IZHAJA OP PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFON!: UREDNIŠTVO 24-78, TAJNIŠTVO [N UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13!» - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA   STEV.  10 DIN
leto xrv
kranj, 7. januarja 1961
ST. S
IZHAJA OD OKTOBRA 1S4T KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* ▼ KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:  SLAVKO BEZNIK
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
tfafpreS do obratov
Delovni kolektivi na Jesenicah 'se, tako kot drugje, pripravljajo^ na občne zbore sindikalnih organizacij. Ti zbori naj bi bili do konca februarja oziroma marca, kajti v mesecu aprilu je predvidena konferenca Občinskega sindikalnega sveta.
Zbori sindikalnih organizacij so se pravzaprav že'začeli. Sestali so se že prosvetni in tudi zdravstveni delavci občine. Mi St) že tudi sestanki vseh sindikalnih pododborov v Železarni. Povsod se je izoblikovala jasna težnja, da je treba v prihodnjem delu posvetiti se vec skrbi utrjevanju samoupravnih organov, „aprej razširjati in uveljavljati stimulativni način nagrajeva-tem investirati
se
nov,
dno ini Pri /
omenjali
i   o Prvih dveh vprašanjih, prav-„„,>w _      o novem sistemu
tudi pogoji
nja ter vzporea
tudi za neposredne potrebe hudi proizvajalcev.  Pri  tem so delavci F     ■ tli zlasti gradnjo stanovanj.
m nekatere druge decentralizirati na
so zlasti govor vzporedno se ustvarjajo laPutrjevanje samoupravni organov v nižjih enotah. Delava so na nekateri sestankih telo trezno in „„,ny;i; o teh problemih, razsodno govorili O w   K . V večini so se strinjali, da amortizacijski sklad^ 'stvari ni moc ■
obrate. Toda menih so da bi vendarle kazalo nekatere službe z vcejo smelostjo prenašati navzdol - na ekonomske enote in tudi na obrate. Ekonomske enote, kot so na nekaterih sestankih u°otavhai, so <e pravzaprav že dokaj uveljavile^ -Toda sedaj bi bih treba to rAthntt
v     „„,..,; _      na same obrate. Tako
se naprej ,,   .... , .
naj bi "se boli spodbudili delavce za bolpe gospodarjenje v Wjetm, kar i, edini vir za večje dohodke kolektiva in višje prejemke samih proizvajalcev.
O teb vprašanjih bodo seveda 'razpravljali še na samih konferencah štirih sindikalnih podružnic, ki so v Železarni. Toda težnja delavcev je vsekakor zanimiva. Morda so te zahteve najbolj dozorele v kolektivu železarne, kjer posebni pogoji tega velikega podjetja tudi narekujejo tako pot. Vendar je to -vprašanje zelo važno tudi v drugih manjših kolektivih. Prenašanje raznih pristojnosti na ekonomske enote (in, če so za to pogoji, tudi na obrate) ter vzporedna krepitev nižjih samoupravnih organov m vseh drugih organizacij v podjetju, daje neposrednim proizvajalcem nov zagon, da se aktivneje zavzemajo za dobro gospodarjenje, za povečanje delovne storilnosti in skladno s tem tudi za izboljšanje njihovih osebnih dohodkov. Prav to pa 'e tudi osnova današnjih ekonomskih sprememb na pragu novega petletnega načrta. K. M.
Smelo v let® 1961
V novoletni poslanici je predsednik republike, tov. Tito, med drugim poudaril:
»V novo, 1961. leto stopamo z ogromnimi nalogami, ki nas čakajo v izpolnjevanju našega petletnega plana. Izpolnitev tega plana bo napravila našo deželo razvito v vsakem pogledu in zelo zboljšala življenjsko raven naših državljanov. Čeprav so te naloge zelo velike, jih bomo laže izpolnjevali kakor doslej, ker nam že zgrajeni temelji, na katerih bomo nadaljevali graditev, omogočajo usmeriti napore delovnih ljudi tudi po poti nenehnega zbolj-ševanja njihovega življenjskega standarda.«
Razen tega pa je tovariš Tito še rekel:
»Leto 1961 pa je za nas zlasti pomembno tudi kot leto, v katerem proslavljamo 20-letnico narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije.
