Leto XVII.
V Celju, dno 31. decembra 15HI7.
Štev. I-">2.
LrrdnlAlvo
je na Schlllerjevi cesti fit. :t. • - Dopise blagov kirati. rokopisi »e ne vračajo.
Izha|a trikrat nn teden, vnuk pnndel|ek, *r«'do in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo l'J kron. pol leta »'> krm. .'1 mesece krone. 7.a Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor zna>a poštnina. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kmn 50 vin. Nanočnina se pošilja upravniAtvu. plač«-Je ne vnaprej.
za iomtui«'
se plačuje od vsake pot.i-vrste po un vinarjev ia kokrat: za večje ins« .ato in mnogokratno in«eriranj« znaten popust.
Na starega ieta dan.
Danes, ko pošiljamo zadnjo številko tega letnika v svet. je čisto na mestu, da še enkrat (»ogledamo glavne dogodke minolega. burnega iu v mnogih obzirih pomembnega leta ter posnamemo glavne nauke, ki smo si jih pridobili v teh skušnjah in bojih.
Prvi važni dogodek t. I. je bila nstanovitev .Kmečke zveze" Ta politična organizacija je delo duhovniške stranke v obrambo posvetne moči in nadvlade duhovskega stanu nad našj vernim kiuetskim ljudstvom Duhovniški ustanovitelji »Kmečke zveze" zvito izkoristili geslo naše dobe. ki sinje: stanovska organizacija. Rekli so nevednemu ljudstvu, da je hočejo organizirati v politična in gospodarska društva ter je na ta način okrepiti in usposobiti za kulturni in gospodarski boj z naprednejšimi nemškimi sosedi in le dobro organiziranimi obrtniki in indnstrijelci. Postavili so pa .Kmečko zvezo ne na kmečko ampak na zagrizeno konfesioneluo stališče ter so le vpoprej izključili iz nje vsacega. o katerem bi kak žnpnik ali kaplan rekel, da ni veren katoličan, brez obzira na to. ali jc to res ali ne in brez najmanjšega obzira na to. ali je do-tičnik kmet in še tako vuet zagovornik stanovskih kmetskih koristi Kako maio so bile našim duhovniškim ustanoviteljem »Kmečke zveze" prave koristi slovenskega kmeta mar. nam priča tndi dejstvo, da so brezmiselno in brez vse kritike sprejeli program avstrijskih veleposestnikov pod vodstvom ktieza Anersperga iu drugih plemeuitaških, cerkvenih in iidovskih veleposestnikov in so z vso svojo zgovornostjo in z vso svojo duhovniško antoriteto našemu ubogemu kmetu vtepali v glavo, da je ta za veleposestnike prikrojeni program zanj, vbogo paro. kakor nalašč vstvarjen. Proglasili so tudi duhovniški ustanovitelji »Kmečke zveze", da bodo v parlamentu skupno postopali z agrarci drugih narodnosti, to se pojde za obrambo kmetskih koristi, kar je tudi čisto prav in v redu. Med temi agrarci so pa tudi odločno napredni poslanci, da celo protestantje so med Zvezarji, kateri doma izključujejo iz .stanovske" kmetske organizacije vsakega, kateri duhovnikom ni po volji. Na vse te notranje laži, na katerih sloni ta politična organizacija naših političnih duhovnikov je .Domovina" odločno in odkrito opozorila naše občinstvo in dokazala, da je tudi »Kmečka zveza", kakor vse. kar so duhovniki pri nas v zadnjem času vstvarili namenjena staliti v prvi vrsti povečanju politične moči in nadvlade duhovskega stanu nad našim kmetom in s tem tudi nad drugimi stanovi, s tem si je .Domovina" nakopala nepomirljivo sovraštvo vsega duhovstva, resnica naših trditev
se je pa ž»- tekom tega leta sijajno skazala.
Nedolgo po osnovanju -Kmečke zveze so se začela pogajanja za stvo-ritev »Narodnega sveta" za Spodnji štajer. .Narodni svet" bi imel biti korporacija. v kateri bi naj bili zastopani vsi stamvvV \>>. slo^: vse politične stranke, gospodarske in kul-turue organizacije štajerskih Slovencev. Naloga .Narodnega sveta" bi bila zastopati naše narodne, kulturne iu go-koristi proti vladi iu delel-jdboiu, oziroma proti našim ne-Si t sos«-(.m. Tak .Narodni svet" :tiajo' N«iu<! na češkem in alpinski Neme v Mariboru. Ti dve nemški korr orači ji v zvezi z nemškim mini-sterstvom. z nemškimi političnimi, strokovnimi in stanovskimi organizacijami tvorijo izborno ponemčevalno sredstvo zn vse slovenske dežele iu še posebno za Spodnje štajersko in Koroško. V nemških narodnih svetih so zastopane vse nemške stranke. Kaj bi bilo torej naravnejšega kakor da se tudi mi vborni Slovenci začnemo braniti in si skujemo enako obrambno orožje ? Dolgo se je govorilo o tem — letos bi naposled imel biti načrt izveden v dejanje. Voditelji duhovniške stranke so povabili zastopnike prvakov in .Narodne stranke" v Maribor na posvetovanje. Toda to je bil samo pesek v oči; dr. Korošec je že pred začetkom posvetovanja spisal za »Slov. Gosp.** poročilo o posvetovanju in ga dal celo natisniti, tako, da je to že naprej spisano poročilo dr. Kukovec zborovalcem v seji pokazal in s tem vsemu svetu jasno dokazal, da duhovniki in njih služabniki ne marajo delovati v nobeni korporaciji. katera ni popolnoma in brezpogojno pod njih oblastjo in poveljem, da duhovniška stranka trpi in podpira samo take organizacije in tako delo. katero služi v poveličanje duhovniškega vpliva in duhovniške oblasti, da pa ovira in onemogoči vsako združenje. katero bi bilo vsem stanovom in vsemu narodu jednako prospešno in koristno. Ker bi ga v .Narodnem svetu" duhovniki ne vladali, zato so dr. Korošec in drogovi razbili in onemogočili njega ustanovitev.
Prišle so državnozborake volitve. Škofje so izdali politične agitacijske spise, katerim so dali ime »Pastirski list" ter so morali duhovniki po vseh cerkvah te čisto politične članke brati in razlagati, kakor bi se šlo pri volitvah za vero — in kakor bi bili volilci za to na svetu, da bi z volilnim listkom v roki branili katolištvo. V tem smislu so tudi pridigali nedeljo za nedeljo raz vseh prižuic vsi duhovniki po Slovenskem ter navduševali ljudstvo naj gre v boj — za »verske svetinje". — Sedaj, ko so ti b«»ji za nami in se je razburjenost polegla, svetujem vsakemu, ki se ie vsedel na
limanice. naj malo pomisli in si odgo* vori na to h- vprašanje: <'e je bila vera v resnici v nevarnosti. kak«» naj je branijo gg. Pišek, Roškar. dr. Ben-Kovič? Koliko in kaj vedo ti gospodje več o naši veri. kak«ir vsak tlrug vo-lilcc? Kako so ti gospodje doka"")^ svoje katidištvo. da. svoje .. ' M tolištvo nego je ono drugih k.lndidatov v dejanju, v vsakdanjem" življenju s svojimi sosedi, s svojimi priji-...Jj; in sovražniki? Vsega tega. ti niso dokazali, ne morejo dokazati ti bodo nikdar dokazali, pač pa so obljubili duhovnikom, kateri so zanje agitirali na prižnicah in v spovednicah. v listih, na shodih in društvih, da jim bo«lo v zahvalo verno služili in glasovali za vsak zakon. ki bode na korist duhovskemu stanu in poveličanju duhovniške politične moči v občini, v deželi in državi. To obljubo tudi spolnjuje. Koristi ljudstva, koristi delajočih in trpečih slojev prebivalstva so jim deveta briga.
Kmetu so obljubljali pred volitvijo hribe in doline, zaklinjali so se, da bodo glasovali rajši za ločitev od Ogrske nego za našemu poljedeljstvu škodljivo nagodbo. Ker pa vodja kršč. socijalcev ni več mogel brzdati pože-Ijivosti svojih podpoveljnikov po mi-nisterskih službah, je kršč. socijalna stranka zatajila svoj prejšnji program: Pr«>č od Ogrske, vstopila je v vladno večino, vzela vlado v svoje zajetje in glasovala za nagodbo. Naši zvezarski poslanci so Sli slepo za njimi in storili isto ne vprašajoč se po tem ali bode nagodba nam na korist ali na škodo. Nemški agrarci pa so ostali zvesti svoji obljcbi in so glasovali proti nagodbi.
