-------*
r".
Naj Teč ji slovenski dnevnik I ^ v Združenih drž&*&h
Veli« za vse leto - . . 16.00 H
1 Ž
Za pol leto . . • . • $3.00
Nr
Za New York celo leto - $7 Za inozemstvo celo leto $7
GLAS NARODA
I *The largest Slovenian Daily fas' I	AeUnitadStata.
Inaed every day except Sunday!
Listislovenskih idelavcev y Ameriki,
0	tssueaev
1	i
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0KTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: COBTLANDT 070
NO. 115. — ŠTEV. 115.
NEW YORK, MONDAY, MAY 17, 1926. — PONDELJEK, 17. MAJA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
P1LSUDSK1 DIKTATOR POLJSKE
Načelniki poljske vlade so se vdali maršalu Pil-sudskemu, ki je postal s tem diktator. — Ko se je razkadil dim bitke, je Varsa "slovesno" pokopala svoje mrtve. — Predsednik poljske republike je resigniral.
VARŠAVA, Poljska, 16. maja. — Včeraj se je razkadil dim bitke. Meščani oblečeni v žalno obleko, so pokopali v javnem pogrebu neštete mrtve, ki so padli v državljanski vojni. Razvente-ga pa se nahaja na stotine ranjenih v javnih in privatnih bolnicah mesta.
Nad mestom vlada pokoj grobišča. Javna služba se vrši redno, z izjemo pouličnih kar, ki morajo čakati, da se popravi razdrte ceste.
Maršal Pilsudski je pričel organizirati civilne oblasti, in pri tem mu pomaga M. Rata j, predsednik poslanske zbornice. M. Jaroševski je bil imenovan komisarjem za notranje zadeve. Roman Knoll. prejšnji poljski poslanik v Moskvi, pa je bil imenovan komisarjem za zunanje zadeve.
Včeraj zvečer je bil stvorjen kabinet, kateremu načeluje profesor Kari Bartel kot ministrski predsednik. Maršal Pilsudski je prevzel mesto vojnega ministra. Novi kabinet bo danes zaprisežen.
Maršal Pilsudski namerava "stabilizirati" armado ter izvesti svoje odredbe na "ustaven" način. Rekel je, da hoče obdržati v Varšavi le zadostno število čet, da se zavaruje pred možno pro-tirevolucijo, katero organizirata v Poznanju generala Haller in Sikorski.
Od predvčerajšnjem naprej so čete Pilsudskega polagoma zavzemale ceste in ulice, katere so branile vladne čete. Najostrejši boji so se završili v bližini vojnega ministrstva.
1 ekom popoldneva je postalo jasno, da se morejo vladne čete upirati le še malo časa. Med tem so čete Pilsudskega zavzele Belvedere palačo, kjer se je baje nahajal predsednik s člani svojega kabineta.
Čete Pilsudskega so našle in aretirale le enega ministra, namreč Condinskija. Našli so tudi avtomobil predsednika ter ga odvedli v glavni stan Pilsudskega, s čemur je bil vzbujen vtis, da je bil predsednik ujet.
Predsednik je pobegnil ter dospel v vas Avgustovska, ki se nahaja par milj izven Varšave. Kmalu nato je dospela iz te vasi resignacija predsednika in njegovega kabineta.
WASHINGTON, D. C., 16. maja. — Več kot sto ljudi je bilo ubitih in več sto ranjenih tekom bojev v Varšavi med četami maršala Pilsudskega ter vladnimi četami, soglasno s poročili ameriškega poslaništva v Varšavi. Noben Amerikanec ni bil ubit ali ranjen.
BERLIN, Nemčija, I 6. maja. — Wolffov urad poroča iz Varšave, da je poverjeno profesorju Ed-mundu Bartelu z vseučilišča v Lvovu stvorjenje novega kabineta. M. Rataj, predsednik poslanske zbornice, je prevzel začasno predsedništvo.
LONDON, Anglija, 16. maja. — Tukajšnji poljski krogi se boje dolge državljanske vojne na Poljskem. Poljaki so prepričani, da je stvar še poslabšalo'dejstvo, da se je maršal Pilsudski polastil Belvedere palače ter prevzel vodstvo državnih poslov.
Med glavnimi nasprotniki Pilsudskega je general Haller, ki je obiskal Združene države leta j 923. General Haller je ignoriral armadna povelja, ki so ga poslala v pokoj ter skuša sedaj zopet ustanoviti svojo srečo s tem, da porazi Pilsudskega, ki je bil njegov politični nasprotnik že dolgo let. General Sikorski, ki je tudi odločen nasprotnik Pilsudskega, uživa velik ugled v političnih in vojaških krogih, ker je služil leta 1923 kot ministrski predsednik ter je bil že dvakrat vojni miniver.
ii
Rojaki, naročajte
"Glas Naroda", največji
Norge" je za vršila svoj polarni polet.
Po nestrpnem pričakovanju, ki je trajalo več kot dva dni, je razveselila svet novica, da je polarna zračna ladija Norge varno pristala v Teller, Alaska, 75 milj od Nome. — Amundsen poroča, da je bila ekspedicija skrajno uspešna.
PREDLOGI BALDWINA
ZA PREM0GARJE
Angleški premogarji so dobili od ministrskega predsednika Baldwina predloge za uveljavlje-nje miru v industriji. — Železniški tajniki so podpisali dogovor z delavci.
i *
Mrzli zračni valovi so v soboto sporočili vest, da jo dospela vodljiva zračna križanka "Nonre" varno v TeJler. Alaska. pet in se-ii<'mil«'M>t milj sevemzapadno od Nome, x čemur je 1»il raz.pršen strah eele-gra sveta fried e iisode prve eksfpedieije preko Severnega ^ tečaja iz Evrope v Ameriko.
Ko je prišla velika ladja preko Severnega tečaja, ki predstavlja skrajno severno os zemeljske krojrlje in kjer je vseiftovsod le; led. je spustila na tla zastave tr*di narodov in odposlana je bila brzojavka, ki jo oznanja-la celemu svetu veselo novieo. Odtod pa j" krenila zračna ladja proti Point Barrov--. kamor je dospela v primernem čatui.
Nato pa je sledilo osem in štirideset nr molka, mučnega molka. ki je od minute do minute povečeval na.}>vto<t celega .sveta. Ko pa j<- 'bil ta mo)k prekinjen, so je ■podalo »brzojavko predsedniku Združenih držav in drugim uaj-bolj odličnim osebam sveta.
Yspričo bližine polarne luči so zračne razmere pogosto skrajno ne 11 trod ne za radijska sporočila.
NOME. Alaska. IG. maja. — Velika zračna ladja Norge" je prišla včeraj skozi arktično o-zračje ter za vršila .s tem brez vsake večje nezgode epohalno potovanje preko Severnega tečaja, s Spiebergov v Alasko.
—	Vse doljro na krovu. Potovanje je bilo velik uspeh, — se je glasilo v radijskem sporočilu, katero je poslala zračna ladja semkaj. Nikakoga pojasnila pa .se ni nudilo jrlede dolge*ra molka in tukajšnji izvedenei pripisujejo ta molk takozvani štatiki.
Lincoln EUswonth, ameriški član ekspedieije, je brzojavil new. vorškemu "Timesu":
Na krovu Norge, Teller, Alaska: Norge je pri-staila v četrtek, l;{. maja oi) oranih zvečer po ča-s|i v Aiawki ali ob treh v potek zjutraj i>o nt \vyorškem času v Teller. Lil milj eapadno od Nome, po polotu 71 ur Lz Kings Bay na Spiebergili ter preko Severnega tečaja. Program ekspedicije je bil -s tem ndejsvovan. Nonge bo demontirana tukaj. Cela p -sad k a je zdrava.
WASHINGTON. D. C., 16. maja. — Prva novica-o prihodu pola rne križarke Norjje v Teller, Alaska, je prišla v Washington včeraj zjutraj v sporočilu na glavnega signalnega časitnika iz ar-madne radijske postaje v Nome. Alaska.
Obvestilo urada glavnega si_ gnalega častnika se je glasilo:
—	Urad glavnega signalnega častnika je sprejel poročilo iz Nome. Alaska, da se nahaja Norge v Teller. Alaska, nekako 75 milj severoiztočno od Nome.
Podadmiral William Moffet, načelnik urada <za mornariško aero-navtiko, je izjavil včeraj popoldne v nekem svojem *i£«iovihi, da je prišel uspeh zračne križarke prav ob primernem časn. da opraviči vero Amerike v zrakoplove iatšje kot zrak, o fcaterih je pre-
LONDON, Anglija, 16. maja. — Ministrski predsednik Baldwin je predložil premogarjem ter lastnikom premogovnikov predloge za uravnavo premogarske stavke. Ti predlogi vključujejo na-dalj no vladno podporo v znesku $15,000,000 za nedoločen čas. Nadalje obljublja vlada, da bo sprejela še v sedanjem zasedanju parlamenta štiri postave, ki bodo prestavile v dejstvo poročilo kraljeve premogovne komisije za amalgamiranje premogovnikov. Ustanoviti se hoče narodno mezdno oblast, slično oni, ki že obstaja za železnice. Premogarji naj bi sprejeli gotova skrčenja mezd ter stopili v pogajanja z lastniki glede delavnega
Posledice angleške generalne stavke.
Anglija je mirna, ko izginjajo sledovi generalne stavke. — Promet v Londonu je normalen, ase vedno obstajajo razmere kot v časih sile.
časa.
Delegati premogarjev so se sestali včeraj zjutraj. Tajnik Cook je izjavil, da je treba predloge predložiti delavcem samim, predno se bo razpravljalo o njih.
Med londonskimi poduličnimi železnicami ter njih uslužbenci je bil sklenjen dogovor, na temelju katerega se bo pričelo redno obratovanje na vseh progah podulične železnice, pocestne železnice in busov.
Stavka železničarjev je bila uravnana na tak način, da bodo zopet nastavljeni uslužbenci, ki so za-stavkali, kakorhitro bodo to dovoljevale prometne razmere ter bo mogče najti za njih dela. Družbe so si pridržale pravico, da eventualno zahtevajo po-vratek škode, katero so trpele vsled stavke.
Organizacije so se obvezale naročiti svojim članom, da ne bodo zastavkale, ne da bi se preje pogajale z družbami. Nadalje so se obvezale, da ne bodo podpirale svojih članov, ki bi zastavkali na neavtorizirari način.
V poslanski zbornici je rekel ministrski predsednik Baldwin, da nudijo po njegovem mnenju novi predlogi dobVo priliko za uravnavo premogarske stavke. Prišel je do prepričanja, da ne obstaja nobena možnost, da bi mogli skleniti obojestranski dogovor brez vmešavanja vlade.
Prejšnji ministrski predsednik MacDonald je izjavil, da bi bilo prilično, če bi bil pri pogajanjih med premogarji in delodajalci navzoč ministrski predsednik Baldwin ali kak drugi, ki ima upliv na obe strani. V drugačnem slučaju je lahko mogoče, da bo ta ali ona stran prekinila pogajanja radi povsem malenkostnih diferenc.
Tajnik federacije transportnih delavcev, Bevin, je objavil včeraj popoldne, da je bila uravnana stavka na londonskih okrajnih tramvajih.
LONDON. Anglija, IG. maja. — Anglija se je pričela pomirjati po generalni stavki, ki je tiajala devet dni. Industrij al na kriza še davno ni končana, 'kajti (pristaniški delavci stavkajo se naprej v večini pristanišč, d oči m se upirajo številni železničarji pogojem, k a tore so podpisali njih voditelji is posameznimi številnimi železnicami. Tudi tiskarska industrija, ne more potovati radi spora, ki se je lunel radi vprašanja "open sli o pa".
Londonski promet je postal včeraj skoro normalen. Isto velja glede drugih me«t.
Na j b olji upapolno iznamenje je bil ntis po posvetovanju premo. ga rekih delegatov z ministrskim predsednikom glede pogojev za mir v premogovni industriji je bil, da Ibodo možje sprejeli potr-je, čeprav ne posebno rade volje.
Afera mladega milijonar ja Warda.
Policija je definitivno o-pustila teorijo, da je bil mladi Ward umorjen. Pogrešanega moža so videli dne 6. maja popoldne v Philadelphiji, kjer je izginila sled za njim.
DEPORTACIJA PAPEŽEVEGA ZASTOPNIKA
priča n, da so prav posebno nsipo, sobi j eni za polarne ekspedieije.
RIM, Italija. 16. maja. — No-vica, da je dospela •zračna ladja Nor tre varno a- AJasko je vefoculi-la včeraj i popoldne sipotano radost, eelega prebivalstva. Metsto. v katerem je bila zgrajona zračna la-je dobilo takoj praznično lice. Velike ljudske množice «o napolnile ceste, za vihrale so zabave in oglasil se je tudi .zgodovinarki zvonec na oft) čin ski hiši. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno.