Ko se spominjamo težkih dni, ki so nastali z okupacijo naše dežele, in junaške 4-letne borbe najboljših sinov in hčera naših narodov, hkrati izražamo globoko spoštovanje in priznanje vsem, ki so v tej borbi žrtvovali svoja življenja za srečnejše in boljše življenje sedanjega in bodočih po-kolenj socialistične Jugoslavije. Ta proslava naj bo tudi nova močna pobuda za nadaljnje napore naših delovnih ljudi, da bomo čimprej uresničili tiste ideale, za katere so bile dane tako ogromne žrtve.«
I MLADINA POMAGA ALŽIRSKIM OTROKOM
S Šolska mladina z velikim razumevanjem zbira prostovoljne prispevke za pomoč alžirskim otrokom, ki so
H ob pravičnem in dolgotrajnem boju za svobodo njihovega naroda prikrajšani za mnogo lepega. Akcija,
im ki bo do 15. januarja, je zajela, kot Je razvidno na sliki, tudi Jeseniško šolo »Prežihov Voranc*
Ob pripravah za izdelavo družbenega plana za leto 1961
vpre
o pripravah za izdelavo družbenega plana industrije, železnic po okrajih, kar se je izkazalo kot negativno prav kmetijstva, gradbenižtva in trgovine smo že pisali. Danes ori vsakoletni izdelavi plana. Pri marsikaterem družbenem
pa je naš namen, da poročamo nekaj o predvidenem razvoju prometa. Takoj v uvodu pa moram poudariti, da je planiranje prometa težko. To velja za Jugoslovanske železnice in PTT promet. Ti dve panogi sta bili do sedaj strogo centralizirani, šele pravkar sprejeti zakon o decentralizaciji bo rešil jž in FTT mrežo centralističnih spon. Prav zaradi
načrtu so bile pošte in železnice preprosto izpuščene, kar pa je bilo popolnoma napačno. Pozneje bomo videli, kakren dohodek ustvarjata prav ti dve panogi. Samo okrajnemu .-.avodu za planiranje se imamo zahvalit: da bomo imeli v družbenem planu za leto 1981 zajete tudi Jugoslovanske
tega se ni vodila nobena evidenca o zmogljivosti pošt in železnice in PTT.
Ce gledamo na promet z vidika podjetniškega principa, ugotovimo, da na področju kranjskega okraja delujeta samo dve prometni podjetji; to sta Avtopromet Kranj in Transturist Sk. Loka. -Prej smo pri »domačem« prometu zajemali tudi Podjetje za vzdrževanje prog na Jesenicah, katerega pa bomo v bodoče izkazovali v sklopu Jugoslovanskih železnic.
V našem domačem prometu, to je v podjetjih Transturist in Avtopromet, bo po planu zaposlenih 271 ljudi. Ti bodo ustvarili 642,3 milijona dinarjev celotnega dohodka, oziroma 215,2 milijona dinarjev narodnega dohodka. Celotni dohodek se bo v primerjavi z letom 1960 povečal za 14 odstotkov, narodni pa za 12 odstotkov. Ome-
nim naj še to, da sta ti dve podjetji »previdno« sestavili predloge družbenega plana.
Da pa dobimo popolno sliko našega celotnega cestnega prometa, moramo navedeni podjetji povečati še na SAP-Žičnieo Krvavec, ki jo izkazujemo kot edinega predstavnika tujega cestnega prometa. Žičnica bo po planu zaposlovala 9 ljudi in bo ustvarila 9,7 milijona dinarjev narodnega dohodka. — Ta pa bo, podobno kot celotni dohodek, znatno nižji kot v 1. 1960.
Ce se sedaj povrnemo k cestnemu prometu kot celoti, ne glede
na tuje in domače, ugotovimo, da bo znašal v lotu 1061 celotni dohodek 656,6 milijona dinarjev ali za 1-2 odstotkov več kot v letu 1960. Narodni dohodek pa bo v višini 224,9 milijona dinarjev za skoraj 10 odstotkov višji od leta 1960, ko je ta znašal 205,6 milijona din.
