI? — Tako si mislijo vsi tisti obrtniki, ki lani niso pošiljali cenikov svetu skupnosti za cene v občini. Na prijavljanje cen za storitve in izdelke so pozabljali predvsem avtoprevozniki, šivilje, zidarski obrtniki, elektroin-štalaterji, mizarji, vulkanizerji, sobo-slikarji, strojni ključavničarji, kovinski galanteristi, kovinostrugarji in plasličarji. Pozabljivost je škodovala tudi njim samim, saj marsikdaj niso mogli prodati izdelkov brez potrjene V času od 6. do 13. aprila 1984 so v brežiški porodnišnici rodile: Branka Tajkovski iz Brežic — Marka, Slavica Močan iz Grdanjcev — Ivano, Ivanka Batič iz Brestanice — Urško, Veronika Pangrčič iz Dednje vasi — Moniko, Grozdana Rešetar iz Laduča — Nik-olino, Ivanka Požun iz Dobrove — deklico, Rosvita Colner iz Krškega — Jurija, Mira Lapuh iz Brežic — Matija, Terezija Vrstovšek iz Dednje vasi — Francija, Anica Milječki iz Molvic — deklico, Bojana Pešec z Drnovega — dečka, Dušanka Galic iz Samobora — Marijo, Snežana Dutkovičz Brega — dečka, Jasenka Bučar iz Rud — Danijela, Marija Šuler izŽupelevec— Mileno, Nevenka Runtas iz Dubrave — Tatjano, Višnja Puškar iz Samobora — Suzano, Marija Trefalt iz Podgorice ? Alenko, Breda Paič iz Krške vasi — Nino. Čestitamo! Me novice BREŽIČANl GOSTUJEJO —Jutri ob 20. uri gostuje v veliki dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem Amatersjd oder PD ..Bratov Milavcev” iz Brežic s predstavo Miloša Mikelna „Moralno-politične kvalifikacije tovariša Gubca”. Ta sestanek z neprijetnim dnevnim redom je zrežiral Vlado Podgoršek. KVIZ TITO—REVOLUCIJAMI R — Občinsko tekmovanje s tem imenom v OŠ Leskovec je dobila Romana Koren (Oj> Koprivnica), 2. Ele-na Kurevija (OŠ Leskovec) in 3. Milena Sikošek (OŠ Koprivnica). V drugi kategoriji pa je zmaga! Igor FifnjaJŠC Krško), pred Karlom Lindičem in Marjanom Livkpm (oba Šolski center Krško). Regijsko tekmovanje za Posavje bo jutri v brestaniški osnovni šoli. PRIZNANJA OF KRŠKO — Predsedstvo OK SZDL je podprlo predlog Žirije za-podelitev 8 priznanj O F slovenskega naroda s srebrnim znakom za leto 1984. Na skupni slavnostni seji OK SZDL, OK ZK in občinskega sveta ZS 25. aprila ob 17. v mali dvorani DKI) Edvarda Kardelja bodo priznanja dobili: OŠ „Jože Gorjup" Kostanjevica, radioklub „Rotocel” Krško, Ivan Drašler iz Velikega Podloga, Zinka Guček s Senovega, Cvetka Kinčičiz Brestanice, Ivan Srpčič iz Krškega, Vili Zorko iz Leskovca in Alojz Arko iz Krškega. ( SevniSki paberki NAJDENI PREDMETI — Lani so v sevniški občini našli več še koristnih stvari: več moških in ženskih koles. Štiri pony kolesa, celo tri motorna kolesa, za nameček pa še denarnico z gotovino. Lastniki lahko te stvari do 12. julija dvignejo na oddelku za notranje zadeve pri občinski upravi, če bodo seveda dokazali lastništvo. Kasneje bodo predmeti prodani na dražbi. K SPOMLADANSKO ČIŠČENJE — Sevniška Komunala bo podobno kot lani v torek, 24. aprila, opravila po Sevnici in Šmarju odvoz kosovnih odpadkov (stari štedilniki, hladilniki in podobno). Najbolje je, da predmete pripravite že prejšnje popoldne, ker bo vozilo pričelo / odvozom z običajnih mest, kjer so posode za smeti, v torek ob 6. uri. SPRETNI Z LOPA Rji — Jutri in pojutrišnjem bo v sevniškem Partizanu živahno. Prvi dan se body pomerili v namiznem tenisu mladinci, v soboto popoldne pa Se člani. Borili se bodo za občinska odličja. Prvenstvo je odprlo, na tekmovanje se lahko prijavi vsak. tura :n bra- anje NOVO Ml: STO — V okviru slovenske turneje, ki jo je pripravil Avstrijski kulturni institut v Zagrebu, sta prejšnjo sredo v tukajšnjem Domu kulture nastopila mezzosopranistka Ulrike Einder in basbarito- Odlično, a spet skoraj v prazno Ali v Novem mestu res ni zanimanja za vrhunske kulturne prire-___________ditve?___________ nist Johann Werner. Prein, vokalna solista iz Gradca. A'a celovečernem koncertu ju je na klavirju spremljal Otto Kolle-ritsch, rekror graške visoke glasbene šole. Prireditev je obsegala samospeve in odlomke iz nekaterih oper skladateljev Franza Schuberta, Johannesa Brahmsa. Maurtcea Ravela in Richarda Wagnerja. Schubertova in Ra-velova dela je pel Johann iVerner Prein, Brahmsova in IVagnerjeva pa Ulrike Finder. Izvajalca sta izmenjavala. se v nastopih Odlična izvedba graških umetnikov je bila zadosten izziv za ovacije iz dvorane, vendar pa teh v Novem mestu ni bito in jih tudi ni moglo biti. V dvorani, ki sprejme nad 250 poslušalcev, jih je bito tokrat komaj za dve vrsti in pol, ne več kol 40. Čeprav je ZK O kot organizatorica tega nastopa pričakovala nekoliko slabši obisk, pa tako poraznega gotovo ni. Nihče ne more ZK O očitati, da je zatajila pri obveščanju. Vse prej kot to. Poslala je nad 200 osebnih vabil, obvestila vse šole v Novem mestu, pa nič. Med že tako redkimi obiskovalci ni bilo opaziti niti glasbenih pedagogov, da o tako imenovanih članih pevskih zborov, ki jih je na območju Novega mesta kakšnih šest, niti ne govorimo. Torej se je moralo zatakniti nekje drugje: pri zanimanju za tovrstne prireditve. Sicer pa stare in preverjene izkušnje učijo, da se vrhunskim prireditvam v Novem mestu že dolgo ni pisalo dobro. Vselej so organizatorji tožili nad katastrofalno slabim obiskom. I. ZORAN Posavsko gledališko srečanje Na zaključni območni prireditvi bodo nastopile tri skupine: ena iz Sevnice, dve iz Brežic — Sadovi izobraževalnega dela v zadnjih letih se že poznajo POSAVJE — Medtem ko v slovenskem ljubiteljskem gledališkem gibanju zadnji dve leti zaznavamo manj načrtno, zavzeto, poglobljeno in tvorno dejavnost ter samozadovoljstvo. pa je v Posavju vendarle videti prve kvalitetne premike. Nedvomno jih gre pripisati rednemu delu občnega odbora Združenja gledaliških in lutkovnih skupin, ki je zadnja leta usposobil preko 200 mentorjev in režiserjev ter drugih gledaliških delavcev. Rezultat delovnih posvetov pa je zaslediti predvsem pri repertoarnem izboru, saj se skupine vse bolj odločajo za besedila, ki nekaj povedo današnjemu gledalcu. Takosporočilnost je mogoče videti tudi ob letošnjih predstavah, ki tvorijo srečanje gledaliških skupin Posavja. Pričakovati je sicer bilo, da bo letošnja sezona dala še več kvalitetnih in svežih premier, vendar tudi za posavsko gledališko gibanje kot živ organizem veljajo vzponi in padci. Posebno nerazumljivo je, da iz občine Krško, kjer so ustvarili izredne pogoje za boljše gledališko življenje, tokrat ne prihaja niti ena uprizoritev, medtem ko so v sevniški imeli dve premierski predstavi, v brežiški pa kar štiri. Poleg Odfa mladih Sevnica je letos znova nastopila skupina z Blance, v brežiški pa mimo Amaterskega odra in gimnazijske skupine znova igralci z Velike Doline in prvič tudi iz Bukoška. Malce presenetljivo je, da letos ostajajo brez uprizoritve na Senovem in Sromljah. Na zaključno območno prireditev Pevska revija v dveh krajih Na njej bo nastopilo štirinajst pevskih zborov iz novomeške občine NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ — V teh dveh krajih bo sredi prihodnjega tedna potekala tradicionalna ter dnevu OF in prazniku dela posvečena pev- Primanjkuje dirigentov V Sloveniji godbeniška kakovost precej niha MARIBOR — V Sloveniji deluje tu čas blizu 110 pihalnih orkestrov z. okoli 5.000 godbeniki. Njihova izvajalska kakovost je dokaj različna, saj niha od začetne ravni do mednarodnih priznanj. Slabšo kakovost pripisujejo velikemu pomanjkanju dirigentov pa tudi težavam z nakupom instrumentov. O teh rečeh je tekla beseda tudi na nedavni skupščini Združenja pihalnih orkestrov Slovenije, ki sojo pripravili . v tem severnoslovenskem mestu. Godbeniki in dirigenti se izpopolnjujejo na tako imenovanih taborih, ki pa jih bodo poslej prirejali v raznih krajih. Lastno sposobnost oziroma kakovost bodo še nadalje merili na tekmovanjih. Pomembno-»je, da ta poleg koncertnih programov zajemajo čedalje bolj tudi tako imenovane koračniške in figurativne skupine. Povečuje se zlasti zanimanje za bobnarske skupine in figurativne programe, slednje pa bi bilo moč uvesti tudi v osnovne in srednje šole. V krajih, kjer je tovrstrta dejavnost že dokaj razvita, na primer v Artičah v brežiški občini, to bržkone ne bi bilo težko. Na omenjeni skupščini navzoči Dolenjci, Belokranjci in Posavci so lahko ugotovili, da v težavah niso osamljeni, da pa pota reševanja niso vselej ustrezna in uspešna. V domačem kraju Mlada akademska slikarka prvič samostojno pred javnost BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja sc s prvo samostojno razstavo predstavlja mlada akademska slikarka Zdenka Salmič — Pojatina. Na ogled je devetindvajset podnaslovlje-nih del, ustvarjenih v različnih tehnikah, dodanih je šestnajst študij akta in sedemnajst krokijev oziroma risb s tušem. Na kratko bi rekli, da hoče razstava prikazati vse strani dosedanjega avtoričinega ustvarjanja s posebnim poudarkom na usmerjenost njenega zanimanja. Lahko zapišemo, da so to portreti in avtoportreti tet tihožitja, prevladujoča tehnika pa je olje. ..Čeprav mlada, postavlja pred nas sadove svojih dolgoletnih iskanj, smiselnih hotenj, najvažnejše pa je. da vro iz nje iskrenost, neposrednost in sla po lepoti. Polnost navdiha, umirjenost kot tudi radost pri odkrivanju novih barvnih vrednot postajajo njeno vodilo in kažipot." pravi o razs-tavljalki zagrebški profesor Jerko Tomič. Zdenka Salmič — Pojatina je lani diplomirala na zagrebški likovni akademiji. Osnovno šolo in gimnazijo pa je končala v Brežicah, kjer se je l neti rodila. Zato ni naključno, da si je za kraj svoje prve, samostojne likovne razstave izbrala prav'm mesto Dela. ki sijih bodo njeni rojaki prav gotovo ogledali pozorno in z zanimanjem, bodo na ogled do 13. maja. Vsaka specializacija jv t’ rv-shicrobuboianjv. II IIFSSI: ska revija, na kateri bo nastopilo štirinajst zborov iz novomeške občine, na vsaki prireditvi po sedem. Vsem zborom in pevovodjem bo ZKO Novo mesto kot prirediteljica podelila priznanja. V Novem mestu bo koncert v sredo, 25. aprila, ob 20. uri v Domu kulture. Peli bodo: mešani zbor novomeškega PEVSKI NASTOP POD SKUPNO TAKTIRKO v DOLENJSKE TOPLICE, STRAŽA — S koncertom narodnih, partizanskih in umetnih pesmi so minuli petek zvečer nastopili v topliškem, v soboto zvečer pa še v Straškem kulturnem domu štirje pevski zbori, kijih vodi Tone Fink. To so: moški in ženski zbor ..Maks Henigman''jz Dolenjskih Toplic, moški zbor iz Šmihela in mešani zbor s Slatnika. ‘ Skupni koncert, ki so ga pripravili že tretje leto, je bil tudi javna vaja za nastopna bližnji občinski pevski reviji. društva upokojencev, moški zbor kulturnega društva V Stopičah, mešani zbor kulturnega društva iz Slatnika, mešani zbor kulturnega društva iz Orehovice, Šentjernejski oktet, mešani zbor kulturnega društva iz Otočca in mešani zbor kulturnega društva „Brata Pirkovič" iz Šentjerneja. V Šentjerneju bo nastop naslednji dan — v četrtek, 26. aprila, ob 20. uri. V kulturni dvorani osnovne šole bodo nastopili: moški zbor kulturnega društva „Maks Henigman" iz Dolenjskih Toplic, moški zbor gasilskega društva iz. Šmihela, ženski zbor-kulturnega društva iz. Brusnic, Dolenjski oktet, mešani zbor kulturnega društva SGP Pionir, mešani zbor kulturnega društva IM V in mešani zbor kulturno-umetniškega društva Krka. V obeh krajih bo zbore poslušala strokovna komisija in jih razvrstila v tri kakovostne kategorije. Najboljši zbori bodo nastopili na zaključni prireditvi, ki bo v torek, 8. maja, v novomeškem Domu kulture. JBalkanski vlak’ Mladi iz SŠTU pripravili zanimiv nastop pod tem naslovom NOVO MESTO — V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja je minuli četrtek prvič ..zapeljal" v javnost ..Balkanski vlak”. Gre za kake tričetrturno prireditev, neke vrste recital, na katerem mladi iz skupine „321", delujoče na siednji šoli tehniških usmeritev v Šmihelu, s pesmimi, glasbo, šansoni, igro in še s čim ob razstavljenih plakatih in stripih — vse je njihovo delo — nekoliko izzivajoče, vendar s poštenim namenom opozarjajo na pojave v zvezi s tako imenovano ..gŠstar-bajtersko domovino". Nastopajo Janez Pungartnik, Aeo Nišavič, Jasna Strel in Dušan Dragan. Za zdaj bi lahko rekli, da v njihovi izvedbi še marsikaj šepa, da tudi besedila še niso bleščeča, kar vse skupaj seveda vpliva na prepričljivost. Nikakor pa jim ni moč očitati volje in tudi ne poguma, da so se lotili tako zahtevnega projekta. Kaže, da bo njihov ..Balkanski vlak" še .vozil” na prireditve, in pričakujemo, da bo vsakič naslednjič manj neprijetnega Cviljenja koles na tirih. so se ta ko glede na repertoarni izbor in kakovost uprizoritve uvrstile le tri skupine: Oder mladih iz Sevnice s sestavljenko Kabaret v Kabaretu v režiji Petra Žuraja, mladi igralci ŠC Brežice, ki so pod vodstvom prof. Marije Lelič naštudirali Novakovo komedijo Gugalnik. ter amaterski oder Brežice z. Mikelnovim delom Mor. pol. kvalif. tov. Gubca, ki ga je režiral Vlado Podgoršek. Gre za dovolj zanimivo izbor, spodbudno pa je, da postajajo predstave rezultat kolektivnega dela posamezne skupine. Posavsko srečanje bo tudi tokrat v obliki gostovanj, ki bodo od 17. do 21. aprila v Krškem, Brežicah in Sevnici. Območni odbor bo nastopajočim podelil svoje plakete, najustreznejšo predstavo pa predlagal za uvrstitev na zaključno republiško srečanje. V. P. BREZICANI GOSTUJEJO BREŽICE — Tukajšnji Amaterski oder je v tej sezoni naštudiral delo Miloša Mikelna „Mor. pol. kvalif. tov. Gubca". Z gledališko satiro, ki razgalja naše negativne družbene pojave in neodgovornost posameznikov, bodo ta teden gostovali dvakrat: jutri, 20. aprila, ob 20. uri v delavskem domu v Krškem, v soboto, 21. aprila, tudi ob 20. uri, pa vgasilskem domu v Sevnici. KOČEVSKI LITERATI V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Drevi ob 18.30 bodo v Kozi novi dvorani tukajšnje glasbene šole nastopili Rudolf'Mohar, Peter Vovk. Frane ■Lovšin in Nebojša Ignjatovič, literarni ustvarjalci iz Kočevja. Na prireditvi bodo sodelovali učenci novomeške glasbene šole. Manj denarja za kulturo Trebanjska kulturna skupnost ni sprejela finančnega načrta za letos — Manj denarja za knjižnico in Tabor TREBNJE — Na seji skupščine kulturne skupnosti Trebnje, kije bila v začetku tega meseca, so delegati med drugim obravnavali finančni načrt za letos. Vendar ga niso Ze drugič topliški knjižni sejem V zdraviliških prostorih ga je pripravila Mladinska knjiga iz Novega mesta — Med sejmom sta Miha Mate in Božo Kos podelila bralne značke tekmovalcem iz dveh šol DOLENJSKE TOPLICE — V prostorih tukajšnjega zdravilišča je bil prejšnji teden od ponedeljka do nedelje odprt 2. topliški knjižni sejem. Mladinska knjiga iz Novega mesta je na njem razstavila okoli 400 knjig. Na prodajni prireditvi so bile leposlovne, poljudnoznanstvene, strokovne knjige in priročniki. Osrednji del je predstavljala mladinska literatura. V okviru tega so bile nekatere uspešnice in novosti. Svoj kotiček sta imela na sejmu pisatelj Miha Male, ribniški rojak, in ilustrator Božo Kos, gosta na literarnem popoldnevu in podelitvi bralnih značk tekmovalcem iz osnovnih šol Dolenjske Toplic in Vavta vas v četrtek, 12. aprila, v viteški dvorani zdravilišča. Mladinska knjiga je hkrati pripravila predstavitev najnovejše Jubilant, rojen v vojni Partizanski pevski zbor siavi 40-letnico ustanovitve LJUBLJANA — V soboto, 21. aprila, bo minilo štirideset let, odkar so sredi kočevskih gozdov v vasi Planina ustanovili Invalidski pevski zbor. V njem so prepevali partizani, ki niso bili več sposobni za boj. Prvi dirigent je bil partizanski skladatelj Karol Pahor, najdlje, skoraj tri desetletja, pa je zbor vodil Radov an Gostujejo po Beli krajini Radoviška gledališka skupina uspešno nastopa RADOVIČA — Gledališču skupina tukajšnjega kulturnega društva, ustanovljenega pred kratkim, je za to sezono pripravila igro ..Na Visokem '. Krstna predstava je bila marca pred domačim občinstvom, zatem je sk upi-na začela gostovali po belokranjskih krajih. Najprej so se igralci odpravili na Suhor, kjgr sojih lepo sprejeli. V' nedeljo. 