Kralj, ministrski predsednik Mussolini in žena polkovnika No-bile-so4bili prvi informirani o srečnem zaključku potovanja. Kralj in MussfliHm sta takoj poslala Mrs. Kobile svoje čestitke. Kmalu nato je »dobila Mrs. Nob-ile brzojavko od svojega moža iz Ala-ske, v kateri ji je sporočil, da se mu je zdelo celo potovanje "kot sen".
Dal je tudi izraza svojemu mnenju. <la se bo izračne ladje uporabljalo v bodočnosti na trgovskih potih preko polarnega o.
zemlja, ki l>odo vezale Evropo z Daljnim iztokom.
Prejšnji doživljaji Amnndsena.
Polot zračne ladje Norge je ugotovil največjo neraziskano o-zemlje sveta, Raizaskovalci niso zapazili pod seboj nikaike zemlje. Dokazali so, da ne vseibuje to o-zenilje, ki je brio <preje popolnoma nepoznano, ni kake večje celino. Kljub temu pa je mogoče, da se nahajajo na obeh straneh poti zrakoplova majhni otoki vulkanskega izvora.
Neraziskano ozemlje otbsega nekoliko manj kot en milijon kvadratnih milj. Amudsen, Ellsworth in Nobile ko ga presegali na pol. Ker so lahko videli na razdaljo 'petdesetih milj na abe strani, bo na ta način raziskali nekako 60 tisoč kvadratnih milj dosedaj popolnoma nepoznanega ozemlja.
Potovanje <zra£ne ladje Nonge iz Rama v Teller, Alaska, je naj daljše kar jih je keda j vprioorila kaka zračna ladja. Skupna raz-dala je znašala 6820 mrTj.
MEXICO CITY, Mehika, 16. maja. — Mehiška vlada je vče-ra jodiredila deportaeijo velečasti-ega George Camana. papeževega zastopnika v Mehiki ter ameriškega državljana, na temelju izjave. da je prišel v Mehiko neprimerno s tem, da je prikrival svojo i d en ličnost. in misijo. Msgr. Ca-ruana je zanikal trditve mehiške vlade, vendar j>a je izjavil, da bo še danes odpotoval v Združene države.
Odklonil je vsak komentar glede akcije mehiške vlade. Tudi ameriško poslaništvo ni izdalo nobenega nitgotovila.
Vstop papeževega nuncija preko Jnareza je imel za posledico, da je bil odpuščen tamošnji priseljeniški komisar.
Deportaeija tega prelata je višek sedanje faze verskega položaja v Mehiki v izvezi z izvede-
W alt era S. Warda so zadnjič videli ob .štirih popoldne dne 6. maja v Philiadelphiji. Policija v New Yorkfu in Trentonu je opustila teori.io, da je bil libit.
Oprosce*ni morilec Clarence Pe-terse se je oglasil pri nekem trgovcu ter zapustil njegov urad ob štirih, je izjavil kapitan John Avres, načelnik urada za pogre-šanie osebe. Ob istem času pa je izjavil kapitan, da je odredil aretacijo? Stanley Lewisa in Charles Rossa aJi Ru«so. izsiljevalca Warda v zadevi Petersa.
Policija deluje v prepričanju, da je izginil "Ward radi zadreg v biznesu, izgub pri igri in da se izojnie odškodninskemu procesu za $50,000. katerega so naperili proti njemu sitariši Petersa. Ta proces se /bo v kratkem pričel tukaj ter je znano, da je živel "Ward v strahu pred križnim zaslišanjem v tem procesu.
Medtem pa sta žena in brat po-prešaneira moža še nadalje javno zatrjevala, da je gotovo posrfal žrtev nasilnosti listare gauge", ki ga je zasledovala, radi umora Petersa.
Kapitan Avres ni hotel objaviti imena trgovca v Philadelphiji. katerega je obiskal Ward, da ga zavaruje pred radovedneži.
Predsednikova jahta v v Washingtonu.
WASHINGTON, D. C.. 16. maja. — Danes zjutraj je dospel sem predsednik Coolidge na jahti Mayflower. Predsednik se je mudil par dni v Williamsburg. Va.
njem določb nove mehiške ustave glede -svočeništva in cerkvene lastnine. To gibanje se je pričelo pred več kot enim stoletjem in njegov namen je bil omajati moč katoliške cerkve posebno pa moč priseljenih šj>an.skih duhovnikov, ki žive na stroške nezavednega mehiškega naroda.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
Jugoslavija:
500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00
RazpoSUja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica" t LjobljmnL
Italija in zasedeno ozemlje:
200 Lir —$ 8.20 500 Lir —$19.50 300 Ur — $ 12.00 1000 Lir — $38.00
po U ecntoT
Pri nakazilih, ki značaj« manj kot Z«0 lir, za poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna ▼ Trstu.
Za poSiljatve. ki presegajo PETTI80Č DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust.
Vrednost Dinarjem in liram ni stalna, menj
čakovano; Is toga razloga nsn al mogoče pihtf_
računamo po ccni tistega dne, ko nam pride pimisni deoar t roko.
Pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj. krajšem času ter računamo ta stroške $1—.
Denar mm je poslati najbolje po Domestic Postal Money Met New York Bank find;
FRANK SAKSER STATE BANK
82 COBTLAJfDT STREET, NEW YORK,
Telephone: CORTULNDT 4687.
all pa i
•f i GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president.	Lonia Benedik, treasurer.
\
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New_York City, N.Y.
"GLAS NARODA"
,4Voi$e of ike People"__
Issued Every Day Except {Sundays and Holidays.
Novice iz Jugoslavije-
Za potnike v domovino.
Prometni minister je odobril | velja tudi za brezplačen povratek, naslednje pogodnosti na državnih ee enako dokažejo, da so preživeli železnicah v domovini:	v.saj 15 dni v našem primorju.
a) Za obLskovalee našega pri- Potnikom ni treba preživeti vseh morja, bodisi iz tujine ali iz na- J15 <jni v enem ,)ie.>tu v primorju j -«0 na^/i blizu sel a Šestarjevo; eno' srh krajev. iiO odstotkov oonusta 1,1;
> 1.,1.1-r-.	in bilo rwl vivnli /i> nruikalnnnifi T-n»- I
Trije mrtveci v Savi
V zagrebški okolici je Sava v zadnjem časn na/plavila na breg
pa ita'ijan<kega duha. in jo stavi d rusrim za vzgled.
Vršila se je v Arvižati tudi za-
1 roje človečkih tm>pel. Dve trap'.i hvalna maša. da se je .ponesrečil
ateuitat na Mussolinija. Mladina jc pela p^t'? italijan ikili cekrvcnih
Za celo leto velja list ea Ameriko
in Kanado ............-..............$€.00
Za pol leta................................$3.00
Za četrt leta ..........................J>l-50
srh krajev. 50. odstotkov popusta*aj; od nqvadne cene, tekom vs<>ga ^ svoji volji svobodno kr<s>ejo po'jedrno in breiz glave, drugo je <bl- • pesmi meti mačU') tiiuli fa.sistov-ske ta, če s potrdilom kompetentnih J raznih mestih. V tem slučaju bo.
znižano vož-
Za New York za celo leto $7.00 Plaj'no vrnitev.
Za pol leta .............................. $3.50 I h) Zn obiskovalce iz tujine, ki
Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 ©Majajo v druge naše kraje:
mestnih oblasti' dokažejo, da so (|0 [me\\ pravico na preživeli najmanje 15 dni v naJnj„t se iz potrdil mestnih ali hein primorju. Potniki bodo kupi-' občinskih oblati spozna. da so v li celo karto, ki velja tudi za brez-»nažem priraorjn ali v naši deželi
v dežrli. ampak se lahko po je hilo od živali že poqxvlnoma raz-
jedeno in brez glave, drugo je bilo ženskega sprta. identiteta |»|hinuie. kaknr jo je narnčal De Lu
Za pol leta .............................. $3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement, on Agreement.
**Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Denar naj se
preživeli skupno vsaj 15 dni.
<_> žele potniki izpremeniti vrsto vlaka, oil brzovlaka na potniški vlak ali nasprotno, se jim bodo v ta namen izdale kombinirane karte.
Xa povratku bo i o sprevodniki kontrolirali potrdila oblasti in se
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se I p'^-VmTrT'na" našil.'' ('davnih"že prepričali, ali je potnik resnično
blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- 1,	nmiiini n ,1»,;	r^;™^,.;,,
1 J. 1	'.....	a 1• leznicah mora obsegati najmanje P1^1^1 J«> dm \ našem primorju
kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ,()() kUomrtrov	' .oziroma v naši deželi, in če to ne
-------------Dajdem° na-sl0VIlika---- f Tudi v zadnjem slučaju bolo > dokwano, bo potnik moral do-
"O LAS NA ROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. potniki kupili celo karto ki jim	' 113 vožnjo po redni ta-
bo veljala tudi za brezplačen po_
vratek, če s potrdilom občinske ali; Prekiniti potovanje je dovolje. j mestne oblasti dokažejo, da so pre. lia P° od nosnih tarifnih predpi-živeli najmanje 13 dni v na&'iu si'1-
primorju.	* j Te pogodnoMi «0 stopile v ve-
Potniki. navedeni pod b-1^, ho_ ljavo 1. aprila t. 1. in veljajo do do kupili poldrugo karto, ki jim nadaljna odredbe.
1.) 25 odstotkov popusta o:l redne cene. če potujejo v skupini od najmanje 5 potnikov. V vsakem takem slučaju morajo tuji potniki preživeti najmanje 15 dni v naši deželi in njihovo potovanje v eni smeri na naših
znicah mora 500 kilometrov.
Telephone: Cortlandt 2876-
ve ni moglo ugotoviti. Glede tre-'ca- I>0	J* imol De Liu-a 1111
tjega trupla se domneva, da je zbrano množico ji a trg-u ognjevit
to •naphrče Ivan Kuhor, rodom govor. Na koncu je predlagal iz Ljubljane, krojaški pomočnik j nai ** brib nad vasjo v Zagrebu, ki je o Božiču lanske-]"MussotHnijev hrib", ga leta skočil v Savo in utonil. Vs'1 to pripoveduje Pokopali ga na pokopališču v Sčitarjevu.
da
imenuje
Kako je v Istri.
omen jem
faši-.tovdvi li t. S cd o venske stra ni se na to zatrjuje, da je it ali jansko poročalo silno pretirano in da je bil.a demonstracija vprizoj.
DIKTATOR PILSUDSKI
Soglasno z zadnjimi poročili je za rojevala "revolueijorna" armada maršala PilsmUkija Varšavo ter zasedla vladna poslopja. Čete 1'iisikKkija >0 se polastile tudi drugih važnih središč in okrajev poljske 1» publike in \sied t«iga se j<- približala vhula Pilsudski-j.1 Ta.ka vlada i>i imela maisala Pilsudskija za svojepra vrho\tnega Italijanska odredba radi spornem- in obljubil nabiranje članov, na-
Jugoslavia irredenta.
nači-lriika, to je predsednika, min«str>kega predsednika, vojaškega vrhovnega poveljnika in z eno bes<-do za diktatorja. Parlament ali Sejin bi s,- razpustilo novih volitev, bi se ne razpisalo in na prestol nia"
kov.
Hi in ski dnevnik "Popoflo di Ro.
poroča, da namerava itali-
bi >e dvignilo tašr/.em v q>cdj-ki obleki. To in nič Srugega je program jairski notranji ministej- predloži.
Pilsudskija, pioii kateremu iif>če stopiti poljska socialistična stranka, kot porovano, v generalno stavko.
I iL-»udski, ki je biJ še i>o samoosvojitM Poljske član poljske so-.•ijidističin stranke, ki jm je postal v za<lnjih lettih tako n«K-ijonali-sin«ni in inilitariwtieen, da ni mogel še nadalje usttrajati v «$ocijaili--tični organizaciji, je j>oni/en -Inga poJjskeiga industrijalizma ali k.ipiitalizma. l><>kler so mislili slednji, ki stoje za njim, da bodo 1110-J i doseči svo>» cilje s pomočjo ustavne oblike, je ibil tudi on demo-krat. Kakfirhitao pa ^e je preobrnil veter in kakorhrtro .se je izkazalo, da ni mogoče ustaviti finančnega poloma, da ni mogoče od-stiani i zalumpanja poijske ind.mtrije in da ni več mogoče doseči laične 4 Stabilizacije" 7. rednimi sredstvi, je postal Pftflidski, ki e je v svei;>\Dii vojni naučil igra i t sedata. Mun>>olini v majhnem
g;i, ki jf vitlel le v.. v zgraditvi fašivto^ke dikUUure odrešitev Pol>.ke. \ go\01 ih in člankih je zastopal vsled tega v zadnjih letih neprestano mis* I, da je mogoče reši tj igo^pmlarske probleme P<4j • 1« poiiinvjo \iuid*- enega moža, ki bi bkla e«lina zmožna naložiti š,. v» je hreni? davkov na ramena delavcev in kmetov ter pomnožili d ml) like vladajočegp nzreda.