Že uvodoma som omenil, da nastopijo pri izdelavi družbenega plana za Jugoslovanske železnice težave. Na centralnem obračunu v Ljubljani je pristojni okrajni organ dobil le okvirne podatke; vse ostalo pa je moral oceniti oziroma se poslužiti raznih povprečij let-
Prva odi
Zbori volivcev o reorganizaciji posameznih občin
Razprave o predlogih za reorganizacijo posameznih občin v našem okraju, ki so bile doslej le v ožjih okvirih, prehajajo sedaj na zbore volivcev.
BORBE BODO OSTRE
Po prijavah, ki prihajajo na prireditveni odbor, Je soditi, da bo tudi letošnja prireditev »-Po stezah partizanske Jelovice« lahko zadovolji' m, ljubitelje zimskega športa. Pričakujejo udeležbo najboljših smučarjev in številne izbrane ekipe posameznih organizacij (Na sliki ena izmed ekip na lanskem tekmovanju*
V gornjem delu okraja, kjer je predvidena združitev bohinjske in blejske občine z radovljiško, so stvari že prišle najdlje. Koordinacijski odbor, ki so ga bili imenovali na skupnem sestanku političnih aktivov vseh treh prizadetih občin, je zelo delaven. Vse tri občine so razen drugega o tem vprašanju razpravljale tudi na svojih sejah. Tako so v vseh teh občinah razpisani posebni zbori volivcev, na katerih bodo volivci povedali svoja mnenja o tem. — Zadnji zbori na Gorju.šah in v nekaterih drugih krajih bohinjske občine so predvideni 14. januarja. Po končanih zborih volivcev bodo znova seje občinskih ljudskih odborov, kjer bodo odborniki v imenu večine volivcev končno sklepali o tej zadevi.
V spodnjem delu okraja, kjer je predvidena združitev žirovske in železniške občine s Skofjo Loko, so prav tako v teku priprave za to reorganizacijo oziroma priprave za zbore volivcev, ki bodo v tem mesecu. Pravzaprav tečejo priprave normalno v občini Železniki in tudi v Skofji Loki. Nekateri tehtni pomisleki pa so nastali v občini Žiri. Politični aktiv je tudi v Žireh (tako kot v ostalih drugih krajih)ugotovil, da je spričo nadaljnjega razvoja in krepitve komunalne samouprave nujno usposabljati občinske ljudske odbore za samostojno gospodarsko in družbeno dejavnost. Ob tem so objektivno ocenili, da Je žirovska kotlina preozka in ne more zagotoviti prebivalcem vseh tistih služb in napredka sploh kot bi bilo želeti. Toda ob predlogu za združitev v enotno škofjeloško občino so nastali pomisleki, če ne bi bilo bolje priključiti se k Idriji, ka-
mor jih je včasih življenje zelo močno vezalo. Nekateri predlogi so celo za priključitev k občini Logatec. Zato so postavili posebno komisijo, ki proučuje razne možnosti in pogoje ter perspektive tega okraja. Ne glede na to pa bodo volivci tudi v tej občini v januarju razpravljali o tem vprašanju in
povedali svoje mnenje.
1. c.
nega porasta. Pred sprejetjem zakona o skupnosti jugoslovanskih železnic smo lahko na tihem upali, da bomo na Gorenjskem i mol i samostojno enoto z lastnim obračunom. S tem bi seveda odpadle tudi vse nevšečnosti pri izdelavi planov in tudi podatki bi bili solid-nejSi, S tem pa, ker železnica na Gorenjskem menda no bo imela samostojnega sedeža, so nam vsi ti upi padli v vodo.
Po podatkih, kakršne so dale Jugoslovanske železnice in po smiselni ocenitvi, bo znašal celotni dohodek v letu 1961 2650 milijonov dinarjev, kar je za 4 odstotke več kot v letu 1960. Skoraj enak procent porasta je p.redviden tudi pri narodnem dohodku, ki naj bi po planu znašal 1353 milijonov din. -Železnice bodo nudile zaposlitev 1615 ljudem.
