4t. 4 V Gorici, v torek dne 10. januviuija 1911 Maja trikrat na te4ea, in sicer v torek, četrtek in loboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse lato . , 15 K ¦ ¦«/. « ¦-.*-•-**«^--:-Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja BSoča".v vseh iobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem/leiJL„]$aiij>ot jo Goriškem ia flradličanikeiB" m dvakrat v ieic „?0Bai red Že-leanic, paruikov fn poJtaia s?ez\ Sa naroČila brez dojoilane naročnine ae ne oziramo. Tečaj XLI UrednUtvo . . $ nahaja v Gosposki ulici št. 7 ' Gorici v I. nadstr. na dlSIlO. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leve v tiskarni, Naročnino in, oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., >krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po, prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. ?*U«ob ftft. 83. „Gor. Tiskarna'« A. Gabrščck (odgov. J. FabSič) tiska in zal. Istrski hrvatske-sloverski poslanci e sporM z Lahi (Dalje.) : V zasedanju meseca septembra je šlo za proračun. AH .Slovani niso mogli pripustiti delovanja istrskega deželnega zbora, dokler se 'jim ne pripozna v praksi pravica uporabe njihovega jezika, Lahi pa so hoteli, da si zagotovijo sebi povoljno zaokrožen je občin. To so bila prva vprašanja, katerim je odbor za sporazum dodal še tri, in sicer zaokroženje volilnih okrajev za državni zbor, nova ureditev političnih, sodnijskih, davčnih iti cerkvenih okrožjij. Slovanski poslanci so želeli, da se reši najpr.vo vprašanje proračuna ter uporabe hrvatskega jezika, istočasno so bili boj glede tretjega \ nasanja: novega zaokroženja občin. Lahi so bili pri volji, priznati nekaj mrvic slovenskemu jeziku, ali bili so za izključno laško obilježje. Slovani so zahtevali izvedbo dvojezičnosti in v tem pogledu so imeli na svoji strani postavo. Ali videlo se je, da Lahi ne privole nič, ako c ne zaokroži istrskih občin po njihovi volji. Pred 40 leti so prenehale razne male istrske občine in napravili so velike občine s središčem v kakem mestu; mislila je takratna laška stranka, da je na ta način uničena za večno slovanska nevarnost, češ, da bo laško središče vladalo nad okolico. Ali te nade so se izjalovile; tako vidimo, da so mnoge *bčme, Pazin, Žininj, Buzct, Roč itd. padk v slovanske roko. dočini je bila v drugi! kakor Lahni. Motovun, Višnjan. Poreč itd., slovanska nevarnost večkrat že težka in jako blizu. Vsled tega so prišli Lahi na misel, da razdvojijo, kar so bili poprej zjedinili ter da napravijo male občine, v katerili bi bilo prebivalstvo kolikor le mogoče homogeno. Slovanski poslanci so izjavili, da soglašajo s tem načrtom. Ali hitro je nastopilo razočaranje, k a j t i L a h i s o Ji o-teli Is t r o razdeliti tako, da bi ostala njim vsa središča in pa m o r s k a o b a 1, S J o v a n o m p a b rd a m š nvr. e; tam bi ti mogli Ikmetovati ter nositi svoje pridelke v laška središča. Vendar so Slovani dopustiti razgo-vai-Janje. Pri razgovorih se je pokazalo, da hočejo Lalii le grabiti. j Le poglejmo, kaj so hoteli gledč 1 P a z i n a. Šlo je za to, da rešijo po pri-| liki 1000 Lahov, ki so vmes med 1000 Hrvati v mestu, dočim sta ostali dve tisoči prebivalstva pazinske občine hrvatski. Onih tisoč pazinskih Lahov je bilo 1 trebil rešiti na vsak način; to je bila pa-1 rola laških zastopnikov, ki pa niso hoteli 1 nič slišati o tem, da bi se jednako posto-' palo i s tisoči Slovanov v Pulju, Malem ' Lošinju, Cre&u itd. Vendar so slovanski • poslanci šli do skrajnosti ter so bili vo-{ Ijni priznati jim najširšo zaščito na narodnem, jezikovnem in Šolskem polju. Ali ( to jim ni bilo zadosti, ampak oni so za-[ htevali zase nekak poseben laški teritorij in politično upravno laško oblast, katera bi formalno odvojila. okoličanske Slovane, dočini bi materialno z dohodki neizravnih davkov, od katerih 99'/i. od-I pada na Slovane, držala svoje gospod-stvo v središču ter svoj velik vpliv v ! okolici. ! S slovanske strani se je predlagalo še nekaj: namreč Istra naj se razdeli po narodnosti tako prilično kakor za volitve . v peti kuriji. Ali Lahi niso hoteli nič slišati o tem, čeprav so sami napravili ono postavo. Do sporazuma seveda ni prišlo. Dežeftt odbor je delal dalje po svoji stari navadi. Slovanski poslanci so za-I htevali, da* naj se rešujejo slovanski spisi v slovanskem jeziku, deželni glavar in Lahi so obljubljali, ali obljube niso nikoli ' izpolnili. Razven tega rudi nijeden zname-' nitejih referatov ni bil podeljen slovanskim zastopnikom. finančne reči, šolstvo, gospodarstvo, zdravstvo itd. vse je ostalo v laških rokah, krošnje slovenskih starišev za slovenske šole se niso reševale, ali za razstavo v Kopru so zahtevali 15.000 