Prejšnja ^M-ijaHsti-ni urednik krakovskega "Najrrzod'' je že davno pripravljal ta puč. Vsled tega je užival sedaj tudi prednost, da je imel svoje častnike in pristaše na strategic no važnih točkah, i'ovseni miiiio lahko rečemo, da kontrolira PUsnd-sikd poljs-ko armado in da lahko zanev ua. njeno lojalnost. To m-u daje neizmerno prednost nad vlado, ki je naravnost brez moči in ki se ne more že .z le^ra razloga poplaviti bodočemu drktiatorju po rolm.
\ ptav tako veliki meri j»a je Pilsmlski tudi mož francoskega
impe rija.llzma.
K<»! strupen nasprotnik sovjetske Rusije in Nemčije, je povsem pnmr.rno orodje šo\ ini-tov, ki vidijo v njem neumornega poKpeše-vatelja poljskih vojnih priprav 'er odločnega so\Tažnika nemškega ose.la. V njem m pod njim Ibi <e torej združila ^>>a reakcionarna stremljenja, vsi reakeijonarni elementi.
ighušajoč, da pričakn»je iz takega delovanja z dobrimi nameni utrjevanja prijateljskih odnošajev med Slovenci in Italijani.
Vpokojen
ti po^elben načrt zakona g«lede posta vijan ja sipomen ikov :
Po tem načrtu ne bo mog-oče j je Filip Gabrovšek, železniški po-prekrstili nolienegu trga in «0- vtajenačelnik v Trstu. ShižbovaJ
bene ceste po zTUimejiitih Italijanih ali iiKnzemeih, ki niso vsaj 10 let že mrtvi. SJični predpisi se 11 vedejo -tnidi pri spomenBkih.
je 3/ let.
Zdravniški konsorciji
Na goriški 'podprefekt:uri so s«-Postaviti se ne .bo smel noben vršila zborovanja občinskih za-spomenik živečih Italijanov, iz-|sto{m%kov v svrho oJsrtanovitve vzemši članov kraljevskega do-1 adravmSkih 'konfsorcijev. Zd.ruŽi-ma in največjih državnikov. Spo- jo ^ dve ali tri občine v konsor-meniki, ki od^ovan-jajo tem dolo- cij, da se tako zniža jo stroški za čilom in ki že stoje, se bodo mo ! posamezna županstva. — Plača raJi odstraniti v C mesecih, o vseh zdravnikom je določena in a 15.000 drugih novih -spomenikih pa bo Hr na le,to imel pravieo odločati notranji mi_
nis-teo-. Ni dvoma, da je ta nared-fca naperjena proti Mussofri-nije-viru naNjKrotnikom.
V Kožbano v Brdih
je .prepuščen iz Mirna nadnčrtelj Alojzij Urbancič. V Miran je de_
27 let. I čiteljiiea Jožica Mozetič je odšla iz Mirna v Oor. Branico. V Miren je prišel na d učitelj To-ros iz Kožbane ter učiteljici Mo-settig iz u^t eve rja dna in Zom i? Bra nice.
Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu
Industrijski in finančni kapital pa si ne želi nobene stvari ta- J<*	svoj dvaindvajseti obC-
ko iskreno kot tako nadrekae.ijonarno, fašistovsfko, vlado diktature, |z!l>or- k' j*1 ixAcazal, kako ve > boji pr< ječ« ga revolueijoarnega gibanja, ki bi se prav lahko	doseže društvo 7. je-
koiw'alo k tarsiko diktaturo, -po iiizorcu ibližnje Rusije. Da ima|^^no VlZtrajno^tjo in nonmomim — k;iit roko 1 i i.bliko vlade kot pa r»olj-vko sovjetsko vlado se	na tur nem polju. Ome_
z in,e siiu<.r>ftM-!»i in t^fga nui ti i mogoče (Zamerili, s sJlali.šča podjet-	so številne ovire, ki ško-
11 skov in izkoriščevalcev.	dujejo delovanju. S ponosom se
Kakšno stališče pa bi zavzele Zdnvžene države proti diktaturi jf ueot<>ril<)' kako	pripro<to
PiJ iidski :,? Na v-wUc način skrajno prijazno **aJttče.	.ljudstvo razume žrtve v koris"
T..di Z,lmžene države .i žele "močne vlade" na Poljskem, vfa-!'!^"	^ ra<1°
le. ki bi skrbela za »ztirjanje poljskih obveznosti napram AmerikU^T ^?** "	^ ^^
/,ht,vale In najbrž od poljskega vojaSkega diktatorja, naj fiSiti^ V ^ <■ 1111 < ■ 11 y k i > I. ns.tr itn» na Poljskem, da je pravičen napram gotovim dnu-^ . t	na
obvezna .m do Združenih clržav in da vzdrži "red". Če ho'TZ.": da ^ pr"w„Wt,,n,fl marš.U Pil	to storil, ga bosta Coolnl-e in Kello^ z moljem ^^ Slovencev na Tržaškem
Gozdni požar.
Te tlni je na^ta-1 požar v gozdu .pri Vrtočah v mi renski občini. Ogenj se je razširil natgioma in napravil veliko škotlo. Domačini so hiteli gasit. Odlikovali so se s posebnim trudom Anton in Aloj-loval z največjim uspehom dolgih zij Mozetič ter Ivtn Vizintin. Ker
Iz Števerjana v Brdih
prejrla v sVOj krog. — in naj prelije še toliko krvi in naj je njego
va vlada .se tako brutalna, na-ilna, neustavna in diktatorska.	^IPPW
,	..	,	poročajo, da je v razpisu slnž-
\ prv, vrst, je tr*U namreč varovati lastninske pravice. Vse n olx-in^kega tajnika zahteva
• wmgo je puhlo ,n pralno, prostost, demokracija, ustavi in dm-	lo ^	jevika"
T r	n^ar ^ ^Vcer je občina ^o Move^a. Ali
L ra^ven kad a. se jih hoče uporabita proti državam in stran- prefektlira v	je
....... k" V.	T IM,7J,aVaj°	h Pravic ter smatrajo cala fni	. .
\ .1 piodukeij^a sekrva in vse. kar se produeira, ^ javno, kW>- rlrt,„: „ v " ^	Oflmma
ll(1 J,jit	s	^ J '	drugi, v katerem pa se ne zahtev«
več znanje slovenskega jezika.
Č^ni-beg oproščen.
V Skop ju je Jnl veleposestnik ftni.bfcfr cmI obtoabe oproščen in i/prečen iz zapora. Kakor smo vvejedobno poročali, je bil Ca'ni-beg obtožen aarmli umora svoje žene, bi vie učiteljice Miliee Boga tia«"evič tir Obsojen na 20 let 1 ežke ječe. To crtMOtlhp je potrdilo tudi a pela ti j »ko .sodišče. Kasaeijskc sodišče pa je odre >, naj e akt odstopi sanitetn*. »vetn, ki je jK>dal mnenje, da .. . —i
gre za samr-mor, a ne za umor.
Občini Štor je in Povir
se zdnižili s fwarw. PrpWr-t.-ira v Trstni je v^xjiSt^vala dotie Na podlagi t mnenja je bil ^ no ]>rošnjo. ker sta občini Atorje Cani-beg opro¥>en. Privatni toži- in Povir mali ter st.a si težko
te4j pa je proti mnenju sanitetnega sveta vIokH pritožbo, ki jc bila na podlagi izjave ministrstva za narodno adravje zavrnjena.
Apeiacijsfeo sodišče je sedaj Ča-
vzdrževali svojo (upravo.
▼ Ilirski Bistrici
Kfk stanovi podružnica italijanskega planinskega društva. Vr-
oi-bega konenoveljavno od obtož^šilo se je posvetovanje, katerega be opro«ai<)o m iapuistilo na .^vc- j^o se ndležiH tadi Slovenci. Dr. bodo. ("'ani-iiefc je skoraj tri leta Mrkuletič »je imenom Čitadnice ino-
presedel v jeci.
se požari ponavljajo, se sjumi. da hodijo okoli in -zažigajo neki hudobni mladi ljudje.
Velika eksplozija.
Med Štandrežom in Sovodnjem ima tvrdka Ba/loni delavnico, kjer izpraznjuje granate. Delo je ja-ko ncNarno.
Pred par dnevi je eksplodiralo 30 do 45 kg težkih granat kalibra 152. Delavec Grattoni je bil tako poškodovon. da je kmathi nato umrl v goriški bolnici.
Volk.
Te dni zjutraj je kora'kal trgo-vec S5taneič ia Herjje-lj proti Cr-nemuikalu. Ik 'borovega gozda med Ocizlo in Kasteveem je M opal na r«esto volk srednje velikosti. Stan. čič je šel neustrašeno naprej. Približal se je vod'kRi na kakih pet ko-rakov. Volk je obs.tal. se obrnil Ln odšel nazaj v hosrto.
Ilirska Bistrica
Šteje sedaj ok<«>i tisoč prebivalcev. Jliš ima 167. Razvita je trgovina z lesom. Delujeta dve parni žagi.
"Lstarska Raječ7' poroča: Šola >na s strani nekaterih prijateljev v Bresctn ne kaže nikakega na- italijanskega učitelja, predka. Učitelj navadno v soli spi. Otroci se samo igrajo. Beda je velika. Živimo siromašno. Mučijo nas davki in druge ne-prilike. Pota so tukaj pod vsako kritiko. 1111«1' "'P™ (lr- Pitaceo. Nanašal Nihče ne skrbi iza nje, nihče jih ^ <la ho<> fašizem doseči to. da ne popravlja. Ako bo ta nemar- 1:0 italijanski delavec delal pod no.~t trajala še dalje, borno v krat-
Delavstvo za kolonije.
Na delovni praznik v Tr-tu j« go\r>iinl v Verdijevem gledališč >
kem času prometno odrezani od 1 c He ga sveta.	|
Iz, .švctvičenštiine pišejo, da je pel ja kom prav. ako hodijo k njim gospodarski strokovnjaki predavat. to«la žal jim je. da se vrše predavanja v jeziku, ki (ra ne razumejo. Ako je tej gospodi res mar za gospodarsko procvitanije dežele, potem naj kmetovalcem pradavajo v domačem jeziku.
V Sv. Vičentu je sedaj 9 učiteljev in učiteljic. .Šolski poirk je ves italijanski. Preti nam popolni analfaibet>zem. Župnik Zustr-vich je -pravi i talija niza t or eer-kve. Neznani hudobnii ljudje so porezali ft-i^gi Peršiču v vinogradu 1 TOO trt.
italijansko zastavo. Italijanskega delavca ne smejo več izkoriščal tujci. Da ^e ta načrt uresniči, s« potrebne kolonije.
V Libiji i« po drugih koloni jah se more vse urediti t;rko. da se i>o moiglo tam naseliti kar največ delavstva. Povabljeni bodo itajbrže tndi slovenski delavci za pijrmirski triul v ita'ijan%kih kolonijah.
PONAREJALO DENARJA
Sprejemni aparat iz stekla.
Na radio-ratzatavi v Koelnni razstavljen sprejemni aparat fiT'l-tradyn". katerega posamezni de>i -o monti'-^ni ua ploščah iz kristalnega stekla« Plošče .so tvorile z.ahojček navadne oblike; na --predmji strani so bili montirani kondenzatorji ipotene.iometer in žarilni upori. Ostali deli so se nahajali na •stranskih StenaJi im na zgornji plošči. Radi i?lborne izo-laeije stekla so lV^rifhe v steklenem aiparatui izrnlno majhne.
Aparat je razstavil fizrkalični inst.it.ujt koelnske univerze.
Slovenska vas proti slovenskemu učitelju?
