Poštnina plačana v gotovini Leto XIX. št. 43 MURSKA SOBOTA, 23 oktobra 1932 Cena številki 1 Din. Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. Od 1. julija doma 6 Din. več, v inozemstvo 12 Din. več. Doma se lehko v blagi plača. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo 1 uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4. Cena oglasov : Cela stran 800 Din., mali oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%. — Pošt. ček. pol. št. 11.806. Dr. Janez Ev. Krek. „Slovenci“, najbolšemi dnevniki v Jugoslaviji, kak priznavajo celo angleški listi, ob 60 letnici obstoja, prav iz srca častitajo naše — „NOVINE“ Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine ! Krek — dobrotnik naroda ! Naš narod ima može, ki stojijo visiko nad svojim Sasom kak istinski velikani dühá i srcá. Takši možjé so narodi proroki, voditelje, dobrotniki. V njih se je nábralo i pokázalo najbolše, ka narod premore, iz njihove delavnosti se vse to najbolše znova povrača nazaj v narod, da ga prekvasi, naj obrodi sad za vse čase . . . Človek, ki je dao vse svoje düševno i te lovno bogastvo za Slovence, je Janez Evangelist Krek. Letos 8. oktobra je minolo petnajset let od njegove nagle smrti. Vsa Slovenija se ga je spominala, tüdi Slovenska krajina se ga naj spomni, ár je njegov velki düh obimao tüdi njo i jo želo zdrüžiti z brati ! Evangelist Krek je takši velikan i takšega pomena za naš narod, da niti cela kniga nemre pravično popisati. Zato moremo na tom mesti samo na kraci poglednoti njegogovo živlenje i delo. Priporáčamo pa našim drüštvam, da si zimos dobro poglédnejo na svojih sestankaj Krekovo delo. Janez Ev. Krek se je narodo 27. novembra 1865. leta pri Sv. Gregori nad Sodražico na Dolenjskom kak sin vučitela. Oča njemi naskori mro, zato se je preselo z materjov v Selce nad Škofjo loko na Gorenjskom. Tü med lepimi bregami je preživlao svoje počitnice pri materi, ki je bila dobrotnica siromakov. V Ljubljani je opravo gimnazijo. Kazao je velke düševne zmožnosti, posebno bistrost i veselost. Lejko bi se odločo za dühovniški stan, ar je želo svoje živlenje darüvati preganjanim i trpečim. Gda je bio posvečeni, so ga poslali v Beč, gde je nadaljávao bogoslovno včenjé i postao doktor bogoslovja. Postano je profesor v ljubljanskom bogoslovji i začno svoje velko delo za lepšo prišestnost Slovencov. Prvo delo, ki se ga je poprijao, je bilo pisanje za katoličanske novine. Krek je bole kak rto drügi spoznao s svojim globokim znanjom i poznanjom svojega časa, da so novine tista pot, po šteroj prihaja v düšo lüdstvi vse dobro i slabo — po tom, kakše so novine ! Do konca svojega živlenja je pisao med vsakim, tüdi najvékšim delom neizmerno dosta člankov za novine. Poleg toga je pisao tüdi pripovisti, v šterih je kazao krivico, ki jo delajo ništerni, šteri majo bogastvo i moč. Skrb za kmeta i delavca — to je bio cil, ki si ga je postavo Krek ta delo svojega živlenja. I zaistino, tak je prekvaso vse slovensko politično, drüštveno, gospodarsko — vse živlenje, da je mimo njega i njegovoga dela ne mogeo iti nišče i ešče dugo nede mogeo. Vido je Krek, da se slovenskomi kmeti slabo godi. Bogatini, trgovci, krčmarje so posojüvali za visiki intereš siromakom peneze. Po Kranjskom so drli kmeta, da je bila strahota. Eden sam človek — Krek se je postavo proti vsem. Spoznao je, da je v zdrüženji moč i rešitev. Če se narod zdrüži, edino te lejko dosegne düševen i gospodarski napredek. Najprle je začno zbirati, dijaško mladino i s tem začno vzgajati pomočnike za velko delo, ki je čakalo njega i njegove prijatele. Z ednim pa je v malom začno to, ka je nadaljavao naskori v velkom — iz male drüžbe mladine je vzraslo po vsem Slovenskom mnogo gospodarskih i izobraževalnih drüštev — vse Krekovo delo. Najprle je osnovao katoliško delavsko drüštvo za delavke i prvo konsumno drüštvo, ki je delavcom skrbelo razmerno ceno vse živlenjske potreboče. Istočasno je začno drüžiti tüdi kmečko lüdstvo. Priporočao je ustunavlanje posojilnic, ki bi naj rešile kmete iz rok odiračov s tem, da bi dávale pósodo z malim interešom. Poprijao se je tüdi ustanavlanja zadrug, ki bi naj pomagale, da se kmet postavi na lastivne noge i sam odločüje svojo srečo. Dnes so po vsoj Sloveniji posojilnice i zadruge tak razširjene, da je to nekaj posebnoga — i vse to je bilo Krekovo delo ! Rano se je Krekovo poprijao politike, ar je vido, da trbe lüdstvo zagovarjati i braniti. Kak politika so ga spoštüvali tüdi njegovi neprijatelje, ar so vidili v njem poštenoga, nesebičnoga človeka. Meo je izreden govorniški dar, tak da je potegno za sebov lüdske množice i premagao nasprotnike. Njegovo politično delo je bilo ogromno, on je vodo dugo časa bivšo Slovensko ljudsko stranko. Višek njegovoga politič- noga dela pa je bila takzvana majska deklaracija, to je izjava, štero je 30. maja 1917. dr. Anton Korošec prečteo v bečkom parlamenti. Miseo za to izjavo je dao ravno Krek. Njena vsebina je bila ta : slovenski i hrvaški poslanci, zdrüženi v Jugoslovanskom klubi, želejo, da se ustanovi samostojna država Jugoslovanov, ki so živeli v Austriji i na Vogrskom. To je bio začetek naše države Jugoslavije! Zato ostane Krekovo ime za vsigdar zdrüženo z njenim postankom. Krek je bio goreči Slovan: znao je vse slovenske jezike, pri vsakoj priliki je navdüšavao lüdi za slovansko bratstvo. Vido je, da se Slovencom v Avstriji i na Vogrskom ne obeče nikaj dobroga, zato je želo, da se osamosvojijo i zdrüžijo z ostalimi jüžnimi Slovani v samostojno državo. Četüdi je bio že betežen, je glaso med narodom miseo na oslobojenje i zdrüženje, dočakao pa ga je ne. Ne samo po vsoj Sloveniji, tüdi na Horvaškom je hodo i gučao lüdstvi od samostojne Jugoslovanske države. Žmetno betežen se je povrno domo i 8. oktobra 1917. je pri svojem prijateli plebanoši v Št. Janži na Dolenjskom zavolo srčne kapi nagloma premino. Njegov sprévod je bio ogromen, gde so ga sprevodili k Šv. Križi v Ljubljani, gde káže lepi spomenik njegov grob : Dva orjaka stojita globoko sklonjeniva, potopleniva v žalost — podoba njegovoga naroda, ki je zgübo svojega velkoga sina i dobrotnika ravno te, gda bi njemi bio najbole potreben. Krek je bio izreden človek, kakšega smo Slovenci pred njim ešče ne meli i ga tüdi naskori ne dobimo. Preprosti dühovnik, ki je svojo zadnjo robačo i süknjo razdelo med siromake — je bio voditeo vsemi narodi. Množina je že napisanoga, kakši je bio Krek i ka je včino za nas — iz vsega toga neprestano čütimo, da je meo Velikansko moč nad lüdmi, da je znao vsakomi dati pravo reč, vsakomi včiniti dobroto. Krek je bio pun istinske lübezni do vseh siromakov. „Mož — dober kot vsakdanji krüh !“ je zapisao slovenski pesnik po njegovoj smrti. Želo je, dati najprle vsakšemi krüh i vse potrebno za živlenje A edino te rad sprejme düševno bogastvo znanje, edino te se naseli v njegovo düšo lübezen i pravičnost. Iz toga Krekovoga mišlenja so vzrasle neštevilne zadruge, posojilnice, delavske hižice v Ljubljani itd. Na toj podlagi gospodarskoga zbolšanja f osamosvojitve je zidao Krek prosvetno delo za düševni napredek slovenskoga lüd- 2 NOVINE 23 oktobra 1932. stva. Čas pred Krekom je ne dosta skrbo, da bi lüdstvo zvün šolskoga znanja kaj več zvedelo. Najme so bile ešče malo razširjene, knige ešče menje. Zdaj so se pa začnola ustanavlati prosvetna drüštva, ki so širila čüt i lübezen za vse lepo i dobro po Slovenskoj zemli. Kak politik je bio Krek vsigdar zastopnik slovenskoga lüdstva. Zahtevao je, naj pride do reči