K. (Konec prih.) DOPISI. Iz tolminskega okraja. Podbrdo. (Strašen zločin.) — Cital sem v »Primorcu« kratko notico, da je bil Andrej CenČiČ iz Robodišč pri Log-jeh ubit in v Bačo vržen. Ker nihče ni več pisal in ker bi še kdo mogoče slabo mislil o domačinih, hočem ta res zverinski Čin nekoliko opisati: 3. t. m. se je zjutraj bliskovito razširila strašna vest, da nekdo leži mrtev pod postijo v Bači. OrožniŠtvo je bilo takoj na nogah, da stori vse potrebno. Z grozo se je opazilo, da je mrtvec 4 krat z nožem zaboden in da se je tudi odprt nož dv>bil v vodi, katerega mu je morilec pustil v rani, pa mii je med padcem padel iz nje. Manjkali so mu pa črevlji, katere mu je zverina v človeški podobi odnesel. Imel pa je pri sebi nad 400 K, kar je največja zagolietka. Umorjenec je bil po opravkih v Oorici (kar je preiskava dognala) in kupil listek za postajo Sv. Lucijo. Usoda pa je hotela, da je nesreč-neč zaspal v vlaku, bilo je namreč krog polnoči in se tako nehote pripeljal v Podbrdo, kjer je izstopil in hotel čakati na prvi vlak, da se pelje na zaželjeno mesto. V čakalnici je tarnal, da mu je mraz, na--kar mu je postajni uslužbenec zakuril peč in prinesel premog, da naj istega po poti cbi sam valijo meče, nato se je uslužbenec odstranil in šel v urad, kjer je navadno po noči pri službujočem uradniku. Krog dveh do treh so videli na postaji sumljivega človeka in to po odhodu vseli nočnih vlakov, kateri je pa bil po zu-uajnosti znan uradnikom, ker je bil že črež dan na postaji. Kaj je iskal, ni znano, dobrih namenov ni imel, tisto je go- tovo. Splošno mnenje je, da je bil zločin namenjen službujočemu uradniku, katerega pa se očividno ni upal lotiti> ker Je bil uslužbenec poleg njega; nameraval je, da bi se polastil postajne blagajne. Zločinec je bržkone svojo žrtev v spanju zabodel in ugrabil aa vrat, kar se je na vratu poznalo in nesel iz čakalnice ter spustil po strmem nasipu v Bačo. To se razvidi, ker so se poznale po na novo padlem snegu stopnje enega samega človeka. Žrtev je Črevlje najbrž« v čakalnici sama sezula, da si ogreje noge. Denarja pa mu najbrže zločinec ni utegnil pobrati, ker ga je kaka reč prestrašila. Vse to se je godilo krog pol petih ali petih zjutraj, ker se je namreč v pod postajo ' stoječi hiši ob isti uri čul nekak hrup in truplo še ni bilo trdo, ko so umorjenca našli. Spočetka se je sodilo, da je padel kakor žrtev maščevanja — a ie ta sodba izginila na podlagi izjave goriške postaje, da je edino on ob tej uri vzel vozni listek do Sv. Lucije. Seveda sobrzojavili na vse strani za domuevanimi morilci (klatilo se je namreč ob tem času tu okrog več sumljivih elementov). Najbolj osumljenega so Še isti dan prijeli pri Sv. Luciji, ker se je zaznalo, da je isti zjutraj peš odšel -proti omenjenemu kraju. Ljudstvo je od tedaj v velikem strahu, ker se pozimi klati • tu okrog več ko preveč sumljivih in brezposelnih eksistenc. Želeti je, da bi se orožništvu posrečilo očistiti kraj te so-drge, ker kakor opisani slučaj kaže, človek kmalu ne bo varen svojega življenja. Čudno tudi ni, ker se taki elementi po leti za zimo ne preskrbe — po zimi pa ako nočejo poginiti, kradejo in morijo poštene ljudi. Podbrdo. — Našemu veljaku župniku je napredna čitalnica kakor ščurek v juhi. Opetovano se je izjavil, da cerkveni pevci ne smejo peti prt »liberalnih društvih«. Ne ve se, koliko kolesc ima premalo ali preveč v glavi, toliko pa se ve, da kar jih ima, morajo biti v tečajih moc-jno rijasta. drugače bi take nesmiselnosti zase pridržal. Kako more on od napred- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Predstavljam vam tu mojega bodočega zeta,« pravi Ohanat. »Veseli me, poznati vas«, pravi Crillon Felibienu, »želim vam srečo. Priženili bodete precej ti meščani se bodo pač veseili dobiti v vas novega rojaka. In kako se godi vam, gospoda moja?« se obrne k drugim. »Kakor vidite, dobro, ljubi Crillon,« odvrne Cha-rancon. »Tem bolje; želim vsem skupaj zabavno ženito-vanje,« reče Crillon in se oddalji. Komaj pa je obrnil hrbet, že je Chanat šepetal Felibienu: »Ničvreden republikanec, ker sem jaz župan, rad bi me strmoglavil, ko bi mogel, toda tu zna dolgo čakati, tega dne pač ne doživi. Narobe, jaz zlomim tilnik njemu in njegovim somišljenikom, rdečim!« Med tem pa si je mislit Crillon: »Staremu lisjaku bode treba dati vendar enkrat nekoliko po prstih.