Ko se je v parlamentu razpravljalo o podraževanju živil in se je od vlade zahtevalo, naj stori vse potrebno, da te neznosne zlorabe vsaj omeji, so ti prijatelji »ubogega kmeta" skromno molčali. Ko se je glasovalo o znižanju davka na sladkor, ni bilo nikogar v zbornici; rekli so, da so bili v raznih ministerstvih. da privatnim potom iz-poslujejo podpore in olajšave svojim volilcem; pozabili so samo na to malenkost. da se je glasovalo pozno zvečer, ko že ni bilo nikogar več v ministerstvih. ki bi bil mogel te podpore in olajšave s privatnim potom dovoliti, pač pa so bili zvezarski gospodje na privatnih zabavah — mesto na svojem mestu v parlamentu.
Tako branijo izvoljenci naše gospodarske koristi.
V tožbi dr. .Janko S«>rneca proti dr. Benkoviču je dal g. Fr. Wi!tschnig na zapisnik, da so Nemci v Hrastniku glasovali za dr. Benkoviča in proti kandidatu »Narodne stranke" Roš-u.
Dr. B«-nkovič je bil izvoljen s pomočjo nemških glasov — in ti gospodje vedne in vedno trde, da so oni edini
branitelji naših narodnih koristi m očitajo »Narodni stranki . da s*- ona veže z nemšktitarji. Sedaj je sodno dokazano, da je nasprotno resnica in da celo molče, ako se snujejo na naši ■mlji nei- Ske šole. «la le za nje gla-. ,ejo. pa je vse v redu!
Tako branijo nase »narodne sv«--tinje".
Kako bran;jo naše »verske sve-tinje". naj pa svobodno sami povedo, če jim je samim kaj znano o tem. mi o tem nismo nikdar nič slišali.
V volilni borbi sta duhovniška lista »Slovenec" in »Slov Gospodar" proglasila načelo, da deželni odbornik ne zme biti hkratu tudi državni poslanec, ker mora posvetiti vso svojo moč deželnemu odborništvu To načelo smo spoznali za dobro tudi mi in smo je branili in ubranili proti Zvezarjem tudi pozneje, ko so je oni sami, kakor vse, kar so kedaj dobrega izrekli, zatajili. V olji volitvi je bil izvoljen vsled tega kandidat .Narode.- stranke", in je s tem dana prof. Robiču prilika, da se ves posveti svoji nalogi kot delelni odbornik.
.Domovina" se jc bojevala za načelo — in ne proti osebi prof. Robiča — to smo že večkrat povedali in dan«*s ponavljamo, ker so Zvezarji potem sknšali prof. Robiča pregovoriti, da bi odložil deželno odborništvo, katero bi potem prešlo na nemškega namestnika in bi bila s tem Slovencem prizadeta velika škoda. To gospode ni motilo, naj narod škodo trpi, da se I« oni morejo maščevati. Prof. Robič je pa vso to nizkotnost duhovniške stranke spoznal in je storil to. kar bi vsak značajen mož v njegovem položaju moral storiti — ostal je na svojem mestu in gospodje so bili za jedno bla-mažo bogatejši.
Glede volitev v Mariboru je stavil odličen mariborski politik v .Domovini" predlog, naj slovenski volilci oddajo takoj pri prvi volitvi svoje glasove za soc. demokrati. .Domovina" je ta predlog podpirala in uspeh je bil za nas Slovence izboren: nas največji sovražnik \Vastian je padel in Maribor zastopa Resel. Duhovniška stranka je postavila svojim kandidatom nekega kršč. soc. pasarja za kater«-ga je pa vjela, to bodi povedano mariborskim Slovencem na čast le malo glasov. Tako se nam je posrečilo tudi pri tej važni volitvi spodbiti in onemogočiti pogubonosni vpliv duhovniške stranke in dejanski dokazati, koliko je vredna pametna in razsodna politika.
Po zvršenih volitvah so gospodje nadaljevali svoje hujskanje na Dunaju in se odcepili od drugih slovenskih, hrvatskih in srbskih poslancev.
To se pravi po njih delati razumno jugoslovansko politiko.
Kaj so ti gospodje počili po volitvah proti Plojn. je še vsem v živem
spomina. Z vso brezobzirnostjo, z vso brezvestnostjo. katere je z možna samo klerikalna brezmejna in nebrzdljiva sebičnost so se vrgli na tega mota. ker je imel pogum, upreti se njih komandi in hoditi po oni poti. ki jo je spoznal za boljšo in naši politiki pro-spešnejšo Hoteli so spodkopati njegovo osebno čast in njegov ugled kot politik .Domovina" se je vrgla z vso odločnostjo v boj proti tej infamiji in dr. Ploj je svojim klevetnikom nadobro zavezal obrekljive jezike, da jim je kaj kmalu minilo veselje, nadaljevati svoje nizkotne napade. Tn pa tam Se spro-iijo kak surov, neotesan in neokusen dovtip — o .odkritjih" in podobnih stvareh so pa tihi. odkar vedo. da ima dr. Ploj zanesljive zapisnike o dr. šu-šteršičevanju barantanju za koroške iu spodnještajerske drtavnozborske mandate. Narod je na teh napadih na dr. Ploja spoznal vso moralno vrednost teh braniteljev naših .verskih svetinj". Na Plojevi čusti kot človek in politik ni ostalo madeža, najzaved-nejše slovenske občine so mu pa v zahvalo za njegovo delovanje kot poslanec. podelile najvišjo čast. katero more občina komu podeliti, izvolivše ga svojim častnim članom.
Tako. je končal tudi ta naš boj proti duhovniški stranki zmagoslavno, kakor mora vedno končati boj resnice proti laži in hinavstvu.
Ostane še en vzgled, kako deluje duhovniška stranka, ali duhovstvo za naše kulturne koristi.
Po škofa dr Napotnika protek-ciji je bil imenovan na mariborsko učiteljišče vadniški učitelj Majcen profesorjem. vkljub temu. da je za to mesto prosil tudi akademično izobražen in izborno kvalificiran slovenski kandidat škof je za svojega ljubljenca zastavil ves svoj vpliv in z njim prodrl
Posledica je bil štrajk učiteljišč -nikov z vsemi žalostnimi posledicami za uboge upornike, kakor ho to zguba štipendij, zguba jednega leta itd. Pa to še ni vse. mogoče je celo. da zgubimo mi Slovenci to profesorsko mesto, ki je do sedaj vedno v naših rokah in da je dobe Nemci. To škofa dr. Napotnika ne bode bolelo — rajše Nemec, kakor napredni ali vsaj naprednosti sumen Slovenec!
To je le kratka bilanca najglav-nejših dogodkov letošnjega leta. .Domovina" se je borila proti temu si-stemu notranje in vnanje laži in lai-njivosti z vso odločnostjo in je dosegla v tem boju precej prav znatnih uspehov. V tem boju bode ustrajala tudi v bodočem letu in vabi vse dobromisleče na sodelovanje s peresom, naročnino in širjenjem smisla za dostojnost, poštenost in pravičnost proti hinavstvu, laži in zavratnoRti naših nasprotnikov!
Politični pregled.
Domače dežele.
Na shodu nemških obrambnih društev na Dnnaju se. bode razpravljalo tudi o načinu, kako hi se vsta-novil Nemški Ijndski svet za vse avstrijske Nemce. Ta Ijndski ali narodni svet bi razširil svoje delovanje na celo državo ter bi moral sloneti ua onih načelih, na katerih so bili vstvarjeni Narodni sveti v posamičnih deželah. Ta nova nemška politična korporacija bi imela namen zanesti nemške napadalne lin ne obrambne kakor Nemci pravijo) ideje v najširše vrste prebivalstva. V tem skupnem narodnem svetu bi morale biti zastopane vse stranke in vsi stanovi. Ni dvoma, da bodo energični in podjetni nemški politiki vstvarili to orgauizacijo, katera bode v njih rokah jako izdatno sred-
stvo, s katerim bodo iz vsake avstrijske vlade lahko izsilili vse. karkoli se jim bode Ijnbilo.