Verjetno bo marsikoga začudil tako nizek porast dohodka pri JŽ, saj vendar govorimo, da bo naše gospodarstvo poraslo v letu 1961 za 10 odstotkov. Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da od železnic ne moremo tega pričakovati, še manj pa zahtevati. Spložno je znano, da naše železnice ne morejo slediti ostalemu gospodarskemu razvoju. Železniške naprave so v marsičem že dotrajane in upravičeno kličejo po modernizaciji. —
I
PTT služba bo po planu zaposlovala v našem okraju 320 ljudi. — Tudi na delovanje poštnega prometa bo novi zakon pozitivno vplival, kar pa se v planu za leto 1961 še ne more odražati. Po tem planu naj bi znašal celotni dohodek ?.W milijonov dinarjev, narodni dohodek pa 205 milijonov dinarjev, kar je pri obeh elementih približno 10-odstotni porast.
Povrnimo se še enkrat na razdelitev prometa na domačega in tujega. Vidimo, da levji drle/, odpade na tuji promet, kar pa je razumljivo. Prav s tega stališča je bilo izkazovanje promoia v prejšnjih planili brez železnic in pošte pomanjkljivo. Tuji promet ustvarja na našem področju 2963.3 milijona dinariev celotnega dohodka oziroma 1572.3 milijona dinarjev narodnega dohodka ter zaposluje 1944 ljudi.
Skupni promet v okraju, ne glede ali pripada domačim ali tujim prometnim podjetjem, bo ustvaril po planu za leto 1961 3605,7 milijona dinarjev celotnega dohodka ali za dobrih 6 odstotkov več kot v letu 1960. Za 5,5 odstotka pa bo porastel narodni dohodek, ki bo znašal 1787,5 milijona dinarjev.
Tako vidimo, da promet v kranjskem okraju po planu za leto 1961 ne bo dosegel povprečja, ki ga predvidevamo za celotno gospodarstvo. K temu v največji meri pripomorejo prav železnice iz že navedenih razlogov. Upajmo pa, da čez lota ne bo treba ve J govoriti o potcaSnem napredovanju železniškega in PTT prometa, zakaj dane so zakonike osnove za njihov hitrejši razvoj. -vk
llllIllMIlllIHtilliltHl
lltlB
I kor vsi drugi njegovi sovrstniki, ■sem vstopil v neko trgovino, da si kaj kupim. Nisem se motil, ker sem   računal na gnečo. Postavil p sem se za moškega, starega okrog štirideset let, z aktovko v roki. — ■ Ker sem sovražnik molka in ker je  zunaj  pričel  naletavati sneg, ■a sem ogovoril možaka z besedami:
ki, aparat. Ali je to kaj? Moj otrok M
Novoletno razpoloženje se je že poleglo. Odrasli smo se spet za dvanajst mesecev poslovili od prijetnega silvestrovanja, naši malčki pa bodo prav tako morali spet leto dni čakati na Dedka Mraza. Nekaj časa bodo verjetno še razpravljali o letošnjih darilih, pozneje bodo na vse skupaj pozabili; proti koncu leta pa bodo že
»Ali ga nam bo nasejalo nekaj za novo leto?«
(Ne zamerite mojemu vprašanju, saj je splošno znano, da, kadar nimamo kaj drugega govoriti, nas vedno reši iz zagate vreme,
ne bo imel od tega nobenih ko- 3, ris ti «
»Toda prosim,« sem skušal »JO- 9 varjati, a možak me je takoj za- §§ vrnil, da sem tudi jaz eden izmed 'S tistih, ki ta način obdaritve za- H govarjajo. Tedaj sem se spomnil, jj| da trgovina ni kraj za prepiranje §| in prerekanje in da je bolje, da sj se ravnam po tistem reklu: »Ne 3 drezaj kače, dokler te ne piči!« || Mož pa je vztrajno nadaljeval: || »Nič zato, če država nc upa =§ »riskirati* 500 dinarjev za mo- š= jef,a otroka. Bom pa sam kupil, gs jim bom že dal »kontra« . . .«
Možakar bi se bil še in še jezil, H ako ga ne bi prijazna trgovka po- 1§ harala, kaj želi: Tedaj sem slišal 9
pa naj bo muhasto ali pa lepo in vso zgodbo ponovno*
prijetno.)        _ A kaj me je začudilo? Možak ■
»Naj ga, naj ga, da ne bo te je izbiral in izbiral darila, pre- 1
neumnosti ^po cestah,« se je mo- mišljeval in ocenjeval. Končno sel
g ZOpft t nestrpnostjo šteli dneve, žakar razživil, »saj pravim, če ni je odločil za dva zavitka keksov. H