V Artvižah. čisto slovenski v?i-si, deluje italijanski ueiteJj De /j:tea. Sola no-i ime "Benito Mussolini". De I Ju ca je izvedb al skvadro miličnikov in se sploh živahno gibl'je med ljudstvom. Inšpektorat v Postojni je poslal v omovnjeno vas Mlovendkega učitelja K od i*iča in De Luca bi bil premeščen drugam .Toda prebivalstvo je ^protestiralo, vprizori'o demonstracijo in Kodrič je moral oditi . De L/uca ostane.
lilurlje so izja\i/lr. d;a 'hočejo imeti italijansko šok) in italijanskega učitelja. Tako iporoča tržaško g^a-silo "I] PopopoJo di Trieste". ,ki proslavlja omenjeno slovensko vas, da je prožeta prave-
Lani so se na Madžarskem pojavili številni falzifikati 1000 kronskih bankovcev, pa tudi falzifikati dinarjev, funtov in dolar-I je v, ki so razburili prebivalstvo j in banke, ker so bili falzifikati ; prav dobro pogodeni. Budimpe-•le štanska policija je vpregla vse svoje moči, da vlovi to dobro organizirano baiulo falzifikatorjev. Prijela je nekega Friedlaendcrja, od katerega je naposled izvedela, da so glavni krivci pobegnili v inozemstvo in da se nahajajo po vsej priliki na Dunaju. Dunaj.ska policija je stvar vzela takoj v roke in začela pregledovati brloge dunajskih apašev in ostalega dvomljivega sveta. Naloga je bila težka, vendar jc te dni aretirala nekega-Weingartna, ki se je skrival v mestu pod napačnim imenom-Mož ima za sabo imenitno zločinsko karijero. L. 1!)19. je ponare-jeval znamke in koleke, dve leti pozneje češkoslovaške bankovce, nato 1. 1021. dinarje ter funte in dolarje. Največjo kupčijo je napravil s falzifieiranimi madžarskimi 1000-kronskimi bankovci.
-Dunajska policija je istočasno prijela še dva tiča in sicer kar na cesti. Pri telesni preiskavi so pri obeli našli ponarejene madžarske bankovce, kar je potrdilo policiji sum, da sta v zvezi z Weingart-nom. Dunajska policija pritiska na aretirane falzifikatorje. da izdajo svoje madžarske komplice. ol katerih so prejemali denar in ki predstavljajo glavne krivce. Policija računa, da bo vsa falzi-katorska banda v kratkem na varnem.
Zakonski mož jc največjega, pomilovanja vredna stvar na svetu.
C'e <e mu sAailio fjo<li, če ne za-sp.iži <lo>ti denarja, mu žena neprestano go^le na ušesa: Saj nisi za nič. Sam Bog ve. zakaj sem te vzela! Koliko drugih me je snubilo. a jatf neumniea, sem se obe-?41a nate. Vsi so boljši kot si ti. 7.a nobemo stvar ntsi na svetu . . .
Zakonski mož v takem lučaju ponavadi sklone glavo in molči.
Ako je pa zrak on ski mož u-pe-sen. da ima vse po .'sod srečo, da dosti in dobro -zasluži, mora od jutra do večera in včasi še ponoči poslušati, govorjenje svoje boljše rolo vice: Seveda imaš srečo, ker >*! mene dobil. Samo zato imaš srečo, ker imaš mene. Kaksixi reva bi bil. če bi imel .kako drugo.
Zakonski mož v takem slučaju
ponavadi - klone srlavo in molči. . . *
jZnani ameriški kinematografski igralce Douglas Fairbanks, ki je pred kratkim -završil svojo nai-davnejšo -oliko "C'rni razb<»jnik se je mudil pred krakim v Evropi ter je pri tej priliki obiskal
tudi Mu.ssttlini.ja.
Mr-solini sra je prijazno sprejel ter rekel, da mu njegove slike ju-ko ugajajo.
1 S tem je najbrž mislil ''Č rnega razbojnika *\ svojo črno vest in
-vojo črno srajco.
*
Živel je skir d<>bro<lušen zdravnik. ki je im<d krasno mlado ženo.
Zdravnik je bil usmiljenega sr-ea ter je, če .je le mogel, prihranil bolniku -stroške.
Nekega dne je prišel k njemu •o.iak ter mu potožil, da ga križ boli.
— Nočem, da bi imeli nepotrebne stroške. — je rekel zdravnik. — Y,*iša bolezen ni nevarna. Tudi mene včasih .križ bo3i. V takem
Draginja v Ifctusiji.
Ruseki srtatistič«i urad v Moskvi je iedal primerjalno tabelo o ev-1 ropsiki draginj L Tabela jemlje za podlago ameriški doJar in pravi, da so potrebne ^a živijenje v Evropi sledeče svotc (v dolarjih dnevno): Milan 1.40, Pariz 1.42, Bruselj 1.45, Diunaj 1.47, Berlin 1.50, Rim 1.55, Loaidon 1.69, Madrid 1.73, Sitoddiolm 1.89 in Mo-skva 2.00. Po tej statistiki bi bUo najcenejše mesto ^Dlan, naijdraz-
nudil podj^nici njene prostore je P* Moskva.
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%
Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

slneajn -ležem v posrtelj, žena mi na dobro hrbet zmasira ter mi da vsako nro gorke obkladke. Svetujem vam. <!.•> tudi vi storite tako.
— Hvala lejin, .gospod izd ravnik. — je odvrnil rojak. — Ce ima vaša ženn wverer eas, naj kar pride
*
Pomlad v newyorski okolici.
Ko pade rnjska inoč .na majsko cvetje.
ko vse drhti, ljubezni slavo poje, odmeva v duši skrivno ratzodetje, da tvoje srce ni več samosvoje.
Pozdravljen maj! — Ilej, kmalit
ho poletje ... -Vse naokrog duhti . .. in duh jasmina
<e meša z izrazitostjo beneina, ki ga izspušea dvajseto \toletJe.
Po nebu plava mesec ... v juhi muha,
ko sam večerjaš v restavramtnem vrt u ;
pomladna znamenja na miznem prtu
1i branijo, da bi se lotil kruha.
Čarobno noe prekinjajo glasovi poned'hnih ptic; -strahote saksofona
se zlivajo s hre»T*anjem gramofona.
jazz band in radio iti drugimi strahovi.
Ozelenol je log za belo cesto; nebeško-krasen je .počitek v travi, ko vstaneš s trave, se zahvali kravi,
da tak kot si, ne smeš, ne moreš v mesto.
Uživajte pomlad. Jaz jo po svoje; vsak sleherni večer se grlim z ljubo,
vsak sleherni večer ji dam obljubo,
da mi je vse, nad. vse, najdražje moje.
Lie ugibajte, rojakinje, katera me je tako -z ljubeznijo navdala, da sem v ljubezni trden kakor skala,
da je ljubeoni zvrhana mi mera.
Ta moja ljuJnica pa ni Polonca, ni Ančka, flreneka, Pepca ali Cilka,
ni Micka, Urška, Nežka ali Tilka, zasula j je moja ljubica — ga lonca.
Edmond About:
NOTARJEV NOS.

( Nadaljevanje.)
—	Prijatelj, — je dejal stari VtlU-nuu^rm in patre.pc.1 arojr^a kiijenta p« rami, — naš položaj je iaboren, .ker je l>o£ja pravica na nasi strani. Vse drugo naj Bog n-redi! Nič ne dvomim, kako poteče •s*var; -sree una Je junaško in roko gdx'Mio. Ne {Mkzasbite pa. da zareza ne »m*- ibiri glohoka. Dvoboj je zato, da se nennmeai poboljšajo, ne pa ugotioibe. Samo nerodm-ž ubije svojega nasprotnika, t
Orožje ,je izb>-al A v vaz. Ali so pogledali notar iu njegovi priči, ko so izvedeli, da se je odločil za >«bl jo!
Priči Ayvaza Beva sta izjavili, da. hočeta jo. PoLslali so v vo. jašnVo po dva paUša aLi polmera in se zmenili, da se dobe ob desetih v vasici Partlienav. ob stari ce^i. Bi V) je polile vetih.
Vsi Pariiani p<vz.najo to čedno skupino h'<5. dvesto hiš. kjor prebivajo bolj bogati, bolj snažni in U>lj izobraženi ljudje, kakor so naši navadni kmet je. Meso jedo po dvakrat na dan. kokoš v loncu za-lBAtavajo: rajši imajo piščanca na ražiiju per ene ga. Plačujejo učitelja in občinskega sxlravnrika. zidajo brez posojila občinsko hišo in cerkev in Zasujejo pri volitvah v 'zakonodajno skupščino za mojega prijatelja dr. Verona. Qndot-na dekle*a nnažna. če se prav spominjam. — Ali ta razprava bi nas oddaljila o<l dobrega Arva.
Prišel je na sestanek prvi. razkačen še vedno, kaikor je bil. Če b ga videl, kako ponosno mu je švigal pogled po vaškem trgu. ko je čiiikal na sovražnika! Pod plaščem je skrival dva strašna ja*agn-na, dve imenitni rezili iz Damaska. Kaj pravim, iz Damaska? — Dve taki japonski rezili, ki bi pjvseJkali zaledno (palico s 'tako lahkoto kadcor b^lioš, samo če bi jih nnkada prava rakaJUmrcd Bev in zvesti tolmač sta šla za svojim prijateljem in mu dajala pametne nasvete: napade naj oprezno, sleče naj se kar «:e da malo. ko u-makne sabljo iz )>oril«ske preže, na() od skoči. Razložila sta mu we. kar je treba povedati novincu, ki fit* mora biti. pa se tega ni še nikoli učil.
—	Hvala za svet. — je odgovarjal trdovratne!; — kaj mi je vsega tega treba, če hočem odbiti nos k&kaga notarja T
Predmet, nad katerim se je hotel znenti. se mu je kmalu prikazal med dvema očalnima stekloma pri vredih gosposkega voca. Gospod notar pa ni izstfopil, samo pozdravil je. Le markiz je skočil iz voeta m šel povedat veJikcmu Ahmed Bevu.
—	Dvajset minut od tod vem za pripraven prostorček, izvolite « svojimi prijatelji nazaj v voz in peljire se ca mrtnoj.
Vaj skovale i so se peljali naprej po poti. kak streljaj od kraja »so pa po skakali iz voza.
—	Gospodje. — je rekel markih. — stopimo do gozdička tam doli; Voznika naj nas tukaj počakata. Zdravnika bi bili morali tudi vzeti s sabo. no. sicer pa pripelje moj lakaj, ki sem gn pust.il v vasi, vaškega zdravnika.
Turkov voznik je bil eden pariških divjih vo&rikov, ki «e vlačijo po mestu po polnoči pod na* pačoo številko. A v vaz ni pa je v«e! pred vrati gospodične Viktorije in ga obdržal do Parthena.v-ja. Ko je stari lisjak vidrj. da so gl* ustavili na goli ravni in da so imeli sablje pod plašči, se je hu-(kxnuano namnzal.
—	Dobro srečo, gospod! — je
rekel poštenjaku Ayvastu. _ Za
vas ni nobene 'nevarnosti: $a<z prinašam po navadi srečo svojim gospodom. &e v zadnjem letu sem voail domov gospoda, ki je treščil
svojega nasprotnika ob tla. — pal mi je eelih dvajset pet frankov napifnine, lahko mi verjamete.
—	Petdeset jih dobia. — ^'e reke! Avvacr. — Če se mafičujem talko. kaikor bi se rad maščeval.
Gospod L'A rabe rt se j« v vozu raagovarjai; napram avo-i.«e je vedel, kaikor
bi nič ne bilo. vendar pa je bila njegova dobra volj-a nekoliko prisiljena. Prižgal je med potijo tri ali Atari -snodke. češ. da jih bo kadil. Ko -o }v>skaj£ali že vsi iz voza. je stopal trdo, menda celo pretrdo. Globoko v duši ga je iz-preletaval nekafc s* rath, cu*o moški in čis-to franco«ski strah. Nič kaj ni več zaupal svojim živcem in bal se je, da ne bi bil videti premalo pogumen.
( loveku se zdi. da >c duševne sil" v kritičnih človeških tre not kih potlvoje. Tako j* tudi gospodu notarju šla kar naprej po gla-v; mala drama, v katero je bil zapleten, pa vendar so ga najnc»-znarnejše reci zunanjega sveta., za .katere bi se dn\jače prav nič nr ,menil, z nepremagljivo silo mikale. da bi jih gleda.1 in gledal .Njegov nemir je podčrtaval rs?, jkrjr mu j«^ prišlo pred oči. Tam. kjer se je steza zavijala, je zagledal mačko, ki se je plaizila med dvema vintama grozdjičnic. Mačka. kakršnih je vse polno po vaseh: dolga, pretrgana intiačka z belo dlako in rumenkastimi lisami. ena izmed onih napol divjih k i valj- fcajrenim prepusti "yHijko-duŠni £?o».podar vse tiste miši. kr .fih same ujamejo. Ta mačka je bila gotovo Lz hiše. kjer je bilo premalo divjačine m je iskala pril>oljška k porciji kar na planem. Poirled gospo<la L'Amberta je nekaj čcisa be<;aJl naokrog, potem pa jo ob t i i" al kakor priklenjen na mački, ki se mu je začela pačili. Pozorno jo je gleda'1. občudoval prožnost njenih nji.sie. krepki obris njenih čeljusti, in že je mislil, da je odkril nekaj nafu-i alist ičrega. ko se mu je zazdelo, da je mačka tiger v zmanjšani obliki.