« »Stari lisjak,« to je bit priimek, ki so ga dali notarju. Kmetje iz okoifce pa so mu pridevali še mnogo hujšega. »Stari lisjak,« s tem je bilo povedano vse, kar so ljudje mislili o njem m mislili so pa mnogo. Njegovo ncvoščljivost, njegovo lakomnost, njegovo gospodo^eijriostf proti podložnim, njegovo klečeplastvo napram Višjim, njegovo obrekovamost, njegov bonaparti^ zem iti še. mnogo, mnogo drugega so imeli v mislili, ko so rekali: »Cfc ta stari navihani lisjaki« II. Klub. Crillon je šel po glavni cesti in obstal pred kavarno, ki bi napravila na tujca jako prijeten utis. Nad vrati je visela tabla, na kateri je bilo citati: Klubova kavarna. »Ali je kdo gori?« vpraša Crillon mlado, precej čedno žensko, hišno oskrbnico, gospo Miha!, ki je stala na pragu. »Da. nekaj gospodov je zgoraj.« Crillon gre v prvo nadstropje, kjer. je imel literarni klub svoje prostore. Bila je velika dvorana, v kater; je stal biljard in več igralnih miz, ob steni pa je viselo mnogo časopisov. Klub je obstojal še. izza Časa cesarstva in je bil zbirališče mož, ki se niso brigali samo za malenkostne dogodke v okraju, ampak so se zanimali za dogodljaje po širnem svetu. Število republikancev, ki so pravzaprav, ustanovili klub, je bilo za Napoleona seveda majhno. Bilo jih je komaj nekaj Čez pol ducata, ki so javno kazali svoje mišljenje. Tu je bil Crillon, sodni uradni^ Galtier, velepo-sSesfenik, branjevec Josu, pek Luis, Lemoulin, kavamar in hišni posestnik Aliard. Bili so seveda;manjšina v klubu. Ali glej, po padcu cesarstva so rastli republikanci, kakor gobe iz tal, in manjšina, ki je služila preje drugim v posmeh, je postala večina in zgodilo se je celo, da je posta! klub popolnoma republikanski, edinj reakcionarni član. je bil Monestrel. '_ ,;;/ Klub je veljal od zdaj naprej kot »slaba družba«. Sprejetih je bilo preveč podrejenih 4jt*di. rokodelcev, ki — pomislite — niti bogati niso -bili, Tu^fe Har mrgolelo »rdečih«, in kdor je kaij dal na-se, se je raje skril. Tisti pa, ki so izstopili iz kluba, so tvorili od tedaj naprej * boljšo družbo«. To je bilo Chanatovo delo. On sam je pieje, uokler je bil še član, zahajal le redko v klur,, ker so vsi drugi člani, izvzemši Galtiera, imeli manjše premoženje, kakor on, in zdeli so se mu prenizki, da bi občeval ž njimi. Ko pa je izstopil on, so mu slediti vendar vsi somišljeniki, izvzemši Monestrela. Njega niso mogli pregovoriti,, da.bi izstopil. Preračunal je namreč, da stane naročnina r en sam pariški jist več, kakor pa.klubova članarina, ki :, r.ašala ;r celo leto komaj dvanajst irankov', zato pa1/. ¦* ;el 'vsak dan nad dvajset časopisov na razpolago. Ni se jfute! skregati' z republikanci, ker je.bila državna uprava Franciji.V rokah republikancev. Razen; tega pa je igral v k;ubu;Ialiko\ vsak dan karte, ne da, bi moral plačati, p:aLk:|»Zakaj Vendar, gospod župnik, saj .-vam ženisfce? zno^^vse v liod*« ',"¦'!-.¦'.'..; •• ""tr:.'^$1!$'. ŽUpnik^pa je pobifeto s tfeiti, češ,/:daf':flibŽ^||wio iz stftSfia pred spovedjo svojim; ženam tie-žiiipafSSega. ' , ?ftone$trel je kmalu župrifkti lahkOrprinesEvJiiovicc; ijašr^', da jt idruštveno^vodstvo^odpoved^^;^ vse^leTikalne lti^onap#i^fine ^0$&;^¦_•¦¦ •::;^yL"^ _ *w*v nJak&v-^ali4.^vatH—4a ne vrnejo pe*Mw&~. n&temian^^Mmff3" Ko bi wpr©iffete> izvzemši orgawfsfa**$i s-žejislk ne podpirali eerikvenega^petja^foi istega rsploh ne bilo. Toli§L*iLk&i bi vtžridar motal biti, da bi vsaj nekoliko računal" z razmerami. AH ga minule, občinska volitve niso prav nič podučile?''Zalcaf saml'trga plašč krščanskega usmiljenja, kateri mnogo mnogo pokriva, ko vendar tega ni trer|i! ga pred njegov prag pometat Recimo, da ni prav, čeT"" bije cerkve in opušča mašo. K Iz ajdouskega okraja. Iž JRfhemberga. (O duhovniku, ki poižaiifja na cerkev.) —Pobožni dopisnik pobožnega; »Prismojenca« skrbi, da v vsaki številki kaj lepega odloži-Zadnjič se je-spravil na nekega učitelja,Ičaterega skoro s šibo podi k mast m. v cerkev ter mu Jam odtauje tudi službo. Ne vemo, katerega učitelja misli: Brica,. Pavlico ali Poniža. Sicer je to vse-, eno; saj -najbrže brumni dopisnik niti sam tesar ne vx Posnel je lepo znanega svetopisemskega iarizeja.m seveda s tem napravil sveto delo, Toda mi spet ošvr- duhovnik ki >bro plačan sila), ki nJpChikdal^l v cerkG#.jp tam nlkof odpre? KaTW rekli toH* \ na oznanjen* Itt pozabi jia večernico Sa i, ki zastonj čakajo?! dopisnik, ki se gotovo ii milosti, pokidaj malo pred*;SivojiiTi hlevom, a tvoj prijatelj učitelj bo 1g|ii sam pomite! svoj prasgl Sfeer pa kadar treba, še na svidenje. Z Vipavskega: — »Zadnji »Novi Ca«« * pravi, da se napredne zmage v Sv. Križu | veselijo posebno učitelji Mrmolja, Moži-na in Bratina! Hm, hm! Ta list je pač za v znano hišo v Šempetru. Ubogi novo-strujarji, če ne zmorejo boljših poročil, Sploh pa naj pišejo učiteljstvo v uho hi-naj raje tolažijo svetokrižke žalostne klerikalce.«. j .aonii.uRusiatu ima dva hrata^ star. mu je pridno pomagal pri sestavljanju aero- planov, in 4 sestre.