S ki jih še ločijo od prihoda rado- moj otrok vreden nekaj stotakov, Cena — sto dinarjev! Tedaj se je H 9 darnega dedka. j|    Vedno,  kndar  se spomnim
9 zadnjem času na novoletno obda- čeprav to zelo  škoduje  mojemu mi nekaj za 50 dinarjev!«
I ritev otrok, ne morem mimo do- zdravju. — Vsako leto je dobila Družba torej lahko obdari otro- H
S godka, ki se je pripetil zadnji dan moja hčerka novoletno darilo šo- ka v vrednosti najmanj 500 dinar- 1
■ preteklega leta.   Ker imam tudi le. Letos pa govorijo o ntki ko- jev, 50 dinarjev iz očetovega žepa j§
I jaz nečaka, ki prav tako rad liže lektivni   obdaritvi,   pravijo,   da pa je že prevelik izdatek za svo- H
g bonbone in odvija čokolade, ka- bodo šolarjem kupili televizijski jela, lastnega otroka.           np 9
lllllllllHHHIIIIIIIM .......Illlllllllllllllllllllllll
rnu/ uuvk uicutn niKuj uuiuvov, — sto dinarjev! ledaj se je =5
, naj vse skupaj v%ame vrag. Prisi- mož hitro premislil. »Ne,« je de- 5 v lijo te, da se mora človek jeziti, jal, »preveč je sto dinarjev, dajte 5
STRAN	notranja in zunanja politika	T. JANUAR 1981
		
KONFERENCA V CASABLANCI
V sredo se je v Casablanci začela konferenca neodvisnih afriških držav, na kateri prihaja predvsem do izraza njihova trdna odločenost, da vztrajajo v boju za enotnost in svobodo Afrike, in prepričanje o pravičnosti in zmagi njihovega boja. Ob začetku konference je imel obširen govor sam kralj Mohamed, ki je predvsem podčrtal maroški program, »program nove Afrike, ki bo začel obdobje svobode in napredka«. — Na konferenci proučujejo tudi alžirsko vprašanje v luči bližnjega referenduma, nadalje razpravljajo o francoskih atomskih poizkusih, ki jih je Mohamed označil za »provokacijo« proti afriškim narodom, človečanstvu in zavesti ter o drugih problemih, važnih za afriške države. — O konferenci so obširni komentarji v vsem kairskem tisku, med katerimi zlasti z velikimi naslovi objavljajo poslanico predsednika Tita konferenci v Casablanci. Večina listov je objavila popolno besedilo poslanice. Poudarjajo pa besede, da Jugoslavija deli zaskrbljenost afriških držav zaradi poslabšanja položaja v nekaterih delih Afrike, zlasti v Kongu in Alžiriji.
PREKINITEV DIPLOMATSKIH STIKOV KUBA-ZDA
Ves tisk obširno komentira dogodke, ki so te dni v ospredju na Kubi. Iz Moskve poročajo, da so ocenili sklep Eisenhowerjeve vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov s Kubo za nov korak sedanje ameriške vlade na poti načrtne agresije na Kubo. »Krasnaja zvezda« piše v komentarju: »Napadalec se zelo moti, če misli, da bo njegovo početje ostalo nekaznovano!« V primeru napada na Kubo »prijatelji kubanskega ljudstva ne bedo ostali ravnodušni«. Komentator opozarja na besede premiera Hruščeva, da lahko kubansko ljudstvo računa vselej na pomoč in podporo sovjetskega ljudstva. — V Montevideu je zaradi tega v sredo prišlo do spopada med policijo In demonstranti, ki so protestirali proti ameriški politiki do Kube. — Iz Havane pa poročajo, da je kubanska vlada po seji, na kateri je proučevala sklep ZDA o prekinitvi diplomatskih odnosov s Kubo, objavila sporočilo, v katerem poudarja, da zadene odgovornost za prekinitev odnosov vlado predsednika Eisenhowerja. Njegovo vlado obtožuje, da jo najprej izzvala poslabšanje odnosov s svojo agresivno in sovražno politiko do Kube, potem pa je pretrgala odnose, komaj tri tedne pred tem, ko naj bi se umaknila z oblasti, in sicer »brez vsakega opravičila ali podlage.«
HAMMARSKJOLD V LEOPOLDVILLU
V sredo je prispel v Kongo gen. sekretar OZN Hpmmarakjfild, ki se je v četrtek dopoldne sestal s predsednikom Kasavubujem. Enournega razgovora se je udeležil tudi šef misi le OZN v Kongu Radžešvar Dajal. Po razgovorih niso objavili nobenega sporočila. Generalni sekretar OZN je ostal v Kongu do petka, nato pa odpotoval v glavno mesto Južnoafriške unija Pretorio.
