TRGOVINA NA PRAGU NOVIH RAZMER
Prilagodljivi trgovci kljub slabšemu zaslužku
Izrisati temeljne poteze gospodarskih razmer v občini Center pomeni tudi še povedati nekaj o stanju in poslovanju trgovske dejavnosti. Trgovina je namreč panoga, ki občini Center ned-vomno določa specifično gospodarsko podobo In ji daje v primer-javi z drugimi občinami posebno mesto.
Takšno trditev je moč izpeljati že na podlagi dejstva, da je delež trgovinske dejavnosti v celotnem prihodku ob-činskega gospodarstva približno 60 odstotkov, v dohodku pa nekaj več kot 40 odstotkov, poleg tega pa je v trgovi-ni zaposlenih tudi več kot 15 tisoč de-lavcev, kar je nekaj manj kot ena tretji-na vseh zaposlenih v gospodarstvu ob-čine.
V letošnjem letu se tudi v trgovini pozna splošno slabšanje gospodarske-ga stanja. Seveda pa se v trgovini stva-ri niso obrnile toliko na slabše kot v drugem gospodarstvu, zlasti v indu-strjji, kjer so zabeležili drastičen padec fizične proizvodnje, zgledno temu pa so tudi nekateri drugi kazalniki gospo-daijenja. Da trgovina pač vozi nekoli-ko bolje, gre pripisati njeni večji ela-stičnosti. V nestabilnih pogojih gospo-darjenja, ob hitro menjajoči se gospo-darski zakonodaji, se trgovina hitreje odziva na vse te spremembe. Vseka-kor je očitno, da je trgovina v zadnjem času pokazala precej prizadevnosti in inventivnosti pri iskanju novih poti do kupca, kar ji je pomagalo k boljšim gospodarskim rezultatom.
Ni pa gospodarska slika v vseh delih trgovine enako ugodna. Tako zunanja trgovina v večini gospodarskih kazal-cev dosega kar opazno boljše rezultate od notranje trgovine, v okviru notra-nje trgovine pa spet bistveno bolje sto-
ji veleprodaja v primerjavi z malopro-dajo. Vendar pa tudi v okviru najslab-še stoječe maloprodaje najdemo nekaj svetlih izjem, ki kažejo na to, da so se v nekaterih OZD uspeli, s kakovost-nejšim delom in prestrukturiranjem ponudbe dvigniti nad prevladujoče re-zultate. S takimi dosežki se lahko poh-valijo predvsem nekatere organizacije, ki se ukvarjajo s tekstilno maloproda-jo (Tkanina, Volna, Manufaktura). Sklep, ki se ob tem ponuja, je, da go-spodarska uspešnost teh organizacij ni odvisna zgolj od (zunanjih) pogojev gospodarjerya, temveč prejkone od Ijudi, ki vodijo gospodaijenje.
V občinskem izvršnem svetu so od-ločeni nameniti razvoju trgovine v pri-hodnje še več skrbi. Ta skrb se najbolj nanaša na zagotavljanje ustreznih pro-storov za to dejavnost, kar je sicer v Centru najtežje rešljiv problem. Dej-stvo je, da bo treba v Centru napraviti še marsikak korak za izboljšanje strukture trgovinske ponudbe, velik pa je tudi interes za odpiranje novih trgovinskih lokalov. Zlasti je močan interes zasebne pobude na področju maloprodaje. Vsekakor bo ta še bolj aktualna v luči zakonskih sprememb, ki naj bi jih prinesla gospodarska re-forma. Ta naj bi vključila več zasebne pobude tudi na področja tistih delov drobne trgovine, kjer je do sedaj ni bilo.
Občinski izvršni svet bo močno pod-prl tudi načrte, kjer naj bi sodeloval tuji kapital. To naj bi po njegovem mnenju prispevalo k izboljšanju po-nudbe in k dvigu prodajne »tehnologi-je«. Trgovina naj bi tako tudi bolje opravljala funkcijo usmerjevalca pro-izvodnje.
V zvezi s prihodnostjo trgovine pa v izvršnem svetu izražajo dvome v »kakovost« novo predlaganih zakon-skih predlogov v zvezi s pogoji v brez-carinskih prodajalnah. V predlogu za dodatno obdavčitev vidijo namreč tr-pičen fiskalni ukrep, ki utegne spodre-zati korenine tej vrsti prodaje prav v času, ko so se pokazale z izvrstnimi poslovnimi dosežki. JANEZ KUKOVICA *
O vlogi in položaju trgovine v naši občini je tekla beseda tudi na seji občinskega komiteja ZKS, ki se je sestal 15. decembra. Zastavilo se je vprašanje nadaljnjega razvoja našega mesta: al» hočemo imeti mirne sose-ske, brez trgovinske, gostinske in dru-gih dejavnosti, ali pa hočemo imeti ži-vahno mesto z vrvežem vseh vrst. Ob-čani, stanovalci, očitno želijo imeti mir brez avtomobilov in odvečnih parki-rišč, trgovinski delavci in poslovneži pa brez prometa ne morejo delovati. Najbrž bomo morali, po mneiyu čla-nov komiteja, najti rešitev, ki bo zado-voljiva za vse. Res je tudi, da ne znamo ovrednotiti dragocenega prostora, ki ga imamo v središču mesta, in zato imamo na tem območju še vedno de-javnosti, ki tja ne sod^jo.
Po drugi strani pa tudi zelo težko sledimo zahtevam po daljšem obrato-valnem času trgovin, saj so marže, ki jih trgovci dobivajo za svoje delo tako nizke, da jim podaljševanje delovnega časa prinaša izgubo.
Na seji komiteja pa so dali vse priz-nai^je orgajiiztorjem trgovine na ob-močju Ljubljane, ki je zagotavljala več ali manj normalno preskrbo v tistih letih, ko je vladalo v vsej državi razme-roma veliko pomanjkanje določenih - vrst blaga.                                   N. I.