—	Kam vraga ste se pa zagledali, — ga je vprašal markiz ln ga potolkel po ra.me.nih.
Zavedel se je in k|r se na neprisiljeno odgovoril:
—	V to zoprno žival sem se zamislil. Ne morete misliti, gospod markiz, koliko škode napravi ta spaka našemu lovu. Požre nam več ptičjega zaroda kakor mi jerebic postreljamo. O, škoda, da nimam puške!
Potrdil je besede z gesto, naklonil roko na lieie in pomeril s kazalcem na žival. Mačka je videla. kaj misli, se prekucnila v znak in jo popihala.
Dvesto korakov bolj daleč se je zopet prikazala. Med ogrščico sr ie potuhnila, si popravljala brke in videti je bilo. kakor'da čaka na Parižane.
—	Ali nas zalezuješ? — je vprašal notar in ponovil svojo grožnjo.
Oprezna žival jo je zopet od-knrila: prikazala se je zdaj ob jasi. kjer bi se morala spopasti. Gospod T/Ambert je bil praztio-veren kakor igralec, ki začenja z visoko igro, in je hotel zloveščo žival zapoditi. Zagnal je kamen, a je ni zadel. Mačka je skočila na drevo in je tam mirno obledela.
Priče so že izbrale prostor in Izžrebale obe stojišči Gospod L'-A.mbert je dolvrl boljše stojišče. 1'sodn se je odloČila tudi za njegovo orožje, in ne za japomski ja-tajran. ki bi ga bil morda spravil v zadrego.
Avvaza ni spravilo nič v zadrego. Vsaka sablja nru je bila dobra. Gledal je nos svojega nasijvot-nika kakor pleda ribič lepo postrv .ki se mu ujame na trnok. — ITi-tro je vrgeJ s sebe obJeko. .ki ni bila neizogibno potreima, zagnal v travo svojo čepico in salonsko suknjo in zadihal srajco do laktov. Le verjemite, da se naj-kolj zaspani Turek 7*Irami. ka~ kor hitro napoje orožje. Naš reje-ni možakar s svojim dobrovol jnim obrazom je bkl videti ves izpre-raenjeo. Obraz mu je oživel in oči so mu švigaie naokrog. Vzel je iz maririoovih rak sabijo, frtopil je dva koraka nazaj, zagodel po turško poetično impro\Tizaicijo, nato pa naskočil nasprotnika. Ali ga je napadel po tretjem ali Četrtem načinu, tega ne vem ne jafc ne on sam, ne priče, ne igospod L'Am-bert. Ob kane« sablje je brizgnil curek krvi, očala so zdrknila na
tla in notar je čutil, da mu je glava spredaj za težo celega nosu lažja. Nekaj je pa£ še ostalo, al: tako malo, da govorim o tem reš samo še za spomin. Gospod I/Am-bert se je zvrnil vzaiak, pa se je »takoj zopett pobral Ln stekel s po-vešeuo glavo, kjikor >bi bil slep a-li pa blazen. Takrat pa je z vrha bukve priletelo nekaj na tla.
Kakšno minuto pozneje se je' prikazal šibaik možiček s klobukom v roki. za njim pa lakaj v livreji. Bil je občinski zdravnik.1
—	Da ste iiiam mdravi, o=po.što_j van i gospod d akt or! Imeniten pa-j riški notar va« nujno potrebuje. Posadite svoj stari kilobuk na svu-, jo golo buč i c o, obrišite si srage! znoja, ilai se lesketajo na vaših rdečih podočnicab in zavihajte si j kar se da hitro rokave svojega .'awiitlj-ivepra fraka.
Ali vrli mož je bil preveč gin- ( jen, da ibi se takoj lotil svojega ' dela. Govoril je in govoril, govo- i ril s teiLkim. meketavim glasom
—Bog se u<TOili!. . . je rekel. — Cast vam. gospodje, pra.v ponižen sluga sem. Kako more Bog j dopustiti, da se ljudje tako zdelajo! Ranila so ga ; že vem. kaj je bilo! Na vsak način je zdaj prepozno. da bi miril, zdaj, ko se je nesreča že zgodila ! Ej. gospodje: nnla-dost astymei r\-^lno mlticDost! Tudi mene so pripravili tako da-1 leč, da sem ubil ali pohabil svojega bližnjega. Leta 1820 je bilo. ln veste, gospodje, kaj sem storil? Opraviči* sem <se. Res semSse o^ pravičil in v čast si štejem to. posbno še. ker je bila pravica nr. moji strani. Oh. če bi ljudje vedeli. kvnko se moramo mučiti mi •adravnik-i, preden zacelimo najmanjšo rano! Saj je vse res, da jc • to naš kruh, kakor iso na« kruh: tudi bolezni. Nič ne de! Rajši bi •
se odpovedal marsikater-i reči in
v. i
bi zjvel ob koščku slanine na črnem kruhu, kaikor da moram gledati 'trp\jcnje svojega bližnjega.
Markiz je prekinil besedovanje.
—	Dajte no, doktor! — je za-vpil. — Mar mislite, da bomo daj tukaj modrovali! Ali ne vidite človeka, lei krvavi kakor val? Krvavenje je treba ustaviti.
—	Prav, gospod. — je živahno potivlil, — krvavenje! Čisto pravi izraz! To je dobro, da sem to že naprej vedel. Prinesel sem stekleničko vode, ki ustavi kri. — Brocchierfijev preparat, ki ga i-mam veliko rajši kakor pa Leehu-lov recept.
S stekleničko v roki se je abr-nil h gospod L'Am be rtu, Id je mirno ždel pod drevesom in krvavel.
—	Gospod. — mu je dejal. — verjemite mi, da mi je resnično žal. ker va<s nisem poznal ob n^. koliko manj pomilovanja vrednem dogodku.
Gospod L'Amberrt ga je pogledal in za javkal:
—	Doktor, kaj pravite, ali izgubim nos?
—^ Ne, gospod, ne izgubite g& ne. Zal. ga ne morete več izgubiti. čestiti gospod t site ga že izgubili
Ko je tako govoril, je kapa! Brocehierijevo vodo na obkladek
—	Stojte. — je vzkliknil, — neka misel mi je prišla v glavo! — Morda se bo pa potrebni in prijetni ud, ki ste ga izgubili, le še dal k;iko popraviti]
—	Povejte vendar, kakor mislite! Vse vam dam, kar imam. Joj. dok t
or. da jši vidim. da. me ni več, kakor da bi ostal brez nosu!
—	Čakate, da vidim, kje je košček, ki so vam <ra odbili. Sicer nisem tak mojster kakor go-*"pod Velpeau ali pa gospod Hug-uier. vendar 'bom tskušal narediti, kar se bo pač dailo narediti.
Gospod L'Amber* je brž plamT pokonci in stekel na bojišče; markiz in gospod Stebnbourg za njim. Turka, ki sta hodila zamiSoena sem ter tja, sta se približala svojim prejšnjim -nasprotnikom. Poiskali »o kaj lahko prostor, kjer rita bojeVnika pohodila novo travo. Našli so pač zlata očala, ali notarjevega nosu ni bilo nikjer. Videii pa ^o mačko, tisto strašno maeko, 'belo in nuaneno, kako slastno se je oblizovala.
—	Ježeš, igle j jo »o! — je za-vpil markiz in pokazal na žival.
NENAVADEN RAZLOG RAZ-POROKE
VOJNA PROTI PIVU NA DUNAJU
(Dalje prihodnjič.)
Razrušitev zakona ni tako zapletena in nevsakdanja stvar, da bi ne bili poučeni otem, kedaj je računati na razporoko in razdružitev .skupnega zakonskega življenja, torej ločitve od mize in postelje, kakor pravi staro zakonsko besedilo. C'e žena zapusti moža ali če mož vzdržuje prijateljico, je , čisto upravičeno, da prevarajfi del vloži tožbo in zahteva ločitev zakona.
V novejšem času so se pojavili novi razlogi. V velikih me.stih so na dnevnem redu procesi, kjer zahteva zakonski mož ali žena, da sodiši-e loči zakonsko skupnost, češ da ne more prenašati nasprotnika in da je vsako iikupno življenje vsled čustvenih nasprotstev nemogoče. Z drugimi besedami, zadostuje dokaz take čustvene sovražnosti med obema zakoncema in .sodišče razdruži ujTju zakon-
Najdtihovitejši pa so bili sigurno tisti sodniki v nekem južno-francoskem mestu, ki so proglasili razdružitev zakona na podlagi čisto novega vzroka in argumenta. Mož je zahteval ločitev zakona, ker je njegoa žena v sanjah večkrat izrekla ime George, ki pa ni bilo ime moža, ker se je le-ta nazival Alfred. Mož je sklepal, da izreka žena v sanjah ime tekmeca, ki ga ljubi še sedaj, dasi tega kljub pazljivosti ne- more dognati. Sodišče je torej imelo pred sabo precej kompliciran slučaj in se dolgo ni moglo odločiti, da razdruži zakon, dokler ni mož i decidirano izjavil, da noče več živeti ženo, ker ne more prenašati njenih ponovnih polža vest ni h ali popolnoma nezavestnih vzklikov in klicanja neznanega Georgea. Sodišče se je končno udalo in priznalo možu pravico do ločitve zakona.
Ta sodni izrek je vzbudil med prebivalstvom seveda ogromno zanimanje, med ženstvom pa še veliko razburjenje in baje tudi pre-eejšJfe strah, ker se marsikaka žena boji, da ne bi v sanjah nevede izblebetala kake nepotrebne skrivnosti. Nasprotniki te čudne razsodbe pa poleg tega upravičeno opozarjajo ne velike zlorabe, ki so mogoče, ako obvelja ta sodna praksa. Zato pričakujejo, da bo višje sodišče prvo sodbo razveljavilo.
SVOJO MATER JE UBIL
Na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem so včeraj pričeli izvajati bojkot proti pivu. Vse gostilne na Dunaju in v provinci so .otlklo- 'ro sta se že delj čas prepirala. Manile točenje piva, ker so pivovarne ti je bila namreč pijanka in je za-
Iz Bratislave poročajo o strašnem zločinu, ki ga je izvršil te dni voznik Stepan Janošik v Bistrici pri Bratislavi. Janošik je stanoval skupaj z materjo, s kate-
eene podražile. Gostilničarji na Dunaju so organizirali posebno
pila ves denar, ki ga je sin težko zaslužil. En petek je jo sin trikrat
nadzorovalno službo, da nihče ne našel v neki gostilni. Ko jo je v
bo kršil bojkota, kateremu no se pridružili celo gostilničarji, ki so radi lokalov odvisni od pivovaren. Gostilničarjem so se pridružili boj-kotnem gibanju dalje tudi vse ka-varnarji in hotelirji, le branjevci, ki prodajajo pivo v steklenicah, niso solidarni z gostilničarji.
Vojna proti pivu je bila včeraj na Dunaju v polnem razmahu. Bili* so zanimivi prizori, kako so pa-
tretjič spodil iz gostilne, je bila že popolnoma pijana. Odšla je domov in legla v posteljo kar oblečena. Okrog polnoči je prišel sin domov. Videč, da mati že .-spi, je odšel v drvarnico, vzel sekiro in se vrnil v sobo. Tu je udaril mater dvakrat s sekiro po glavitako, da je bila takoj mrtva. Sekira se ji je zapičila globoko v možgane. Po izvršenem zločinu je odšel Jano-
trulje stavkujočih gostilničarjev jšik k svojemu gospodarju, ki je hodile od gastilne do gostilne. Ne-'že davno spal. Potrkal je na vrata kateri so razdeljevali tudi razne lin zaklical: "Odprite Storil sem plakate in letake, ki pozivajo pre-1 nekaj strašnega. Mati mi je dela-bivalstvo, da jih podpira v bojulla sramoto in zato sem jo ubil. proti pivo^rnam. Bojkot je bil Izdaj bo menda mir. Kaj mi je bi-vsaj prvi dan popoln, ker ga je lo storiti drugega?V Nato je od-
Novi ameriški poslanik in jnjj. jezik.
občinstvo tudi samo izvajalo in odklanjalo pivo tudi tam, kjer ga je bilo mogoče dobiti.