----------- Da ne bo meda kdo krivo sodil g. Merčejttg^Htt^imo, da Mejfrp|^Lmel pak fi|e>čepa je V»Hl plem$|t namen pokazati'svetu: d|i%more%o Ju,jto*?| slov^ni kai #udi v Af^taM K pogrebu v^Seligrad ieod&a včeraj jedtia JRusjanova,sestra in svak. »Kolesarsko društvo Gorica« je položilo na krsto g. Rusjana lavorov venec s slovenskimi trakovi in napisom: Zadnji pozdrav goriških Slovencev. Zrakoplouec Rusjan ponesrečil u Belemgradu. Kakor blisk se je raznesla včeraj proti večeru po Gorici vest, da je ponesrečil naiš rojak zrakoplovec Rusjan v Belemgradu. Povsodi se je govorilo le o tej nesreči, povsodi se je kazalo veliko odkrito sočutje za nesrečnega miadeniča-aviatika. Ko mu je lepo vspelo vzletanje v Zagrebu, o katerem smo obširneje poročali, se je odločil Rusjan, da poide s svojim aeroplanom v BeKgrad in Carigrad. Pre-dno je odšel v Srbijo, je prišel še domov k starišem v Gorico in na Silvestrov večer je bil v.Trgpvskelm Domu vesel in navdušen za nadaljnje vzletanje. Ali prišel je bil v Gorico, kakor da se je prišel poslovit od svojih dragih domaČih in od svojih prijateljev----------— — Odšel ie hi smrt ga je dohitela v ponosnem Belemgradu v Srbiji. Včeraj dopoldne je poskusil z vzleta-njerji« Prva poročila pravijo, da je plul nad belgrajsko trdnjavo ter padel z višine kakih 20 m, se težko poškodoval in malo minut na to je izdihnil. Pihal je veter; ali dasi je bil veter močan, se je drznil Rusjan vendar le pluti nad Savo ter je do-spelod trdnjave do železniškega mosta, približno 1 kilometer razdalje. Ko se je vračal, je pograbil aeroplan močan veter, zrakoplovu se je zlomilo levo krilo, padal je iiaglo ter treščil ob tla z veliko silo. ".' Po Belemgradu se ie raznesla hitro vest 6 tragičnem dogodku ter vzbudila povsodi sožalje. ": ¦_ Prva nesreča v aviatiki v novem letu 1911. ie zadela ravno Siovence. Edvard Rusjan je bil rojen v Trstu 6. Jan. 1886. Tam ie hodil tudi v ljudsko šolo. Pri svojem očetu, Francu, Slovencu iz Renč, se je izučil sodarske obrti. Učil se je jtudi za mehanika. Še dečku ie vedno plavala pred očmi misel, da napravi aparat/s katerim bo letal okoli po zraku. Sta-rŠ! ,•§?f*im$pWi.&Trsta*v .GorJco„kjer,. izvršuje Rusjan sodarsiko obrt na'svojih prpstorjh pod Kostanjevico. Tu je hoda v šojo v »Spiski Dom«. Mladi Rusjan je bil &$&, delavec doma, zraven pa, kakoj rečeno, mu je rojila po glavi miset napraviti zrakoplov. iKakih 6 let gotovo ie pa-ra&jj,da je prišel do jtonštrukeije aeropla^ na. S, ppškusije začel v Gorici pred dvema letpmaj^Roiicahv Prvi načrt za aero-Plai) je bil prodal v Vidmu za 2000'iir. Potem si je pomagal dalje, si nabavil motor, napravljen v Italiji po njegovem načrtu; omenjali so aparat Rusjanov laški športni listi v Italiji takrat jako pohvalno. Bil je v Italiji na raznih krajih, da sii ogleda vzletalne poskuse, študira aparate in motorje. Seznanil se je takrat z raznimi aviatiki, tudi z Bleriotom; kot pilot se je spuščal v zrak tudi v Italiji. Z aviatiko se je začel pečati že leta 1900. Leta 1901. je napravil prvi model, leta 1909. je kupil prvi motor, prvi poskus na Rojcah je napravil dne 6. novembra 1909., prvi polet dne" 26. novembra 1909. Iz Italije je prišel v Gorico ter poskusil svojo srečo na Rojcah. Poskusi so se mu včasih prav dobro posreči'«, tako da se je bil odločil napraviti znane vzletalne Tpo-skuše lan/i, ki pa, žal, niso vspeli. Takrat se ga je obsojalo z vseh strani, aH on rii obupal. Take ponesrečene poskuse so doživeli tudi drugi aviatiki. Napovedana je bila lani kolesarska slavnost v Gorici. Iz Zagreba je prišel v Gorico znani sportsman Merčep. Seznanil se je z Rusjanom »n ga videl letati na Rojcah. Takoj drugi dan sta se odpeljala v Pariz, kjer sta kupila motor za 13500 frankov. Rusjan je. dobil podpifatelja svojega stremljenja. Merčep ga je povabil-v Zagreb, kamor je šel rad naš Rusjan, tam je sestavil nov aeroplan in vzleti so se nm posreČavalL Zadnji večji vzlet v Zagrebu pred tisoči občinstva na vojaškem vežbališču je vspel popolnoma. Ljudje, ki so videli Bleriota v Budimpešti in Rus-.-| jana v Zagrebu, so trdili, da je bilo Rusjanov© vzletanje elegantneje, sigurneje, zlasti spust na zemljo, od Bleriotovega. Rusjan je plaval v sreči; dosegel je' vspehe, da seje, mogel odrii ppv^pdLj^p-kažati.. Ali srenje sledila hitro1 zat'petami nesreča, ki .je :pretr#ala .