Uspeh kranjskih radioamaterjev
Kranj - Minulega tekmovanja, | je osvojila Ljubljana z 267 točka-ki ga je razpisala Zveza radioamaterjev Slovenije in Industrijo elektro zveze Ljubljana, so se razen ostalih slovenskih radioamaterskih klubov Slovenije udeležili tudi kranjski radioamaterji. Naj omenimo, cla so člani kluba in operaterji YU 3 BDE sekcije Kranj, zasedli med 31 klubi, častno tretje mesto in zato prejeli lepa pismena priznanja. Prvo mesto
i Ljudje in dogedkr
Te dni ae mudi na uradnem skušali, da bi se ljudstva teh de- in svobodno politiko nepovezo- voditelji se zavedajo, da je le a obisku v nali državi predsednik žela »svobodno« izjavila za so- vanja z bloki in sodelovanja z skupno akcijo moč zaustaviti po-republike Gvineje Sekou Tourč. delovanje z metropolo, pri čemer vsakomur, ki ji je bil In ki ji je skuse tuicga vmešavanja v raz-Vsl prisrčno pozdravljamo viso- naj bi lc-ta Se vnaprej tako efco- pripravljen pomagati brez kon- voj afriških dežela. Zategadelj kega gosta iz prijateljske zahod- nomsko kot politično obdržala cesij In Izsiljevanja. Njena po- so predstavniki Gane, republike noafrlške države. Pozdravi iarno vodilne pozicije. litika je prilagojena predvsem Mali in Gvinejo na sestanku koga kot nosilca ideje o afriški ne- Gvinejsko ljudstvo je tedaj koristim vsega gvinejskega ljud- nec decembra lani sklenili, da odvisnosti In njenem svobodnem enodušno zavrnilo tako alterna- stva in svobodoljubnih sil v vsej bodo vzpostavili skupna dlplo-racvoju. Pozdravljamo ga kot tlvo. Glasovalo je za popolno ne- Afriki. matska predstavništva v drugih generalnega sekretarja gvinejske odvisnost In samostojno pot. Go- Prav zato predstavlja republika deželah In vskladili finančne in Demokratke stranke, kl na pod- spodarske represalije bivših go- Gvineja izredno pomembno In gospodarske načrte. Gvineja se lagl socialističnih načel gradi te- spodarjev so bile zelo hude. Tuji vplivnr> silo na afriškem konti- že od svoje osamosvojitve zavze-melje novih družbenih odnosov strokovnjaki so začeli odhajati nentu in v mednarodnih odnosih ma za popolno osvoboditev in v tej do pred kratkim zatirani Iz dežele, demontirali so nekaj sploh. - Po površni Je Gvineja enotnost afriškega kontinenta, afriški deželi. podjetij In jih preselili drugam, nekol'ko manjša od Jugoslavije, Ko pozdravljamo visokega go-Republika Gvineja je če soraz- celo pisarniško opremo so odpe- Ima pa le 3 milijone prebivalcev, sta v naši državi, želimo pred-merno mlada država. Neodvis- IJall In demolirali pisarniške Torej ni velika država. Njen po- vsem, da bi njegov obisk prispe-nost JI je priborila Demokratska prostore. Ob podpori vsega I'uđ- men In veličino pa določajo nje- val k še tesnejšemu sodelovanju
in
stranka z referendumom oktobra stva je mlada država, ki ji je 1958. leta. Tedaj so Francozi, ki predsedoval Sekou Toure' preso hoteli nekoliko modificirati brodila vse težave in »topila na odnose s svojimi afriškimi kolo- lastne   noge.   Osvobojena vseh
nijaml, razpisali v njih referen- obveznosti do bivše kolonialne Gvineja enega temeljnih kam- ška država zastopa,
dume. Cilj je bil jasen: doseči so metropole, je začela voditi smelo nov svobodne Afrike. GvineJskI
ni  ne'.ranje in zunanjepolitični med tema dvema državama. —
smotri. Hkrati želimo, da bi se čimprej
V tesnem sodelovanju z Gano in čimpopolneje ostvarili val na-
In   republiko   Mali   predstavlja črti in ollJJ, ki Jih ta mlada afrt-
ABC
mi, slede Idrija z 241, Kranj 239 točkami itd. Nnjslabši klub je dosegel 40 točk. Naj dodamo, da so imeli kranjski radioamaterji letos že preko 6500 radioamaterskih zvez z državami vseh kontinentov, škoda je, da imajo tako slabe in majhne prostore in premalo sodobnega tehničnega materiala, kajti pod dobrimi pogoji bi se lahko še hitreje izpopolnjevali.