ŽIVČEVJE IN DEO
LJUDOŽRCIV LIBERIJI
Iz Londona poročajo, da se je vrnila hčerka eksfordskega vojvode Lady Dorothy Mills iz Liberije, kjer je raziskovala pokrajine, kamor še ni stopil noben kulturen človek. Njeno raziskovanje je trajalo tri tedne. Lady Mills je preživela ta čas večinoma med ljudo-žrei. Med drugim popisuje običaje ljudožrskega leopardnega društva. To je organizacija, čije člani so raztreseni po celi pokrajini. Navadno žive ti divjaki povsem mirno in le včasih podležejo svojim kanibalskim strastem. Tedaj se oblečejo v leopardove kože z železnimi kremplji in gredo na pre žo, kjer čakajo na svoje žrtve. Čim se jim žrtev približa, začno divje tuliti in planejo na njo. Orgije trajajo 4 do 5 dni. Nato slečejo leopardove koze in se vrnejo domov. Ženskega mesa ne jedo radi, ker je baje grenko. Najbolj jim diši meso iz moškega stegna, ki ga dobi navadno poglavar divjega plemena- Lady MilLs piše v svojem potopisu, da so ji ljudožrci pripovedovali, da je najbolj o-kusno meso 14—15 letnih dečkov. Prebivalci dotične pokrajine žive v mnogoženstvu. Vsak moški ima lahko toliko žen, kolikor hoče sam. Za vsako pa mora plačati gotovo odšodnino, ki znaša 15 dolarjev. Ženske so torej v Liberiji poceni.
Japonski žurnalist aretiran zastran spijonaže. -
TOKIO, Japonsko, 13. maja. — Tukajšnji zunanji urad je danes brzojavil v Moskvo, naj takoj izpuste japorL {časnikarja Noyori, katerega so sovjetske oMasti za-prle zastran apijonaže« Sovjetod ojblasti so odgovorile, da imajo ne-ovrgljive dokaze, 3* || apijon.
Pri delu, tu pride v poštev seveda samo duševno delo, delujejo izključno le možgani, kot kot del živčevja vplivajo tudi na ostale živce. Ker so živci oni organ telesa. ki nam delo dobro ali slabo razpoloženje, se čutimo po težkem duševnem delu, kjer so se udej-stvovali izključno le živci, tudi telesno tako oslabeli, da nam vse odpove. Predpisovale so se že različne norme, kako naj se človek ravna pri delu, kako in kdaj naj počiva, da si bo ohranil tem več moči za delo, ne da bi pri tem telesno oslabel. Kot najboljši se je izkazal predlog zdravnika lieu-rologa dr- Dornbluetha, ki priporoča, da naj se človek pri težkem duševnem delu po vsakih 40—50 minutah vsaj ža 10 minut odpočije. Tako je v stanu cel dan delati, ne da bi se kaj izmučil, ako seveda upoštevamo tudi prosti čas pri jedi. Za zelo težka duševna dela predlaga, naj bi se celo vsakih 30 minut počivalo, da si človek vleže in ^e znebi popolnoma vseh misli, -ki se tičejo nejgovega dela. ^ko se kdo ne ravna po tem, se drugo polovico dneva čuti že duševno utrujenega in proti, večeru končno popolnoma obnemo-re. Kot primer navaja dr. Dorn-blueth nekega veleindustrijca, ki se je vsak dan dopoldne tako zmu-čil, da ostali dan ni bil več za delo. Takoj zjutraj je dobival pošto, ki jo je hotel vedno takoj pregledati brez vsakega odmora. To delo, ki je bilo izredno naporno, je trajalo nepretrgoma tri ure. Nato je šel pregledovat svoje lokale v tovarni, popoldne pa je imel navadno seje in konference. Čeravno je zadnje dvoje lahko delo, ki človeka večkrat osveži, je vendar tega industrijea težilo to kot najbolj naporno delo. Ko je začel po zdrav nikovem nasvetu že dopoldne delati potrebne odmore med težkim delom, je kmalu opazil, da je o-stal skozi cel dan svež in čil, če. ravno je v enem dnevu ravno toliko napravil kot prej ali pa še več. Le na tak način se je po dolgih letih duševnega dela obvarovati živčnih bolezni.
šel v bližnji trg in se sam prijavil orožnikom.
Orožniki so ga takoj aretirali in vklenili. Odvedli so ga nazaj v Bistrico na lice mesta. Predno je stopil v sobo, kjer je ležalo materino truplo, je orožnikom izjavil, da ga je ponoči, ko se je vrnil in stopil v sobo. nekdo močno tt-daril po glavi. Zato je šel po sekiro in ko se je vrnil v sobo, je zopet čutil na obrazu dlan nekega neznanca. Misleč, da leži neznanec na materini postelji, je zamahnil s sekiro in zadel mater. Ko je pa stopil v "spremstvu orožnikov k materinemu truplu, ga je prizor tako pretresel, da je svoj zločin priznal. Izjavil je, da ga je mati neprestano zmerjala, da je zapravljala njegov denar in da si ni znal drugače pomagati. Šele po drugem udarcu se je zavedel, da mati umira.
Novi ameriški poslanik Prince je posetil zunanjego ministra dr. Ninčiča. Kasneje je v razgovoru s številnimi novinarji, ki so čak-li nanj na splošno začudenje, gladko odgovorjal v srbohrvaščini in ixjavin. da se je naučil jezika med hrvatskimi in srbskimi dal a ve i v Ameriliki. Izpopolnil pa je svoje znanje za časa. ko je bli poslanik na Danskem, kjer je konvenziral z noiko učiteljico iz Dubrovnika. Poslanik se po la>tni izjavi uči še slovenščine.
Samomor v navzočnosti matere.
V Svdu Trebiniju pri Novem gradu je posestnikov sin Kuzma Vulkič v navzočnosti svoje matere in nekega prijatelja izvršil samomor. Iz revolverja si je pognal kroglo v senee.
•Samomor je izvršil zaradi nesrečne ljubezni
Iščem vvojego moža JOŽEFA GO. DIN A. ki že 3 leta ni nič pisal. Cula sem. da je bil pred enim letom v Pittsburgh. Pa., kjer je zbolel. C'e kdo kaj ve o njem,
naj mi poroča. — Agues Godi. na, Šmarje 25, pošta Št. Jernej, Jugoslavija.
(2x 17.IS)
POZOR feOJAKI!
KORISTNE NADLOGE
Stari in novi.
Uradniški list "CanceMiere d' Italiapiše. da je zadnji čas, da preneha razločevanje med starima in novimi. Ni treba več ozna-čati tržaško, puljsko, reško in za-diršfko pokrajino za nove province. Vse naj bo enako. Uradnike naj se smatra za italijanske funk-cijonarje m naj se ne govori o "nefcih uradnikih novih dežel". Disciplinarne preiskave proti av-strija-kantom se sprejmejo vedno z odobravanjem. Vsi, ki se ne izkažejo vredne italijaiwke domovine, <naj se azbaonejo iz uradov.
Kdor pa je naš ibrat in se obnaša kot talk, se nima ničesar bati, on bo vedno spoštovan in naprt*-cLuje lahko do najvišjega službenega mesta, ako to zasluži po svojem deln, sposobnosti in oibaafc-nju".	J
Neko dekle je svoj čas iz Amerike prineslo seboj v Avstralijo neke vrste kaktus, kateremu so dali ime "bodeča hruška", ter ga v vrtu vsadila. Ta kaktus se je v teku leta tako razširil, da danes pokriva ozemlje, veliko skoro za polovico Anglije. Na vse načine so ga skušali zatreti, a zaman, kjer namreč ta kaktus raste, uniči vse drugo rastlinstvo. Sedaj ga pasipljejo z arzenikom, nakar se posuši, posušenega pa sežgejo. Iz pepela pridobivajo izvrstno umet-no gnojilo.
Domači zajec se je v Avstraliji tako zaplodil. da je postal prava nadloga. Toda tudi ta nadloga ima svojo solnčno stran. Nič manj kot za 24 milijonov funtov ali G miljard dinarjev zajčjih kož izvozi Avstralija vsako leto, a tudi zmrznjeno zajčje meso ima velikansko vrednost.
Se večja nadloga so kabilice. O-tok Ciper je bil že dostikrat opit-stošen po njih toda tam so jih že zatrli. V južni Afriki pa jih je še ogromno. Preje so pokončane kobilice porabili za kurjo pičo. sedaj pa tudi iz njih napravljajo umetno gnojilo, za kar imajo tovarne v Afriki in na Iloland.skem. Poleg tega so iznašli, da je mogoče iz kobilic pridobiti olje. katero je uporabno za aeroplane, ker tudi visoko v zraku ne zmrzne.
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne iu 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Ilester & Bssex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem kn znancem tužno vest, da je preminul 4. maja na svojem domu v starosti 37 let
JOHN NERAT.
Po maši-zadušnici smo ga spremili na katoliško pokopališče k večnemu počitku.
Tem potom sc lepo zahvalim vsem tistim, ki so ga izza časa bolezni obiskali.
Zali valim se tudi vsem tistim, ki so mu darovali prekrasne vence v zadnji pozdrav in ga spremili na zadnji poti.
Torej Še enkrat lepa hvala vsem skupaj.
Ti dragi mož in oče, počivaj v miru in lahka ti bodi gruda ameriška !
Žalujoči ostali: Mary Nerat, roj. G lava n, soproga. Mary, John. Josephine, Henry,
Fannie, otroci. Elizabeh Nerat, mati. Tomaž, Ignacij, Frank, Martin, Florijan, Anton, bra^. Mary Lisjak, sesitra.
Menaminne, Mich.
(3x 14,15,17) "
ADVERTISE in GLAS NARODA
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Narocla".
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
8 parnikom "PARIS"
22. maja 1926.
Potnike bo tpremljal naS uradnik prav do Ljubljane. Padi bo na prtljage ln gledul posebno na to, da bodo val potniki udobno ln brezskrbno potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, najbolj** kabine ▼ sredini parnlka i 4. in 6. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom ln ieleaai-co vred, za tja ln nazaj pa samo $206.00 ln $5.00 Tojnl davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, ho bili zadovoljni a vožnjo, kabinami, hrano, postreibo, splob z vsem tako, da so ta par-nlk tudi drugim priporočali
Kdor Seli potovati, naj se obrne za pojasnila OmpreJ aai
FRANK SAKSER STATE BANK
tt (MM Stew* : Htm Tut, N. X.
Po široki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
I	>r/j rjeni
II	ZH
(Nadaljevanje.)
Osmo poglavje.
ni svetnik je «iprejd svojce v krasno opremljeni ter rm-<e|ivratni solri elegantne restavracije, katero je izbrala ►roslavo rojstnega dne Ilikle.
dno sprejemati ljudi doma j«- dolgoT-a^JK) in utrudljivo ». — j«* r<»kla na predlog moža kn kot v vsalkem drugem m zmagala njena volja. Kednj pa jo je navidez la ni prišel Ilor
-kot sam, pač pa privedel s se-
Cim vee posamezni.
:a ;t
II v i
4"Jilo. da n.
■jfov. kajti (Jeorjpina >e je držala prime i pa: I j nežen i ran je vsak ožili obleko, je poklicala k sebi Hildo. i si nekoliko la-e. — je rekla polglasno, — in tudi Obljubi ni i. da boš prijama z «j«>s,po<loni
io obr on je :a n hi
z n
ni »i
Me ekel Lor »/inik n
o«r:it veleposeMnik, !>:i lyjiko desetkrat utak-^»•tr.t oeeta. Ho*li v>*aj uralo razumna, Ilil'da. i«-a - • j.* zid o pr "-eneeena ozrla za svojo mačeho, l:i
-e j«- zateniniJ njen obra^:. namiga vanje je dobro razumela in njena veselost je ia. 1)«lit j je v«-«-Jo kramljala v. gospodom Somer-ni Mjuiiač ji nikakor ni uirajal. Vsled tega jc sella
podala p; rej živahna, le Vera je molčala ter si od . i dr t/.lio. j »a ilersJvOt je sedela ]»ol<^r princa ter >ni v živahen pogovor, dozdeva, la tvoja žena povsem nesramno koketira, .-me Komid Mojemu bratrancu, ki jc ravnokar po_ K;iko more* trjX'ti kaj takefra. Emil.*
it ki
Pi « ko fitu n »k> liko izmu'eii.-^a obraza državnega svetnika binšknil smehljaj.
I ji
m a
ite
tz p«
Iznosom.
—	K
Iler-kot tako različna
—	Ali meni«? — ne vrj anient, kajti Ijir
aupam -\oji /eni. — je rek »d z neke vrst<
te lm tem bolj varala.