življenje .nesrečnemu Rusjanu.1 •% Staoši, brat in sestre, žalujejo ''%i so neutolažljivi. Strašno je učinkovala smrt o Edvardu v Rusjanov! družim! ;* Pokojni Rusjan je bil simpatičen, pri-kupijiv mladeniči znan posebno v kolesar-' skjh krogih, Izkazal se je večkrat imenitnega dirkala, bilje odbornik koles, društva »Gorica* ter prvak med dirkači. Starši Rusjandvi žive, kakor povedano v Ljudsko štetje. Pozor pri reviziji!! Izvršiti se ima še revizija števnih pol od strani magistratnih revizorjev. Opozarjamo Slovence v Gorici, naj se ravnajo po teh navodilih: 1. Vaša zakonita dolžnost aktivnega, dejanskega sodelovanja pri ljudskem štetju je končana, čim ste oddali izpolnjeno in podpisano naznanimieo. 2. Ne podpišite ničesar več za ljudsko štetje! Kdor Vam pravi, da je Vaša naznanilnica neveljavna, kdor Vas sili, da »podpišete novo, kdor Vam zaradi tega groz^ s kaznijo — t a 1 a ž e. 3. Magistratov} revizorji imajo prvič pomanjkljive pole dopolniti, drugič zgrešene pole popraviti, in tretjič "preiskati, ali so navedbe v polah resnične. Drugih nalog, drugih pravic razun teh treh nimajo magistratovi revizorji. 5. Pri reviziji Vi nimate druge dolžnosti, nego na vprašanja, katera Vam postavlja magistratov revizor in katera se tičejo Vaših števnih pol. odgovarjati, nikakor ne ničesar podpisati. 5. Vi pa imate tudi pravico zahtevati, da se magistratov revizor legitimne z izkaznico, podpisana cd g. župana, in pravico govoriti z magistratovim revizorjem izključno slovenski. 6. Govorite le slovenski, ker bi se znalo zgoditi, da bi kak tak komisar hotel popraviti občevalni jezik za laški, ako govorite laški. Na kako vprašanje o občevalncm jeziku, mora slediti le ta odgovor:, naš občevalni jezik je s 1 o v e ns k i. Domače vesti* Dr. PIoj senatni predsednik upravne sodnije. — Kakor poročajo listi, je bil državnemu poslancu dvornemu svetniku dr. Frideriku Ploju podeljen naslov in značaj senatnega predsednika prU-', upravni sodniji. Poroka. — Včeraj se je poročil v Gorici v cerkvi sv. Ignacija na Travniku g. Avgust Z a v a d l a v, posestnik in krčmat v Opatjemselu, z g.čno Kristino P a h o r-jevo iz Novevasi pri Opatjemselu. Vse najbolje! Premeščen je iz Ajdovščine v Trst g. deželnosodni svetnik Ivan Dougan. Premeščen je iz Gradišča ob Soči v Gorico namestništveni koncipist dr. Fran grof Gudenus. i Smrtna kosa. — V Vrtovinu je umrl Anton S ti bil, star 87 lei, oče srbskega podpolkovnika g. Vukasoviča - Stibila in g. Hinka S t i b i I a, podjetnika v ¦ Trstu. Preostalim naše sožalje! Za narodni muzej. — Za zbirko narodnega muzeja so podarili zopet nekateri gospodje nekaj predmetov. G. prof. Koštial tri stare novce^ (Meksiko, Italija, Avstrija). Enako g. Rejec Anton stari sre- MajkmiJzMUi., 1709», fe dijaških isrogov,,. se je dobilo tudi nekaj iti sioer učtt. Hojak-2 beneška novca,.~(u$E. ¦. -Sar^od a stara novca, učil. Brav>tričar pa -ettega. Učife Paljk darufe 1 star avstrijski novec in učit. Bajt 1 star novec iz Indije. — Q6sp. And. Podgorni^, deželni uradnik; v Go* rici je poslal dva-starinska, menda konjska, zoba, ki sta se dobila v neki podzemski jami pri Nalbrežini. ^— Vsem darovalcem izreka odbor srčno zahvalo in prosi še nadaljne podpore. O$bor. O tržaškem namestniku princu Hoh-enlohe k<; ožijo vesti; da bi bil imenovan za.namestnika na Štajerskem, ker sedanji štajerski namestnik grof Clarv zapusti namestništvo v Gradcu; krožile so po listih vesti, da utegnejo iti v pokoj višji namestFfištvem - uradniki venki! Marsikateremu in marsikateri služi lahko za vzgled! Slovenskim stanovalcem, ki so se upisali za Slovence, je zvišal najemščino 2 K ns* mesec neki laški gospodar v Stra-čicah; kdor se ni upisal za Slovenca, temu ni zvišal najemščine! Nemška pisateljica Paul Marla La-croma; soproga tukajšnjega odvetnika in bivšega laškega dežel, poslanca dr. pl. Kggerja se je vpisala, kakor se nam poroča, pri ljudskem štetju za Lah in j o; rojena je Nemka. Kako upisujejo Lahi slovenske služkinje. — V neki družini imajo 2 služkinji; ena je domačinka, druga Štajerka. Pri •prvi so upisali občevalni jezik s 1 o v e n -s k o-laški, pri drugi ncmSko-s 1 o v e n s k i. Kako jih bodo šteli? Tako da bo jedna veljala za Lahinjo, druga za Nemko -« pa sta obe Slovenki! Kakfno bo leto 191 J? - Vremenski preroki pravijo, da bo leto 1911. bolj suho kot vlažno; spomlad bo v obče suha pa mrzla. Dosti slane bo. Poletje bo vroče, noči jako tople. Jesen bo bolj suiia. Ze v oktobru nastopi mraz, november bo bolj gorak. Zima bo mrzla, vreme nestalno. — Po mesecih: Jantiarij suh in mrzel; ie-bruvarij začetkom neprijetno vreme, okoli 13—18 sneg, do konca meseca mraz (lep predpust!); marcij spočetka mraz, potem lepo; april do 10. mraz, do 23. potem lepo, proti koncu mraz, neprijetno; maj prične z gromom in strelo, do S., potem mraz, na to lepo; junij, začetkom mraz, potem spreminjajoče se vreme; julij, gorak, grom vsak dan skoro, potem spremenljivo; avgust, megla, potem lepi dnevi do konca meseca; september, stalno vreme do 13., potem