Organizacija Zveze borcev na Jesenicah, v sodelovanju z drugimi družbenimi in političnimi organi/acijaml, je začela s pripravami za veliko proslavo, ki bo 4. julija na Poljanah nad Jesenicami. Tam bo namreč osrednja prireditev letošnjih številnih proslav v počastitev 20-lctnioe vstaje v našem okraju.
V ta namen so pred kratkim imenovali poseben odbor za organizacijo te proslave. Po dvajsetih in več letih se bodo na Poljanah srečali mnogi nekdanji člani kul-turno-prosvetnih organizacij, delavski zaupniki in voditelji delavskega gibanja, ki so se večkrat zbirali prav na Poljanah in v razni obliki manifestirali mržnjo do protiljudskih režimov ter pripravljenost na dokončni obračun s tirani.
Organizacije Zveze borcev, ki se pripravljajo ta mesec na občne zbore, razpravi laJO predvsem o organizaciji pros'av v okviru 20-letniee vstaje. V tej občini je 13 krajev, organizacij ZB, ki vključujejo v svoje vrste več kot 2200 članov. Na občnih zborih nameravajo precej razpravljati o materialnih problemih posameznih čla-
S plenuma sestanka ObSS Radovljica
V četrtek. 20. decembra. Je bil v RadovHci razširjeni plenarni iestanek ObSS Radovljica, ki so se ga udeležili tudi nekateri predsedniki sindikalnih podružnic in predsedniki DS.
Na sestanku so razpravljali o problemih stanovanjske izgradnje. Ugotovili so, da je z razmeroma naglim razvojem gospodarstva v občini, kajti obnoviti je bilo treba nekatere zaostale obrate, nekoliko zaostal razvoj družbenega standarda, predvsem gradnja s'anovanj. V občini se poveča število prebivalcev letno za povprečno 240 oseb. r.amo za povečano število prebivalcev bi morali zgraditi v občini letno približno 40 stanovanj, za kar bi potrebovali najmanj 180 milijonov dinarjev, medtem ko dosedanji stanovanjski sklad znaša letno trikrat manj. Zaradi prevelikega poman ;kania stanovanj, saj morajo nekateri delavci stanovati v zelo neprimernih stanova-
1 njih in če upoštevamo še letni prirastek, potem vemo, da bo v prihodnjih letih treba močno povečati gradnjo stanovanj. To pa bo možno izvesti le s pomočjo in s pravilnim razumevanjem gospodarskih organizacij v občini. Po
SAMO 23 km
Crna - Zemeljski plaz v Crni nad Kamnikom še vedno drsi po strmini proti potoku "Crna. Razpoka je dosegla še globino 6 metrov in je potegnila za seboj del republiške ceste. Zdaj sekajo delavci gozd in drevje, da ga plaz ne bi zacrmadil v strugi potoka, s čemer bi bil otežkočen prehod k vodi. Vozila na tej cesti lahko vozijo samo do daljine 23 km.
daljši razpravi so zadolžili predsedstvo ObSS, naj na podlagi razprav v sporazumu z ObLO imenuje posebno komisijo, ki naj s pomočjo ankete ugotovi dejansko stanje stanovanjske problematike v radovljiški občini. Ko bo 1 o ugotovljeno, posebno še v okviru gospodarskih organizacij, bo ObSS lahko dal smernice za izboljšanje stanovaniakih razmer.