8. aprila, so imeli predstavo v DrašičilvV gasilskem domu so jim gasilci dali dvorano brezplačno v uporabo. Lep obisk in priznan je, ki so ga dobili na tem gostovanju, sla jih še bolj opogumila. V soboto. 21. aprila, bodo njihdvo fvredslavo videli tudi Metličani. Začela se bo ob 20. uri v Kulturnem domu' Edvarda Kardelja. Prizadevni radoviški igralci pa načrtujejo še druga gostova n ja. Povedati je treba, da so največjo delavnost pokazali mladi. iioocc. Do osvuDoditveso pevci nastopili kar stodvajsekrat. Zbor se je kasneje preimenoval v Partizanski zbor Ljubljana. Od ustanovitve poje v njem še sedem članov, sicer je močno pomlajen. Jubilejni slavnostni koncert bo 25. aprila v C ankarjevem domu. Zvrstilo se bo še več drugih prireditev. Med drugim bo zbor gostoval po Sloveniji in Makedoniji. Maja in junija bo nastopil skupaj s pobratenima pevskim zboroma v Trstu in Celovcu. Prve jubilejne prireditve so ta čas že za nami. Tako so minuli torek v Cankarjevem domu predstavili monografijo o Invalidskem oziroma Partizanskem pevskem zboru, ki jo je pripravila Vanda Škodnik. Obenem je bila promocija nove plošče Bojana Adamiča ..Nepozabne pesmi", vezane na la zbor. O delovanju, dosežkih, koncertnih turnejah in sodelovanju tega zbora z drugimi pa govori razstava ..Od Invalidskega pevskega zbora do Partizanskega pevskega zbora", odprta od torka prav tako v Cankarjevem domu. Partizanski pevski zbor je s svojim sedanjim programom nosilec tradicije partizanske pesmi na Slovenskem. Znane pesmi poskuša zapeti na no\ način, \ spored pa uvaja tudi moderne pesmi. Čeprav v zboru čez leta ne bo nobenega partizana več. bodo topli medčloveški odnosi, ki družijo pevce od dvajsetega do. sedemdesetega leta. ostali zavoljo delovne vneme vseh in dolge pevske tradicije. Zav oljo tega je Partizanski pevski zbor že dolgo edinstven tudi na svetu. Matetove knjige za mladino ..Hopla, oprostite!", ki jo je kot že nekatere dosedanje knjige tega pisatelja domiselno ilustriral Božo Kos. Na literarnem popoldnevu so se naj ure j predstavili učenci obeh šol, ki so prepevali ob kitari in recitirali svoje poizkuse v vezani in nevezani besedi. Nato je potekal zanimiv pogovor z Matetom in Kosom, ki se jima je kasneje pridružil še Borut Ingolič, glavni urednik Mladinske knjige. Učenci so jih spraševali o njihovem načinu dela. odkod zajemajo pobude in kaj še načrtujejo. Posebno jih je zanimalo. kje dobiva Miha Mate snov za svoje s humorjem prepojene zgodbe. Pisatelj je odgovoril, da je pač doma med šegavimi Ribničani, poleg tega pa da zna prisluhniti preprostim ljudem, katerih humor je naj pristnejši: Za nameček je prebral v čisli ribniščini napisano dogodivščino iz svoje prve knjige ..Široka usta". Božo Kos pa je z risalom v roki pokazal, kako nastane ilustracija. Prireditev so strnili s podelitvijo bralnih značk. sprejeli, ker pričakujejo, da se bo dotok sredstev še zmanjšal (čeprav je že zdaj manjši od potreb), tako da bodo dobivali izvajalci le dotacije. Denarja je zmanjkalo za matično knjižnico v Trebnjem, precej manjši delež pa sta dobila tudi Tabor likovnih samorastnikov in Zveza kulturnih organizacij. Zato so finančni program za letos sprejeli kot začasen. Pričakujejo namreč, da bodenarja poslej za kulturo še manj. Odbor za svobodno menjavo pri občinski kulturni skupnosti mora dojunija ponovnoproučiti programe, dotlej pa bodo izvajalci prejemali le dotacije v višini 75 odst. sicer potrebnih sredstev. Za letošnje leto je bilo predvideno, da bi se zbralo okoli 7 milijonov dinarjev. Levji delež tega denarja naj bi porabili zveza kulturnih organizacij in knjižnica. Ker pa seje knjižnica preselila v nove prostre. kar je kulturno skupnost veljalo precej denarja, bodo morali v knjižnici na obnovo jnventa'-rja še počakati. Tako bo tudi s Taborom. ki bo namesto načrtovanih milijon dvesto tisoč dinarjev, dobil le 950 tisoč dinarjev . Poseben problem je obnova kulturnega doma. s katerim pa se by ubadal gradbeni odbor, ki bo denar za dela dobil iz sredstev samoprispevka. Na seji so opravili tudi volitve. Za naslednji dve leti je bil za predsednika skupščine izvoljen Janez Gartnar, podpredsednik bo Stane Novak, Bojan Brezovar bo predsednik zbora uporabnikov, Jože Falkner pa predsednik zbora izvajalcev. J. S. Razveseljiv preobrat V Črnomlju velik porast obiskovalcev na prireditvah ČRN O M EU — Prejšnji torek je v tukajšnjem kulturnem domu gostovala ljubljanska Drama in dvakrat uprizorila Partljičevo žalostno komedijo o agrarni reformi „Moj ata, socialistični kulak", popoldne za mladino, zvečer pa za odrasle. Ljubljanski umetniki so bili presenečeni, od kod toliko obiskovalcev. Predstavi si je namreč ogledalo kar okoli 900 ljudi, kolikor jih je dvorana pač mogla sprejeti, saj jih je nekaj deset ostalo brez vstopnic. Uspeli ki pa ni tako nepričakovan! Z ek o se je izteka! 7. belokranjski glasbeni abonma in še prej, zlasti na tednu domačega filma, se je obisk opazno povečal. Mnogi so prepričani, da gre glavna zasluga za tu dejstvu, da je kulturni dom po prenovi mikavnejši za obiskovalce. Obrtem je treba vedeti, da si dom šele pridobiva občinstvo in z njim jedro stalnih obiskovalcev. Kaže, da se je krog ljubiteljev gledališča že skoraj oblikoval. Organizatorji so prav ob gostovanju ljubljanske Drame dobili vtis in namig občinstva, da smejo pogumneje načrtovati gostovanja gledaliških skupin, tudi ljubiteljskih. Slednje bo lahko potrjeno že ob bližnjem gostovanju Semičanov (s ..Komedijo o komediji") in Novomeščanov (z ..Dnbrnikom in požigalci”) v Črnomlju. Poskusiti vseeno velja, čepiav sta april in maj že precej pozna za tovrstne nastope. V novi kulturni sezoni naj bi se taka dejavnost začela že prej. Vsaj okvirni program bi kazalo oblikovati kmalu po začetku sezone. Ponudba naj bi ne bila enostranska, nikakor ne en-ožanrska. Omogočita naj bi izbiro med resninf in zabavnim, med poklicnimi in ljubiteljskimi skupinami. Kol se je pokazalo za potrebno, bi morali v črnomaljskem kulturnem domu poslej vsaj na vsakih štirinajst dni ponuditi kaj takega. /. Z. TISOČI TEKMUJEJO ZA BRALNE ZNAČKE NOVO MESTO — V novomeški občini tekmuje letos za Župančičevo in druge bralne značke okoli 4.000 učencev osnovnih šol in kakih 250dijakov srednjih šol usmerjenega izobraževanja. Značke jim bodo podelili na prireditvah, ki se jih bodo udeležili znani slovenski pesniki in pisatelji. Nekaj podelitev so že opravili, druge pa bodo še aprila in maja. Letos bodo prvič dobili priznanja tudi mentorji za svoj dolgotrajni trud pri organizaciji in izvedbi tekmovanj za bralne značke. Naj za pišemo še to, da poteka letos dvajset let. kar so na Dolenjskem uvedli Župančičeve bralne značke. Glasbeno srečanje treh dežel Mladi pianist Martin Šušteršič iz krške glasbene šole se je izkazal tudi na Koroškem — Taka srečanja so velika spodbuda za koroške Slovence CELOVEC — V četrtek. 12.apri-la /večer, je bilo v tukajšnjem Domu glasbe drugo srečanje mladih slovenskih glasbenikov iz treh dežel: Slovenije, Furlanije — Julijske krajine in Koroške. Na njem je nastopil tudi Martin Šušteršič, učenec 6. razreda za klavir v kršk*i glasbeni šoli. ki ga poučuje Metka Jovanovič. Mladi pianist seje tudi tokrat izkazal podobno kot marca na reviji glasbenih Šol Dolenjske v Novem mestu, kjer so ga izbrali za celovško srečanje. Njegovo izvajanje Beethovnove ..Fccosaise ’ je bilo zlasti ob koncu samozavestno in zanesljivo, kar je koroško občinstvo znalo nagraditi z dolgim aplavzom. Joško Hiull. član kuratorija za glasbeno šolo na Koroškem, je ob tem srečanju povedal: .1 am je bilo prvo tako srečanje v Cankarjevem domu v Ljubljani, po nocojšnji prireditvi pa želimo, da bi srečanja postala trajna spodbuda glasbenikom, naj se mladi iz vsega slovenskega kulturnega prostora združijo vsaj za nekaj ur. Naj bo to tudi spodbuda koroški glasbeni šoli ob njenem šestletnem delovanju! Dvigniti želimo glasbeno in pevsko raven. Zavedamo se. da je pri nas potrebno še veliko truda za pravo kosanje z učenci iz matične domovine." Jože Meči na, član istega kuratori-ja. je dodal: ..Naša na j večja želja je. da bi iz učencev na Koroškem prido-* bili lasten pedagoški kader. Za našo glasbeno šolo. ki je hitro pridobila pomembno mesto \ kulturni tvornosti koroških Slovencev, je pr\a skrb ta, da se čim prej osamosvoii. Pripravljamo pravila za društvo Glasbena šola. ki ga nameravamo ustanoviti pred pričetkom novega šolskega leta. Od zvezne in deželne vlade pričakujemo večjo denarno podporo, saj je ta zadnja leta izostala. Vse naše prošnje, naslovljene na obe vladi, so ostale brez odmeva.~ Ob povedanem se mi je utrnila misel, da bi glasbene šole iz Slovenije lahko podprle prizadevanja mladih Slovencev na Koroškem tako, da bi manjše skupine in posameznike povabile na svoje glasbene večere in pokrajinska srečanja. Prav gotovo bi se Korošci z veseljem odz-vali povabilu, njihovo sodelovanje pa ne bi bistveno povečalo stroškov. SlI.VHSTER MIHELČIČ 9** j| ti/rocl/rviAitocr 'bohungjekjo/ tiJcu Potrebujemo rodno zemljo Ali je regulacija Poturnščice zares potrebna ali ne, piše kmet iz vasi, ki je najbolj ogrožena S. ŠALI NA PODELITVI BRALNIH ZNAČK Na trebanjski osnovni šoli smo letos že štirinajstič tekmovali za bralno značko, poimenovano po našem rojaku pesniku Pavlu Golii. Na podelitev smo pred_ kratkim povabili pesnika Severina Šalija. V kulturnem programu so učenci deklamirali Šalijeve pesmi, zapel je otroški pevski zbor, nato pa nam je pesnik, ki je bit rojen v bližnjem Podliscu pri Dobrniču, govoril o svojem življenju in pesnjenju, odgovarjal pa je tudi na naša vprašanja. MOJCA KRAVCAR OŠ Trebnje RAZSTAVA STARIH KNJIG Ob zaključku tekmov njaza bralno značko smo na naši šoli pripravili tudi razstavo starih knjig, ki so jih zbrali učenci. Hkrati smo izvedli radijsko oddajo o začetkih slovenske književnosti s posebnim ozirom na Primoža Trubarja, ki je služboval tudi v Še ntjerneju. MARIJA KOVAČIČ OŠ Šentjernej PREDAVANJE O ZAŠČITI PRED POŽAROM Predstavnik sevniške občinske gasilske zveze je pred kratkim predaval učencem in učitejem iz Artič o zaščiti pred požarom. Spoznali smo različne aparate za gašenje, celo ravnati smo poskušali z njimi. MATEJA BOGOVIČ OŠ Artiče OBŠIRNO GRADIVO O VOJNI Za sodelovanje v natečaju jugoslovanskih pionirskih iger smo šentjer-nejski šolarji pripravili obširno gradivo, s katerim smo prikazali razne dogodke iz vojne. Člani novinarskega krožka smo spraševali borce, kaj so doživeli med vojno, posamezne pripovedi pa smo opremili s slikami spomenikov, ki so jih posneli člani foto krožka. To gradivo bomo izdali tudi v šolskem glasilu in tako počastili 40-letnico bitke na Javorovici in smrt narodnega heroja Martina Kotarja. MELITA BRULC OŠ Šentjernej PRIPRAVE NA TEKMOVANJE Črnomaljski osnovnošolci se pripravljamo na republiško tekmovanje „Kaj veš o prometu?”, ki bo 21. aprila v našem mestu. Bojan Joh, ki je zmagal na občinskem tekmovanju, pridno vadi na poligonu, učenci zbiramo gradivo za razstavo o prometu, naša gledališka skupina pa pripravlja uprizoritev igrice, ki so jo sami sestavili nalašč za to priložnost. ANICA ŽELEŽNJAK OŠ Črnomelj 1. marca je bil v Prilogi Dolenjskega lista objavljen reportažni zapis Mire Ivanovič „Za vedno bomo izgubili dolino”, v katerem avtorica kot predstavnica pokojninskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto nasprotuje lanski regulaciji Poturnščice. To utemeljuje s krutim posegom v naravo brez predhodnih študij ter s tem, da so bile na tem področju LUTKE V BOLNIŠNICI Otroke in osebje otroškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto so 11. aprila obiskali učenci osnovne šole Dragotin Kette. V počastitev svetovnega dneva zdravja, ki je letos posvečen zdravju otrok, so jim osmošolci pripravili zelo lep program z recitacijami, lutkovno predstavo ..Rdeče kapice” ter- tamburaškim orkestrom. Bolni otroci ter zdravstveni delavci se šolarjem in njihovim mentorjem za prisrčno predstavo lepo zahvaljujemo z željo, da bi nas še obiskali. ZAVIHALI ROKAVE VELIKE POLJANE — V krajevni skupnosti Velike Poljane v ribniški občini so lani skoraj v celoti izpolnili obsežen načrt, za kar so zaslužni krajani, ki so načrt ne le sprejeli, ampak ga tudi z veliko mero osebnih odkre— kanj in prostovoljnega dela izpolnjevali. Obnovili so cesto za Finkovo in s tem omogočili lažji dostop do turističnega doma na Grmadi. V Dolnjih in Gornjih Podpoljanah so razširili cesto. Š pomočjo JLA je bila