vsaki človek, naj se vsa uprava i vlada podredi haski naroda i vlada naj bo samo predstavnica parlamenta. Bio je neizprosen v boji za svoje mišlenje, neizprosen protivnik vsega, ka je bilo proti njegovomi narodi. Mi vsi vživlemo sad Krekovoga dela i düha. Zato smo dužni, da toga dühá pravičnosti i lübezni spoznavamo, po njem delamo, da ostane med našim narodom večen -- Krekov düh ! Politični pregled. V Mehiki se začenja novo preganjanje krščanstva. Papa je izdao okrožnico, v šteroj primerja položaj katoliške cerkve v Mehiki s preganjanji katoličanstva v Rusiji. Zato sv. oča zove katoličane v Mehiki, naj se zdrüžijo v kamiškoj akciji. Predsednik mehiške republike je nato naznano, da bo dao zapreti vse katoliške cerkve, če papa ne spremeni svojega stališča. Parlament je sprejeo resolucije, štera zahteva, da predsednik izžene z dežele papovoga odposlanca. V Mehiki se palik pripravla novi kulturni boj, šteri bode razmere v itak že razdrapani državi ešče bole poostro. Vogrska išče nemškoga prijatelstva. Vogrsko vlado je prevzeo bojni minister Gömbös, Bethlemov pristaš. Gömböš je izdao obširen gospodarski program, šteri naj pomaga siromaškomi vogrskomi kmeti. Vlada je sestavlena od mladih lüdi, šteri šo odločno proti trianonski pogodbi i za dobre odnošaje do Nemčije. Nova vlá- da se lejko smatra za zmago nemškoga pa italjanskoga vpliva nad francuskim. I zavolo toga se zna mednarodno-politični položaj v srednji Europi spremeniti. Volitve v Nemčiji. Dne 9 nov. voli nemški narod novi državni zbor. Nemški listi že zdaj pišejo, da vdeležba pri volitvaj ne bo velika, zato ka so to že v Nemčiji letos tretje volitve. Vsem ! Zapustivši svoje mesto kot primarij bolnice v Murski Soboti smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim vsem onim, ki so nd v dolgih letih mojega delovanja na čelu tega zavoda na katerikoli način pomagali pri ustvaritvi in razvitku naše bolnice. Zahvaliti se pa hočem tudi celokupnemu občinstvu, ki je v času ene cele generacije spremljalo moje delovanje z največjo pozornostjo in ga podpiralo v vsakem smislu. Kot primarij bolnice se poslavljam od občinstva, kot privatni zdravnik pa stojim tudi nadalje na razpolago vsem, in sicer od zdaj naprej ves dan. M Sobota, 12. oktobra 1932. Dr. ŠKRILEC MIHAL. Slovenska krajina. Slomškova proslava, ki se bo vršila po Martinovom tisto nedelo v Črensovcih, je dobila za govornika preč. g. Dr. Meško Jožefa iz Maribora. Naprej naznanjamo to, ka se v obilnoj meri vdeleži proslave posebno mladina, šteroj so g. Meško teliko skrbi i trüda posvetili. Plebanoški izpit je napravo g. Bakan Števan, črensovski kaplan. Čestitamo. — Marijini Listi za mesec oktober se zdaj razpošilajo. Jako lepi so. Dovršen je živlenjepis blažene Imelde. O kak lepo je to ! Potem od svete meše, istinska zgodba od najbole zapüščene purgatoriumske düše, lepe pesmi i drüge zgodbe. — Naročnikom v Franciji. Meseca julija je nekak poslao v tiskarno 39 Din. 50 par, meseca augusta pa 68 Din. 25 par. Ar imen nevemo, prosimo, naj javijo na upravo v M. Soboto, Križova 4, što je poslao to naročnino v tiskarno. Od banke naj zednim pošle potrdilo. — Bogojina je mela obisk. Pri večih hišaj je bilo pred par dnevi odnešeno več kokoši. To je zdaj že tretji slučaj v jeseni. Davčna uprava v Lendavi. Na naše uredništvo prihajajo pritožbe, da se godijo večkrat na davčnoj upravi nerednosti, zavolo šteri naših kmetje morejo preci časa žrtvovati. Prosimo, da se več kaj takšega ne dogaja. — Agitacija za „Novi čas.“ Nekši gospod je agitirao med našimi kmetskimi dečki za „Novi čas.