hladno; oktober, spočetka lepo, potem okoli 15. mraz, nato lepo; november mrzel do 10., potem toplo, nato lepo vreme; december začne z mrazom, sneg in zopet mraz. ton. «rgfcrttin*ega:mesa.;. težaška je prevzela mesa 15.000 kg, katero po-ragdele na 30 mesnic. Cene: sprednji deli po K 1,28 in K1.36, zadnji po.K J.60 kilo, N&kaj^mesa pride tudi v Gorico. Rddnl ob^iii zpor »Slovenske čitalni- in da pridno in rsdiiodeluje. # aovi od- «0 bili izvorni; Jfoso&l. vel Frane, pn^t^lnik, Toplikar Jožef, Lu Cen Jožef, Batič Alojzij, Vovk Jožef, Dregonja Josip in Kosovel Katarina, odborniki; Rijavec, Josip,^Toplikar, Alojzij J in Faganelf Klementina; ¦fcanieštnilti. Pre-gleednikom računov- sta bila izbrana Top- upravlja na iDunaJn ^Mm^m JIMhoozv; ^ .šol^^sefe %osenatee-^a^e»^e, prijel 'M«A& Magjarske. špie setfsjferže "pomnožijo. ce* v;^lta^$Citf'^ Jožef..Društvu želi. 15« jaguarja točno ob 4. uri"pbpblildne v rno obilnega uspeha/ dvorani gosp. Antona Mozetiča. Dnevni red t I. Predsednikov nagovor *.2. Talni-kovo poročilo. 3. Blagajn-ikovo poročilo. 4. Knji|nidarfevo poisocjJa.. 5. PjočiloVe-gledovalcev ra&inov. 6. Slučajnosti.: 7. Volitev predsednika, 8 odbornikov in 2 namestnikov."« V slučaju nesklepčnosti vrši se zborovanje peš ure pozneje ob vsaki udeležbi. K obilni udeležbi uljudno vabi odjbor. Ukradeno dvokolo. — Dne 26. dec. piv 1.10 bilo ukradeno na Cesti Sv. Križ jžfcftfrtvokolo styria št, 130.4U. — Svari se $L občinstvo pred nakupom! Kdor bi kaj vedel, naj naznani žendarmeriji ali policiji. . Ponesrečil je včeraj neki finančni stražnik, ko se je peljal na biciklju iz Pevme po klancu proti mostu. Nasproti je Šel voz. Zadel je v voz in živali ter se nevarno poškodoval na raznih delih telesa. Pelerina, zelenkaste barve se je zgubila v nedeljo 8. t, m. na potu iz Mirna v Gorico, Pošten najditelj se trap rosa. da jo odda v gostimi g. M. Paganelja v Mirnu. Bralno društvo »Naprej« v Dorn-bergu priredi 12. februarja svojo predpu-st.no veselico. Toliko v prednaznaniio. Goriška kolesarska zveza. Predsednik kolesarskega društva »Danica« sklicuje izvanredno odborovo sejo danes zvečer ob 8. uri v društvenih* prostorih radi nesrečne smrti našega vrlega člana g. E. Rusjana. SoHolskl *esti>il{. III. izkaz daril za Sokolskl dom v Gorici. Sv. Anton nabral na Miklavževem večeru ...........K 2650 Sotrudniki narodne trgovine Št. 3 „ 25 — Prispevki deležnikov......, 17- - Skupaj . .K 6850 Prišteti dohodki II. izkaza . . . . „ 76092 Skupaj . . K 829*42. Odsek »Sokola« v Ajdovščini v Ri-hembergu bo imel svoj letni občni zbor dne 15. t. m. K oblini udeležbi vabi vse brate odbor. Sokol v Mlrmt je imel 24. m .m. svoj lil. redni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 60 članov. Br. pod starosta je pozdravil navzoče v /branili besedah in pozval funkcijonarje društva, naj podajo svoja poročila. Iz poročila br, blagajnika smo posneli, da ima društvo čistega pre* moženja v vrednosti 954 K 40 v. K točki slčajnosti se oglasi br. Praprotiiik, ki utemeljuje veliko potrebo Sokolskega doma. I^o dolgi razpravi se obveže br. And. Jaku" sklicati v 14 dneh sestanek v svrho zgradbe Sokolskega doma. Izjava je bila z navdušenjem vzeta na znanje. — Novi odbor se je sestavi! sledeče: br. Ed. Pra-protnik, starosta, br. Julij Jakil, podsta-rosta, br. Anton Faganeli. tajnik, m*. Niko Jakil, blagajnik br. Iv. Klanšič, načelnik, bratje Pavel Faganeli, Uud. Tribušon, Vuk Jurij. Vuk Leop., Urdih Karol in Pelikan Benedikt, odborniki. Namestniki: Roman Faganeli, Pet. Soban m Iv. Pavlin. Pregledovali računov: Mirko Mar-molia. Povodnik Ant. in Pahor Ant. —' Bratje odborniki! Pozivamo vas na delo, zgradite nam 4om, da lahko prosto raz-prosrremo svoja krila! — Na zdar! Za »Sokoteki dom« v Pi vačlni darovali: Brata Hebat, Renče 3 K, Josip Ru-sijaur stavbenik, Postojna (iz Renč) 10 K, MatijejeviČ, Gorica, 4 K, Cigoj & Nemec. Gorica. 5 K, Ivan KrSvos, sedlar. 3 K, po bratu Brajniku: nabrali vrli Ajdovci dne 1. 1. v gostimf pri »Starcu« 14 K, Martin Povcraj, Gorica, 25 K, Franc Čer-ne, trgovec, Trst* 10 K, Alojz« Pregel, klobučar, Gorica, 2 K, Rajmund Žnidar-čič, župan, Renče, 5 K. Na zdar! fveza narodnih društev. Bralno društvo v Oseku je imelo minulo nedeljo svoj 15. redni letni občni zbor. »Zvezo narodnih društev« je zastopal tajnik Da m i r F e i g e 1, ki je pojasnil v daljšem govoru »Potre besed a-njega časa«. Predavanju so sledila poročila odbornikov; Iz teh poročil je bilo razvidno, da je društvo na trdnih nogah Trgovsko-obrtne In gospodarske vesti. Uvoz mesa iz Srbije. — Pogajanje, ki se je vršilo med Srbi in belgraj-skirn avstrijskim poslanikom glede pogodbe za uvoz mesa v Avstrijo, je skon-čalo sporazumno. Ker