posodobljena cesta skozi Ortnek. Za letos imajo v načrtu urejanje avtobusnih postajališč in postavljanje čakalnic za potnike, pridobitev novih telefonskih priključkov, ureditev vodovodnega zajetja in obnovo ceste proti Dulam. Poljanci žele tudi, da bi zasvetila električna luč v nekaterih hišah, ki še nimajo elektrike. M. G. KOMU NIŽJA STANARINA? KOČEVJE — Samoupravna stanovanjska skupnost (SSS) občine Kočevje je te dni Razposlala stanovalcem razpis za delno znižanje stanarin občanom z nižjimi dohodki. Do nadomestila so upravičeni tisti posamezniki oz. družine, ki z ozirom na število družinskih članov ne dosegajO'določenega letnega dohodka (podrobna pojasnila o tem in drugem dobite pri SSS). Razen tega je do nadomestila upravičen le tisti, kdor ne stanuje v ..nadstandardnem" stanovanju, ki ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v najem, ki v stanovanju ne opravlja obrtne ali poslovne dejavnosti, ki ni lastnik drugega vseljivega stanovanja ali vikenda, ki ni lastnik avtomobila (razen če je invalid ali pa ima do službe nad 2 k m, javnega prevoza pa ni), itd. odkrite redke in ogrožene rastlinske vrste, ki so edinstvene znamenitosti Slovenije. Krajanom in lastnikom ravninskega področja ob Poturnščici in Obrščici pa je to močvirno zemljišče v veliko breme. Oba potoka ob deževju namreč zelo hitro poplavljata, ker pa je raven ob strugi višja od ostale doline, voda ne more odteči in tako stoji na travnikih skoraj vse leto. Ob poplavah je najbolj ogrožena vas Obrh, saj deroča voda Repice in Jam zalije vse dostope v vas, mnoge kleti, poplavljen pa je tudi del Obrškega polja. Davek za ta zemljišča moramo plačevati, od njih pa nimamo nič, saj so po skoraj vsem ravninskem predelu mlake, po katerih raste ločje, šaš in mah, močvirske živali odlagajo tam svoje zalege, tako da mora živina dvakrat na leto uživati zdravila proti metljavosti. Po boljših predelih pokosimo močvirnato travo za krmljenje živine, čeprav ni zdrava in jo živina nerada je. V deževnih letih pa je trava le za nastilj, saj je blatna, večkrat pa jo pokošeno celo odnese narasla voda. V naši krajevni skupnosti Dra-gatuš se preživljamo pretežno s kmetijstvom, ki pa je v glavnem zaostalo in bi potrebovalo pomoč. Industrije nimamo’ zato pa bo regulacija Poturnščice in Obrščice za naše kraje velika pridobitev, saj bo tudi močvirje po izsušitvi pomagalo iz zaostalosti. JANEZ MEDOŠ Obrh pisma in odmevi Prijeten dan Srečanje starostnikov v Brestanici — Obdarjenca BRESTANICA — Krajevna organizacija Rdečega križa je v nedeljo, 25. marca, pripravila že sedmo srečanje starostnikov. Na srečanju v sindikalni dvorani elektrarne se je zbralo 86 starostnikov. Zbrane je pozdravila prizadevna predsednica KO RK Marija Kukovičič, za njo pa so nekaj besed spregovorili še predsednica občinskega Rdečega križa ..Meta Habiht, predsednik KS Zvone Šerbec, predsednik borčevske organizacije Anton Javorič in predstavnik društva upokojencev iz B-estanice Miško Žmavc. Pozdravnim govorom je sledil program, v katerem so nastopili: skupina VVU, učenci OŠ Adam Bohorič, plesna in folklorna skupina ter mladinski mandolinski orkester. Najstarejšo krajanko, 91-letno Jožefo Plevnik iz Dol. Leskovca, in najstarejšega krajana, 81-letnega Jožeta Preskerja iz Armeškega, so obdarili, pogostili pa so vse starostnike. Za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar Škoberne, ki je dvignil na noge marsikoga. Zadonela je tudi slovenska narodna pesem. M. ŽMAVC r-------------------------------1 Duša radioamaterstva Leopold Bahorje prejel priznanje in prvo nagrado črnomaljske raziskovalne skupnosti Dvakrat plačana voda V Šmarjeških Toplicah pobirajo vodarino pri suhem vodovodu, posebej pa plačujemo navoženo vodo Ko je bila pred leti v Šmarjeških Toplicah zgrajena nova šola, je bil zgrajen tudi vodovod, ki so ga pomagali graditi občani s prostovoljnim delom. Zgrajeno je bilo zajetje, ki so ga ljudje vse do nedavnega s pridom uporabljali, odkar pa ga je prevzel Vodovod, so težave. Ker je bilo zajetje v Žalovičah v slabem stanju, je komunalno podjetje — Vodovod krajane obvestilo.da morajo zbati 46.000din za nujna popravila in usposobitev vodovoda. Ta denar smo zbrali, obdelovanju vodovoda pa se srašu jemo, če je bil naš denar res' porabljen za popravilo. V poletnih dneh je vodovod suh. le obilno deževje oskrbuje vodovod. Zgodilo pa se je še to, da smo bili krajani nezaupljivi in smo predstavnika Vodovoda vprašali, kaj bo v sušnem obdobju, pa nam je dejal, da bodo v takih primerih vododovažali s cisternami. Komunala — Vodovod res drži obljubo, ampak to vodo moramo plačati posebej, čeravno nas vsake tri mesece obišče inkasant omenjene ustanove in pobira vodarino, kot da bi vodovod deloval. Pred nekaj dnevi smo od Vodovoda spet dobili račun za mesec februar, marec in april, za petčlansko družino je račun znašal 113.550 starih dinarjev. Krajani so z negodovanjem plačali, jaz pa nisem plačal. Trdim, da toliko vode nisem porabil, na računovodstvu Komunale pa so mi pojasnili, da smo v naših krajih zajeti v pavšalno plačevanje vodarine, kjer je upoštevano, da vsak človek porabi na meseč okrog 9 kubi kov vode. Za našo družino bi to v treh mesecih pomenilo 135 kubikov vode. Ob tolikem vodnem obilju se mi je zavrtelo v glavi, kajti od lanskega maja do letošnjega januarja v vsem našem vodovodu morda ni bilo toliko vode. Nekaj dni zatem pa smo krajani dobili še obvestila pravnega zastopnika Komunale, da dolgujemo vodarino še za mesece november, december in januar. Pritisnili so nas ob zid s tem, da so nam zagrozili: „Če v 8 dneh ne plačate, se boste znašli na sodišču.” Kako je to mogoče? Za mesece, ko nam pod grožnjo dostavljajo račune za vodarino, smo dobavo vode posebej naročali pri istem podjetju ali pri gasilcih, in to vodo smo še posebej plačali. Pri Vodovodu se izgovarjajo na občinski odlok, po katerem so občani dolžni vgraditi.vodovodne ure, nas pa ni o tem nihče obvestil, dobivamo le račun za računom za vodo, kije nismo ne spili ne porabili. ZDRAVKO RADOVANOVIČ Šmarješke Toplice 35 a) SGP »Pionir” Novo mesto, tozd Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije, objavlja prosta dela in naloge: 1. 3 avtoelektričarjev 2. 2 rezkalcev 3. 3 ključavničarjev 4. 3 avtomehanikov 5. diplomiranega strojnega inženirja Pogoji za sprejem: Pod 1 — 4: končana poklicna šola ustrezne stroke, Pod 5: končana strojna fakulteta. b) SGP »Pionir” Novo mesto, TOZD Tehnična komerciala in inženiring objavlja prosta dela in naloge: — tehnologa v pripravi dela. Pogoji za sprejem: — dipl. ing. gr., opravljen strokovni izpit. Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela. za Vloge sprejema 10 dni po objavi oglasa kadrovski oddelek SGP „Pionir”, Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po dnevu zaključka razpisa. 292/16-84 Na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS št. 7/77) ter pooblastila SO Krško razpisuje Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško — enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč skladno s sprejetimi zazidalnimi načrti na naslednjih območjih: I. stanovanjsko naselje Spodnji Grič lokacijo št. 26 v izmeri 563 m2 II. stanovanjsko naselje Dore v Brestanici lokacijo št. 16 v izmeri 670 m2 III. stanovanjsko naselje v Kostanjevici lokacijo št. 52 v izmeri 984 m2 lokacijo št. 53 v izmeri 937 m2 lokacijo št. 57 v izmeri 685 m2 lokacijo št. 58 v izmeri 685 m2 lokacijo št. 59 v izmeri 941 m2 Pogoji 1. Izklicna cena za zemljišča znaša: — pod I. — 161,80 din/m2 — pod II. in III. — 138,70 din/m2 2. Stroški komunalne ureditve znašajo: — pod I. 526.724,50 din na lokacijo — pod II. 407.401,50 din na lokacijo — pod III. 627,412,50 din na lokacijo 3. Rok za dostavo ponudb je 20 dni po uradni objavi v Dolenjskem listu. 4. Razširjeni tekst z vsemi natečajnimi pogoji je razobešen na oglasni deski Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško. 5. Grafične podloge in vsa ostala pojasnila v zvezi z razpisnimi pogoji natečaja dobite pri strokovni službi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško. 290/16-84 Leopold Bahor iz Črnomlja ni nikoli razmišljal o tem, kako bo porabi! svoj prosti čas, niti takrat, ko se je kot osnovnošolec skoraj brez znanja in materialnih možnosti začel spoprijemati z radioamaterstvom, niti danes, ko omogoča mlajšim rodovom, da z manjšimi napori kot sam spoznavajo to vejo tehnične kulture. Prav zato, ker je zna! pravilno zaposliti mladino v njenem prostem času, jo naučiti delovnih navad, ker je oživil. radioamatersko dejavnost mladih Črnomaljcev ter s tem mnoge navduši! za tehnične po- Leopold Ra.ior klice, je Bahor konec preteklega leta prejel tudi priznanje in prvo nagrado črnomaljske občinske raziskovalne skupnosti. In četudi Leopold v svoji skromnosti nerad govori o priznanju, ga je le vesel, saj je to, kot pravi, dokaz, da so njegdl-o delo opaziti tudi drugje, ne le v radioklubu. Leopold se je zanimal za tehniko že kot osnovnošolec, saj je že takrat želel na doma izdelanem sprejemniku ujeti radijski val, a ni imel uspeha. Kako tudi, saj ni bil dovolj teoretično podkovan, osnove pa je dobil šele leta 1958, ko je kot učenec prvega letnika vajenske šole sodeloval pri gradnji avtoceste Ljubljana — Zagreb. V brigadirskem naselju so imeli namreč radioamaterski krožek. Svoje znanje je izpopolnjeval s pomočjo literature, ki je bila takrat že lajžje dostopna, ter na starih radijskih sprejemnikih. Do leta 1961, ko je odšel k vojakom, je zbiral dele in se ukvarjal z radioamaterstvom sam zase, pri vojakih pa je prišel v stik s strokovnimi in tehnično izpopolnjenimi napravami. Ustanovili so tudi radioklub, ki ga je vodil skoraj leto dni. Pripravili so prvi začetniški tečaj, in čeprav se je Bahor še lovil v znanju iz radioamaterstva, je kot vodja tečaj srečno pripeljal h koncu, z 12 tečajniki pa so izdelalli tudi 6 enocevnikov, to je poseben tip radijskega sprejemnika, za kar so bili pohvaljeni. Iz tistih časov ima ohranjen tranzistorski sprejemnik, ki še vedno deluje. Vse znanje, ki ga je v vojaški suknji zajemal z veliko žlico, je po vrnitvi domov želel prenesti tudi na mlajše. Vendar so poskusi, da bi pri dragatuški mladinski organizaciji ustanovili radijski klub, padli v vodo, saj ni bilo ne volje ne mate-* rialne osnove. Tako je Leopold znova delal sam in šele po dobrem pol letu od ustanovitve slučajno izvedel, da v Črnomlju deluje radioklub „Miran Jarc”. Že po letu dni članstva je leta 1972 postal njegov predsednik in to funkcijo opravlja še danes. Priznava, da se je zanj šele z delom v klubu začelo pravo radioamaterstvo, ki ima kot veja tehnične kulture izredno široko razvejeno dejavnost. V teh dvanajstih let Bahorjevega klubskega dela so v Črnomlju usposobili okrog 25 radioamaterjev, pripravili več tečajev, izdelali okrog 30 različnih radijskih naprav, preuredili klubske prostore, njihovo največje delo pa je gotovo ureditev rekreacijsko- tehničnega centra pri Sv. Križu. Adaptirali so zvonik med vojno porušene cerkve in ga preuredili za svoje namene, torej opremili z antenami in radijskimi napravami za tekmovanja. Mislili pa so tudi na oddih, saj so ob stolpu za to postavili brunarico. Ker pri Sv. Križu ni električnega toka, so izdelali tudi elektrarno na veter — trenutno edino v Beli krajini — ki bo polnila akumulatorje za pogon radijskih naprav. Čeprav elektrarne še niso preizkusili, pa so skoraj prepričani, da z njo ne bodo imeli večjih težav. V obrazložitvi priznanja Leopoldu Bahorju je pisalo, da je nemogoče ovrednotiti vso dejavnost črnomaljskega radiokluba, da pa je samo objekt pri Sv. Križu z opremo vreden več kot milijon dinarjev. Koliko prostovoljnega dela članov je bilo vloženo v to, pa pove že podatek, da lastnega zaslužka nimajo, nekaj starih milijonov letno pa dobijo le od zveze organizacij za tehnično kulturo. Bahor je tudi mentor radioamaterskega in strojniškega krožka, ki že drugo leto delujeta na črnomaljski osnovni šoli, vodi pa tudi pripravo na radioamaterski krožek, ki ga bodo prihodnje leto ustanovili na dragatuški osnovni šoli. Čeprav mora v mentorsko delo vložiti veliko truda, saj je potrebno za lažjo ponazoritev učencem marsikaj pripraviti na novo, vzorce in naprave pa, mora prenašati iz klubskih prostorov, je zadovoljen s tem delom, kajti radioamaterstvo je pri osnovnošolcih naletelo na velik odziv. To pa ne more trditi za mladince in starejše, saj je bilo v začetku delovanja veliko več zanimanja za radioamaterstvo kot danes. Nekaj pa je gotovo: dokler bo Bahor, ki se je radioamaterstvu zapisal pred skoraj tremi desetletji, tako zavzeto kot doslej gojil svojega konjička, se Črnomaljcem prav gotovo ni bati za obstoj njihovega radiokluba „Miran Jarc”. M.BEZEK »NOVOLES”, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n.sol.o. tozd Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto Delavski svet tozd TPP razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Vodja proizvodnje II. oddelka (lakirnica, tapetništvo, montaža, odprema) pod naslednjimi pogoji: višja šola lesne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog — organizacijske in vodstvene sposobnosti osebnostne kvalitete, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom „Za razpisno komisijo tozd TPP” Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju ponudb. 291/16-84 J Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto Novo mesto, Novi trg 6/11 Na podlagi 28. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto(SDLšt. 