“ Gda so njemi dečki povedali, da mi mamo že 19 let Novine, zakaj nam trbej ešče drügi list, je ne znao drügoga povedati, kak to, da so Novine že stare i so ne za denešnji čas. — Bogojina. Pred začetkom šole je bila premeščena gospodična učiteljica Rezika Bertoncelj v Turnišče i v Bogojini je ostalo njeno mesto prázno, zdaj je pa ministerski odlok, da je gospodična nazaj premeščena v Bogojino, gde v kratkom prevzeme svoje mesto. Vüpamo, da se bo med bogojančari tüdi v bodoče dobro počütila. Razglas. Na podlagi naredbe g. ministra pravde z dne 20. 9.1932, štev. 94836 in v smislu razpisa g. predsednika ministerskega sveta z dne 17. 9 1932 štev. 2037 se uvedejo pri podpisanem sodišču od 1. oktobra t. 1. naprej neprekinjeno uradne ure in sicer vsaki dan vštevši tudi soboto od 8 do 14. ure. Vložišče je odprto od 8 do 13 ure. Poveritve kot do sedaj. — Predstojništvo okrajnega sodišča v Dol. Lendavi, dne 1. oktobra 1932. Preds. 392.7/32-1. Janko Kersnik : Kmetska smrt. Ranocelnik je odhajajoč postal malo na stopnicah pod vežo in Anton mu je odštel plačilo. „Ne vem, bode li kaj z očetom ali ne! Umrli bodo skoro gotovo !“ je menil zdravnik in potegnil rameni kvišku. Hči je je na glas zajokala, sin Anton pa ni izpremenil lica, niti zinil besede. Pozno na večer je bilo, ko so stali vsi domačini okrog očetove postelje. Tudi par sosedov je bilo navzočih. „Nesreča, to je nesreča !“ je zmajeval z glavo sosed Češek. „Umrl boš, Planjavec — umrl — tega noben pader ne ozdravi.“ — Saj je tudi ta, naš tako dejal !“ je pritrdil Anton. Starec je čul te besede, pa niso mu bile strašne ; nasprotno — kakor tolažilo so mu zvenele.“ ,,Uh uh uh“ je zajecal ; ali to je bil le dušek telesnim bolečinam. Mati Planjavka je čepela na klopi pri peči, pa jokala ni več, edina hči je včasi še zaihtela. Mati je sosedu Češku pošepetala nekaj na tiho. „Planjavec — kaj — ko bi po možé poslal ? Dobro je, če človek uredi, kar e treba. Sterec se je ozrl z medlim očesom vanj. „Kaj praviš ?“ je dejal. To je bilo prvo vprašanje, prvi govor po duhovnikovem odhodu. „I po može pošiljamo — testament napravi !“ jé vpil Češek in poizkusil se nasmehniti. „Saj tako ni nič — Vse ni nič !“ je pristavil polagoma, pa nihče ni vedel, kaj ni nič ali kaj misli sosed s to besedo. „Katere pa hočete ?“ je vprašal Anton, ko oče ni odgovoril. „Češek je tu“ je rekel bolnik počasi ; „potem pa Bonček.“ „Še eden mora biti,“ je silil Češek, ki je bil izvedenec v takih stvareh. Planjavec je premišljal. „Kaj pa Kodre?“ Planjavec je molčé odmajal z glavo. „Tá je baba,“ je zinila hči. „No, pa — Mrtinkovec ?“ Bolnik je pritrdil kimajoč in pol ure pozneje so sedeli vsi trije sosedje v sobi in tlačili in vžigali svoje pipe. „Oh, oh, oh !“ je vzdihoval venomer Martinkovec in „umrl bode, umrl bode“ je trdil glasno Češek. „Kako pa bodeš, Planjavec ?“ je vprašal Bunček. „Uh uh-uh !“ je dejal ta in položil glavo po strahi proti zidu. Od domačinov je samo Planjavka ostala v sobi ; otroci in posli so bili šli vunkaj po opravkih, ki so jih kar izbrali. Nekoliko trenutkov je bilo tiho v sobi, le od lire poleg vrat se je čul enakomerni : „tik, tik, tik.“ Bolnik je prvi izpregovoril. „Zemljišče naj bode Antonovo,“ je dejal počasi in v dolgih odmorih, „drugim pa osemsto, Micki pa še kosilo in posteljo in skrinjo, če se omoži.“ „Torej bališče ? je vprašal Češek. „Ne samo posteljo, pa skrinjo!“ Potem so zopet vsi molčali. Pa pokopati me mora — z dvema gospodoma ! — „In za sv. maže?“ vpraša Bunček. „Sto goldinarjev za rimske maše, pa za cerkev tudi petdeset goldinarjev !“ „Pa za sedmino ?“ se je oglasil Mrtinkovec. „Tudi sedmino mora napraviti.“ „Kar reci — koliko!“ je silil Mrtinkovec, ki je že zdaj požiral sline v mislih, kako se bo jelo in pilo na sedmini. „Bo že vedel in bode vedel !“ je zavrnil bolnik, ki je govoril vse razločno, dasi pretrgano. Molčali so sedaj, akoravno jim je bilo vsem še nekaj na jeziku. In ker nihče sosedov ni zinil, se je oglasila Planjavka tam izza peči : „Kaj pa meni ?