o učitelfstvu, šoli, prosvetl in JVV —1 »Delavska politika« od 1. VII. se norčuje iz učiteljev, članov JUU, ker so se udeležilj skupne inanifestacije SlomSka^jev v Mariboru. Pravi, da so bili skoro vsi govori propagandnega značaja za »Slomškovo zvezo«. Člani JUU, da so bili vedno v večji zadregi, ker so čutili, da so prišli na manifestacijo neke organizacije, na katero kot nečlani ne spadajo. —1 Papeževa enciklika o filmu. Papcž je poslal škofom v Zedinjenih državah okrožnico, kjer piše o izredno močnem vplivu filma v dobrem in slabem smislu zlasti za rnladino. Treba je preskrbeti, da ne postane kino orodje demoralizacije. Zato bo treba v vsaki državi sestaviti odbor za nadzorstvo nad filmi, ki bo sporočal vernikom, kakšne filme lahko obiskujejo in katere morajo brezpogojno obsoditi. (»Jutro« 4. VII.) —1 Na Stritarjevi proslavi v Velikih Laščah sta govorila tudi zastopnik JUU tov. Kmet in zastopnik Mladinske matice, tov. Andrej Skulj, ki je položil na spomenik krasen venec. (»Poned. Slovenec« od 6. VII.) —1 Na pritožbo, da se učenci s telovadbo odvajajo od vršenja nedeljskih verskih dolžnosti, je odgovordlo ministrstvo: Pravila o vršitvi verskih dolžnosti za .srednje šole niso brezpogojni ukaz, to je, ne značijo, da bi učenci ne mogli biti zaposleni v šoli tudi ob nedeljah in praznikih. Najbolje bi bilo, da se veroučitelji dogovore s pristojnim šol. oblastvom in urede obisk sv. maše tako, da se vrši pred ali po svečanostih, pri katerih morajo biti učenci navzoči. (»Domoljub«, 2. VII.) —1 Ugotovitev uči*teljev iz drinske banovine. Samo v enem letu so znašali izdatki države za premestitve učiteljev 3,580.000 Din. Za to vsoto bi se dalo zgraditi 20 novih osnovnih šol. (»Jutro« 7. VII.) —1 Na kongresu jugosl. prof. društva so ugotovili: 1. da je naša prosvetna politika nujno potrebna temeljite reforme in ureditve pri korenini; 2. da je treba iz šole odstraniti vsak političen in nepedagoški zunanji vpliv, zagotoviti profesorjem stalnost in jih zavarovati proti vsakemu političnemu šiikaniranju; 3. da je treba čimprej urediti porazdelitev učencev dn zavodov ter oskrbetl zidavo novih stavb; 4. da je gmotno stanje profesorjev nevzdržno in nujno potrebno takojšnje ureditve. —1 Nova vrsta meščanskih šol. Po najnovejši miraistrski odredbi naj bi se meščanske šole delile v 4 vrste: v kmetijske, trgovske, obrtno - industrijske in v gospodinjske. Posamezne šole so morale staviti svoje predloge, kakšna vrsta meščanskih šol naj bi najbolj ustrezala potrebam. Ljubljanske šole so skoraj soglasno predlagale obrtno-industrijsko vrsto meščanske šole. (»Slovenec« 14. VII.) —1 S profesorskega kongreSa v Varaždinu: Ker plačujejo profesorji za sinove razmeroma velik odstotek (profesorji lani 190.000 Din, fučitelji preko 500.000), so se zavzeli zato, da bi se otroci profesorjev oprostili šolnine. Druge zahteve: Napredovanje itiaj se vrši avtomatično všaki 2 leti. Premeščanja naj bodo le o počitnicah. Določi naj se fnaksimalno število ttčencev za vsak razred. Doseglo se je doslej, da je tajno ocenjevanje uklnjeno, da so se semestri drugače razdelili, da se na srednje šole sprejmejo tudi učenci iz meščanskih šol, ki so dovršili 4. razred s prav dobrim oz. odličnim uspehom. (»Jutro« 7. VII.)