14/83) tervskladuzdoločili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (SDL št. 14/83) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1984 objavlja odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti Novo mesto razpis zbiranja zahtevkov za posojila izskladazdruženih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gčspodarstvu, ki jih delovne in druge organizacije zd-ružujejo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981—1985 pri LB Temeljni dolenjski banki — Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. / » 1. Razpisujejo se: 1 posojila za pridobitev etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje do skupne vsote 8,000.000 din 2. posojila za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš do skupne vsote 29,200.000 din 3. posojiia za preureditve podstrešij, dozidave in nadzidave zasebnih stanovanjskih hiš'do skupne vsote 5,000.000 din II. Upravičenci do posojil Do posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu po tem razpisu so upravičeni: 1. delavci organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki so: — popisale samoupravni sporazum in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981—1985 in ki — redno mesečno združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB—TDB Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, oziroma jim je bila s sklepom skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti začasno odložena obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, 2. kmetje kooperanti, ki so: . — v odnosu s kmetijsko organizacijo in jim je iz tega odnosa poleg osebnega dohodka priznana tudi poina delovna doba in za katere — se plačujejo vse oblike stanovanjskih prispevkov kot za delavce v organizacijah združenega dela, 3. delovni ljudje, a) ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, b) ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, in 5) delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, — če redno združujejo sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 do 1985 v višini 4,8% od BOD. 4. upokojenci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto. III. Pogoji za pridobitev posojila 1. Do posojil za pridobitev etažnega stanovanja, gradnjo zasebne stanovanjske hiše, preureditve podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki so varčevali ali še namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Za namensko varčevanje šteje, če je prosilec ali član njegove družine do dneva objave tega razpisa varčeval pri banki najmanj eno leto ali vsaj eno leto pred objavo tega razpisa namensko vezal pri banki sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja in privarčeval — najmanj 90.300 din, če ima do štiri družinske člane, — najmanj 109.700 din, če ima pet družinskih članov in, — najmanj 116.100 din, če ima šest ali več družinskih članov. 2. Izjemoma velja, da so v letošnjem letu upravičeni do posojila tudi delavci izven SRS, ki namensko še ne varčujejo pri banki eno leto, vendar morajo imeti privarčevana sredstva v višini, kot je navedeno pod točko 1. 3. Prosilec, ki s preureditvijo podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše pridobiva novo površino, manjšo, kot je standardna stanovanjska površina, mora privarčevati sorazrfierni del vrednosti iz 1.. točke, izračunano glede na dejansko stanovanjsko površino. »4. Do posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da še ne prebivajo v stanovanjski hiši, za katero prosijo posojilo, — da imajo do konca objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze, v primeru gradnje montažne hiše pa zagotovljena sredstva do III. gradbene faze in zgrajeno betonsko ploščo za postavitev mont. hiše, — da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbenotehnično dokumentacijo, — da se bodo preselili v novozgrajeno stanovanjsko hišo najkasneje do 31. 12. 1987, — da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo. -5. Do posojil za preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni samo prosilci iz tč. 1 do 3 iz II. poglavja tega razpisa, ki izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da pridobivajo novo stanovanjsko površino, — da imajo do konca objave tega razpisa zgrajeno najmanj zaključeno III. gradbeno fazo, če dozidujejo, oz. nadzidujejo zasebno stanovanjsko hišo, — da preurejajo podstrešje, dozidujejo in nadzidujejo zasebno stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo, — da se bodo preselili v novopridobljene stanovanjske prostore najkasneje do 31. 12. 1987, — da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo. 6. Do posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci ali njihovi zakonci, ki so lastniki ali solastniki zasebne stanovanjske hiše, za katero prosijo stanovanjsko posojilo. 7. Do posojil za pridobitev etažnih stanovanj, gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše izven območja občine Novo mesto so upravičeni le tisti prosilci, katerih organizacija soglaša s pridobitvijo posojila in istočasno tudi sama odobri posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt. IV. Višina posojil 1 Vsak upravičenec lahko dobi posojilo za pridobitev etažnega stanovanja, gradnjo zasebne stanovanjske hiše, preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše, če izpolnjuje vse pogoje iz III. poglavja razpisa, in sicer za standardno stanovanje oz. stanovanjsko hišo. Površina standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše znaša za štiričlansko družino 70 m* za petčlansko družino 85 m2; za šest- in več člansko družino 90 m2. Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše se uporablja poprečna očiščena vrednost 1 m8 stanovanjske površine stanovanj, zgrajenih v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v letu 1983. ki znaša 31.579,00 din * Za člane družine prosilca štejejo: zakonca, otioci, starši prosilca in njegovega zakonca ter osebe, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati, čeživijo z njim v skupnem gospodinjstvu. 2. Upravičencem do posojil po tem razpisu pripada posojilo odvisno od višine dohodkov vseh družinskih članov v letu 1983 in je naslednje: če je bil poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v letu .1983 do 50% nad §0% do 75% nad 75% do 100% nad 100% pripada upravičencu posojilo od vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše' za nakup za gradnjo v višini do 40% . 30% 35% 25% 30% 20% 25% 15% 3. Za izračun višine možnega posojila za preureditev podstrešij, dozidave in nadzidave zasebnih stanovanjskih hiš veljajo ista merila kot za kreditiranje novogradnje. V primeru, da je novopridobljena stanovanjska površina manjša od standardne, se za izračun vrednosti stanovanja upošteva dejanska površina. 4. Ce upravičenec do posojila gradi zasebno hišo v neorganizirani gradnji, to je izven zazidalnih načrtov, se posojilo, izračunano po določilih tega razpisa, zmanjša za 20%. 5. Upravičencem do posojila, ki prebivajo v družbenem najemnem stanovanju, ki so ga pridobili kot mlada družina pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto, pripada največja možna višina posojila, ne glede na poprečni mesečni dohodek na člana družine. 6. Upravičencem do posojila, katerih zakonec je že prejel posojilo pri drugi samoupravni stanovanjski skupnosti, se odobri razlika med revaloriziranim posojilom, ki ga je dobil zakonec, in možnim posojilom, ki bi ga lahko dobil upravičenec pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. 7. Upravičencem do posojila iz tretje točke II. poglavja tega razpisa pripadajo za 50 odst. povečana posojila. Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki — so imeli nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu. — nimajo stanovanja ali če prebivajo v neprimernem oziroma neustreznem stanovanju, — bodo izpraznili družbeno najemno stanovanje, v katerem stanujejo. Skupna vsota vseh posojil za pridobitev etažnega stanovanja ne sme presegati 80% predračunske oz. končne vrednosti po kupoprodajni oz. soinvestitorski pogodbi ob upoštevanju dejanske stanovanjske površine oz. največ 90 m2. Skupna vsota vseh posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ne sme presegati 60% vrednosti stanovanjske hiše z upoštevanjem 90 m2 stanovanjske površine. Skupna vsota vseh posojil za preureditev podstrešja ne sme presegati 50% predračunske vrednosti preureditve. • Skupna vsota vseh posojil pri dozidavi in nadzidavi zasebne stanovanjske hiše ne sme presegati 50% vrednosti dejanske oz. stanovanjske površine z upoštevanjem 90 m2. Pri vsoti že prejetih posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja se ne upoštevajo posojila, namenjena ir, porabljena za komunalno opremljanje zemljišč. Skupna vsota vseh posojil se zniža za namensko vezana sredstva za pridobitev stanovanjskih posojil v banki. Upravičenec do posojila in njegov družinski član lahko pridobi pri samoupravni stanovanjski skupnosti samo enkrat posojilo za nakup, gradnjo, dozidavo in nadzidavo istega stanovanja ali stanovanjske hiše oz. preureditve istega podstrešja. V. Odplačilna doba in obrestna mera Dejanska doba vračanja posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovih družinskih članov in je največ 16 let in 11 mesecev. Za izračurf mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja posojila največ 20 let. Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po petih letih odplačevanja povečajo za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete. Mladim družinam, ki prebivajo v solidarnostnih stanovanjih, se določi najdaljša doba vračila posojila. Mesečna anuiteta za odobreno posjilo iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu ne more biti nižja od 500,00 din. Obrestna mera za posojila, odobrena po tem razpisu, je 4% na leto. Posojilojemalec začne vračati .posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. VI. Vlaganje vlog Prosilci za posojila po tem razpisu vlagajo vloge z vsemi potrebnimi dokazili pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 60, kjer interesenti za posojila prejmejo enotne obrazce in vsa potrebna pojasnila. Prosilci za posojilo morajo priložiti svoji vlogi za pridobitev etažnega stanovanja (obr. 1), za gradnjo zasebne stanovanjske hiše (obr. 1/a), za preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše (obr. 1/b). a) izjavo organizacije o podpisu samoupravnega sporazuma in dopolnitev k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981—1985, o združevanju sredstev za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in izjavo, da soglaša k pridobitvi posojila njihovega delavca (obr. 2), b) potrdilo organizacije o prdsilčevem osebnem dohodku v letu 1983 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred razpisom posojila ter o njegovih obveznostih (obr. 3) in enako potrdilo za zakonca oz. člana njegove družine (obr. 3/a), ' c) izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obr. 4), d) izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obr. 5), e) izjavo prosilca o izpraznitvi družbenega najemnega stanovanja (obr. 6), f) izjavo prosilca o preselitvi v novozgrajeno stanovanje oz. stanovanjsko hišo (obr. 6/a), x g) potrdilo banke o namenskem varčevanju (obr. 7), h) izjavo prosilca o prejetih stanovanjskih posojilih (obr. 8), i) fotokopije pogodb o namenskem varčevanju oz. o namenski vezavi sredstev pri banki za rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja, j) fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki jih je porabil za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, — kupci etažnih stanovanj: k) soinvestitorsko pogodbo za pridobitev stanovanja v etažni lastnini — graditelji zasebnih stanovanjskih hiš: 1) gradbeno dovoljenje za gradnjo, dozidavo, nadzidavo zasebne stanovanjske hiše in preureditev podstrešja z vso gradbeno tehnično dokumentacijo, m) popis del s predračunom pri preureditvah podstrešij, ki ne sme biti. starejši kot 1 leto, n)'zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi, doziduje, nadziduje stanovanjsko hišo, oz. preureja podstrešje. VII. Druga določila Rok za sprejemanje vlog za posojila za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš je do 15. maja 1984, za pridobitev etažnih stanovanj pa do 30. novembra 1984. Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj bo po preveritvi vlog za posojila in dokazil sprejel sklep o odobritvi posojila oziroma o zavrnitvi vloge. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku 15 dni po njegovem prejemu na zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Sklep zbora uporabnikov je dokončen in zoper njega ni pritožbe. Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB—TDB PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bozahtevalaod posojilojemalcev zavarovanje posojila in kontrolirala namensko porabo posojila. Številka: 2-50/84 ■ . Novo mesto, 12 4 1984 Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj Opekarna Zalog p. o. Novo mesto, Zalog 21 Po sklepu komisije za delovna razmerja Opekarne Zalog ' objavljamo prosta dela In naloge - 1 KV zidarja - 1 Ipnčarja ali kandidata, ki ima nagnjenje in smisel za ročno oblikovanje gline OD po pravilniku o delitvi OD Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas, z enomesečnim poizkusnim rokom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8-ih drieh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30-ih dnelj po objavi. 265/14-84 Razpisna komisja zadružnega sveta KIT Kmetijske zadruge Trebnje, p. o., n razpisuje prosta dela in naloge — računovodje — delavec s posebnimi pooblastili (ni reelekcija) Pogoji: višja izobrazba #konomske smeri in pet let delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in osem let delovnih izkušenj pri c^iravljanju podobnih del in nalog Kandidat za razpisana dela in naloge bo izbran za dobo . štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev za opravljanje del in nalog računovodje naj pošljejo kandidati v osmih dneh po razpisu na naslov: KIT Kmetijska zadruga Trebnje Baragov trg 3 - 68210 Trebnje — za razpisno komisijo 262/15-84 Delovna skupnost oddelka za občo upravo in proračun skupščine občine Črnomelj objavlja prosto delo in naloge pisarniškega referenta Pogoji: — srednja ekonomska šola ali srednja upravno-administrativna šola, 2 leti upravne prakse — znanje stenografije — poskusno delo traja 3 mesece Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z zahtevanimi dokazili naj interesenti pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na oddelek za občo upravo in proračun SOb Črnomelj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka. 278/15-84 Iskra — IEZE tozd Elektroliti Komisija za delovna razmerja * tozd Elektroliti Mokronog objavlja prosta dela in naloge — tehnolog — v oddelku kontrole — 1 delavec Pogoj za sprejem: končana srednja šola elektrotehniške ali strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: iskra — IEZE tozd Elektroliti Mokronog — za komisijo za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Mladinska knjiga tozd Založba Ljubljana, Titova 3 objavlja prosta področja del in nalog več založniških poverjenikov za pridobivanje novih članov knjižnega kluba Svet knjige na območju Slovenije Pogoji za sprejem: — končana srednja izobrazba — leto dni delovnih izkušenj — sproščen in zanesljiv nastop — poznavanja knjig — 3-mesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh Odboru za medsebojna razmerja, tozd Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, Resljeva 16. Oglasite se lahko osebno v Svetu knjige, Nazorjeva 6/11, Ljubljana, tel. (061) 219-583,. 