O velikih načrtih Heckove vlade je poročal „N. \V Tagblatt" Med temi načrti imenuje n* prvem mestu starostno in invMiditetno zavarovanje delavcev Zakonski načrt o tem predloži zbornici bodoče jeseni in nadja se. da stopi Avstrija z izvedbo tega velikega socialnopolitičnega dela v vrsto socialno-politično naprednejših držav, kakor ste Francija in Nemčija. To bi bila najlepša proslava vladarskega jubileja našega cesarja. Med ua-daljnimi projekti imenuje podržavljenje železnic, reformo železniških tarifov in reorganizacijo državnih železnic, pri čemer se bode gledalo v prvi vrsti na trgovsko službo, nadalje saniranje deželnih financ in rešitev narodnostnega vprašanja.
O rešitvi naroduostnega vprašanja se je izjavil poslanec Chiari, predsednik nemško-nacijonalne zveze na zelo zvit in zavit način. Chiari priznava potrebo rešitve te naloge, pravi pa. da ni mogoče rešiti narodnostnega vprašanja tako. da bi se vsaki avstrijski narodnosti dovolilo toliko pravic, da bi se lahko čisto neovirano razvijala kot samostalno narodno-politično bitje. Doseči se da po njegovem mnenja le toliko, da bodo narodnosti mirno ena poleg druge živele. Chiari predlaga narodno avtonomijo (v nemškem smislu) ter priporoča narodno - tederalistično državno centralistično politiko. Kulturno življenje naj si upravlja vsak narod sam. na politično upravo pa hoče zavarovati Nemcem vse one privilegije. katere vživajo dosedaj. Mesto nemškega državnega jezika zahteva Chiari nemščino kol poslovni jezik državne uprave in hoče. da se izvede na Češkem začeta delitev oblastev in korporacij v nemške in češke udi drugod, da se vpeljejo narodnostni katastri kakor na Moravskem i. t. d. — Prof. Masaryk je napisal o nemško-češki spravi in o češkem vpra&nju članek, ki ga je priobčil „(''as" in tudi „Neue Kr. Pr." v božični Stevilki. V tem članku pravi Masarvk Geslo: Centralizacija in avtonomija, v katerega nasprotju se zgošča češki boj in posebno še jezikovni spor. ima le v toliko dober smisel, ako hočemo s tem reči. da sta dosedanja centralizacija in avtonomija nezadostni. Organična država ne more biti brez centralizacije, ne more biti brez avtonomije; v kolikor se pa jezikovno vprašanje tiče teh dveh risov vsega krepkega in zdravega državnega življenja, treba vedno zopet in zopet povdarjati. da je jezikovno vprašanje za celo državo v prvi vrati npravno vprašanje. Jezikovno vprašanje se da rešiti samo v okvirju upravne reforme, izvedene v smislu zahtev naše dobe. Iz tega izvajam kot naravno posledico za vsa voljena zastopstva demokratično načelo: splošna volilna p r a v i <f a z r a z m e r n i m zastopstvom. (Obramba manjšin).
Svoj članek končuje Masarvk v protislovji s Chiarijem: Tako N e in e c kakor (*' • h mora staviti to najvišjo zahtevo:da bi država svojim narodnostim dalamož-n o s t in pogoje, da bodo mogli živeti polno življenje. Avstrija mora končno izvajati pozitivno narodnostno politiko."
Madžaronska stranka na Hrvatskem je imela 28. t. m. v Zagrebu shod, na katerem j« ban Kokodczay > razvil svoj program. Madžaroni so se
z Rakodczajrem pogodili: aprejeli so njegov program ter pojdejo z njim v volilni boj. To ni posebno modro in jim bode samo na škodo, kajti Ra-kodezav je v celi deželi tako na slabem glasa in tako obsovražen. da bodo .unionisti" v volilnem boju prav gotovo pogoreli — ako jim vsemogočni bajoneti ne izvojujejo mandatov, kar je pa pričakovati.
Vnanje driave.
Rusija. Najnovejši zločin ruske vlade je konfiskacija poljske Šolske matice carstva Poljskega. Ta šolska matica je imela 781 podružnic r 120 tisoč člani, kateri so zložili na leto en miljon rabljev za poljske šole. Poljska šolska matica je zahtevala naj se ji dovoli, odpreti 1 247 šol. dovolilo se jih je le 651. v katere je zahajalo :»6 tisoč otrok. Nedavno je car Nikolaj II. zadal Poljakom hud udarec s tem. da jim je z novim volilnim redom vzel dve tretjini poslancev. Sedaj je pri-zadjal njegov slnga Skallon. varšavski guverner. Poljakom kulturno rano, s tem da je z enim samim podpisom uničil 651 šol in 36 tisočem poljskih otrok o'vzel šolski pouk v materinskem jeziku. To ae je pa zgodilo tako le: Nedavno je bil v Varšavi glavni zbor šolske matice. Dne 12. decembra je naložil Skallon Matici :<ooo rabljev globe vsled pritožbe nemškega konzula, da so ae shoda v dele ž i I i t r i j e P o I j a k i sPoznan j-skega. Štiri dni kasneje je isti Skallon vstavil delovanje šolske Matice. Vse to se je zgodilo na teljo in uslugo pruske vlade, katera pripravlja one zloglasne protipoljske zakonske predloge v pruskem deželnem zboru, ki so vzbndili ogorčenje in stud vsega civilizovanega sveta. Praska vlada in vlada .belega carja" ste vredni posestrimi in ste s podobnimi zločinskimi atentati na poljski narod pred svetom dokazali, da jim ni mar ne zakon ne pravičnost Zločin raske vlade je pa z rusko narodnega stališča tem večji, ser je s tem prizadeta ogromna škoda tudi ideji ruske države. Raski Poljaki so se bili ie v toliko sprijaznili s svojo usodo, da so si prizadevali pridobiti si v mejah ruske države in kot del neraz-deljive raske države nekoliko narodne ravnopravnosti in avtonomije. Ruski narod je a temi prizadevanji poljskega naroda simpatiziral in sprijaznenje največjih dveh slovanskih narodov je bilo Že prav lepo tpeljano. Sedaj po teh dogodkih je vse zopet pokvarjeno. Nadjati se je le. du bodo Poljaki pripisovali ta zločin raski vladi, ki istotako tlači raski. kakor poljski narod, in ne roškemu narodu, kateri ta barbarizem oživljajočega se carizma istotako obsoja, kakor oni sami.	•
Kina. Vlada je izdala proglas, v katerem pravi, da uvede v Kini ustavo. Dneva, kedaj se ima t) zgoditi, pa še ne m.rre določiti.
Dopisi.
C. kr. eodnija v Mariboru.
Človek bi mislil, da vladata pri naši sodniji najlepši red in sloga, kajti le malokdaj se najde v tem ali onem časopisu kaka pritožba. Da pa temu ni tako. za to preskrbi že naš pisarniški predstojnik Franc \Vresounig (ali kakor se je nekdaj pisal, predno je nosil vojaško suknjo. Brezovuik). Mož. ki se je po svojem mnenju dovolj izobrazil v teku 12 vojaških let ter si srečno priboril uradniški certifikat. Se vedno misli, da je c. kr. sodnija kaka vojašnica in njegovi podložui „rekruti". Ker mu njegovo »stranmi" - nemštvo. katero pokaže ob vsaki priliki, še
vedno ni prineslo zaželjenega zaslužnega križca, nastopil je v ta namen drago pot. Pomagati je pričel d.-favi varčiti in to pri razsvetljavi. Sklical je avoje sluge rekrate ter jim ukazal, seveda po vojaško, da ne smejo tratiti toliko razsvetljave po nepotrebnem, dovolj je. če gori na vsakih stopnicah le po jedna leč Ker pa imamo pri našem sodišču že postarne svetnike, ki jih tupatam zraven dragih slabosti tudi oči nadleg-jejo. zače* so ti z obstrakcijo. boječ se. da si ne bi pri tej borni luči še nazadnje nog pobili. In gospod predstojnik so morali z žalostjo in gnevom v srca preklicati svoj ..befebl". Nič ne de, če tukaj ne gre. mora pa iti pri vodi. si misli brihtna glavica Drago jutro na vse zgodaj se takoj zatrobi .Vergatterang". iu povolje se glasi: voda za snažen je se ne sme več v prihodnje jemati pri vodovodu, ampak nositi iz studenca ua dvorišču jetniš-niče, ker se je iz vodovoda preveč porabi. Našim slugam pa je bile ua dvorišče v jetnišnico le malo predaleč, zato so raje opustili snaženje. Posledica tega je bila. da je dobil naš dični Franci namesto pohvale dolg nos. ker pisarne in hodniki takega urada vendar ne smejo biti tako umazani, kakor kje v kmečki gostilni. Tako so namreč rekli gospod „prezident~. Radovedni smo. kaj pride zdaj na vrsto.