“ „Materi pa — doto, ki jo ima v zemijišču, te pa živež do smrti — pa — kot — pa — obleko.“ In drugega nič ?“ je zajavkala starka; „torej za to sem se trudila in delala kakor črna živina ?“ Spüstila se je v glasen jok. „Saj sem se jaz tudi !“ je vzdihnil Planjavec. „Da me hodo na stare dni oči hiše podili ! To sem prislüžila !“ je tarnala ženica. Pa nihče izmed mož ni imel razuma za njeno bolest. „Kaj pa dolgovi ?“ pravi Češek, „je mrmral bolnik. „Saj ve vsakdo zanj ! je mimral bolnik. „Cerkvi je tristo goldinarjev, na Juretovemu Pavlu za usnje petnajst gol- 23. oktobra 1932. NOVINE 3 — Širitelje, sobočkoga okraja naj pridejo dnes, 23. oktobra v Soboto v staro Martinišče, Križova 4 po velikoj božoj slüžbi. Velika boža slüžba se začne v farnoj cerkvi ob 10. Včasi po božoj slüžbi naj pridejo 1 prinesejo nabrano naročnino. Te dneve damo kalendar v tisk i moramo naročiti pa najprej plačati papir. Zato naberite i prinesite vso naročnino, ki ide do konca leta. — Novine bodo dnes tjeden velike. Gospod Vrednik neso bili en čas doma, zato smo davali samo 4 stranske. Odsehmao bodo pali večkrat osemstranske. —Tretjeredniški kongres v Črensovcih se je v najlepšem redi vršo dnes tjeden. Do osemsto lüdi je poslüšalo navdüšeno predgo g. Kolenc Franca, tajnika kat. akcije od žive vere sv. Frančiška 1 od njegove lübezni do siromakov. Po navuki se je vršo kongres v Našem Domi. Najprle je prešteto tajniško i blagajniško poročilo. To poročilo svedoči od živlenja v odbori za zidanje Dom sv. Frančiška. Lansko leto je sprejetih i odposlanih do 300 pisemskih edinic, darov je pa prišlo notri okroglo 88 jezero dinarov. Vso poštnino vsa leta plačüjejo naši listi. Vredni so zato tople podpore. 25 oralov krasnih šum je ižplačanih popolnoma, čistoga je pa ostalo letos jan. 1. ešče okroglo 182 jezero dinarov. Potom je predsednik pozdravo vse navzoče, njim prečteo od cerkvene oblasti potrjena pravila za postavlanje dobrodelnih kühinj, Doma sv. Frančiška i vseh od lübezni navdenjenih njegovih naprav, se je zvolo namesto betežnoga blagajnika Cigan Matjaša novi blagajnik Stanko Ivan iz Žižkov, za preglejüvača računov sta se pa zvolila Ferenčak Jožef iz Gomilice pa Špilak Jožef iz Brezovice, predsednik prosi vse navzoče, naj z vüpanjom do smilenoga Boga širijo miseo za postavitev doma siromákov, ar je to jako velika potreba. Zatem pa prosi g. Kolenc Franca, da obdrži svoj govor od dužnosti smilenja do siromakov. Gospod tajnik je v krasnih rečaj dokazao po navuki i zgledi samoga gospoda Jezuša Kristuša našo veliko dužnost lübezni i smilenja do siromakov. Z genlivimi zgledi je kazao na grozno nevolo, štera je dnesden na sveti i na tisto trdosrčnost, štera se ne gene nad njov. Opominao naš je, naj nikdar ne pravimo, če siromak pride knam: „pá“ je prišo. Te „pá“ mora mreti pri našoj hiši. Če nemamo kaj dati, dobro reč voščimo, pa je zadosta, a nikdar ne kažimo nevole nad prošniki. Te nesrečni „pá“ nam vzeme vso nebesko plačilo. Nazadnje je omeno zgled siromaškoga dečkeca, ki je za siromaške stariše proso neki milodar. Dobro oblečen gospod ga je za to lübezen grdo skregao. Dečkec je mirno i tužno odgovoro : „Gospod, zakaj ste tak trdi ?