219-596, 219-619. Kandidate bomo o izidu pisno obvestili v 15 dneh po odločitvi pristojne komisije. 273/15-84 Komisija za delovna razmerja tozd' Tovarna ploskovnega pohištva, Trdinova 45, Novo mesto, objavlja prosta dela in naloge: viličarista (1 delavec) L pod naslednjimi pogoji: 1. izpit za viličarista 2. 1 leto delovnih izkušenj 2. poskusno delo traja 30 dni Kandidati nai oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: „Novoles" lesni kombinat, 68000 Novo mesto, Trdinova 45. Vse informacije za objavljena dela in naloge v tozdu jpp lahko dobite Pri vodji spiošnega oddelka tozda Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju viog. K m Foto slišal: Jože Primc MM ME, MLADE GASILKE, ZNAMO IZVESTI TRICEVNI NAPAD TUDI TAKO! m dolenjski list pred 20 leti Vajeni smo dremanja Nekateri so za centralistično dirigiranje — Ogorčenje in zgražanje nad početjem v Knjigotisku SLEHERNO PLANIRANJE s tako imenovanimi prenapetimi bilancami, ki v imenu ..hitrejšega razvoja" ne računa s temi faktorji, sodi na področje etatistično-birokratskih idejnih kategorij. To neogibno pripelje do gospodarskih in političnih težav in navsezadnje do opočasnjenjagospodarske rasti. Tako je opredelile planiranje 6. plenarna seja CK ZKJ. Že v jDrvlh drieh po objavi gradiva je bilo slišati v krogih, ki so doslej odločali usmerjanje gospodarskega razvoja v naših komunah, izjave: „To se nas ne tiče, mi smo v posebnem položaju, takšnega stanja nismo zakrivili mi, vedno smo upoštevali direktive republik itd.” Takšne izjave so po svoje karakteristične, lahko pa tudi nevarne. Dokazujejo namreč, da smo vajeni dremanja, da nam je všeč centralistično dirigiranje. DIREKTOR Knjigotiska odstavljen. 3. aprila je bil naseji občinske skupščine Novo mesto odstavljen poslovodja obrtne delavnice Knjigotisk iz Novega mesta. Imenovani je bil odstavljen, ker kot poslovodja ni upošteval določb zakona o delovnih razmerjih, ker ni posvečal pozornosti higiensko-tehničnemu varstvu in ker ni skrbel za delovno disciplino, saj so v delavnici med delom popivali in počenjali stvari, ki so predmet splošnega zgražanja. STATISTIKE UGOTAVLJAJO, daje na srednjih in viso-” kih šolah vse premalo kmečke in delavske mladine. Če bomo z visokimi cenami ali drugimi ukrepi stvar še zaostrili, bo položaj še slabši, študirali bodo lahko le otroci uslužbencev in dobro situiranih staršev,kar pa je v nasprotju z načeli, pridobljenimi v naši ljudski revoluciji. V SUHI KRAJINI, ki je v zadnjih letih precej vsestransko napredovala, opravljajo že nekaj časa poslednja elektrofika-cijska dela. Elektriko bodo dobile še naslednje vasi: Sela, Lopata, Visejc in Vrh. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 9. aprila 1964) UČENKE gimnazije v Cedeju (tam še poznajo te zastarele oblike šol) so lepega dne odkrile, da so v vrata dekliških stranišč zvrhane opazovalne luknjice. Ko so se pozanimale, katera grdoba je to naredila, so zvedele, da so luknje zvrtali po naročilu ravnatelja. Ukrep je ravnatelj pojasnil kot nadzor nad učenkami, češ da bo skozi luknjice ugotavljal, ali na stranišču učenke počnejo to, čemur stranišče služi, ali morda ne kadijo. Pritožbi na ministrstvo je sledila zamenjava ravnatelja. Poslali so takega, ki nima želja tako temeljito poznati anatomijo in navade učenk. • LOČITEV je nevarna za zdravje, so ugotovili angleški psihiatri na nedavnem kongresu, njihove ugotovitve pa so potrdile tudi zdravniške raziskave. Ločevanje povzroča srčne bolezni, cirozo jeter in raka na pljučih. Zaradi stresa, ki spremlja ločevanje, je menda tudi prometnih nesreč med ločenci več. Ciroza nastane zaradi pretiranega pitja, rak na pljučih pa zaradi nezmernega kajenja, vse to pa počno sprti zakonci, da bi si olajšali ločitvene tegobe. Zapišimo še, da vse to muči predvsem moške, medtem * ko ženske jemljejo ločitev manj* resno in jih zato manj prizadene. NOVO ZDRAVILO proti plešavosti je odkril kmet John Coombs. Bil je četrt stoletja gol po glavi, zdaj pa ima bujen skalp. Dlakavo okrasje mu je pognalo po zaslugi njegove krave, ki ga je rada lizala po pleši. Zdaj priporoča kravje lizanje tudi drugim plešcem. • VROČE SO hogkongške ljubezni, bi lahko dejali ob novici, daje moral sodnik poravnati spor med zakoncema Bui. Možje namreč redno mikastil ženo, po krivici, kot je sama zatrjevala. Srditi možje sodniku pojasnil, da je ženo pretepal iz same ljube jeze ob misli, da bi ga lahko prevarala. Zapišimo še, daje ljubosumnemu možu 93, soprogi pa 86 let. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Kriv je dolgi breznogi črv Kaj uničuje pope na sadnem drevju v mrzli pomladi- V kapiteljski cerkvi stavijo nove orgle — Vodovodne pipe v hišah zapirati (V zgodnji) spomladi, posebno ako je deževno in mrzlo vreme, opazujemo na sadnem drevju, da se premnogi cvetni popi ne razvijajo, ampak da ostanejo zaprti, po-rumene, se zgrbančijo in slednjič posuše. To prikazen, če nastopi v večji množini, imenuje narod „smod" in izkušnja uči, da tako cvetje ne rodi sadu. Kaj je vzrok? Ali morda samo neugodne vremenske razmere? Ako več tak,ih zamrlih cvetnih popov preiščemo, najdemo v vsakem približno 5 mm dolgega breznogega črva (ličinko) in pri natančnem opazovanju opazimo, da manjkajo v cvetu notranji cvetni deli, kateri so za tjplojenje neobhodno potrebni. (Nove) orgije stavijo v kapiteljski cerkvi. Stare je dal popraviti 1. 1765 tedanji dekan kapiteljski, poznejši prošt Martin Jabacin. Pele so torej 138 let. Tekom let so prišle pod roke tudi nekaterim mojstrom—ska/am, ki sojih pošteno ..popravili" tako, da starih orgelj v Les kot vir energije se vrača v evropske domove, čeprav je v svetu zanj stiska. (Foto: MiM) Ne bo več kaj vreči na ogenj? Poraba lesa za kurivo se po vsem svetu veča — Revni si težko zakurijo ognjišče — Nove peči, lesni briketi — Kaj obljublja metanol? Že tisočletja uporablja človek les za kuhanje, ogrevanje in razsvetljavo in še danes predstavlja les enega od najbolj razširjenih obnovljivih virov energije na svetu, ki pa zaradi grozečega izginjanja gozdnih površin in rastočega svetovnega prebivalstva postaja vse bolj ogrožen. Če pustimo vnemar industrijsko uporabo lesa kot surovine, potem je kar presenetljivo, kako malo se je doslej spremenil način energetskega izrabljanja lesa. Le na razvitem severu zemeljske krogle, kjer je temeljito pometala naftna kriza, je tehnologija izgorevanja lesa naredila pomembnejše korake naprej hkrati s premiki v tehnologiji uporabe lesa za proizvodnjo električne energije, lesnega plina in metanola kot pogonskega goriva, medtem ko ves ostali svet ostaja v glavnem že pri starem. Strokovnjaki računajo, daje les osnovni energetski vir kar za 80 odst. prebivalstva v nerazvitem in Stara paša, dobra paša celoti niti prodati m mogoče. Bilje že toraj skrajni čas, da dobi kapiteljska cerkev dostojne orgije. Nove orgije stavi tvrdka bratje Mayer iz Feldkircha. (Mestno) županstvo naznanja, da mora imeti vsakdo, ki rabi vodo iz vodovoda v kako posebno svrho, n.pr. gašenje apna, pri zidanju, itd. imeti preje dovoljenje od podpisanega županstva, ter tudi določeno odškodnino plačati. Posebno pa se opozarja, da se korita po deželi ne uporabljajo za drugo, nego samo za napajanje živine, pranje raznega perila, zelenjave, ali drugo je strogo prepovedano, ravno tako je prepovedano pipe v hišah vedno odprte imeti. (V o z n e) cene v Ameriko znatno znižane: kakor je razvidno iz današnje aponence zastopnika Hamburg Amerika Linie je imenovana družba cene tako znižala, da se danes pelje v daljno Ameriko za polovico.ceneje. (I/ DOLENJSKIH NOVIC' 15. aprila 1904) Izkušnja nekaj velja Lanskoletna suša je težko prizadela ameriški jugozahod in prisilila farmarje k poceni prodaji živine za zakol ali k zadolževanju, da so lahko nakupili krmo, saj je bila prerijska trava vsa požgana. Povsod, razen na teksaškem ranču Marfa, kjer je trava še zelena. Ta izjema je pritegnila zanimanje strokovnjakov za živinorejo saj je bila povezana z ..napačno" pašo, ki jo je uporabljal za svoje črede lastnik tega ranča. Ta '.napaka” se je izkazala za dobro. Med živinorejci na ameriškem jugozahodu je veljalo, da morajo črede pasti zelo raztreseno, da ne popasejo vse trave in ne uničijo tal. Lastnik ranča Marfa pa je v nasprotju z vsemi temi resnicami pasel svojo čredo v strnjeni skupini. Na stotine glav živine velika čreda je popasla na nekaterih delih pašnikov vso travo in pomendrala zemljo, nato pa krenila na druge dele. Ra-nčar je takšen način paše izbral po zgledu zimbabveških živinorejcev in izkazalo se je, da je za področja, kjer je nevarnost suše, najprimernejša. Živina namreč dobro pregazi tla, ne uniči pa travnih korenin. Taka trava čez nekaj mesecev zraste, medtem ko tam, kjer živina le malo popase travo, ne pride do mendranja tal in voda ne prodre dovolj globoko v tla — suša postane usodna za rastlinstvo. Izkušnje tako imenovanih primitivnih ljudstev torej le niso za staro šaro. Ne nazadnje pa — tako zdaj ugotavljajo strokovnjaki — so se po ameriških ravnicah ogromne črede bizonov tisočletja pasle na ..napačen” način, a je bila prerija zelena in bogata paša. razvijajočem se svetu, kjer imajo samo v 3 od 20 naselij napeljano električno energijo. Fosilna goriva, kot so butan, propan, gorilno olje, pa so jim zaradi porasta cen nafte nedostopna. Na predlanski konferenci o novih in obnovljivih virih energije, ki jo je pripravila OZN, so strokovnjaki pokazali na še bolj žalostno sliko: več kot 100 milijonov ljudi na svetu si ne more zagotoviti minimalnih količin lesa za kuhanje in druge najnujnejše življenjske potrebe, cela milijarda ljudi pa potrebuje več lesa, kot ga lahko.dobi. Stanje se v kratkem ne bo bistveno spremenilo, saj sedanja gibanja kažejo, da bo na področjih, kjer je že sedaj pomanjkanje lesa, prebivalstvo še boij naraslo. Ker v nerazvitem in razvijajočem se svetu postaja les vse težje dostopna energetska surovina, povrhu tega pa se povečuje njegova poraba tudi v industriji, čeprav znaša poraba lesa kot energetskega vira v industriji tretjega sveta lf 2 do 15 odst. celotne porabe, je videti, kot da ni rešitve, kot da že tako revnim grozi že večja revščina in še bdrnejše življenje. Vendar strokovnjaki OZN menijo, da bi ob pomoči razvitega sveta človeštvo lahko strlo tudi na trdi oreh. Precej bi že pomenila uvedba učinkovitejših načinov izgorevanja. Odprta ognjišča, ki so v tretjem svetu zelo razširjena, imajo slab izkoristek, vsega 6do 8 odst., medtem ko pozna razviti svet peči z izkoristkom od 30 do 80 odst., vendar so za prebivalstvo nerazvjtih držav zaradi cen nedostopne. Zato so ponekod razvili učinkovitejše, a poceni peči, kijih gradijo iz ilovice, peska in le z nekaj najnujnejšimi železnimi deli. Izkoristek imajo še enkrat večji. V Srednji Ameriki, Afriki in v Indiji tečejo akcije zamenjave odprtih ognjišč z najpreprostejšimi štedilniki in pečmi, kar bo nedvomno izboljšalo razmere. Podobno pa poskušajo uvesti tudi bolj učinkovite načine priprave oglja, ki bi zamenjali tradicionalne oglarske kope, pri katerih gre 75 do 90 odst. energije v nič. Oglarske peči uvajajo v Braziliji in Sri Lanki. Obe deželi sta veliki porabnici oglja, s kuhanjem oglaj pa pokurijo ogromno lesa. V Sri Lanki imajo premične oglarske peči in kaže, da s kuhanjem oglja v teh pečeh koristno porabijo okoli 25 milijonov ton lesnih ostankov, ki bi sicer zgnili po njihovih gozdovih, hkrati pa tako nakuhajo pomemben delež oglja za svojo industrijo cementa, ki bi sicer izkoriščala oglje iz dobrega lesa. Podobno, kot se zdaj nerazviti del sveta srečuje s krizo lesa, se je razviti del (ZDA, Evropa, Kanada in Sovjetska zveza) pred več desetletji znašel na razpotju: ali še naprej uporabljati les kot energetski vir in iztrebiti gozdove ali preiti na druge vire. Razviti svet se je odločil za drugo možnost in od takrat naprej izkorišča fosilna goriva. predvsem premog in nafto. Po Nihče ne začenja res živeli, dokler se ne približa smrti. J. STUART Najlažje je ljubiti vse. ker takrat ne ljubiš nič. P. ZIDAR naftni krizi pa je les ponovno postal zanimiv. Nastopila je druga doba lesa, ki pa je kakovostno neprimerno višja. Ponovno se je povečala poraba lesa pri ogrevanju stanovanj, le da so peči tehnološko daleč naprej in imajo tudi do 80-odst. izkoristek. Poleg samih peči se spreminjajo tudi oblike kuriva. Ponekod nič več ne kurijo z razžaganimi poleni, temveč uporabljajo lesne kocke, ki jih stiskajo iz zmletih lesnih odpadkov in manj kakovostnega lesa. Takšni briketi so bolj suhi, boljši- za skladiščenje in prevoz in predvsem dajejo več toplote. Uporabljajo jih vse pogosteje tudi v termoelektrarnah namesto premoga, seveda tam, kjer je dovolj gozda. Ponekod že načrtujejo prav gradnje termoelektrarn na les, ob njih pa plantaže hitro rastočih dreves. Se najpomembnejša novost pa je predelava lesa v metanol, kot pravijo lesnemu alkoholu, ki naj bi v bližnji bodočnosti zamenjal naftn^ derivate za pogon avtomobilov, tovorpjakov _jn. celp lejal. Sam metanol sicer ni novost, med zadnjo vojno je poganjal nemška vozila (delali so ga iz premoga!), zdaj pa ga že nekaj let v Braziliji uporabljajo kot pogonsko gorivo za avtomobile. Najboljši dirkalni bolidi prav tako uporabljajo metanol. Toda izdelujejo ga predvsem iz naravnega plina, kar ni tako poceni. Novost je metanol,' ki ga pridobivajo iz manjvrednega lesa in lesnih ostankov. Tehnologija je že tako izpopolnjena, da postaja proizvodnja komercialno zanimiva, to toliko bolj, ker je energetsko nezahtevna. Vsa sedanja previdevanja govore, da se borporaba lesa za pridobivanje energije še povečevala. Strokovnjaki računajo, da se bo v razvitem svetu povečala do leta 2000 za polovico, v nerazvitem svetu pa za nekaj manj, vendar je tu že zdaj poraba večja. V celoti naj bi človeštvo povečalo porabo lesa v energetske namene za 40 odst. Ali bo lesa za te potrebe dovolj? MiM (Vir: Economic Impact) Osebni sef Zaklonišče za enega Terorizem ne pozna milosti, in ker se pogosto druži z ugrabitvami pomembnih osebnosti, zbuja precej strahu, hkrati pa spodbuja iskanje čim boljših varnostnih ukrepov. Najnovejši je zamisel Michaela Davisa, svetovalca za varnost, ki je predlagal izdelavo osebnega varnostnega sefa. Po njegovi zamisli so prvi že na ameriškem tržišču. Gre za oklepni prostorček, v katerega se lahko zapre posameznik, Če mu grozi neposredna nevarnost. Jekleni osebni sef se da vgraditi v vsak prostor in tudi primerno zakri(i. V njem je posameznik povsem varen, saj vanj ne more nihče prodreti na silo, ni ga mogoče razstreliti in ne prestreliti. V njem je manjša zaloga hrane in pijače, prva pomoč in zaloga kisika. Osebno priročno zaklonišče je z zunanjim svetom povezano le preko tajnih in posebno zavarovanih telefonskih ali radijskih zvezah. Edina napaka je ta, da je treba priti pravočasno, nato pa naj bi nudil popolno varnost. NAGRADA V KOČEVJE Iz kar zajetnega kupa rešitev naše nagradne križanke je žreb potegnil rešitev, ki jo je poslala IVANKA MIHOR iz Kočevja-. Za nagrado smo ji poslali knjigo „Oporoka v Pragi”, kije delo Tomasa in Terese Pamies, opisuje dogodke v socialistični Cehosiovaški na neposreden, osebni način. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Nagrada že čaka. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA SREMSKA MITROVIČA VHOD V POSLOPJE MESTO V ISTRI RODITELJI LADIJSKE STOPNICE KRAJ PRI KOPRU VZOREC/ 2 GA NJE POŠKODBA/ MILANSKA OPERA LAT. UMETNOST/MOR. RIBA SPAČEK Večer. Sonce .zahaja, mineva dan, potihne življenje. Vprežena v cizo se mati vrača proti dormi. Dan je bil prekratek za dvoje rok in utrujeno srce. Mehkoba mraka jo potisne med štiri stene, v sobo pod svetilko. Samota večera, čas za premišljevanje. Za večerjo je kos kruha in bela kava. Za koga pa naj kuha? Včasih je bila hiša polna, skoraj prepolna nikoli sitih ust, veselega živžava... Polona, Rudi, Lojzka, Janez, Miha, Rozika... „Sest jih je bilo, šest src in šest bolečin. Ničesar drugega jim nisem mogla dati kot kos kruha in svojo ljubezen. Odšli so za boljšim življenjem... Vsi so bili enako moji... Njihov svet ni bil svet iger. Poznali so travnike, polja, gozdove ob delu od jutra do večera,” premišlja mati in globoko vzdihne. Pričakuje, da se bodo odprla vrata, da bo vsaj eden od njenih šestih prišel in rekel: „Mati, vrnil sem se, da ne boš tako sama!,, Med solzami se prepričuje: „Pravico imajo živeti po svoje. Mladina odide. Moji otroci so odhajali prav tako, podajali so mi roko in govorili, da se vrnejo. A vračali so se poredko, vse bolj poredko. Vsak je odnesel del mojega srca, zato je zdaj tu tako prazno.” Grenkoba samote. Podobe se rojevajo v tišini. Prihajajo v misli, kot samo v mislih prihajajo njeni otroci, si podajajo roke, se skupaj veselijo. „Pravico imajo do svojega življenja... A od šestih, ki sem jim dala življenje, ni na starost niti enega ob meni,” grenko premišlja. Mati. Kje je kaj ljubezni za tvoje hrapave roke, za tvoje ustnice, za tvoj zgubani obraz, plemenite oči? Razgubila se je po svetu, razdaja se drugim. Doma čaka zemlja in čaka mati, obe brez ljubezni. Vsak dan daje, kar ima še ljubezni in pričakovanj, v košček zemlje, da še ta ne propade. In ko koplje in tolče po trdih grudah, sanjarijo njene misli, da bodo nekega dne potrkali njeni otroci na domača vrata. Sanjari, da se vrne vsaj eden od njih: morda Polona, morda Rudi, Lojzka, morda najmlajša Rozika... Večer za večerom poseda in čaka. Večer za večerom upa... •' : CVETKA ILOVAR Kamni potok 21 GON EGON/GLE DALISCE TrTTT.TrvrTTT- prgišče misli PORTUG. MUZA AGENCIJA/1 PESNIŠTVA KAMNINA IZ. LISTIČEV M IME/VREDNOSTNI PAPIR BOLEČINA/ ZOLAJEV ROMAN GR. CRKA/ PERNATA 2IVAL ’ Kadar up.se ves podira, svoj steber je človek sam. F. LEVSTIK SEV. IT. MESTO/RIBIŠKA MRE. NOETOVA BARKA Ljubezen je edino zdravilo zoper, smrt, ker je pač njena sestra. M. UNAMUNO Vsak normalen človek se lahko odreče hrani za dva dni — poeziji nikdar. C. BAUDELAIRE ZIMSKO V0-ZILO/CUFAR IGOR PREBIVALEC ATIKE .LEPO VEDENJE Večne žarnice Napitnine Gorijo lahko nepreki njeno celih devet let Kdo je dal največjo na pitnino na svetu? Da je tehnologija izdelave svetil toliko napredovala, da zanjo ne predstavlja nobene težave izdelava mnogo bolj trajnejše žarnice, kot so te, ki narn dandanes kar redno črkujejo, ni;.nobena skrivnost; kot ni skrivnost, da proizvajalcem izdelava trajnih žarnic ne diši; ker bi potem proizvodnja pač zaštala. Np, kljub temu se je neka zahodna družba odločila, da pošlje naHržišče prve žarnice trajnice; namenjene v prvi vrsti za uporabo v svetlobnih oznakah, ki morajo neprekinjeno, zanesljivo in dolgo goreti, kot so napisi za zasilne izhode, opozorilni napisi in znamenja, za osvetljevanje hodnikov v arhivih, strojnicah, ladjah itd. Supertrajna žarnica po dosedanjih poskusih zdrži celih devet let, če nepretrgoma gori, proizvajalec pa ji daje štiriletno garancijo. To je seveda neprimerno daljša življenjska doba, saj so sedanje najboljše Žarnice za opozorilne napise zdržale-poprečno mesec dni nenehnega gorenja. Superttajnice niso 'namenjene kot svetila za običajne luči, dajejo namreč manj svetlobe. Med bogataši sveta teče nenavadno in neuradno tekmovanje, kdo bo prišel v vrste največjih razsipnežev pri dajanju napitnin. Dolgo je bil v samem vrhu arabski mogotec Adriana Ka-šogi, ki je med potovanjem z vlakom do Benetk doživel napad darežljivosti in je velel vsem zaposlenim na vlaku izplačati napitnino 500 dolarjev. Ker je bilo na vlaku precej zaposlenega osebja, našteli so jih 40, je arabskega bogataša napitnina v celoti stala 20.000 dolarjev. Prekosil pa je Kašogija, neki teksaški denarnik (ime ni znano), ki je nedolgo tega dal vratarju londonskega Hiltona 35.000 dolarjev napitnine. Vprašal je vratarja, kolikšno največjo napitnino je dotlej prejel, in ko je zvedel, da skoraj 20.000 dolarjev, je Teksačan potegnil iz denarnice za 15.000 dolarjev večjo napitnino. Vratar mu je povedal tudi, kdo mu je pred leti dal tisto visoko napitnino: „To ste bili. vi, gospod” Seveda to pisanje noče navdušiti mladine za vratarski poklic, saj ogromna večina vratarjev nikdar ne naleti na ekscentrične mogočneže, ki se iz denarja in človekovega dela norčujejo. Pri žuželkah služi vonj kot razpoznavni ključ za parjenje. (Foto: MiM) Vonj izdaja sorodnike salcih. Genska zasnova določa, kot odkrivajo nekateri znanstveniki, tudi posameznikov vonjSpri tem pa so si vonji bližnjih sorodnikov bolj podobni. Ugotovili so, da pes, ki sicer izvrstno loči osebne vonje ljudi, ni tako prepričljiv, ko je treba razlikovati vonje dvojčkov. Pri sesalcih je vonj osnovni ključ za prepoznavanje posameznika, njegove sorodstvene povezanosti in hkrati spodbujevalni ali zaviralni činitelj parjenja. MiM (Vir: Nature) Jezikovno kultiviranje je velika bitka. J. TOPORIŠIČ * AH premore Vlovek še kaj bolj plemenitega, kol je pogum. ./. STEINBECK Janez Trdina kako leto še kaj norčevali, sčasoma so mu začeli zavidati in ga spoštovati. Starejši kmetje so govorili: „Mladi Dolar lahko zdeluje; zna brati, pisati, računati, razume davkarske bukve in dopise in spise vsake gosposke; njega gospoda ne more tako slepariti kakor nas — pa priden je res tudi zraven in veliko je tudi to vredno, da poprašuje skušene kmete, kako je treba eno in drugo reč narediti in zonegaviti.” Te pridnosti in razumnosti Pepetove se ni nihče bolj veselil, ko njegov leni jerob, ker mu ni bilo treba imeti z Dolarjevimi otroki nobene sitnosti, nič tiste brige, potov in drugih težav, ki grene življenje vestnemu oskrbniku. Edino breme, ki ga je nosil jerob, bile so službene oblike, delal in gospodaril pa je Pepe, in to je bilo dobro na vse plati. Dopolnil je Dolar že devetnajsto leto, ko se z njim seznanim. Prišel je večkrat v našo hišo in dal rad za kak polič vina, ker zares praktični ljudje niso bili še nikdar skopuhi. Priljubil se mi je precej zaradi zdrave pameti, katero je razodevala vsaka beseda tega mladeniča. Gimnazijo je zaničeval proti meni na vso moč in obžaloval, da je izgubil v njej toliko zlatih let. To delajo sicer le nemarni dijaki. Ali Pepe je pošteno izvršil šolo za šolo, bilje štet vedno med najpridnejše in nravnejše učence. Se bolj čudno se mi je zdelo to, da posnema vkljub temu preziranju tako natanko šolski red v svojih gospodarskih in zasebnih opravilih. Kakor je prinašal prej svoje naloge v ponedeljek ali četrtek, tako se tudi zdaj ni lotil zlepa kakega večjega dela kak drug dan kakor v ponedeljek ali četrtek. V naših gimnazijah se uči kaj malo koristnega in za življenje potrebnega. To je bil vzrok, da je petošolec Pepe Dolar po očetovi smrti obesil študije na kljuko in šel domov. Storil je to še ravno o pravem času. Če bi bil tlačil nevarne šolske klopi le dve leti dalje, bi se bil navzel na njih brez dvombe domišljije, da bogve kaj je in koliko zna, in potem bi bil izgubljen za kmetijo in za dejansko življenje sploh. Pepe je imel še dva mlajša brata, ali varčni oče je zapustil toliko imetka, da so lahko vsi trije ne le prehranili se, ampak pozneje tudi oženili in žive z rodovinami še dandanašnji v precej veliki obilnosti pozemeljskega blaga. Sosedje so strašno zasmehovali Pepeta, videč ga pri kmečkemu delu tako nevednega in okornega, in mu dali poleg nečedne dolenjske navade razne pridevke, n. pr.: Stifletelj, Suknjiča, Košamadinar, Pater gvardijan itd. T a poslednja beseda se ga je tako prijela, da ga nisem slišal v celi soseščini nikoli drugače imenovati ko Patra gvardijana. Vrli Pepe pa je namenil za trdno sam v sebi, da mora osramotiti svoje zabavljivce. Dobro je opazoval, kako kmčtijo sloveči gospodarji njegove okolice, rad je poslušal njihove modre svete, včasi si je iskal pravil in pomoči tudi v naših „Novicah” in gospodarskih bukvah. In res je že v dveh letih prekosil vse vaščane. Nikjer nisem videl lepše živine ko pri Dolarjevih in gnoj so znali napravljati oni edini v celi vasi. Sosedje so se POTA Raj za golobe in glodalce Valjčni mlin v Črnomlju kliče po rešitvi — Inšpektorji našli kup nepravilnosti — Moka in zrnje „na voljo” mišim in golobom — Kdo je potrdil cene? ČRNOMELJ — Valjčni mlin v Črnomlju je zanesljivo delovna organizacija z najmanj zaposlenimi pri nas. Vsega trije so, med njimi tudi direktor, ki pa navzlic sicer laskavemu nazivu poprime za sleherno fizično delo Enako neizpodbitno kot to drži tudi dejstvo, da Črnomaljci in okoličani valjčni mlin potrebujejo, kajti mlin postaja danes za prava in iskana dragocenost. Seveda pa s lem še zdaleč ni rečeno, da si lahko mlinarji, v našem primeru delovna organizacija, privošči takšne nepravilnosti in pomanjkljivosti. kot so jih pred dnevi v valjčnem mlinu na Železniški 8 v Črnomlju odkrili sanitarni, požarni, elektroenergetski, tržni inžpektorji in inšpektor dela novomeške LilS. KJE JL UKRADENI GOLE? —V noči na 10. aaril je nekdo ukradel osebni avto znamke golf z novomeško registrsko številko NM 646-88, last Viktorja Tomazina iz Novega mesta. Vozilo je rdeče barve. Za storilcem in avtom še poizvedujejo. . VLOMIL V KLET — Neznan storilec je v noči na 9. april vlomil v klet Novo meščana Miomirja Petkoviča. Lastniku je odnesel več orodja, tako da je ta oškodovan za okoli 8 tisočakov. Za zmikavtom poizvedujejo. OB KASETOFON — Iz nezaklenjenega osebnega avta Lovra Benkoviča iz Semiča je v noči na 9. april izginil kasetofon. Lastnik je oškodovan za okoli 15.000 din. DOMA JE RAZGRAJAL — Trebanjski miličniki so 13. aprila pridržali do iztreznitve 34-letncga Adolfa Puclja iz Pristavice. Možakar je v večernih urah doma razgrajal in hotel obračunati z domačimi. Da je ostalo le pri grožnjah, so poskrbeli miličniki. Prodno pogledamo nekatere od njih. Zapišimo, da valjčni mlin tak, kot jc danes, ne more več obstajati. Zaradi njegovega pomena za Belo krajino bo slej ko prej treba najti pot do združitve z ustrezno delovno organizacijo, kar pa bi seveda moralo pomeniti tudi obnovo mlina, uvedbo sodobnejše tehnologije in ureditev odnosov, tako samoupravnih kot dohodkovnih. Kdo je umoril starčka? V soboto našli mrtvega 71-letnega Antona Potokarja MORILEC PRIJET! Tik pred zaključkom redakcije so nam iz novomeške UNZ sporočili, da so v torek ponoči prijeli 19-letnega Slavka Hudorovca iz Gra-daca, kije utemeljeno osumljen, da je v soboto umoril 71-letnega domačina Antona Potočnika. Hudorovca so privedli k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ki je zanj tudi odredil pripor. Okoliščine uboja še niso v celoti pojasnjene in bomo o njih več poročali prihodnjič. OD KOD JIM DENAR? NO V O MEST O — Januarja lani so občinske uprave za družbene prihodke dobite pristojnost spremljati tudi življenje občanov, ki trošijo več, kot jim prinašajo zakoniti dohodki. Gre za ugotavljanje izvora premoženja, s katerim so se prejšnja leta bavile posebne občinske komisije, a so bile kaj malo uspešne. Trenutno se v novomeški davčni upravi ukvarjajo s tremi primeri. Gre za občane, ki so si z neznanimi dohodki ustvarili dokajšnje premoženje, pa tudi sicer žive tako razkošno, da bodejo v oči. Ko bo dokumentacija zbrana, bodo začeti proti njim postopek. GRADAC — Po Beli krajini je v soboto močno odjeknila vest o zločinu, ki stkje pripetil v Gradcu. Tega dne so namreč v stanovanju našli mrtvega 71-letnega Antona Potočnika iz Gradca 3 pri Metliki. Preiskovalcem in miličnikom, ki so takoj prispeli na domačijo, je bilo kmalu jasno, daimajo opravka z umorom. Kot kaže, je bil Potočnik umorjen z neznanim predmetom, o čemer so pričale tudi rane po glavi. Preiskava še teče. Požarni inšpektor je v svoje poročilo zapisal, daje ogrevanje pisarne z dotrajano premično plinsko pečjo nenehna nevarnost za požar, ki jo še povečuje malomaren odnos zaposlenih do protipožarnih ukrepov in zaščite. Toda to še zdaleč ni najhuje. Sanitarni inšpektor je med