je upati, da stopi vendar v kratkem v veljavo trgovska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo, je v klavnici v Belemgradu na razpolago 6000 komadov zaklane živine, v notranjosti države pa je pripravljeno veliko goveje živine, da jo pošljejo v klavnico ter se more potem meso izvoziti v Avstro-Ogrsko; izvažati se sme samo zaklana živina. Monopol na vžigalice se uvede v Avstro-Ogrski, kakor znano, tekom leta 1911. Država kupi tovarne vž«*galic ter jih postavi v promet v lastni režiji. Stalo bo državo to ogromne svote, ali nadeja se od monopola takega dobička, da se investicije izplačajo v kratkem Času ter bodo dobičkonosne. V Avstriji se .ima odkupiti 70, tovaren, na Ogrskem fn Hrvatskem 20. ..... Seveda morajo prevzeti tudi delavstvo, ki je sedaj zaposleno po tovarnicah. Politični pregled. Novo minlsterstvo. — Ministerstvo je sestavljeno nastopno: ministerski predsednik: dr. bar. Bieherth; minister za notranje stvari: dosedanji sekcijski načelnik v ministerstvu za javna dela tajni svetnik dr. Maks grof Wickenburg; minister za uk in bogočastje: tajni svetnik Karol grof Stiirgkh; pravosodni minister: tajni svetnik Viktor vit. Hochenburger; finančni minister: dosedanji predsednik statistične central, komisije tajni svetnik dr. Robert Maver; trgovinski minister; tajni svetnik dr. Richard Weiskirehner; minister za javna dela: dosedanji sekcijski načelnik v železniškem ministerstvu Karol Marek; železniški minister: državni in deželni poslanec dr. Stanislav Glornbinski; poljedelski minister: dosedanji dvorni svetnik deželne vlade v Opavi baron Adalbert Widman; minister za deželno hrambo: tajni svetnik FML Friderik Georgi; minister brez listnice: dosedanji sekcijski m* čelnik v poljedelska:ii ministerstvu Vac-lav vit. Zaleski. Odlikovanja za odhajajoče ministre. — Česa* je podelil dosedanjemu finančnemu ministru vitezu Bilinskemu briljante k velikemu križcu Leopoldovega reda, dosedanjemu ministru za notranje stvari baronu Haerdtelu Leopoldov red I .razreda, dosedanjemu železniškemu ministru Wrbi red železne krone H. razreda, dosedanjemu ministru za javna dela, Rittu vtteštvo, dosedanjemu ministru brez listnice dr. vitezu Dulembi red železne krone I. razreda in dosedanjemu voditelju poljedelskega ministerstva vit. Popu veliki križec Fran Josipoveg« reda Madiarizlclii se širi — Dosedaj so bjfi nadptsi na fobakamafi v Bosni farvat-sR% turški in cirilski, ali sedaj od novega leta so nadpisi tudi madjarski!! Magjari kot upravitelji Bosne In Hercegovine. — Iz službenega šematizma bo-senske vlade je razvidno, da je dandanašnji v Bosni in Hercegovini 14. okrajnih upraviteljev Magjarov. Hrvatov je samo 5; torej v samo 5 okratfb so hrvatski Upravitelji. Na mesto HrvalipiTrešČeca je lJ$$eJ Magjar Paula. Bosensko šolstvo " '." ¦'" . '-.- «-'; -i -'::"'V>-c. ¦¦..'**-. Razne vesti. Radi Uudskega^štetla, v Trstu je bilo v nedeljo 6 shodov, na katerih so sprejeli resolucije z ostrimi protesti proti načinu, kakor se sedaj izvršuje ljudsko štetje v Trstu. Y$i shodi so bili dobro obiskani. . Interesantna razsodba, — Državna sodnija je razsodila na\pritožbo finančnega tajnika Kremliiika, da državni uradnik nima pravice do avanziranja, pač pa ima pravico, da se ga pomakne z nižje stopnje dohodkov ria višjo istega činov-nega razreda. Kmetje napadli orpžniško postajo. — Iz Poreča javljajo, da so v Žbandaju napadli, kmetje orožniško postajo ter metali kamenje v njo. Dva orožnika, ki sta bila navzoča, se nista upala ničesar storiti, ker je bilo kmetov obilo. Ko so prišli drugi orožniki iz službe domov, se jim je posrečilo, da so ujeli 12 kmetov. Vzrok napadu je baje ta, da je neki orožnik jako surovo postopal s kmeti. Antimodernlstlčna prisega. — Te dni so prisegali proti modernizmu duhovniki v Pruski, Bavarski in v nekaterih diece-zah Italije. Nekateri cerkveni učenjaki niso hoteli priseči. Tako: dr, Fran WieJand, subregens seminarja v DilHngenu, njegov ibiat Konstantin Wieland, dr. Jos. Popp, vseučiliščni profesor v Monakovem, inons. Umberto Fracassini, rektor bogoslovne fakultete v Perugiji. Sveta stolica je odstopila vse te slučaje kongregaciji indeksa za preiskavo. Želje za novo leto. — Neki mož je rekel svoji mladi ženi, naj mu napiše svoje želje za novo leto, on napiše pa svoje potem si jih izročita drug drugemu. Želje žene so bile take: I) Nov, popolnoma inodern klobuk; obleka iz svile za ples; boa iz samurja; moderni ogrinjač za gledališče; biserna ovratnica. -— Mož pa je napisal ženi te svoje želje: da jed ne bo zasinojena ter da ne menjaš tako pogosto-nia služkinje; da ne poželiš kake moderne neumnosti kot klobuk zadnje mode, prav drag, kakrh nakitov, ovratnic itd.; da mi ne.g0d«njaš^ko.se po sinoči jAgfem4o* * movi Dmcretra ni* »^ * .... .,J'g;ega-mČ, . .. u_. ; f^ialtM obešen. '¦+*: Delavec Peter Maillet je bil nepoboljšljiv pija&ec. Ko-je---iprikolovratil pozno po noči domov ter ga je žena hudo oštevala, pa je vzel včasih prijazni mož. Peter vrv, jo pripel za žebelj in utaknil glavo v zanjko, kakor da se,h6č«,obesiti. Žena je ob takih prilikah priskočila ter odrezala .vrv. Pred kratkim je zopet napravil tako komedijo, ali žena je bila tako ljuta, da je zapustila W bo; za šalo obešeni Peter je nekaj časa mahal po zraku, oiato je obvisel mrtev* Tolstojeva književna zapuščina.