• ozrl na govornika. Itila sta m po<iobna, a vendor
— Gospod praporščak Campu-zano! Otiroeje bi bilo, če bi od vas zfllfrtnvala, da me huejte za svet-
k olik o razburjena, ker se je e^omnila neprijaznega obnašanja Lo. [deti bolj prekaljena nego neuim-
lenca. — Jais samo iki ne grem skoro nikdar ven . . .	na.
—	Nikdar k gospej Hei^kot? — AJi ni noibene možnosti videti j Naposled,'ko sam že sam sprevi-vas sempatam pri njej; — je vpia&al skoro brez sape. — Na to sem del, da je za, vojalka skrajni čas, mislil in na to sem wjxal . . .	jto stvar končali talko ali tako, se
—	Ne, — je rekla enengičaio, kot na kljub svoji lastni volji. - je odločila gospa Dona Estefaraja Jaz ne morem tega storiti. Jaz vem, da moj mož tega ne želli, ne želi 'de Caicedo —-zakaj to je bilo ime da bi jaz . . . Nemogoče ji je bilo povedati mu, kafko zelo ga sovraži Jone, ki me je tam -zadrževala --Lorene. da mi je rekla te-le besede:
—	Da bi govorili z menoj, — je izpopolnil trpko. — Moral bi biti seveda slep in gluh, da bi tega ne razumeL Zakaj ,pa, milostlji-va gospa. — zakaj?
—Tega ne vem. — je rekla, potrt-a, da jc marala podaiti tako uico. (Jrešnica sem 'bila in grešni-pri^nanjc. — Ker pa sem njegova žena, moram spoštovati njegovo |ca sem; toda ne na način,"da bi
jnad mano mwnrali sosedje, ali se [srpo^tikali ^ujd. Nijti tpo rsvojih igtansih. niti po katkem drugem , sorodniku ufoem (podedovala naj-manjšeiga (premoženja. a vemdar i velja oprema motfe hiše poltenih
--l<hrat»soe petsto cekinov. Tn to vse
prositi amipak je začel -govoriti.v Pr<*<kiri^t ih. Ocateri samo zato še tako-le*	.niso go?tov denar. "ker jih ni nihče
—	Vaše (blagorodje se bo gotovo Plavil na prodaj. Si tem >prem^_ spominjalo, da tsern im-el v tem	i-ščem moža. kateremu sc an est u tovariša v o*e)bi stotnika nameravam popolnoma posvetiti Pedra de Herera, ki je zdaj v in ka'tf're'nni ho^em biti poliorna. Plandnja. • 'mm zvezana ž njim. izpre-
—	Dobro se spominjam. — je monim *vo-ip ^v-ljemje ter ne 'bom odgovoril Peralta.	skrbela za dru-eo. nego kako bi
—	Nekega dne torej, _ je po- mn s ™ ve«J° požrtvovalnostjo'
vzel Ca m puiza no, — ko'sva. v go-	ni princa, ki bi
i>tifoii 44Pri tsolncu*', kjer sva bi- imel kuharja iz'bolj razvitim obu-
Hretanje parni kov Shipping Ne«*
(Dalje prihodnjič.)
Prevara z ženitvijo.
Iz bolnišnice Vstajenja v Valla-dolidli, ki hv.i rzvem nie.st.nili vra.i. je stopil vojak. Svoj meč je rabil za p.-ilieo, njegove noge niso imele nobene inočJ, o3)raK ]ia mu je bil -koraj rumen. Z vsem "tean je kazal tako jasno, da je izgubil dvajsetih dneh. čeprav letni čas še ni bil posebno vroč, v znioju toliko tekočine, kolikor je drugače morda v eni uri opravil vase. Delni je čisto majhne korake in noge -o se mu zapletale, kakor
18.	maja:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Roo-aevelt, Cherbourg. Bremen.
20.	maja: Thuringia, Hamburg.
22. maja:
PARIS, HAVRE; SKUPNI IZT.ET.
25.	maja:
Leviathan, Cherbourg, Bremen, Bremen.
26.	maja: Leviaihan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania, Cherbourg: Ameftra. Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen: Deutachland, ChtrrbourB'. Hamburg.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
1.	junija:
Resolute, Cherbourg. Hamburg; Berlin, Cherbourg, Bremen.
2.	junija:
Ber^ngaria, Cherbourg; Pros. Harding, Cherbourg, Bremen.
3.	junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
4.	junija:
Republic, Cherbourg, Bremen
5.	junija:
Majestic, Cherbourg: France, Havre; Zetland, Cherbourg, Antwerp.
8. Junija: Muenohen. Cherbourg, Bremen.
9.	junija:
Mauretania, Cherbourg: George
Washington, Cherbourg, Bremen.
10.	junija:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg: Columbus, cherebourg, Bremen.
12. junija:
Paris, Havre: Leviathan, Cherbourg; Lapland. Cherbourg, Antwerp.
15.	junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
16.	junija:
Aquitania, Ch«rbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
17.	Junija:
Westphalia, Hamburg. 19. Junija:
Olympic, Cherbourg: Pennland,
Cherbourg, Antwerp; Sierra V«-ntanu, Cherbourg, Brtrnen.
22.	junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST. SKUPNI IZLET.
23.	junija:
Majestic,	Cherbourg: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart,
Cherbourg.	Bremen.
26. junija:
Frame, Havre; Beigenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	Junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thurlngia. Hamburg; iiremen. Cherbourg. Bremen.
30.	junija:
Mauretania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
6. julija:
PRESIDENTE WILSON. TRST; DRUGI SKUPNI IZLET.
la mi hrani, ravno poobedovala, SOm	in bolj veščega, da Hke, a Nseka.kor izvirki klelp-
sta vstopili dve ženhtki. očivklno izlda	Pravi	Z"am v res-me. vn tn ali ^tiri /a^nke r.Mlie-
njo
pijane«.	•	_______
K) jo prestopil vrata v me>to, l boljših *^«ov. z d vrni a služabni-11,ici "l-^vati i.i preskrbeti po-'nc vrste; ra^-nil sem pred njr je z«iirledal. da mu prihaja na-j^ia. Prva se je «učela ka^ sto-|lk<>r^o. Ne_ Rapravlja-m. ampalic svoje s^-a^.ne oblake iu peres; prot.; prijatelj, katerega ni videl' Je> opii-ajoč >e na okmo, pogovar-
če/. še .-rt mesecev. Ta se jc pre-	s f^totaakoan; <lrnifra je. sedla
;ot

111
Dreta biti dva človek«.
•• vpr»y.d in iisinev je i*o>tal močnejši. — Jaz j
... ,,.; ,„ • .	ii- j * • * . . i po teh krajih? Pri moji veri. če
>i\.t *e pristno in pošteno, kljub raniki v ^ta-l .	. ... .
ze
križal, kakor <la je srečal praka-j^ -:tol jk>1(^ mene. zavita do brazen. in pridruživši se mu. je re- v <v°j phtoč; eelo od obraza kel:	se ji je videlo sa;mo toliko, koli
— Kaj pomeni to. -o^huI pra-!h°l ^ <^pu-čala .prmzomost tegn porsča-k Caanpiazano? Ali .k «10^0-	In čeprav sem jf '
če, <la hodi vaše bla»<zorodje še
mravljam. Kadar tpride denar r ter ji izročil za hišne .potrebe pri moje roke. ni zaito manj vreden,,Wižno štiristo realov, ki sem jili ampak več. če se obrme. kakor mu nn^l l^ri sobi.
rečem ja-z. ^loje perilo, ki <ra imam \	^»n živel od ostankov
veliko in dobregw, ni nakirpljeno' «va*be in se šopiril po hiši kakor po stojnicah. — ti pršita in |>i-sti reven zet .v hiši bogatega tasta-, j moje shižkinije so <ra sprodli; in stopal sem i>o razkošnih prepro
prelepo prosil, da bi ga odgmila, !<V bMiilo mogoče v hiši -tikali, bi^Pah. -pni na l.olaaulskih rjuhah.
n od xHlrh iu* ttdanosti. (ieorgina naj ^e zabava kot se lio_ t«'r ji puhtim prostost, katero jm» pravici lahko ntt zavede k hko <lo dejanj, ki uničijo ljubezen v
sa!
ro-ti m vo ljub. če, jaz zahteva konuuki.
11 em ti nekaj povedati, — je rekel Ix>renr, ki je držal svojo ->uho, koš.'-eno rolio previdno preti UKtmi/ — Čnj me. Vera mi </e |h» /i\ 1 . 'i ju. — t«> vem. Hoče we podedovali po meni, hoče biti prosta in v;hN -Jikar ji pomaga pri tem.
M.i m p• manjkalo, ti« ni -ko^il državni svetnik s steda.
Kii -na neumnost: — je vzkliknil ogorčeno. — Na.to pa je videl miyljajor-e oči Lorenea, blodno luč. ki se je kazala v njih, za-■ i «• i«.Iii■ • -TU'•'•eni o-inaer -.vojepa bratranca in neki drugi, slraš-ii s.mi je v■ v njem. Sklenil j<- naslednjega tlne govoriti z dr. "latum. Zaenkrat pa -e je premagal ter >e pričel smejati.
—	Kakšni dovtipi so to. Lorene, — je rekel, z navidezno dobro-iMuno p«»r« »iljivox!jr>. V <i'in trenutku pa mu ni bilo prav nič treba [Ml/adevnti >i. da i>omiri Konriula, kajti slednji očividno ni slišal n(*ixiM> itemed ice. S čudno apatičnim, skoro mrliško mepremičnim obraz m jc s.-del tcr ari v pra/nino. Strašna praznina, ki ga jc vča--ih opnjtda kot - ku^'.-nimi rokami, ki mu je -seeala moztsg iz kosti in kri iz žil, ga je di/ula v svojih sponah ter napravila iz njega ka-tnenito solio.
—	l'!»ogi Lorene! T'boga Vera! — si je mislil Herskot ter ozrl s <po!gtvlom najglobljega sočutja na krasno žensko poleg sebe. Xi si drznil optvoriti jo na stanje njenega moža.
Po-laJo je že poxno kn m iz ni red se jc pričel sempatam Icršiti. >»\c takrat je prišel Ter Velps proti Veri. s iaio sam an jc a v roki. -ijti zapazil je bre/rbrižno tiditanje Konrida ter se iK^užil prilike.
—	Ali mi hočete izkazati ča.st. mik/stljiva go>pa. ter trčiti z
m- noj — je vprašal, sklonjen preko njenega stola. _ Že celi večer
sem imel to željo.
—	To je !e formalna -tvar. me drugega, — je rekla, a kljub
tt mu je dvignila čn^o. da ugodi njegovi želji.
—	z«..ie ne. jax	-i že 1-1, — »h. želel tako goreče. Našt ijc nam dapojr«>^to o-re^ujn^-o moč nad onimi, katerim
Ona pa je /jna.jala / -Javo ter se žalostno nasmehnila,
—	Ali hočt le i na moj prodor. — je rekel eden velepo^est-
11 kov. prijatelj Somi rja. ko videl, da se je pričela njegova h,pa,
a ii osen a j mol. eča soseda ogrevati v izgovoru z mladim moškim, ni
mojega lepoto so postale pozorne celo njegove dosedaj precej sle-l»e oči,
V>taJ jc ter o<l>cI, ne da bi m- brigal povrni!
se mi ni posrečilo, pregovoriti je. j hil« **uVl Sa»«a ^kala- N«va-,wetil si s srebrnimi svečniki. ,za-To pa mi je temi!>o!j podžigalo I'am vsv> svoje vrline, ne <la bi .lUtrkoval v poNtelji. \s-tajal ob
"	: nezmotljiva pn^kušnja. ki razlikuje pra-	im>i.!. da ste v F1 an dri ji m	^ "jo videl. In'da b7"jo -s<> ^^ega oč kanja zaradi te-] enajstih, obedoval ob dvanajstih
-nkaite tam sulico, ne pa da vlačit« svoj meč za seboj! Pa kakšna barva je 1.0' In kakšna slabo! • 11 os t !