drugim ugotovil, da prostori mlina niso zavarovani pred glodalci in da so v njem našli svoj dom golobi. Da tisto o glo-galcih ni iz trte zvito, govore tudi najdeni iztrebki miši in podgan po tleh. napravah in opremi. .Za nameček dotekajo na asfaltno dvorišče pred vhodom meteorne vode iz bližnjega skladišča črnomaljske KZ, ki nanašajo umazanijo in blato. Tudi notranjost mlina je neurejena in zanemarjena, svoje pa k tej podobi dodajo še kupi steklenic, v nekaterih so celo ostanki alkohola. Seveda se ob vsem tem zdijo ugotovitve elektroenergetskega inšpektorja, ki je zapisal, da razsvetljava delovnih mest ne ustreza predpisanim normativom, da so od-sesovalni kanali zamašeni, da vzdrževanja naprav ni, da ni tehnične dokumentacije in še česa. prav malenkostne. O izredno težkih pogojih za delo je spregovoril inšpektor za delo. Med številnimi zabeležkami naj omenimo le to, da delavci nimajo opravljenega preizkusa znanja za varno delo. Še Pralnih strojev je zdaj dovolj, a ne za prodajo Gorenje ..skladišči” v Novotehninem skladišču v Bučni vasi 40 pralnih strojev — Čakajo odmrznitve NOVO MESTO — Popolnoma prav je imela neka stranka, ki se je pred dnevi pritožila novomeškim inšpektorjem, da imajo Novotehnini trgovci v skladišču več pralnih strojev, po trgovinah pa ni najti niti enega samega. Tržna inšpektorica je namreč v skladišču v Bučni vasi resnično odkrila kar 40 novih pralnih strojev, ki pa sojih v Novotcbno dobili iz Gorenja brez dobavnih cen. Razumljivo, da stroji navzlic izredno velikemu povpraševanju niso mogli v prodajo brez cene. Vsa zadeva je kmalu dobila pojasnilo. V Gorenju tačas čakajo na odmrznitev cen, njihova proizvodnja pa seveda teče nemoteno. Nii čudnega potemtakem, da jim je zmanjkalo skladiščnih prostorov in so se odločili za zelo enostavno rešitev. Trgovinam po Sloveniji so poslali večje količine pralnih strojev brez dobavnih cen, karzdrugimi besedami pomeni,da jih pri njih le skladiščijo. Toliko časa pač. dok ter cene ne bodo odmrznjene in bodo pralni stroji (po višji ceni, seveda) smeli v trgovine. Kot zanimivost še to, da gre /a nove tipe pralnih strojev, kakršnih doslej po trgovinah še nismo videli. Nov model pač, nova cena... B. B. »Zdravniški” dodatek zakonit Ustavno sodišče SRS ni pritegnilo mnenju družbenega pravobranilca sa-moupravijanja iz Krškega — Dodatek na stalno pripravljenost je upravičen BREŽICE — Družbeni pravobranilec iz Krškega je pred časom predlagal Ustavnemu sodišču Slovenije, naj prične s postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v brežiškem zdravstvenem domu. Sporne določbe pravilnika namreč predvidevajo za zdravnike, ki so za nudenje zdravniške pomoči občanom Brežic dnevno na voljo 24 ur, ne glede na čas in vremenske razmere, dodatek osebnemu dohodku v višini 8 odstotkov. zdravnikom izven Brežic, ki redno opravljajo obiske bolnikov po končanem ordinaeijskem času, pa gre dodatek v višini 4 odstotkov. Družbeni pravobranilec meni, da je to v nasprotju z našo ustavo, ki opredeljuje plačilo po delu in tudi omejuje delovni čas. in meni. da vse to uvaja avtoma- ostali brez avtov Tržna inšpektorica je izločila v Novotehninem servisu v Novem mestu iz prodaje 9 avtomobilov NOVO MI STO — Precej luidc krvi jc bilo pred dnevi na dvorišču Novotchninega servisa avtomobilov v Novem mestu. Tržna inšpektorica novomeške Uprave inšpekcijskih služb je namreč začasno izločila iz prometa 9 povsem novih osebnih avtomobilov. na katere so kupci čakali tudi poTeto dni. Od srede marca do srede aprila je po vsej Sloveniji potekala akcija, v kateri so inšpektorji preverjali, ali so se proizvajalci avtomobilov držali predpisa o obvezni vgradnji naprave za odpravo radiolrcnkvcnčnih motenj. Ta predpis velja za vsa vo/ija na motorni pogon z notranjim izgorevanjem, dana v promet po 29. juniju lani. in vozila morajo o lem imeti tudi poseben aatest in tržna ko v obliki trikotnika. Po sledi tega predpisa je šla tudi tržna inšpektorica prejšnji teden, ko jc obiskala servis Novolehne. Zučuda je ugotovila tudi, da proizvajalci avtomobilov o tem predpisu prodajalcev.niso obvestili, in nič čudnega, če so v Novofehni debelo gledali, ko so morali po nalogu inšpektorice vrniti v Kragujevac 9 vozil lipa jugo 45 in 55, stoenko in Hat 750. Ob pregledu jc inšpektorica ugotovila tudi. da certifikatov za vsako vozilo posebej sploh m bilo, kar je po svoje dokaz več o veliki malomarnosti proizvajalca avtomobilov in o pičli izhodni kontroli vozil v tovarni Da pa bo mera polna, bodo, takšna je pač zakonodaja kuzppvani nič krivi delavci Novotehno. B. B. tizem pri določanju osebnih dohodkov zdravnikov splošne prakse. Sodniki Ustavnega sodišča Slovenije takšnemu mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja iz Krškega niso pritegnili. Zakon o združenem delu namreč jasno predvideva, da se osebni dohodki delavcev ugotavljajo na podlagi njihovega prispevka k delu. ta pa je odvisen med drugim tudi od razmer, v katerih delavec dela. Poseben pogoj dela zaposlenih v zdravstvenih organizacijah je tudi njihova stalna pripravljenost, o čemer govori tudi zakon o zdravstvenem varstvu. Prav tako v skladu z ustavo in zakonom je tudi samoupravno dogovorjen način vrednotenja teli posebnih pogojev za delo pri zdravnikih. kije v brežiškem primeru izražen v določenem odstotku od osnove njihovih osebnih dohodkov. Ne gre torej za nikakršen avtomatizem. niti za kršenje delavčeve pravice do omejenega delovnega časa. Stalne pripravljenosti namreč ne gre enačiti z dežurstvom, saj med njo ni pomembno, ali je zdravnik doma ali kje drugje, le da je vsak čas dosegljiv zaradi morebitnih potreh po zdravstveni pomoči. B. D UKRADEL 6 RUBIKOV HLODOVINE SMUKA Med lanskim decembrom in letošnjim aprilom je nekdo ukradel šest kubičnih metrov hlodovine. ki je bila zložena ob gozdni poti v Smuki, l es je bil last Semičana Simona Dicbcmbergerja. ki je s krajo oškodovan za okroglih 16 tisočakov. najbolj gostobeseden pa je bil tržni inšpektor. Takole pravi: „Ccn ni bilo mogpčc kontrolirati, ker potrjenega tonika ni bilo. Sprotnega knjiženja blagajniških prejemkov ni. pač pa je razvidna le skupna količina prodane moke. Dnevni izkupiček odnašajo v SDK šele na začetku naslednjega delovnega dne, medtem ko je denar čez noč doma pri vodji mlina. Koruzo in ajdo odkupuje mlin po prosto oblikovanih cenah. Dokumentacije o načinu menjave zrnja za moko ni bilo moč dobiti. List o izdaji otrobov je raztrgan. Vodja mlina je zatrdil, da so cene poslali v potrditev republiški skupnosti za cene. Telefonski pogovor z Ljubljano je to trditev postavil na laž. Če k temu dodamo še izjavo vodje mlina, da vseh ugotovljenih pomanjkljivosti ne bodo uspeli urediti navzlic izdanim ureditvenim odločbam, ker pač za. to nimajo dovolj lastnih sredstev, potem postane zahteva po čimprejšnji pomoči družbe in sanaciji tega, za Črnomelj tako pomembnega objekta že kar v nebo vpijoča. .BOJAN BUDJA Dvakrat nevarni odpadki Na Dolenjskem še nimamo lokacije, kaj šele deponije za nevarne industrijske odpadke Nobena skrivnost ni, da dolenjsko gospodarstvo proizvede vsak dan veliko nevarnih odpadkov, za katere pa na Dolenjskem nimamo ustrezne deponije. Samo novomeška IM V ima okoli 400 ton lakov, za katere ne ve. kam z njimi. O nujnosti ureditve tovrstnega ustreznega odlagališča odpadkov je bilo veliko govora, določen je bit celo nosilec akcije, gospodarska zbornica za Dolenjsko, vendar kaj več od besed ni bilo narejena. Tudi lokacija zaenkrat še niti približno ni znana. 17. člen zakona o ravnanju z odpadki zadolžuje skupščine občin, da z odlokom uredijo deponiranje posebnih odpadkov. Ti se danes po Dolenjski kopičijo po industrijskih dvoriščih, včasih pa se celo pomešajo s komunalnimi odpadki in končajo na sanitarni deponiji. Posledice tega so lahko ne-slutene. Gre namreč za razna topila, olja. emulzije, lake, galvanske odpadke in nodobno. Gorje, če pridejo do rek. prodrejo do pitne vode! Resda je za območje Novega m Ata in večjih naselij, kol so Šentjernej, Škocjan, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna peč. organiziran prevoz na centralno sanitarno deponijo v Leskovec, toda, kot že rečeno, so mnogokrat zraven tudi nevarni odpadki, ki postanejo še bolj nevarni, ker odjema odpadkov v Leskovcu nihče ne kontrolira in selekcionira. Junija bo mednarodni dan varstva okolja in s čim se bomo ob tej priložnosti postavili na Dolenjskem? Lepo je ob lanskem praznovanju tega dne po ve dal dr. M vguštin Lah: „ V ar-stvo okolja pomeni gibanje za uresničevanje načel, ki smo jih zavestno vpisali v ustavo zaradi potrebe po napredku in spoštovanju človeka. Varstvo okolja je pravica in odgovornost vsakega, ne le nekaterih." BOJAN BUDJA Alkohol — krivec kršitev KOLESARJEV PADEC USODEN V Posavju lani več kršitev javnega reda in miru — Delavci ONZ zasegli 85 kosov orožja in celo bombe KRŠKO — Izrazitejših kršitev javnega reda in miru delavci organov za notranje zadeve (ONZ) v Posavju lani niso zaznali čeprav so obravnavali nekoliko več kršitev in so s svojimi predlogi zatorej nekoliko bolj napolnili mape sodnikov za prekrške v Brežicah, Krškem in Sevnici kot predlani. Takih skrajnih primerov, ko ni zalegla lepa beseda miličnikov, je bilo lani 679, zakaj v številnih primerih ni šlo zlepa, pa dovolj zgovorno pove podatek, da je-bilo največ kršitev (kar 63 odst.!) storjenih pod vplivom alkohola v gostinskih lokalih in na drugih javnih krajih, precej razgretih glav pa je vznemirjalo sosede s prepiranjem, kričanjem in pretepi, čeprav so mislili, da lahko v zasebnih stanovanjih počno, kar se jim zahoče. 160 kršiteljev so pridržali do iztreznitve in nekateri so se tudi „na hladnem” počutili precej domače. Na Senovem so imeli delavci ONZ precej dela z večkratnim kršiteljem, zoper katerega je bil nazadnje uveden kazenski postopek in je bil odrejen pripor. Senovčani so se za nekaj časa oddahnili. Zaradi nedovoljene posesti ali nošenja orožja so lani delavci ONZ v Posa- MLADI POKAZALI VELIKO ZNANJA — Pod pokroviteljstvom Novoteksa je novomeški svet za prventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral minuli petek v prostorih bršljinske OŠ. XII. SN-OUB tekmovanje ..Kaj veš o prometu?”. Mladi so pokazali veliko znanja in spretnosti. (Eoto: B. B.) KAKO DOLGO BODO ŠE ZATISKALI OČI? BREŽICE — Alkoholizem vzbuja veliko zaskrbljenost, ker se širi med mladino in v delovnih organizacijah. Analiza, ki sojo pripravili na podlagi ankete v delovnih organizacijah pred tremi leti. spodbuja k organizirani družbeni akciji za preprečevanje lega neljubega pojava. Minuli teden seje pri predsedstvu OK SZDL konstituiral koordinacijski odbor in sprejel akcijski program boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Predsednik jc Saša Pohai. Delegati so opozorili na to. da v delovnih organizacijah Se vedno zatiskajo oči pred alkoholizmom. Potemtakem ni res, da v vrsti tozdov tega pojava ne poznajo in tudi to ne drži, da sc alkoholizem pojav Ija Sele po 40 letu. kot so nekateri odgovarjali v anketi. vju zasegli dvakrat več kosov orožja kot predlani, in sicer 85 kosov strelnega in hladnega orožja kot predlani, in sicer 85 kosov strelnega in hladnega orožja in 2.114 raznih nabojev. Našli pa so celo nekaj eksplozivnih teles — letalskih bomb ter ročnih min in bomb iz 2. svetovne vojen. P. PERC CERKLJE —9. aprila nekaj pred 9. uro zvečer je prišlo na regionalni cesti med Kostanjevico in Brežicami do hude prometne nezgode, v kateri je bil ob življenje 59-letni kolesar Slavko Soba iz Boršta 13. Soba seje tistega večera peljal s kolesom proti Brežicam, v Cerkljah pa padel po vozišču in zaradi hudih poškodb umrl. Obstaja sum, da je kolesar vozil pod vplivom alkohola. * IZGINILA DRAGOCENA KOLESA BREŽICE — V noči na 14. april je nekdo iz traktorja brežiške Agrarije, ki je čez noč stal v hmeljišču ob regionalni cesti med Brežicami in Dobovo, ukradel 4 zadnja dvojna kolesa in eno prednje. Kako dragocena so ta kolesa, pove podatek, da je Agraria oškodovana za 250.000 din. KDO SE VOZI S TUJIM MOTORJEM? OB VINO IN VEDRO GORNJA PIROŠICA — V noči na 11. april je nekdo vlomil v klet Marije Pavlovič v Gornjih Pirošicah 33 pri Brežicah. Storilec je iz 300-litrskega soda iztočil slabo desetino vina in ga odnesel v vedru, ki ga je našel ob kletnih vratih. SEVNICA — Nekdojevnoči na 14. april izpred gostilne Nepužlan v Sevnici ukradel kolo z motorjem APN 4, last Franceta Budne. Lastnik je oškodovan za 45 tisočakov. NA PREHODU ZA PEŠCE ZBIL DIJAKINJI NOVO MESTO — Ivan Došlič iz Novega mesta se je 10. aprila okoli 14. ure peljal z osebnim avtom po Ulici talcev, po kateri jc sicer dovoljen le 1<£ kalni promet, proti Cesti komandanta Staneta. Pred srednjo ekonomsko šolo so na prehodu za pešce prečkale cesto tri dijakinje, vendar Došlič zaradi prevelike hitrosti vozila ni mogel pravi čas ustaviti in jc s prednjim delom avtomobila trčil v 15 letno Vesno Šetinc iz Novega mesta in leto dni starejšo Vlasto Murgelj iz Otočca. Obe sta bili prepeljani v novomeško bolnišnico, kjer je Murgljeva ostala na zdravljenju. LANI 21 POŽAROV IN ZA 6 MILIJONOV DINARJEV ŠKODE BREŽICE — V občini jc minulo leto največkrat gorelo zaradi malomarnosti. Ogenj jc dvakrat izbruhnil v stanovanjih, sedemkrat v gospodarskih poslopjih, dvakrat v železniških vagonih, dvakrat na tovornjakih, dvakrat na traktorjih in dvakrat v gozdu. Dvakrat je požar zanetila strela, dvakrat pa eksplozija. Skupščini SIS za požarno varstvo so na seji 23. marca poročali, da je skupna škoda presegla šest milijonov dinarjev. Vsota je v primerjavi z letom 1982 precej višja. Takrat je ogenj uničil le za 860 tisoč dinarjev premoženja. Vse lanske požare so gasili z avtomobilskimi cisternami in s hitrim prihodom gasilcev obvarovali precej imetja. f OSIROMAŠEN KiOSK NOVO MESTO — V noči na 13. april je nekdo vlomil v kiosk na Partizanski cesti, last Janeza Žlajpaha. Iz kioska jc izginil radijski stereoaparat z. zvočnikoma, 37 zavitkov različnih vrst cigaret. 2 kilograma kave, 5 kg sladkorja. 