— Ruski listi naznanjajo, da je književna zapuščina grofa Leva Tolstega mnogo večja nego se ie prvotno mislilo. Zapuščino izdajo na spomlad in sicer hkratu v več jezikih. Rusko izdajo priredi v dveh debelih zvezkih njegova hči Aleksandra. Cisti dobiček je namenjen seljakom na Jasni Poljani. .rs" t- hm dni postaje! Ne kupujte ur, ako jih ne poskusite I PoSlljam vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro Iz plaque-zlata Dvojni ¦, pokrov, za ceno 20 K. Pri naročbi naj i se pošlje samo polovico in ostalo po ¦ preizkušnji. Triletno jamstvo. Naročila I naj se pošljejo na: JOH WEINER, DUNAJ XIX/I Boschstrasse 2/7. Knjigovodja vseh sistemov in bilancist kakor tudi korešpondent za slov., nemški, italijanski in hrvatski jezik, izvrsten organizator In samostojen delavec, ki položi vsako kavcijo, išče primerno službo pri kakem indu-strijalnem podjetju aH posojilnici. Naj-boljša spričevala in reference na razpolago. Ponudbe pod: „KNJ!OOVODJAu na upravo lista. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe. ; sv. C. in m. bodi Dam sveta I dolžnost! t Tem potom naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je mirno v Gospodu zaspal dne 8. t. m. ob 1 uri pop. naš preljubi soprog in oče, gosp. Lovrenc Padolinl, Zemski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v torek, dne 10. t. m. ob 3. in pol uri pop iz Tolmina v Solkan. Sprevod se vrši iz Solkana blizu pokopališča na goriško pokopališče. V TOLMINU, dne 8. januvarja 1911. , Žalujoča rodbina Padolini. ZAHVALA. Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem iz mile, dalfije slovenske domovine, kateri so nam Izjavili svoje sožalj*e o priliki pretežke izgube našega ljubljenega sina , . DANILA, kr. srbskega žertijskega poročnika, izrekamo tem potom svojo toplo zahvalo. Užaloščena rodbina UukasoDič-Slibid. PROKUPLJE - SRBIJA, 29;. XII. 1910. 7WW^&m^: &¦€ ' 47 Poživlja tok krvi, delovanje živcev, utrjuje kožo proti prehlajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza. Izborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE JIANA Daš zdravnik vam priporoča francosko žganje »piana*, ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dotlatek Mentola, Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko« Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabi losii. CKNK: 1 mala steklenica . K — *50 1 srednja „ . . „ 1^0 1 velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc, žganja družba z. o. z. Dunaj, I., Hohenstanpfeng 3<$. Proda se l) BorCU v sredini trga, ob j glavni cesti (nasproti c. kr, sodnije) lato pripravna za kako trgovino ali obrt. ista obsega: g prasni nadstropja 3 sobe in kuhinjo, D pi1fliC]n l kk*tr hlev in veliko delavnico, v koji je bil prej mizar. Natančneje se poizve pri flljf. KBlfda, Feldklrchen IKoroSto.) Slov. trgov.drušlvo ^Merkur" = u hjubljani = Kmečka banka o Gorici, (na Kornu Št. 12) CSkOmptnle UlOnJICO P^d jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po 31 O 4 Načelslvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v, Kojskem Krasno, Ignacij Križmari, hadučitelj V't)ofnbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. je izdalo Trgovski m M koledar za teto 1911. Koledar je trgovcer•» in sotrudnikom nepogrešno potreben. Centu, 1 K, po pošti % K 20 v. Dobiva se pri društvu in vseh knjigarnah. i Slovenci pozor! GORICA Via Municipio štev. 15. Št. Jakobu o Rolu se proda radi odpnfooanja WSa z tfobro obiskovano trgovino in gostilno. Cena nizka. %jfla,se- pStoJtit^jp* šifro i, Z. SV 300 - Št. Jakob o Rožo. SCHILLER & O Pisalni, razmnoževalni, računski in seStevalni stroji. ITloderna pisarniška opraua. iluažanje naraunost ii Amerike. Pisalni pulti, naslonjači, omare za spise in omare za knjige. Pisalni stroji „UNDERWOOD" g« a vno zastopstvo m Gorico i h okolico. Potrebščine za pisalne stroje in razmnoževalnike. Sola %>i pisanje na Stroj, dovoljena od e. kr. namestnišlva. Zavod za prepisovanje in razmnože vanje. Delavnica za popravljanje in snaženje pisalnih strojev vseb sistemov. Pečati in štatopilije iz l