Poglejmo še nekoliko v ekseku-cijski oddelek! Tukaj službuje približno že eno leto nek uradnik z imenom še hočemo za sedaj malo počakati — ki si misli, da mu bode tadi blažena nemščina pripomogla do hitrega avanzma. Ta gospod ima navado, da odgovarja na slovenska vprašanja principijelno nemški. Posebno rad dela to pri slovenskih odvetniških uradnikih Gospod kanrelist, ali ne veste, da že olika sama na sebi zahteva odgovor v istem jeziku, v katerem se je stavilo vprašanje, nota bene. če je dotičnik zmožen jezika, o čem pa pri vaa ne dvomimo, saj vas izdaja že vaše ime Premislite si to in odvadite se te neljube napake, drugače bi morali poseči po dragih pripomočkih
Kar se tiče dragih uradnikov, moramo reči, da se nahajajo pri naši sodniji tudi taki. ki se čntijo Slovence, a vendar si ne upajo pokazati tega javno. Zakaj pa ne? Če se vašim kolegom. ki se pri koncertih v mestnem vrtu — o dragih nemško-nacijonalnih prireditvah danes nočem govoriti — javno postavljajo s plavicami, nič ue zgodi, zakaj se potem vi tako bojite? Žalostne razmere, da je slovenski uradnik primoran se boriti za višje službeno mesto z zatajevanjem svoje narodnosti in pa a klečeplazenjem. Toliko za danes, prihodnjič na svidenje!
Slovenske novice.
Štajersko.
Današnja številka se je zaradi praznika In preobllega dela v tiskarni zakasnila.
Ob ednem naznanja upravnlštvo
.Domovine", da priloži današnji številki poštne položnice In prosi one e. naročnike, kateri se svoje naročnine niso poravnali, da blagovolijo to potom položnice storiti.
Prilagamo dauašnji številki vabilo na rKmetovalca" ter ta izborni gospodarski list toplo priporočamo.
— »Dijaški kuhinji v Celju" so darovali mesto venca na grob pokojnega gospoda Janeza Venceslava Pe-tričeka in sicer: gospod Franc Hrašo-vec, c. kr. okrajni sodnik v pok. lo K in rodbini Sigiuunda NVeudler in Josi-pina Deutsch 10 K. skupaj 20 K
Dijaška kukUU* ' (>,-iu- V
izkazu letošnjih dobrotnikov /.a _I>i-jaško kuhinjo" sta m- izpo*»'lJ» |>o ne-Ijnbi pomoti dva darovatelja in sicer: Gospod dr. M. Vovšek. «' kr *«>doijski nadsvetmk v Maribora iu bivši državni poslauec K in u' 1,1 •'oro Hraiovec. odvetnik v Celju in deietoi poslanec 32 kron. — Tolik« v blagohotno na-/nanje.
!'rof. Jo* Kožuh
piedsednik.
V odkup novoletnih voščil je daroval go"<P- Ljndevit Purlani. urednik 2 K ua korist Ciril-Metodove (.'ružbe.
—	Češki oddelek uarodne godbe
v Celju koncertira na Novega leta dan v -Skalni kleti". Začetek ob 4. nri popoldne. Vstop prost. Koucert obsegu večinoma nove komade zatorej pričakujemo oi»ilne udeležbe.
Trgovina z mešanim blagom v lepem kraju (letovišču 1 na Spoaujem štajerskem je na prodaj. Hiša je dvonadstropna in s stanovanji pripravnimi za letoviščarje. 1'riduemu in značajne-mu trgovcu nudi se prilika si vstvariti lepo prihodnjo«!. Pojasnila daje .Slov. trg. društvo v Celju".
—	.Vrednosti ua celjski pošti Večkrat ae zgodi, da pošlje celjska pošta pisma in posebno časnike, naslovljene v Maribor — v Mozirje. Ali je mesto Maribor in trg Mozirje isto?
- Sprejemanje pisem na eeljakl
pošti je zelo nedostatuo urejeuo. /a sprejemanje pisem iu brzojavk je določena ena sama uradnica. Dogodi se pa navadno vsako jutro, da prinašajo sluge od sodišča, glavarstva in drugih uradov cele kope pisem in pošiljatev. katere se priporočeno pošiljajo strankam. Pri pošti velja pravilo: Kdor pred pride, pred melje, kar je prav in v redu; samo gorje ti. ako je pred teboj uradni sluga s sto do dvesto uradnimi pismi! On je tndi stranka, kakor ti, ali prejemajoči uradnici je provzročil dela za 100 drugih strank, katere morajo potrpežljivo čakati, dokler so vsa uradna pisma sprejeta in odpravljena. To je siluo mučno za stranke iu poslujte uradnice, uervoz-nost zavlada uavadno ua eni in ua dragi strani Aalterja. kar gladkemu iu točnemu uradovanju gotovo ni na korist. In veuder bi bila pomoč kaj lahka. Uradui sluge naj bi uradna pisma iu uradne pošiljatve oddajali pri posebnem oknu pusebuemu uradniku, tako bi bil šalter prost za privatne stranke. Promet v Celji je že velik dovolj, da je ta reforma neobhodno potrebna.
—	Knjižnica ŠL Jurij ob Južni žel. Ud bor .Knjižnice" javlja s tem vsem svojim članom, da se je splošno sklenilo opustiti običajno razpošiljanje čestitk — vizitk za novo leto v okviru Št. .lurja. ter da se vsak član od tega sitnega pisanja in razpošiljanja odkupi pri .Knjižnici" za primerno vsotico Čestitanje prevzame na novega leta dau odbor .Knjižnice".
Za ta sklep so glanovale obitelji Nendl. Kartiu. dr. I pa vee. Šešerko, ('ernovšek. Sivka. Artiuau, Jelovšek. Kavčič, Uršič. Dobovišek, .Veli. Dedek kakor vsi samci in drugi
Obenem vabi odbor k obilni udeležbi na Silvestrov večer v gostilni g. Alojzija Nendla. Uprizorili se boste •j šaloigri in sicer 1 .Napoleonov sa-movar". 7 oseb. 2. .Zaljubljeni gospod papa". 4 osebe. Nato se vrši petje in pričakovanje novega leta — Vstopnina prosta. Začetek ob m. uri zvečer.
Odbor.
—	Iz Brežic. Za svoj 4 sokolski ples razp<1H|al je Brežiški sokol že vabila Slavno občinstvo prosimo, da se' oglasi pri odbora, ako hi kedo pomoloma ue bil povabljeu
~ Razglas f. kr. finančnega deželnega ravnateljem <a Štajersko v (ir-dcu 1 (jne 22. decembra li»7
34426. v zadeti obrokov za vpla-
I čilo neposrednih davkov v I. četrtletju 1908. Tekom 1 četrtletja 190* postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih
I.	Zemljiški, hišno-razredni iu hišno-uajemninski davek ter 5-odstotui davek od uajemniue onih poslopij, ki so prosta hišno-najemuinskega davka in sicer:
1	mesečni obrok dne 31.jan. 1908.
2	-	89. feb. 1908.
3	-	31. marca ..
II.	Občna pridohnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu polaganju računov:
1. četrtletni obrok dne 31. jannarja 1908.
Ako se uavedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od drtavuih davkov, ampak v zmislu postave z dnr 15. januarja 1904 leta del zak štev. 17 tndi od deželnih doklad. če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zatnudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1*3 vin. in se morajo izračnniti ter z davki vred plačati od dne. ki sledi zgorej naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti.
Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladam: in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja.
len*! I. r.
—	Sevnlškl Slovenel, v braluem
diuštvu zbrani, so se s prispevki za družbo sv. Cirila iu Metoda odkunili novoletnih voščil.
—	U Središča. Pol leta je že miuilo. odkar so listi poročali, da je središki občinski odbor sklenil otvoriti javno ljudsko knjižnico. Toda kakor da zdaj vse kaže. so se gospodje zadovoljili z lepim sklepom, a izvršitev še baje lahko čaka. Bralno društvo ima lepo knjižnico in kazalo bi. da bi se la spremenila v javno ter se s stalno letno podporo občinskega odbora tako dopolnjevala, da bi ustrezala vsestranskim namenom Trg. kakor je Središče, bi moral imeti že davno veliko iu dobro ljudsko knjižnico.
—	Gospodom poverjenikom .Matice Hrvatske"*. Čas je. poslati članarino. V dobi. ko se na vseh poljih preporaja jugoslovanska misel, ue bi smelo biti izobraženega Slovenca, ki bi ne imel hrvatskih knjig, in to tako po ceni (3 kronel. kakor so baš Matične kujige. Letos izide pri Matici Hrvatski zbirka slovenskih povesti in novel (od Cankarja); na to knjigo je zlasti opozoriti profesorje slovenščine oz. srednješolsko mladino Raz« n tega dobimo med drugim veliko ilustrirano delo: *Zrinj Nkl-Krankopaa*ka" slava ter ..Hrvatsko Kolo" s par izvirnimi in obširnimi članki o Slovencih.
—	Od Sv. Andraža v Slovenskih gor. Pri volitvi župana so novoizvoljeni obč. odborniki volili e n o g I a s n o zagovornika slovenskih pravic pri višjih oblastvih g. Josipa Potočnika županom Vnetemu narodnemu županu priporočamo, da v bodoče vstrajno sledi vzgledom občine Kokarje v Sav. dol. kot je pričel — in slovenska reč ho zmagala!	.
Na zdar!
Iz ormoškega okraja. Podpore po 10 K. katere je namenil gVržavni posl. Ploj iz svojih počitniških dijet najrevnejšim posestnikom, so vzbudile muogo nezadovoljnosti. Dobili jih namreč niso v premnogih slučajih oni. ka-
teri bi jih bili v resnici potrebni temveč posestniki, ki so bili bolj po godu obč. odborom, oz. županu. Želeti je, du hi se pri skorajšnji razdelitvi državnih podpor postopalo pravičnejše.
—	Slovenjegraški občinski zastop je sklenil resolucijo, v kateri zahteva od svojega deželnega poslanca Lenka, naj se protivi vsaki izpremembi dež. volilnega reda.
Nesreča v planinah. Na božični praznik sta se podala nek Brezkofski in njegov prijatelj Beranek na pot na Schneeberg. Prišla sta do pol 6. zvečer na Kaiserstein ter sta hotela od tod na drugi vrh imenovan Klostenvappen. Megla je bila gosta. Beranek je šel naprej Breskofski za njim. Beranek začuje naenkrat klice ua pomoo. gre nazaj pa ne vidi iu ne opazi nič več. o prijatelju ni bilo ni sledu, zdrknil je čez skalovje v globočino. Beranek je šel do koče nazaj, da bi od tam šli iskat ponesrečenca. Radi megle je bilo to nemogoče. Našli so Breskofskega še le v petek o poludne mrtvega v Bocks-grabnu.
—	Proti podralenju in ena se
začenja že prebivalstvo na Zgornjem Štajerskem gibati ter prirejati shode. Prvi tak shod je bil včeraj v Gleis-doriu.
—	Volilni shodi deželnozbor-akega kandidata gospoda Jožefa Zdolška na praznik Novega leta: v l<aškem trgu ob 8. zjutraj, v Loki pri Zid. mostu ob pol 12. dop.. v Trbovljah ob 3. popoldne., v Hrastniku ob pol 6. popoldne.
—	Zdravnik dr. Knnst v Št Pavlo pri Preboldu je po poročilo zadnjega .Narodnega lista" izposloval pri zadnjih volitvah v okrajni zastop pooblastilo od baronice Hackelberg. on je baje tudi nagnil učitelja Sadnika da je volil z Nemci. Dr. Kanst je bil za svojih akademičnih let še Slovenec, celo predsednik .Triglava". Take narodne izdajice bi se moralo družabno popolnoma bojkotirati.
—	Narodno ..radikalen" gospod dr. Benkovič se pere sedaj radi svojih pogajaoj s hrastniškimi Nemci v .SI. Gosp." in .Slovencu-. Ker si je o njem naša javnost že ustvarila gotovo sodno, katere nam tu ui treba ponavljati, se nadalje na to čudno vneto pra ije ne oziramo. Samo toliko dostavimo: ako bodo naš narod .branili" taki .radikalci" z glasovito .Posavsko Stražo" in v Novem letu .Stražo" — bodemo kmalu na robu pogina.
—	Za nepotrebne duhovniške denarne zavode dela .Slov Gospodar" zlasti veliko reklamo z dozdevnimi .uapadi" .Domovine" na nje. Mi obso dimo, kar je z narodno gospodarskega stališča obsojanja vredno, o .napadih" pa ui govora. Kako se tu laže o nas. uaj kaže vzgled iz .Slov. Gospodurja" št. 59, stran 2. V notici .Celjska posojilnica" pravi resnicoljubni katoliški list. .da v jedni zadnjih številk (!) napad 1 nek člaukar ljudsko posojiluico v Celju", malo spodaj pa trdi v notici .Domovina", da se .celjski listi ne dotaknejo niti z besedo" kmečke klerikalne posojiluice v Celju. Prosimo, to se je zgodilo na eui in isti strani, celo v istem stolpiču. Ne vemo. ali peša 111 edink .Slov. Gosp." na spominu ali pa smatra svoje backe za preneumue. da bi to spoznali. In s takimi ljudmi, ki prav po otročji lažejo ter obreku-jejo, se morumo boriti na Spodnjem štajerskem!
Našel je zadnjo nedeljo popoldan na poti od Sv. Jožefa pri Cel)u do ine.st; iant Gradišnik iz Spod. Iludinje 320 K Izročil jih je celj policijskemu uradu.
—	Iz Šoštanja. Vsled huiskaiija uatpintnikov so mali vložniki ua uradue dni 27 iu 29. I m naskočili tukaiMio
Posojilnico z odpovedjo svojih vlog. Posojilnica j« torej prisiljena poslužiti se po pravilih pristoječih ji pravic, zahtevati odpoved, dočim je male vloge, katere se imajo na dan odpovedi takoj izplačati, tndi takoj izplačala.
Razširila se je hudobna vest. da je g. Ivan Vošujak napovedal kouknrz in da bode vsled tega tudi Posojilnica morala vstaviti izplačila.
Prva vest je zlobno izmišljena. neresnična, ravnotako so neresnične tudi druge vesti. katere bi utegnile škodovati edinole prosilcem posojil.
Razumno vodena posojilnica nima hranilnih vlog v svojih predalih uako-pičenib. izposojuje se marveč v svojem okraju večji del kmetom, od katerih bi rnoraia. ako bo trajal ta naskok (ran) še dalje, tirjati posojila nazaj, kar bi lahko povzročilo občni gospodaraki polom ali vsaj velike škode med domačimi kmeti.
Nasprotniki našega ljudstva posebno kmetskega stanu niso pomislili, kaj delajo z beganjem vlagateljev hranilnih vlog in s trošenjem laži. Ni jim mar. da s tem uničijo zopet le kmeta, kateri bi ne zamogel v sedanjem sla-em letnem času vrniti posojila in bi vsled tega kaj lahko prišel na kant.
—	Iz KnA. Kakor običajno, se je vršila tudi letos pri nas na dan Sv. Štefana veselica. Tokrat se je pa z zabavo spojilo tudi izobraževalno delo in se sklical od občine Smolnik gospodarski shod. ki je bil jako dobro obi-saan. Z vidnim zanimanjem je ljudstvo sledilo izvajanju gozdarskega nadko-misarja iz Maribora g. Zhubra plem. Okrog, ki je predaval o gozdarstvu, kot strokovnjak kar se tiče vsebine izborno. vendar govoril tako slabo slovenski. da je bila situacija močna za predavatelja, še bolj pa za poslušalce. Z veseljem pozdravljamo odlok namest-ništva, da se mora odslej zahtevati od gozdarskih uradnikov, da predavajo o svoji stroki med ljudstvom, ker bo na U način preprostemu ljudstvu dana prilika se informirati o tem ali onem gozdarskem vprašanju.