12 skodelic za kavo in še nekaj drobnjarij. Skupna vrednost ukradenih predmetov je kar preko 200.000 din. KDO JE GOZDARJEM SEKAL DREVESA MOKRONOCi — Konec lanskega ali v začetku letošnjega leta je nekdo posekal več smrekovega in bukovega drevja, sicer last brežiškega GG. tozd Gozdarstvo Mokronog. Gozdarji so s tatvino oškodovani za blizu 100 tisočakov, za neznanim storilcem' pa miličniki še poizvedujejo. PO DOLENJSKI DEŽELI • Upati je, da kakšne večje zmede v Črnomlju vlom v tamkajšnje občinske prostore, prostore družbenopolitičnih organov in sisov ne bo povzročil. Ne zaradi tistih 2.600 ukradenih dinarjev, pač pa zaradi velikega nereda, ki ga je za seboj pustil storilec, jc bojazen nekaterih, da je tat iskal kaj več od denarja, povsem upravičena. • Da alkohol in šport ne gresta ravno najbolj skupaj, so se lahko pred dnevi prepričali obiskovalci prvenstvene rokometne tekme med Šentjernejem in Poljem. Uganka, zakaj moža v črnem nista vselej ob pravem času vtaknila piščalke v usta, zakaj jima je hoja ritenski povzročala veliko težav (beri: padcev) in posmeha, je bila kmalu pojasnjena. Prisotnost alkohola je bila brez alkotesta dovolj očitna. #' V OVINKU GA JE ZANESLO — 14. aprila zvečer seje 23-letni Stanko Sajovic s Hrasta pri, Vinici peljal z osebnim avtom proti Črnomlju. Zaradi prehitre vožnje ga je v naselju Kanižarica v ovinku zaneslo na levo polovico ceste, po njei pa je ravno ta-ktat pripeljal z osebnim avtom \lojz Jakša z Jesenic. V trčenju sta se oba voznika laže poškodovala. Zaradi suma vinjenosti je bil za Satnvica odrejen odvzem krvi. Nastalo mate- rialno škodo so ocenili na I50.000din. VOZIL PO LEVI STRANI CEST F — Ljubljančan Zuhdija Musič seje 15. api ila zvečer peljal z osebnim avtom iz. Novega mesta proti Mačkovcu Pri čistilnih napravah v Ločni mu je po levi pripeljal nasproti neznan voznik osebnega avta R-12 in oplazil Musičev avto Neznani voznik je po nezgodi odpeljal naprej in ga tačas še iščejo. Pri oplazenju je nastalo za 50.000 din materialne škode. mi št.v?e rZMm rokomet odbojka nogomet LESTVICA: i. Polana 25, 7. Lisca 10, 9. Breiice 8 točk. V 16. kolu igrajo: Brežice — Beltinka, Lisca — Polana. SRL — ženske, zahodna skupina, 15. krtlo: BURJA — ISKRA 21:21 (15:10), PREDDVOR — METLIKA 10:19(6:6). LESTVICA: 1. Burja in Iskra po 23 točk, od 4. do 6. mesta Veta, Olimpija in Metlika po 14 itd. V naslednjem kolu igrajo: Metlika — Duplje, Iskra — Astra Jadran, ETA — Burja itd. 11. ZRL — moški. 17. kolo: DINAMO — INLES 26:19 (8:7) Inles: Kljun, Križman 1, J. Tanko, J. Ilc 2, S tanko I, Lukič, T. Ilc 1, Mikulin 2, Mate 10, Ambrožič 2, Fejdiga, Gelze. LESTVICA: 1. Jugovič in Iskra po 25, 10. Inles 14, 11. Derventa 11, 12, Borac 8 točk. V 18. kolu igrjt Inles doma z Jugovičem. MRL — moški, 16. kolo: KRŠKO — MOSLAVINA neodigrano LESTVICA: 1. Istraturist 3u točk, 10. Dubrovnik 13, 11. Jelovica 10 in 12. Krško (tekma manj) 8 točk. V naslednjem kolu igrajo Krčani v Rovinju. ’ ‘ MRL — ženske, 15. kolo: KOKA — ITAS KOČEVJE 27:29 (13:13) . „.Itas: Štefarušin. Klarič, Novak 4, S. Jerič 6, M. Jerič 5, Bejtovič, Oražen 4. Zalar 3, Vrhovšek, Delič 7. Zadar - novo mesto 17:21 (10:12). LESTVICA: 1. Novo mesto 2o, 2. Lokomotiva 22, 3. Partizan 21, 4. Itas Kočevje (tekma manj) 20 itd. V 16. kolu igrajo: Itas — Ivanič, Novo mesto — Koka itd. SRL — moški, 15. kolo: VELIKA NEDELJA — SEVNICA 21:25 (12:10). LESTVICA: 1. Mokcrc K1G 19 točk, 2. DVZ Ponikve 18,8. Sevnica 15 točk. V naslednjem kolu igrajo: Ponikve — Minerva, Sevnica — Polet itd. SRL — ženske, vzhodna skupina, 15. kolo: DRAVA — LISCA 34:16 (19:8), ZAGORJE IZLAKE -BREŽICE 15:18 (8:9). L SOL, moški: PIONIR — KAMNIK 3:0(8, 3, 1). Pionir: Vernig, Babnik, Kosmi-na, Brulec, Černač, Graberski, Prah. Smrke, Petkovič, Savarin. LESTVICA; 1. Pionir 32 točk, 2. Salonit 36, V zadnjem kolu bo Pionir gostoval pri Turbini. I. SOL, ženske: ROGOZA — KOČEVJE 3:1 (4, -14, 12, 4). LESTVICA: I. Bled in Ljubno po 28, 7. Kočevje 16 točk. SNL — vzhod, 15. kolo: NAFTA — BREŽICE 0:1 (0:0) LESTVICA: 1. Brežice 22 točk. 2. Dravinja 20 itd V naslednjem kolu igrajo Brežice doma z Ojstrico. SNL — zahod, 15. kolo: KOČEVJE — ELAN 1:2 (1:0). LESTVICA: I. Ilirija 25, 7 Elan 13, 11. Kočevje 10 točk. V nedeljo igrajo: Elan — Ilirija, Litija — Kočevje itd. Poldrugi tisoč smučarjev Smučarski klub Trimo ima vse več članov — Pred širitvijo smučišča v Trebnjem TREBNJE — ..Štirinajsto leto teče, odkar smo tudi v trebanjski občini ustanovili smučarski klub, katerega pokrovitelj je Trimo," pravi Nace Sila, prizadeven telesnokulturni delavec in -član izvršilnega odbora Smučarskega kluba Trimo. Za največji uspeh doslej šteje izgradnjo vlečnice za Putnikovim motelom, prav vlečnica pa je največ prispevala, da se je smučarski šport tako razmahnil v trebanjski občini. _Naše glavne usmeritve so bile, da povečamo število aktivnih smučarjev, organiziramo tečaje, treninge in poskrbitnoza vzgojo smučarskih kadrov," pripoveduje Sila. ..V prvem letu je bilo v klub včlanjenih 40 smučarjev, zdaj pa se z rekreativnim smučanjem pri nas ukvarja 1.500 občanov. Vsako leto organiziramo tečaje za začetnike (v pravkar končani sezoni smo vadili osem vrst), organiziramo tekmovanja za člane kluba, najboljši pa nas potem zastopajo na tekmovanjih v regiji in republiki. Nekaj mlajših tekmovalcev se že uvršča v republiški vrh. Seveda smo te uspehe dosegli le zato, ker smo veliko vlagali v šolanje kadrov. Medtem ko je bil v klubu pred 15 leti en vaditelj, jih imamo zdaj kar 21. Zaradi vse večje množičnosti nameravamo smučišče ob vlečnici še povečati. Dokumentacijo že imamo in upamo, da bomo do začetka naslednje sezone načrt tudi uresničili. Seveda pa moram dodati, da vseh teh uspehov ne bi dosegli brez izdatne moralne in finančne podpore delovne organizacije Trimo." | ^ Novomeščanke na pragu uspeha Hud poraz drugoiigaša Inlesa v Pančevu — Novomeščanke vodijo v MRL že s tremi točkami naskoka — Mrtvi tek Burje in Iskre se nadaljuje Vladimir Pertol: »Plan priprav za treninge si sestavljam kar sam.” Izkušnje samoukega maratonca Vladimir Pertot bo letos nastopil na prven-stvu SFRJ_____________________ SODRAŽICA — Domala vsak dan, ne glede na vreme, lahko na poti med Sodražico in Loškim potokom srečale mladeniča v trenerki in copatih. 25-letni Vladimir Pertot, tehnik v sodraškem tozdu Inlesa, kot za šalo premaguje tistih 12 kilometrov v vsako stran. „Za mnoge krajane je moje početje nenavadno, nekateri se mi celo posmehujejo. Toda zame je atletika največja ljubezen. Vsako prosto uro izkoristim za tek v naravi. Resda sem sc številni armadi atletov priključil kasno, najprej sem tekel na krajše proge, nekako tri leta nazaj pa sem se odločil za nastope na maratonih." pravi Pertot o svojih tekaških začetkih. Razumljivo, da dela brez trenerja, strokovnega programa, kar tako na pamet, po lastni presoji. ..Res, plan priprav si pripravim sam in mislim celo, da je dober. Sicer pa o tem govore tudi nekateri rezultati. Potrebno je na tem mestu omeniti pomoč, ki mi jo daje sodraški Inles, da pa bo veselje še večje, se mi obeta tudi. da mi bo sodraški Partizan poslej plačeval stroške tekmovanj." Pertot je svoje največje tekmovalne uspehe dosegel na rekreacijskih prireditvah. Omenimo naj maraton treh src, razne družinske teke in podobno. Letos ima v načrtu nastop na državnem prvenstvu za maratonce, da pa ni povsem brez možnosti /a uspeh, pove rezultat, ki ga je zabeležil na 42 kilometrov in 190 metrov dolgi progi: 2 uri in 47 minut. »Zakaj mnogo mladih atletika sploh ne zanima? Mislim,da je poglavitni razlog v tem, ker jemljejo tek kot neke vrste mučenje. Toda, kdor bo le enkrat poskusil, bo ostal zapisan temu čudovitemu športu. Upam, da bo tudi v Sodražici takšnih- privržencev tekov vse več," je zaključil mladi zanesenjak. M. GLAVON.I1Č DOLENJSKA, POSAVJE — Čeprav je do konca rokometnih prvenstev — zveznih, medrepubliških in republiških — še nekaj kol zanimivih bojev, so sobotni rezultati vendarle v tnnogočem pojasnili številne uganke. Tako je domala že na dlani, da je pred Ribničani izredno težka borba za ohranitev drugoligaškega statusa, da imajo Novomeščanke daleč največ možnosti za končno zmago v medrepubliški ligi in da bo zmagovalca zahodne skupine ženske republiške lige najverjetneje odločila šele razlika v zadetkih. Najprej pogled v II. zvezno ligo, kjer bije Inles ogorčen boj, da obdrži mesto med drugoligaši. Zadnjih nekaj iger je pokazalo izredno spremenljivo formo Ribničanov, kar utegne biti ob dejstvu, da jim tudi sojenje ne gre na roko, odločilnega pomena. Lesarji so tokrat gostovali v Pančevu in pokazali sila poprečno igro, ki kaj več od visokega poraza ni mogla prinesti. Edini, kije pri Ribničanih zadovoljil, je bil Mate, ki je dosegel 10 zadetkov. Položaj je za Ribničane še tolikanj težavnejši, ker igrajo že v soboto proti vodilni ekipi Jugoviča in st večjega uspeha ne morejo obetati, Derventa, ki zaostaja za njimi za 3 točke, pa igra doma z zadnjeuvrščenim Borcem. V moški medrepubliški ligi Krčani še zmeraj niso brez možnosti v boju za obstanek, saj jih od predzadnjega mesta s tekmo manj ločita le 2 točki. Vse pa je verjetno odločeno v ženski medrepubliški ligi. Novomeščanke so se po zaslugi izredne igre Darke Jakše in ob pomoči Mršnikove, Mrharjeve in vratarke Udovčeve iz Zadra vrnile s polnim izkupičkom, medtem ko so njihove najnevarnejše tekmice ostale praznih rok. Veliko so Novomeščan-kam pomagale tudi Kočevke, ki so v Varaždinu presenetljivo ugnale Koko in tako ekipi Novega mesta na široko odprle vrata | valko na televizijskem kvizu znanja. Ko je prvič nastopila pred ]| kamerami, je odgovorila na vsa vprašanja in zmagala, v polfinalnem tekmovanju pred nedavnim pa ji ni uspelo. „Nič zato, pravi, saj smatram svoje sodelovanje na TV kvizu bolj kot razvedrilo v upokojenski monotonosti kot kaj drugega." 1 Tovarišica Simončičeva, je namreč vneta reševalka križank že dobrih 30 let in prav ta izkušenost jo je pripeljla tudi pred televizijske kamere. ..Križanke sem začela.reševati, ko je začel izhajati Tovariš. Ko smo še živeli v Mariboru, sem občasno sestavljala tudi križanke za Večer, sodelovala sem s Kihom, kar vse mi je bilo v razvedrilo. Ob treh otrocih—fantih se nisem mogla zaposliti, dokler niso bili večji, bistrenje uma pa sem vedno smatrala za hoby ob gospodinjskem delu. Rešujem vse križanke, ki mi pridejo pod roko, in rešitve tudi pošiljam na redakcije. Tudi 8 križank na teden odpošljem. ampak malokdaj sem med srečnimi izžrebanci za nagrade. Sem že nekajkrat dobila manjše zneske, toliko da mi je za spodbudo in znamke. PRAKTIČNO DELO — Poleg poznavanja samoupravljanja, varstva pri delu in poznavanja stroke je pomenilo pomemben del doseženih točk praktično delo. Na sliki: Vladi Pavlič (varilec Mag) pri dokonča-vanju svojega izdelka v prostorih IMV. Ko sem lani tekmovala pri najbolj zagrizenih reševalcih v Kihu in smo čakali na rezultate, mi je medtem nekdo od Televizije dal v reševanje test za tekmovalce na TV kvizu znanja. Ker sem test dobro opravila, me je nagovoril, da sem se prijavila, sicer ne bi imela poguma. Nastopanje v javnosti mi sploh ne prija. Tudi ko sem šla na tekmovanje, si nisem mislila, da bom tako uspela, ker imam vedno tremo." Vida Simončič je bila prva tudi pred štirimi leti, ko je bilo razpisano tekmovanje za „Trim geslo". Prvo nagrado — šotor je dobila za geslo: „Ne pij, ne kadi, zmerno jej! Ne jezi se, a rad se smej. Rad teci, hodi rad v naravo in vsako zmagal boš težavo!" Vse to pomeni v družini šalo, ob kateri mož, fantje, snahe in vnuki staro mamo vidijo v novi luči. R. B. VELJAJO, KOLIKOR ZNAJO — Pretekli petek so Metličani na javni radijski oddaji „Kar znaš, to veljaš” spoznali, kaj znajo belokranjske pevke, kitaristi, vokalni kvartet, humorist, harmonikar, kantavtorja in instrumentalni ansambel. Po ocenah žirije poslušalcev se je najbolje odrezal trio Tonija Verderberja (na fotografiji) iz okolice Starega trga ob Kolpi z lastno skladbo „Prvi poljub". Ansambel sicer že ima za sabo nastope na veselicah, ohcetih in celo v Nemčiji, prvič pa ga bo, tako kot ostale nastopajoče, moč slišati na radijskih valovih v nedeljo, 22. aprila, ob 10. uri na prvem programu. (Foto: M. Bezek) • • • • kozerija •••••••••••••••••••••••• RAZKRITA SKRIVNOSTNA NAJDBA OKNO JE POI*k\3 I. II NO, SIRAII PA OSI \JA — I aljana kaže >kno, sk»xi- katero je nekaj pred polnočjo priletela v kopalnico več deset kilogramov težka skala. (Foto; B. Budja) V Hitrolkalu so se odločili napraviti nov prizidek. Toda dela so zastala, ko je buldožer izbezal na piano balo modrega blaga. „To mora biti nekaj zgodovinskega," je rekel delavec, kije opravljal zemeljska dela. Obvestil je vodstvo podjetja, kije takoj telefoniralo v muzej, od tam pa je šel glas v Belo mesto. Že drugi dan je prišla v Rcpičevino petčlanska delegacija, v kateri so bili sami strokovnjaki. Dolgo so strmeli v balo. umazano in srednje veliko. .Kelti kaj takega že ne bi bili zmožni narediti," si je prvi upal spregovoriti profesor Fosilič. „Tudi Iliri ne," je brž pristavil svoje strokovno mnenje profesor Kostič. „Blago v bali ni slovanskega porekla," je ugotavljal doktor Praskič, potegnil iz žepa povečevalno steklo ter dolgo buljil v predmet pred seboj. „Da bi zavilo sem kaj takega iz Indije, si skoraj ne upam pomisliti," je bil v dvomih profesor Starič. Strokovnjaki iz Belega mesta so ostali v Repičevini kar sedem dni. Prvi dan so previdno mencali okoli bale, drugi dan so po- slali košček blaga v analizo, tretji dan so si izoblikovali stališča, četrti dan so si ta stališča zmetali v obraz, naslednje tri dni pa so se prepirali, da je odmevalo domala po vsej Repičevi dragi. Nič čudnega ni torej, če je prišel glas o izkopani bali blaga tudi do ušesnih bobenčkov neposrednika Jožiča Repiča. ..Razjasnit jim grem, kako je s to rečjo," je rekel v gostilni Pri razbiti buči. ..Navaden delavec gre solit pamet profesorjem in doktorjem!” seje režala lglova, ki je prišla za šank po svojega natreskanega moža. Pet strokovno bledih obrazov se je zazrlo v Jožiča Repiča, ko je vstopil. „Da se ne boste mučili in se prepirali, sem vam prišel povedat resnico,” je izdavil. ..Razkril jo bom, pa če me stane službo." Povedal jim je, kako je delal v nočni izmeni, kako je zaspal in kako je, ko se je zbudil, opazil napako na blagu. ..Vzel sem lopato, izkopal jamo in vrgel vanjo balo. To je bilo pred dobrim mesecem." TONI GAŠPERIČ