“ To tužno pitanje toga nedužnoga siromaškoga deteta je obsodba tistih trdili src, ki dnes tüdi samo sebe gledajo, svojega brata, trpečega bližnjega pa neščejo vpamet vzeti. Pa vrednost, štero majo, njim je Bog samo, na posódo dao pa i nesamo za nje, nego i za drügo deco svojo, za vse trpeče lüdi, ki so njim bratje. Lepi govor je do skuz geno poslüšalce, ki so po njem z popolnim zadovolstvom šli proti svojemi domi i netili v svojih srcaj še vekšo lubezen do bližnjega. V zagovor častitega moža Antona Martina Slomšeka. V smislu zakona o tisku prosim cenjeno uredništvo „Novin“, da blagovoli priobčiti v svojem listu naslednji popravek: Ni res, da bi jaz na občnem zboru „Zavednosti“ 29. avg. t. l. rekel „ka so Novine nikaj ne vredne zatogavolo, ar pišejo od Slomšeka“, kot so to Novine prinesle v št. 40. z dne 2. oktobra t. l. na prvi strani, pač pa je res, da sem rekel, da so Novine za nič zato, ker ne prinašajo člankov, ki bi se bavili z aktualnimi problemi naših ljudi. Navedel sem za primer da nikakor ni primerno, da Novine kot tedenski in 4 stranski list večkrat zaporedoma prinašajo dolge članke o Slomšeku, ko bi zadostoval en sam članek. Nikakor pa nisem trdil, da so Novine slabe zaradi tega. ker pišejo o res velikem možu Slomšeku. Nikdar nisem izjavil, da Novine tega ne bi smele priobčiti, kot se to trdi na koncu dotičnega članka. Na Dunaju, 4. oktobra 1932. Z odličnim spoštovanjem Titan Janez, medicinec. AGRARNE ZADEVE Agrarna in gospodarsko-podporna zadruga javla svojim kotrigam, ka bodo dnes tjeden posvečena Priloga Novin zadružništvi. Vsaka kotriga te zadruge naj do srede 10 vüre predpoldnom v Soboti na upravi Novin prek da, če ma kaj za oglašati v to številko. Kotrigam agrarne in gospodarsko-podporne zadruge brezplačno objavimo, če majo kaj za odajo ali želejo kaj küpili. Pošta. Horvat Marika, Veržej. Dao sam ti vse liste poslati. Povej g. prefekti, naj opotijo pismonoše, ka tebi dostavi, ne drugomi. Pošli mi pooblastilo, ka se tiste reči tam prek lejko odajo. Tak bo najbolše. Hribar Franc, Carieres est Ver-izžrebane srečke objavili. Kološa Štefan, Foneull. Kalendar dobite pred novim letom. Naročnina je plačana. Proda se posestvo z hišo i gospodarskim poslopjem 25 oralov zemlje, gorice, živina in poljsko orodje. Vse skupaj se proda takoj ! Podrobnosti se poizvejo pri IVAN ŠlLEC posestniku Spodnja Senarska p. Sv. Trojica v v Slovenskih goricah. 2 KLAVIR še v zelo dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Več se zve v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti. Dva gospoda želita stanovanje, če mogoče z vso oskrbo. — Ponudbe CIRIL. VAJT — Hotel Krona Murska Sobota. NERVOZNI PRERANO VMERAJO ! Ali ste opazili pri sebi čiravno samo tü pa tam štero od naslednjih znamenj bližajoče se živčne oslabelosti ? Hitro razburjenje, nerazpoloženje, drgetanje kotrig, nemirnost, bitje srca omedlevični napadi, tesnobnost, nespečnost, nemirne senje, neobčütlivost posameznik telovnih delov, plašlivost, razdraženost pri guči, šümenje, düh, poželenje po omamilih : tobaki, alkoholi, čaji, kavi, šümenje v vühah ali miglanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, mühavost, odpoved spomina ali guča, prevelka nagnjenost ali odvatnost. Če se pojavi pri vas štero od teh znamenj nervoznosti, edno bole ali pa več ob tistom časi, tu so Vaši živci istinsko oslableni i potrebüjejo okrepčila Ne püstite toga vrtnar, ar tomi lehko sledijo naskori resne smetnje düševnih zmožnosti kak nesmileni guč i nej navadna dela, hitra telovna prepelost i rana smrt. Vseedno, odked zvira Vaša živčna oslabelost, pozavlem Vas samo, da mi pišete. Drage vole Vam zobstonj i poštnine prosto odkrijem enostaven način, šteri Vam bo pripravo veselo iznenadenje. Mogoče ste že izdali za razna sredstva dosta penez, dosegnoli ste pa v najbolšem slučaji samo kratko trpéče zbogšanje. Vörvlite mi, ka poznam pravi način, kak trbe odpomočti slabosti Vaših živcov. Te način prinese zednim tüdi zbogšano razpoloženje, veselje do živlenja, moč i delazmožnost, kakpa, pisao mi je že ništerni, da ga je zevsema prerodo. To potrdjavlejo tüdi izjave zdravnikov. Stane Vas samo edna dopisnico. Pošlem Vam jako poučno knjigo popolnoma zobston. Či Vam je ne mogoče taki pisati, si shranite te oglas. Nabiralna pošta: EIHST PASTERNACER, Berlin 50 Michaelkirchplate no. 13. abt. 890. dinarjev in Gostinčarju polupeti goldinar na pijači.