Po gospodarskem shodu se je vršila veselica, ki je združila domačine z mnogoštevilnimi gosti do pozne noči.
Leto 190H je prestopno leto; šteje v ce!em 301 delavnik. 52 nedelj in l:i praznikov. Zanimalo bo tudi marsikoga, da sta 5 krat nedelja in praznik skupaj, o prihodnjem Božiču celo trije.
—	Iz Huma pri Ormožu. Za nas ,<e soprazuik Sv. Janžu zmiraj pomem-heu dan: pravimo, da nesemo ta dan svoje vino h krstu. I<etos so se zbrali vinščaki k maši in vinskemu krstu s posebnim veseljem, saj je zrastla kapljica. kakršue ne pomnijo nu llumu niti starejši ljudje Iu še se je da tuintam dobiti posebno pri g. Martinu Vtičarju, ki ima najlepše, nekdaj dr. Murmajer-jeve lege na llumu in pri g poštnem kontrolorju Martinu vvru. Naš hribček bo kmalu ves ua novo zasajen želeti je le. da bi posestniki pridelali se večkrat tako kapljico kakor letos, tako da postane humčan biser ljutomerskih vin.
Iz Loprčic pri Ormožu. Posestnik Rakuša v Krčeh, kateri se je. kakor ste poročali, obstrelil. je na Boži«-uinrl Ustrelil se je radi prepira z ženo. ker mu ni bilo po volji, da je ta prodala uekaj litrov ajde in džola, da bi kupila zabelo, katere ni bilo pri hiši
Odkup novoletnih vošll. Ga
Terezina Svetčeva. soproga prvome*t-nikovega namestnika .Ciril - Metodove družbe" je nabrala kot odkup za novoletna vošila od litijskih rodoljubo v in rodoljubkinj lepo svoto .Vi kron ler jo
poslala drutbi sv «'irila in Motoda —
.Slava ji!
^Slutciitku delat »ko podporno društvo" v Olju op zarja svoje Nune na letni občni zbor due li. prosinca, ki ima biti zelo valen.
Shod »Kmečke «w" v Olju se je včeraj vrtil seveda v nemški gostilni, pri Rebeuscheggu V slovenske gostilne. oz. -Narodni dom" gospodje dr Korošec, dr Benkovič. Pišek »n drugi ue gredo. I/. Savinske doline, zlasti od Polzele je bilo precej mol. iz spodnjega, posebej še iz šmarskega in konjiškega okraja j«* Idla udeležba slaba Izid zborovanja je prinesel malo pifscUcčenje: duhovniki so (»ustavili svojim kaudidutoui kmeta Alojza Ter-glava. čisto neznanega iu nesposobnega človeka, o katerem živ krst ničesar ue ve. Saj še v domači občini ni vodil obč. volitev v boju proti Nemcem, temveč posestnik Korbar Ako si tam ni upal ničesar opraviti, kaj bode Se le v Gradcu! Mlakarja si gospodje niso upali kaudidirati. ker vedo koliko veljave ima podpredsednik .Kmečke zveze* ... On je dober le za agitacijo.
Da klerikalci ne upajo ua zmago kaže njih izjava, da je izid boja odvisen od prvega shoda: ako propadejo, propadejo tudi pri volitvi. kar s tako imenitnim kaudiilatom ue bo težavno. Govorilo se je tudi, da upajo dobiti iz krščausko-socijaloih kurzov dovolj raz-bijačev političnih shodov. Postavitev tejM .kandidata", s katerim upajo ujeti Saviučaue. je uujboljši dokaz shbosti /loglasue .Kmečke zveze".
Kranjsko.
.Slovenija" glasilo napredne ' trauke na Kranjskem je prenehala
izhajati.
—	Jed ur ga vlomilca pri trgovcu .lebnčiun v Ljubljani nekega Adam-*kega je prijela v Pragi policija Bil je pn .delu" z dvema tovarišema: hotel je oropati neko hišo. Adainskv je bil član triperesoe tatinske družbe, katera je vlomila tndi pri židovski tempeljski blagajni v Gradcu in pri davkariji v Cernovicah. Imen svojih tovarišev noče izdati, .lebačinu so takrat odnesli lo.oOO K.
—	/a proslavo Trubarjeve štl-riotoletnlre 1908 se je sestavil v Ljub-Ijaui poseben odbor, kateremu načelnje g dr. Zbašuik. rastni predsednik je g. Ivan Hribar, lupan ljubljanski.
—	Legar se je pojavil v vojašnici pešpolku št. 'Ji v Ljubljani.
Ribniška čitalnica ustanovi javno ljudsko knjižnico.
Nemško *olo otvorijo z Novim letom v Trbižu na Gorenjskem.
Koroiko.
Slovenska posojilnica v Borovljah bo začela poslovati ua Novo leto. Ker je borovška nemčurska posojilnica že čisto na knntu. bo pričela "b.vensAa posojilnica s poslovanjem v najugodnejšem času. ^elnuo obilo vspeha!
Podružnice Ciril • Metodove družbe ua Koroškem -'red nami leži koledar družbe sv. Cirila in Metoda za prestopno lete 1908. Iz imenika podružnice z izkazom poslanih doneskov v 11»06. letu posnamemo, da obstoja na Koroškom 18 podružue naše šolske družbe. Izmed teh I h podružnic jih v 190«. letu torej polovica ni poslala uikakšnib prispevkov. Med delavnimi podružuirami se je najbolj izkazal i podružnica /a Beljak in okolico z 26" K letnega doneska. Žalostno je, da je ravno ua Koroškem toliko nedelavnih podružnic Koroški Slovenci so ua šolskem polju najbolj potrebni podpore iu gotuvo bodo koristi uaše vdske družbe pod uovim vodstvom bolj de-
ležni uegn doslej. Zato je tembolj po-trebuo. da podružnice Ciril-Metodove družbe ua Koroškem /anaprej krepkeje in livahneje delujejo v korist slovenski koroški mladini, ostalim Slovencem, posebno onim. ki šolsko družbo s svojimi darovi vzdržujejo, pa v zahvalo in vspodhuio k iiadaljni požrtvovalnosti.
—	.. korose«-" Gospodje okoli .Mira" kar lajaio. tako občutljiv i jim stopa novi. za koroške Slovence že zdavnaj potrebui list .Korošec" na prste. S takim vikom in krikom pn novemn naprednemn listu ne bodo mogli škodovati. Prepričani smo. da dosežejo s tako grdim ruvanjem iu podtikaujem med koroškimi Slovenci ravno nasprotni uspeh: .Korošcu" bodo pridobili s tem največ časlilcev in prijateljev. Zato pa le tako naprej, gospoda okoli .Mira"; saj je že čas. da hi vam za veduo odklenkalo. Koroško politiko ste itak že dosti za vozili, povemo vam pa. da je vkljub Brejčevi kričavosti in vihravosti ter vkljub Podgorčevem klerikalnem tauatizmu v kranjske klerikalui tir ne boste privedli. V vrstah koroških Slovencev, kmetov iu delavcev, se že dani. da pa se bo še bolj zdanilo, k temu bodo pripomogli pravi prijatelji in zagovorniki koroških Slovencev Gospodje. ki eksperimentirate s koroškimi Slovenci že toliko in toliko let. pa pojte se prej ko slej solit tja. ml koder ste prišli. G. dr. Brejc na Kraujsko. g. msgr. Podgorc v vrsto nemških koroških klerikalcev in so-trudnikov klerikalnega Jvarntner Tag-blatta". Potem Se le bomo koroSki Slovenci mogli živeti pravo narodno življenje
Primorsko.
—	Klektrlčnl tok je ubil kletnega delavca Andreja I,avrenčiča iz Dobrega doba. Lavreuč.ič je delal v centrali elektrarne .Isonzo" (.Soča) v Konkah. nezgoda ga je zadela pri sna-žeuju Pokojnik zapušča vdovo in dva otroka.