Xa to je otlgovoril Catmpnzano;
— Ali hodim še po zemlji ali ne, na to vprašanje vam odgovarja. gospod licenc i j at Peralta. dej-sitvo, da sitojim pred vami; kar se tiče vseh drugih vašfh 'vprašanj, v-.Mii moremi povedaiti le to. da prihajam ravnokar iz te .bolnišnice in da sem tam s kopelani spravil iz sebe štirinajst hudih ulj ca. Ta nljesa pa mi je bila naprtila /i n ka. lei sem jo hil vzel, dalsi bi
«e bolj v^nlam.tel, je gospa, _	^ ™ drugače, mora i" ob dveh v sobani spet malo zn-
hodisi 'nalašč bodisi' sliu-Pjno _ieh>vek pove<la<ti .<wm. F&raitka • | dremal. Dona Eatefanija in skrž-
• pokazala .svojo prdbelo roko z ja-j5^em moža' ki	ini za" kinja ^	z onako vnc"
ko lepimi dragulji. Takrat sem bil Povedwje in me srpošfcuje, ne Vt,\nm. Moj sluga, k! sem ga doslej velik gizdalin, s tisto debelo ve- ljubimca, ki bi mi najprej suženj- -poznal za lenega 111 nemarnega
tov
perjem na 'klobuiku in zaponko tisto •pestro vojaško obleko očeh svoje lastne norosti set^
tiiko lep, da se mi je zdelo: vsa-i>La'pove- raK"n <la hi **	v
ka mora kar umirati za menoj. Na 'k*lie	: ^^ kupčija je to
bil bolje storil, če bi je ne bil.
—	Vaše blagorodje je torej o ženjeno ? — je odvrnil Peraii|a.
—	Da, gospod. — je odgovoril
Oamipn^ano.
—	Najbnž ženitev iz ljubezni? jtančnejc ogledate že zato 1 - je rekel Peralta. — Take že. tako tudl lall,ko pronri-2 nit ve imajo navadno za posledico kazen kesainja.
—	Xe bi znal odgovoriti, ali je
o, ki jo je vaše blagorodje a0- sko	T>«^ni pa me zaničeval. jMoveka. se je i spremen H v po-
ro opazilo na menf s t Mini	tnr^	^agorodje hoče|^^»ega snnjaka. C'e se jc dona
rjern na'klohuiku in zaponko ter!^0^"^' Prilike, ki se mu nudi —' Kstefamja kedaj r.a hip ločila od i^ko In v'cvo n,e- 'kakor sem in živim: pod-jIUfvno- bilo to ssnno za to, da je i Seiai bil	'kar vase blagorodje hitela v kuhinjo, kjer mi je .pr?_
take \Tline torej oprt, sera jo rotil, naj se pokaže. Na to mi je o-na odgovorila : — Xe naJlegnjite me! Živim či-L^amc« — reešče lo vašemu slu-žnV' -.i naj gre zdaj za menoj. In čeprav > : hoilj poštena, nego bi bilo videti po tem mojum odgovoru. mi .bo ljubo, da. <si me na-
ver se
jaz lajiKo preprica.ni, a-li je viuša razumnost enaka vaši pi ikiipnosti.
Poljubil sem ji rotko za veliko
bilo iz ljubezni, — je dejal pra-Izkazano mi onilost, obetajoč si od
poričfik. — Vsekakor lahko rečeni. da je ta zakon bolj bolezen-islci kakor ljitbezenski; zakaj mo-
ze-veljajo
nje zlatih grado\-.
Stotnik je med tem ikončal svoj
pogovor. Onidve sta odšli in taja ženitev ali bolje zgrešitev mi koj za n^ma moj sluga
je povzročila toliko bolezni, da jej Stotnik mi je povedal, da ga je bilo treba, kar se tiče .telesa, šti- Naprosila dama samo za usTu-o. nde.^t kopeli, prodno sem se js!naj {>; jj odiponla.l pismo na dmge-otrosel; ,kar se pa onih na dušr stotnika v Plandriji o kate-
za v/klik slikarja: — Bog
—	Kont-eno, kotiecno. — je pričel Ter	ko ji je, se<leč po-J £ N ere. gledal \ oči z dolgim, vročim pogledom. — Na t« trenutek *em čakal noč in dan, potrpežljivo in nestrpno, z jezo in v mrzlici, kot jc p«*e prfcdo.
—	/aKaj.' — j., vprašala ter se •pogasi sklonila nazaj. Mrzla e It-.ki ne na luč, ki jo je obsevala, je delala še večjim 'kontrast med njenim bledim obrazom ter njeno orno obleko.
—	Hote! bi. da vain smem povedati resnico, — je rekel po kratkem obotavljanju. Pošteno roženo, da si ne upam. Vi so v toliki meri razlikujete od drugih žensk, in jaz nočem, — nočem za nič na «vctu, da bi se »rdili name.
Zyla mu je k skoro hvaležnim smehljajem v obraz.
—	In vendar, — je hitro nadaljeval, — moram izkoristiti teh par minut, v katerih vas vidim, da govorim z vami neopaženo, da izkoristim, v kolikor je to v moji moči. Proaim vas, miiostljiva go. M>a. dovolite mi srečo, da vas sempatam zopet vidim. — Ne, ni vam treba zmajati <ako odklonjevalo z glavo, kajti ea vas ni to nikaka Krivica, zame pa največja blaznost. Vsako lahko obožuje podobo svojega svetnika, kadar se mu zljubi, le miren mora bki. Moja usta ne bodo nikdar izrekla ničesar, česar nočete slišati, a moje oči zahtev ajo nujno pogleda na vas.
Govoril je a pritajenim glasom in strastno. Srce Vere je burno utripalo, a vendar je rekla:
—	Nemogoče je to, česar me prosite.
—	Da m zopet vid i in T
—	Da. Moj anož je bolan ter potrebuje moje oskrbe. V našo hi-! u vag raditeg* ne morem povabiti . . . Zardela je Ur govorila no-
tice. tie i>oznam sredstva, da bi mi jih samo nekoliko olajšalo. Toda glede na to, da mi še ni mogoče \zdržaiii dolgih pogovorov na cesti. mi bo vaše blagorodje dovolilo. da mu o drii<ri priliki z večjo udobnostjo poročam o svojih doživljajih. ki so !najNpo«*bnojši in iiajčudnejši, kar jih je culo v vsem svojem življenju.
— Tako se pa že nisva domenila ! — je rekel licencijat. — Prosim temveč, da stopite z mono j in bo^te moj gost — tam se lahko dmitg drugemu iapoyeva. Moj o-bed je kaikor nalašč za bolnika — sicer le za dve oseibi. toda moj sluga si ga lahko nadomesti s kako pašteto. Če se vaš oslabeli želodec ne bo branil, si ureževa tudi vsak kos gnjatoi. Toda več vredno, tnego vse drugo, je dobra volja, s katero vas vabim, ne samo na pot. aanpak vai* vabim za vsalej. kadar bo izvolilo vaše blagorodje.
Campuzano se je zahvalil ter sprejel »povabijo in ponudbo. Stopili: »ta ae k Sv. Ijovrencu in o-pravila -sveto maso, nakar ga je Peralta .odveriel v svojo hišo, mai predložil obeoaaio, opetovano ga pooivjjajoč, naj -voaane de ter ga po konč-anecn obedu naprosil, naj prične s pmpovedovanjetn .svojih doiivijajev. ki jih je tako drago plačal. Campuzano se ni dal dolgo
rom je rekla, da jo njen bratranec, kar pa ni bilo res. ker on sajn ve. da je le ■njen ljuDjiraeč.
No, jaz som bil ves iz sebe radi s nežni Ji pok, ki sem jih videi, in pol mrtev radi obratza, ki sem ga želel videti.
Drugi dain. ko sem si bal dal od svojega skige pokazati pot. scan •smel takoj vstopiti. Našel sem hišo, ki je bila še precej dobro opremil jena. v Tjjpj ,pa žensko kakih tridesetih let. ki sem jo spotznai po njenih rakah.
Ni <bila ras^e iaredno lepa, ali vendar ena tpfrih. v katero se človek zaljubi, <»e hoče ona. Posebno 'ker je imela talko aladek glas, da je prodiral ia ušes nara\-niost v srce. Imel sem z mjo dolg zaljubljen pogovor; bahal sam se, zbijal šale, ponujal, obečaval ter počel vse, kar se mi je zdelo potrebno, da se ji prikupim. HHa je pa videti že vajena talkih in še bo'jsrh pripovedk m ponudb ter se je ade-Io, da jih hoij -posluša, nego verjame.
Skratka : vse štiri dni. ko sem •jo "zaporedoma iposeeal, sva samo godce ssidila, ne da ibi dospel do zaželjenoga sadra. Ves ta 6es je bite iiife poama. inti navideznih sorodnikov, niti narvidetzmih prija-
in nič drugega, če se \-sa stvar pre-putsrfi jezikom pos5redovalcev, ko takih zadev ne spravi nihče bol j v siklnd ko udeleženca 'sa.ma.
Jaz, ki sem ime.l tedaj svoj razum v petii namesto v črepin.ji, ker se me je tbilo poltawtilo do nje toliko večje poželjenje. kakor ga je moja domišljija tudi še podž i gala s pogledom na množino njenega imetja, ki sem ga videl že ifzpre#-menjenegra v goitoviaio. sem govoril samo besede, ki so bi«le naravna posledica mojega ukleirje-nega raznim a ; češ, da sem blažen in presrečen, ker mi je nebo kakor po čudežu podarilo -tako družico, da jo najpravim} za gospodarico svoje volje in tudi premoženja — premoženja, iki ni ta«ko majhno, da bi z verigo oikrog mojega vratu in druoruhi dragrilji. ki jih imam donva ter z nekaterimi vojaškimi ga!a-oblekarni ne preseglo več od dveh tisoč cekinov; to premoženje, 7jdruženo z njetnkmi dva ti-so«' in pet-rt o cekini, je zadostno, da se lahko nvmskneva v vasico, kjer sem rojen in kjer da imam nekaj posestva, ikatoro prišteto k njenemu denarju in iztržku iz pridelkov hi naiitui nudita prijet/no in brezskrbno življenje.
Zaključek vsemu temu je bil, dn sv«! se sklenila poročiti. Oba sva se podvizata, da si preakrbiva potrebne listine in v treh praznikih, združenih «z veliko not*jo. sva bila oklicana, a četrti dan se jo izvršila poroka.
Za pričo sta mi bila dva prijatelja in neki mladič, ki mi ga jc-ona jc "prednt avila za svojega brat ranča in kateremu sem se jaz z vso prisrčnost jo takoj ponudil za zvestega s\-aika. Tudi tto, kaikor vse druge dokaze moje ljubezni, mi je moja žena plačala s tako črnim in zavratnim ijjdajstvom. da komaj o tem govorim. No, čeprav je vse ho, o čemer pripovedujem, živa reanioa, le ni nikaka spovedma tajaost, da bi moral ikaj zamoičati.	•
Moj sluga je prenesel kovčeg z mojimi rečmi v hišo moje žene. Pred njo sem vanj zaprl svojo
pravila kako jed, ki mi je zbujala okus Ln oživijala tek.
(K onoe prihodnjič.)
V STARI DOMOVINI
okra j Ilirska Bistrica je radi selitve naprodaj več kmetij z živim in mrtvim inventarjem. Pojasnila daje: Miha Prosen, Vrbica, pošta Bisterza, Venezia Giulia, Italv. ali pa : Mary Zorman, 9803 Prince Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISIT. katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko. ter pri njem obnove naročnino.
Upravništvo.
„felj*VT niejpen opazil; za «lužkmjo dratgočetno verigo, ji pokaizal še tri pa je imefta deMizio, ki je bila vi- ali štbi.druge, šeprav ae 'tako ve-
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c a poštnino vred.
t naročilom pošljite enamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Ktlor je namenjen potovati v stari krsij. je potrclio. «ln je na-tunčno |)«>a.T-en t> polnili llslih. prtljagi in drugih stvarrh.
IVijasnlla. ki Vain jih znmoremo tlati v>lftl uaše do]p>h>tne izkušnje Vam luni o gntovo v korist; tu.Il pri[>oročaiao vt-ilno le prvovrstne parnikt', ki iinajo kabine tu<li v III. razredu.
Glasom nove naselnLške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, l!r_»4. zaiiKireJo intli netlrZavljani dohiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tadi «IeIj; tozadevna dovoljenja iztlaja generalni naselniski komisar v Washington, 1>. C. Prošnjo za tako dt>-voljenje se lahko napravi tn<li v New Torku pred otpiotovnnjein, ter se jtošlje prosilcu v stari kraj fcla-Miui najnovejše otlredl>e.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Ktlor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraju, naj nam prej piše za jtojasnila. Iz Jugoslavije bo pripugčenih v prihodnjih treh letih, otl 1. julija 1924 naprej vsako leto po (»71 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dohiti sem *»ne in otroke tlo 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Stariši in otroei od IS. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo preti uost v kvoti. Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge : tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj jiotovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.. NEW YORK
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —
MALI OGLASI
v "G 1 a 8 *N a r o d a
kOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAfcODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
Pozor rojaki!
,V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
S3 Cortland* Stmt	n«w York, T.
____:___
_______
______
__
____________________ ________ _ ___________