“ Sosedje so kimali ; za cerkveni dolg so znali vsi, za druga dva ne, ali vedeli so, da je to vse Planjavec je bil trden kmet. „Torej meni nič več ?“ je dejala mati še enkrat; — „Dosti bode imel plačüvanja !“ je mrmral Planjavec. „Kje bo jemal ?“ „To je moje plačilo ! Beračit in prosjačit pojdemo „Uh uh-uh!“ je zatulil bolnik naglas. Hči Mleka je stopila v sobo in skoro za njo še drugi ; poznali so, da je oporoka gotova. Planjavec je zopet v steno gledal. Mraz ga je jel izpreletovati polagoma, potem vedno silneje, da se je postelje tresla. „Umrl bodem !“ je rekel zdajci naglas in se krčevito skušal vzkloniti kvišku. „Luč, luč!“ je vpila dekla, „Molite, molite !“ je velel Bunček in mati Planjavka je pričela moliti na ves glas ; vsi so pokleknoli po tleh, samo Anton na klop ob peči. Preden so izmolili par očenašev za cvetne duše v vicah, je imel Planjavec vse zemeljske skrbi in bolečine za seboj. Ženske so jele jokati, moški pa so se razšli ma vse kraje . . . Zdaj živi Antonov rod na Planjavi ; trd in mehak, sirov in nežen, krepek in izdelan, samogolten in dobrosrčen, dober in slab — kakor si ga ogledaš. Pa kader mrjó ti ljudje — jaz sem jih že videl mreti — smrti se ne bojé ! (Konec.) 4 NOVINE 23 oktobra 1932. Dijaško polje Misli k letošnjemu pešizietu „Zavednosti.“ Precej časa smo ostali na vrhu hriba pri cerkvici sv. Trojice. Nikomur se ni mudilo naprej. Solnce je bilo že precej visoko nad nami, ko smo se končno vendarle zganili in se vrnili v župnišče. Tu nas je čakala malca. Zamašili smo si prazna mesta in potem smo se poslovili. Slovo je bilo težko, kajti človek se vedno nerad loči od dobrih ljudi in od kraja, kjer se mu dobro godi. — Č. g. dekanu Jeriču se na tem mestu prisrčno zahvaljujemo za vse nam izkazane dobrote. Če nas bo še kdaj usoda zanesla v tisti kraj, se bomo še oglasili pri Vas in sicer malo bolj zgodaj kot smo se ob tej priliki. No in naša falduga jo je z vojaškim korakom mahala po lendavski cesti in sicer v južno smer proti Muri. V župnišču so se nam pridružili še trije člani in tako je postala naša četa mogočnejša in glas naše pesmi veličastnejši. Peli smo kot truma angelov. Pa nismo samo peli ; tudi naša godala so prišla ob tej priložnosti do veljave bolj kot kdaj prej ali pozneje. Starejši Kebelečan je vihtel svoj lok po vijolini kot srednjeveški vitez sabljo in sviral je kot cigan. Tudi predsednik je pokazal na vijolini svojo muzikalično spretnost. Mlajši iz Kebele je brenkal na bisernico. Pridni in potrpežljivi Goričanec pa je enakomerno in krepko udarjal takt na bugaraji, pa še na brač je nekdo brenkal. Lahko si mislite, kakšna senzacija je bila to za lendavsko občinstvo, ki nima kadarkoli prilike videti in slišati takšne reči. Vse je hitelo na ulico pogledat, kaj se godi. Z odprtimi usti so poslušali ljudje naše petje in našo godbo. In ko smo jim zapeli svojo himno, so se mrko spogledali. Mnogi niso mogli verjeti, da je res, kar vidijo in slišijo. — — Mi pa smo peli in svirali, pa nam je šlo na smeh. Mlademu človek u, ki je še v svojem bistvu ne pokvarjen, ki se ne zna hliniti pred svetom, je pač težko zabraniti, da ne bi pred vsemi ljudmi zakričal tega, kar čuti v svojem srcu. Ne bi smel delati tako, ker svet sovraži resnico, zlasti danes. Ampak mlad človek je neizkušen in ne zna lagati. Zato se večkrat zgodi, da mlademu godcu na njegovi lastni glavi razbijejo gosli, ker je pač mlad in neizkušen ter svira resnico. Navdušenje v nas se dolgo ni poleglo. Šli smo že po cesti, ki vodi iz D. Lendave proti M. Središču in naš koncert še ni bil končan. Pevci