Prijeli so v Voloski na Primorskem uekega poletnega postopača Kogoliča. kateri iiua na vesti več roparskih nmorov. Sodijo, da je on umoril Hjakarja Vidava v Trstu in se udeležil uiuora delovodje Cedolinija v Verdu pri Vrhniki.
V.njen tiuantni stražnik Albert V. je v Trstu v neki kavami v prepiru najprej napadel tovariš« s sabljo, potem pa je s puško vstreiil med nje. K sreči je šla kroglja skozi okuo. Stražniki so razburjenega Alberta prijeli, zvezali in dali zapeljati na opazovalnico za uinoholne.
—	Štrajk delavcev v Llo.vdovem arzenalu |e gednj tudi končan. Delavci so s«1 vrnili |>od dos» lanjimi okolišči-uami ua delo.
—	Vračanje iz Amerike V so-boto je prispelo s parnikotn .Laura" okolo 500 ljudi, ki se vračajo iz Amerike v staro domovino. Skoro vsi imajo tudi železniške listke na razne postaje na ogrskem. Humuuskem in Bolgarskem. Avstrijcev je med njim najmanj.
—	Stavka v l.lojdovein arse-nalu. Na delo se je vrnilo okolo 300 delavcev. Nu shodu delavcev N. D. O. dne 2«. t. m. je bilo sklenjeno vrniti se na delo. Ravnateljstvo Llovda je izjavilo, da vsprejme vse zopet, iz-vzeiiisi onih. katere je že pred štraj-kom odpustilo. Na shodu socij. dem delavstva je bilo pa sklenjeno stavko nadaljevati. Stavka je končana, vsi delavci so se vrnili oa delo.
Brzoplovnn zveza z Dalmacijo Ihj tekom prihodnjega leta znatno zboljšana. Llovd zgradi rekom 1908 I še dva brzoparnika .Gautsch" in .Hobenlohe". ki bodeta vozilu samo v
Dalmacijo in nazaj Tudi zveza z Benetkami bo rboljšau.1. Llo.vd bo tekom prihodnjega letn vozil po trikrat na teden po dnevu in štirikrat na teden po noči iz Trsta v Benetke. Do sedaj je vozil v Benetke vedno le po noči. tožnja bode trajala samo 3 do 4 ure; sedaj trajn po ti ur.
Tehniške drobtine.
—	I poraba vodnih hIL Leto za let .m raste potreba misliti na to. kako bi se nadomestilo parno moč s cenejšo vodno silo. kateri brezdvomno pripada bodočnost. Koliko je pn še v tem ozirn mogoče storiti, vidimo iz podatkov nadzornika vodnih stavb K. Matterna. po katerih sc uporablja v javnih elektrarnah: v severoamerikanski Uuiji 527.000 konjskih moči vodne sile. v Italiji 210.000, v Franciji 161.400. na švicarskem 133.30o. nn švedskem 71.000. na Nemškem Hl.oOO. v Avstriji pa še samo 16.000 konjskih moči. Kakor videti, stojimo v Avstriji, katera ima več vodnih moči nego kateiakoli druga država v Kvropi. šele ua začetku možnega izkoriščanja vodnih sil.
—	Prometna »rediva v Ameriki. Motorski voz zmagoslavno prodira v Ameriki. V glavnih ulicah ve-likih mest pojavlja se en zavod za avtomobile poleg drngega. V Novem Vorku tvorijo automobili že skoro polovico. v Chicagn četrt vseh vozil. Električne železnice ni z daleč ne zadoščajo prometu v Noveiu Vorku. ker se morajo boriti tudi s prevelikimi zaprekami po ulicah, vsled česar so nastale viseče železnice (Klevated). pred nekoliko leti tudi podzemske železnice (Subwoysi. Taka podjetja izvedejo takoj spočetka v velikanski meri ter imajo posebne tire za bližnje in daljne vožnje. V Chicugu so uedavuo izročili prometu podzemsko železnico, uamenjeno samo za prevažanje blaga. Pošiljatvc blaga z železniških postaj in iz luke na Mi-chiganskem jezeru se dovažajo naravnost v hiše. kar je seveda poulični promet znatuo olajšalo.
O velikanskih razmerah prometa v Ameriki si lahko napravimo sliko iz teh-le številk: Tekoiu drugega četrtletja 190« je. bilo prepeljanih 332 milijonov oseb. katere so voznino plačale, to je za 30 milijonov ali lo'/# več nego v istem četrtletju 19«>5. V enem samem dnevu aprila meseca je prepeljala .Medmestna brzoprouietua družba" 938.95» oseb. druga železniška družba je prepeljala euega samega dne maja meseca na svojih progah 1,846.538, druga zopet 2,129.264 potnikov.
t estne železuice v Novem Vorkn prepeljejo premerilo po 3.5&0.000 oseb na dau. Vsled tega se je vstanovii stalni mestni odbor, ki se bavi z rešitvijo vprašanja, kako bi mogle železuice zadostiti rastočim potrebam iu kako hi se moglo zaprečiti naravnost nečnveno prepopolnjevauje vseli vagonov. .leduotnn voznina je 5 centov (25 vinarjev). Za ta denar se voziš lahko v Novem Vorkn 37'.. angleških milj (nnd 56 km t v Filadeltiji 2« milj, dragod po 19 milj itd. Voduik m spre-; vodnik imata desetumo službo ter do-i bivata po 2 45 do 2 65 dolarjev (12'25 j do 13*25 Ki na dan.
Ceutralno ogrevauje ali kurjenje eelega mesta Nedavno so napravili v Locktortn v severnoameriški Uniji poskus kuriti iz ene centrale celo mesto. V ta nameu so sezidali centralo, kuteri daje vsaki r idbini potrebno vrelo vodo in paro za domačo porabo in obrt Do najvilje stopiuie razgreta parn se vodi po posebnih ceveh v vse hiše na « kilometrov v okrožju. Cevi so tako zgotovljeue. da dojde para na svoje mesto, zgubivši le neznaten del svoje toplote
Svetovne vesti.
Kop V Zagrebu so vlomili neznani tatovi v židovski tempelj in irprazuih vae nabiralnike.
Božično drevesce je baje prvi postavil v svoji hiši znani začetnik nemškega protestantizma Martin Luter
„Zeltu. /liani dunajski list ie prešel v klerikalne roke. Prevzel ga je konsorrij. kateremu stojita na čelu miuistra Gessmunu in KiH-nboch. Klen kalci in ueiuški nactjonalci bodo nadomestili s .Zeit" poginolo ..Deutsche Zeitung".
— Nov polk. Ustanovi se nanovo štajersko - koroški gorski topničarski polk.
Spomenik Napoleona III. v
MIlanu bodo odkrili 1909.1 obhajajoč 50 letnico osvoboditve Milana iu lx>m-bardije izpod avstrijske vlade Cesarju Napoleonu III. ki ima za to osvoboditev velike zasluge. |mstavijo na enem milanskih trgov velik spomenik.
Nemški cesar in cesarica poj-I deta marca meseca na otok Krf ter j bodeta stauovala v krasnem gradu . Achilleon. ki ga je Viljem II kupil | od dedičev pokojne avsti česat ice Kli-zabete.
Društvene vesti.
Dlletantje braluega društva v Sevnici priredijo v torek 31. grudna
1907 v dvorani g F. Simončiča 3. gle dališko predstavo: igralo se bo .Karlova tetka". burka v enem dejanju s petjem in .Srečno novo leto", šaloigra v enem dejanju s petjem. Nagovor, odstop taregn ter sijajni nastop ns-vegn leta. Med odmorom godba in prosta zabava Začetek točno ob 9. uri zvečer. Vstopnina Sedeži «0 v. stojišče 40 v. Vstopnice se dobivajo zvečer pri blagajni, ('isti dohodek je namenjen tukajšnji čitalnici. Za mnogoštevilui obisk vabi	odbor.
Književnost in umetnost.
Nova knjiga. Ravnokar je izšla knjiga Navodilo h kar t ogni ličnim o s n o v a m z 52 p o d o h a m i. sestavil prot. Kožuh. Izdala in založila .Zvezna trgovina v Celju" Kujiga ima 136 strani in obsega sledeče osnove I. Sanson-Klamsteed-ovo. 2.Ptolouiejevo.
Stožčevo. 4 Bonovo. .V Morsko, f, Tečajno. 7. Ilomolograflčno. m. Zvezdnato in 9. Glohnvo. »Ker je ta knjiga za razuiuevauje zemljevidov zelo važna, jo priporočamo ne samo strokovnjakom temuč sploh vsem ljubiteljem zern-Ijepisja.
Češki oddelek Nar. godbe priredi na Novega leta dan
KONCERT
v ..Skalni kleti" pri Celju.
Začetek ob 4. uri pop. Vstop proit. - Za mnogobrojen obisk se prosi!
Hranilnica in posojilnica v Gotovljah. pušta Žalec
«ibre*tnje od 1. januarja 190M napre; hranilne rlojre
po 5°lo
Uradni dan vsako nedeljo in in vsak četi tek dopoldne
Načelstvo.
Zahvala.
V«ia«ktaa iMrriutr*« dnuir. pri Si. liJnli t !U. aarirak M • tM« I. I. daro.all	<«rt. n.
Dr. J«t*f KmMioirrl, r. kr. 4pt. .od. 11 rt. [a drut.r.l pokrorltalj prt St. br urti • NI«, gor. 5 II (nt. Kini". aadaMMJ pri »adrata T HI«. aorirak U K. «•■•• ll,<.lf. m. pri »i. Iiinli » Hlar.gorlcak 2 K; Aatoa AaBprrl, po.rttl. •JO Ki Jol.f lil«, flatkl n»tt • kroa i J.iaf Ialiwrt,krr>rr, trirafrr drl. prUrU«. 3 kr...: t loj. Hrt., »tiar 1 »t r. I. i k, kalarla lirtkaao pH.rrno laktala. tar h-UBo imu »trojim podptirolri tn ^attlal« rl.noa) 'drmm la irwlo »uro lata.
I>rUMt*«tp'> »odHtiro.
s». Aadril t SI. »ar. tiar *-'. dar. 1907.
Pater Žarko Gregor Druiovič
tajalk.	aaMalk.
Izjava.
PodplMina preklicem a trm obdolžite« top> r Leopolda Repe a ar k a f Mozirju In ain daje« popolno realno ladotfcnje. T ■ oalrjo, 28. decembra 1907.
Aataalja Mlinar.
H- l_ll__<ell vstopiti » alotbo
IM K IIC Ji * meta ali na deiell
kot potenja ali im fM^l5n^pr»Tnar>ailo» ali blagovoljne dopUe aa uprainMto „ Donim Inr". 670
Bukove hlode
ii m dolge. 40—55 cm debele pri vrhu kupi po ugodni ceni M. (Jrizold, Račje pri Mariboru. „"",'
Srečni in veselo novo leto
ieli vsem svojim btviim gostom
t Jože Koštomaj.
tfn
Veselo te srečno
SttoVo leto Q
u 1» mja c. IMI SS
Srečno in veselo
83 novo leto 83
Celi nem -»<ijlm renj.'naročnikom
Jakob Križman
ntrimartki mojster f 4'eljn.
Srečno in veselo novo leto
vnem svojim naročnikom
! rodbina Rebek.
ii mešEfiteljei Kiji ii sofle i«
SJPečngin veselo ra qooo feto
ieli enem sinjim cenjenim obiskoivlcem Rudolf AnderwmJd
brirnki moj*trr Celje, Gratlca cesta iS.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim eenj. naročnikom
Martin Koliek,
čevljrski nister. Celje, finih c.ft
Srečno inueselo 88 nouo leto SS
Q3 /c I i vsem svojim CD «*■ rcnji itlni mroCii- »■*■ Q3 kom iodjrnialreni 00
m f r. Strupi m
J? trgovinu steklu In Sf LA porcelana v (elju.
Srečno in veselo novo leto
ieli vsem tvoji« cenj. odjemalcem
flnt. Kolenc
trgovina s špecerijskim bla- PB| j., gom in deželnimi pridelki v litji JU
GenaacKfinajoceuai
Srečno
in
veselo
novo leto
želi vsrm svojim cenj gostom
Restavracija Narodni dom v Celju.
novo leto
zeli stojim r. naročnikom
M Josip Hočevar
** (Vije, kolodt >ka ulicah


Veselo in srečno novo leto
žele vsem svojim cenj. naročnikom in odjemalcem
Zvezna podjetja: & tiskarna, trgovina in knjigoveznica.

■		■
	Veselo in srečno m novo leto &	
	ieli« vsem cenjeni« odjemalcem z vljudno proinje, ni ie zanaprej tako zvesti ostati, kakor te bode« tudi jaz potrudil po tvojik močeh vte« zahteva«, katero te bodo na mene ttavile, v vsakem oziru ustreči	
	R. STERMECKI S CELJE.	
■		■
Srečno in veselo
nov n lptftieli yseffl stoj1l-
11" ll/ 10IU cenj. odjemalcem
Fp Pnnnjb trgovina s špecerij 11. IGU111& skim blagom v Celju.


želita vsem svojim cenj. naročnikom in odjemalcem
Viljem in Matilda Pičli
fotogratični zaucd in modni satan w Celju.
SŠSŠlKIKilKIIKIBSŠSS
! h mMiM
■ iil'v 'lil 4 i f it tiU
A?	„„; T5Ctt Vri
M


V
;• ,.v > -	.J > rž
• r. iiinict r, j. gojilnice ua Lciu .
'	ov. ne ui!m < .initif jfnp	iO.
- J
.-..'cc, da rsnc'-'' 1 m'z: iikezsno jiMlor.,;-9, COSt !|10! B^iiljC.
-'II d®
Rastlinski »i ^ n
dsstllacfja e»HUIf
« Luiias £ Ho. 9 Celju. e
Jt/1-	v četrtek, dne
,	i iNt.w-.io n., ■ -4 ■ Ii
-i—ti*0-	hi.. i
	v '«.^ v> » p v/ •'/
	ttT'
Pinrjri • ii 'UI..
IO.II
zn<\nilo.
Slavnemu občinstvu uljiidno naznanjam. da liodem otvoril <lne to prosinca 1 908 v kurirju pri -letali t v hiši g. Tančiča) popolnoma novo uivjcno
SI
Ker so vse blago, kar ga je bilo v prejšnji trgovini pokupili drugi trgovci, še prav (»osebno opozarjam, da bode trgovina založena S samo novim in svežim blagom.
Zagotavljam najboljšo postrežbo, izredno nizke cene in pošteno no ro in vago. — Za mnogobrojen poset se priporočam velespoštovanjem
JSnčelsivc.
• / % W\ * \ ' « < v • « - . , > . v,.	v w w W
Savinski liker
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuSevaliSču na Dunaju.
tpgovec v fimopju pri Jeliah.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoCa kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
vnircMP vvcnuD • s«i«in»ki YlWlltl.Mll MrClUEiIl dolini, Štajersko.
P Nova vinska postava n| Cena 60 vinarje*, po poili 70 vinarjev. Znesek ee	plakata e v	Zvezni trgovini	688 H—8 v Celju	
				
				
				
				
n prave ruske, s znamko »ZVEZDA l balOSne9 PROVODNIK" priporoča SaS2SBSHS2SSSa5e5H5SSa52SE5ESE5ESSSHSESSSESBSES2S2S2SH52S2SHSSS2SSSZ.	P.	Kostič v	Celiu. 1	
	sasesEss			BSHSo
Jlustrouani narodni koledar" Mk xix.
Uredil m S prof. dr. fini. Dolar.
za leto
1908
je dobiti še nekaj komadov B Zvezni tiskarni v Oju. |
Cena: broširan k 1'—, elegantno v platno vezmi K 150, po pošti 20 vinarjev vet.
Karol lfanič, Celje, Narodni dom
Iznenadno znižane cene
Najnovejše svilene, l>ar-žunaste in volnene bluze.
Velika modna in manufaktuma trgovina. Perilno blago.
Modno in črno snkno za obleke v vseh kakovostih.
Namizne in posteljne garniture, odeje, za-stori in salonske garniture.
{.asliiit Konzorcij listu Domovina" Tisk društvu .Zvegua ti.kurila" v iVIm
V"V"rin tm-iliiik in lzda}nlelj l.jndevit Porlani