so še peli in godci svirali. Bil je to res veličasten pohod iz D. Lendave, naj reče kdor kar hoče. (Dalje.) NEDELA po risalaj tridvajseta. Vu onom vremeni, Kda bi gučao Jezuš vnožini, ovo eden poglavar je pristopo i molo ga je govoréči : Gospodne, hči moja je zdaj mrla ; ali hodi i položi roko tvojo na njo i živela bode. I gori stánovši Jezuš nasledüvao je njega i vučenicke njegovi. I ovo ženska vu krvávom otoki bodoča dvanájset let, pristopila je odzajaj i doteknola se je krajme gvanta njegovoga. Ár je právila vu sebi : či se doteknem samo gvanta njegovoga, zdrava bodem. Obrnovši se pa Jezuš i njo vidévši, pravo je : vüpaj se hči : vera tvoja je tebé zdravo včinila. I ozdrávile je ženska od one vöre. I gda bi prišao Jezuš vu hižo poglavára i vido bi žvegláre i vnožino smečeno, velo je : odstopte ; ár je ne mrla deklička, nego spi. I osmijávali so se ž njega. I kda bi vövrženo bilo lüdstvo, notri je šo i prijao je njéno roko i gori je Stánola deklička. I vö je razišao té glás po vsoj tistoj zemli. (Mat. IX.) Kupim še nekaj vagonov jabolk Kanada (Parizarce) prvovrst- no blago od 3000 kg. naprej. Plačljivo pri prevzemu. Takojšnje ponudbe na naslov : DORE, Hotel Orel — Maribor. Ne. I. 144/32. 3. Prostovoljna javna dražba nepremičnine. Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti soba št. 19. se vrši v ponedeljek, dne 24. oktobra t. l. prostovoljna javna dražba nepremičnine polovice parcele št. 433 d. o. Murska Sobota (Kardošev vrt). Cela parcela meri 729 kv. sežnjev. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v M. Soboti, soba št. 19 med uradnimi urami. Okrajno sodišče v Murski Soboti odd. I.. dne 17. X. 1932. Dr. Šumenjak. Odaja lova ! Županstvo občine Beltinci naznanja, da se bo občinski lov oddal v zakup po javni dražbi dne 22. oktobra 1932 ob 15. uri v sobi občinske pisarne v Beltincih za dobo šest let. Beltinci, dne 15. oktobra 1932. PETERKA MARTIN, župan. NAZNANILO ! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se s svojo trgovino preselil na cerkveni trg v hišo g Batanič. Prosim cenj. občinstvo za nadaljnji obisk moje trgovine. S spoštovanjem NEMETHY ŠTEFAN, trgovec 2 z mešanim blagom v Dolnji Lendavi. Sühe gobe küpüje po: najbolšoj ceni. Pošlite vzorce i ponüdbe na Sever&Komp Ljubljana. Vabilo. Zadruga „TISKARNA SV. DRUŽINE V ČRENSOVCIH, z podružnico v M. SOBOTI r. z. z o. z “ vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršo v Črensovcih, dne 6. novembra v hiši št. 8. popoldne ob 3 s sledečim dnevnim redom : 1.) Volitev načelstva i nadzorstva; 2.) Sprememba pravil; 3) Slučajnosti. — Če bi te občni zbor ob določenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istini dnevnim re-dom novi občni zbor, ki sklepa valano ne gledoč na število navzočih članov. Nasilstvo. BLAGO ZA BLAGO BREZ PENEZ BLAGO ZA BLAGO Vse vrste poljedelske mašine sejalne, stanioreznice, reporeznice, Trijerje, Alfa kotle, vinske preše, mline za grozdje, motorje, mlatilnice itd. Nadalje vse vrste umetna gnojila kak : Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, nitrofoskal, cement, mašinska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah vedno v veliki zalogi. Za vso blago se vzeme tudi v zamenjeno vse vrste poljske pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir : i. t. d. Vsaki, ki si želi kupiti poljedelske stroje, ali sploh kako drugo blago, ki je zgoraj na-vedeno, njemu vzamem v račun poljske pridelke po najvišji dnevni ceni a blago njemu zaračunam po najnižji dnevni ceni, tak ima vsak interesent dvojni hasek. VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPODARSKIH STROJEV SAMO PRI ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj : Klekl Jožef. Urednik : Maučec Joško, akademik v M. Soboti.