nov; od težav na njihovih delovnih mestih pa vse do stanovnnj-fkega problema. Hkrati priprav-
urejevanju topografije, ki je zlasti v zgornjem delu občine že dokaj izpopolnjena. Toda osrednja stvar na teh zborih, kot predvidevajo, bodo razorave o raznih obeležjih, s-^eminskih ploščah in drugih prodavali v letošnjem jubilejnem letu vstaje, a še posebno pa priprava za veliko slavje na Poljanah
ep z
za MvelgaTl"au{e krajevnih odborov SZDL
Jesenice, 6. decembra — V prostorih hotela Triglav v Mojstrani je včeraj začel trodnevni seminar za vodstva krajevnih organizacij £ZDL. Seminarja so se prav tako udeležili mladinci in mladinko iz vodstev teh organizacij, tako da je skupno 40 udeležencev.
V trodnevnem delu bodo udeleženci seminarja preko predavateljev iz Jesenic, Kranja in Ljubljane proučili način vodenja sestankov, razvoj našega gospodarstva, seznanili se bodo s političnimi dogodki v svetu ter o družbenem upravljanju in še posebno o organizacijskih političnih nalogah organizacij SZDL.
Seminar je organiziral Občinski odbor ŠZDL, da bi tako hitreje uveljavil nova vodstva krajevnih odborov SZDL. Na zadnjih občnih zborih oziroma volitvah pred mesecem, je v vseh 11 krajevnih odborih prišlo v vodistvo mnogo novih ljudi, ki nimajo potrebnih izkušenj v družbeno politični dejavnosti. Zlasti Je v odbore prišlo več mladine in tudi žena, kar je popolnoma prav. Toda tem novoizvoljenim vodstvom je treba vsaj na začetem pomagati. Tako je ugotovil Občinski odbor SZDL brž po končanih volitvah in organiziral imenovani seminar.
-1. a.
Otrokom iz Ljubnoga, Otoč, Po-savca in Praproš so krajevne organizacije pripravilo vesela praznovanja novoletne jelke Dedek Mraz se je v spremstvu snežink, jelk, medvedkov in zajčkov peljal skozi omenjene kraje In vabil otroke k obdaritvi, ki Je bila v domu Partizana v Ljubnem.
Poleg kolektivnega darila — radioaparata In dveh zračnih pušk, so otroke obdarili tudi z različnimi dobrotami. Vsak nd 295 otrok I* teh krajev jr prejel enako darilo. Kino Ljubno pa Je za vse pripravilo mladinsko filmsko predstavo.
Finančna sredstva za obdaritev so razen posameznikov prispevale krajevne organizacije, kmetijska zadruga, občinski ljudski odbor in Občinski odbor Zveze prijateljev mladine. Vse bi bilo v redu. če se ne bi ob tem primerilo nekaj, kar je zlasti iz vzgojnega vidika precej zgrešeno.
Llubno, Otoče, Posave In Pra-proše imajo skupni krajevni odbor, Turistično društvo, krajevni
'i:i!l!l!lllll!IUII!lllllll!l!lll!lli:i!!!!:<''.....
»JESENICE« NA MORJU
Tik pred novoletnimi prazniki* 29. decembra, je bila v reškem pristanišču posebna svečanost — kateri so prisostvovali mnogi predstavniki z Jesenic. Kapetan tovorne ladje »Jesenice« Tošo Me« danovic* je organiziral poseben sprejem, kateremu je prisostvoval predsednik ObLO Jesenice tovariš Franc Treven, sekretar občinskega komiteja ZK Ivan Sakslda, predstavniki samoupravnih organov Železarne in drugi. Počastili so dokončno urejeno ladjo pred njeno prvo vožnjo čez ocean. Na Silvestrovo zvečer je dvignila sidro in zaplula proti New 1'orku. Ko se bo vrnila, morda enkrat marca meeeca, nameravajo prirediti za širši krog predstavnikov i Jesenio s to ladjo krajši Izlet okrog Kvarnerskih otokov
Tovorno ladjo »Jesenice« so uradno spustili v morje že 20. mar« ca 1960. Toda takrat je bila le t grobem izdelana. Sedaj pa je popolnoma dograjena. Celotni gradbeni strožkl znašajo okroglo 3200 milijonov dinarjev. Motorji z močjo 10.000 konjskih sil Jo uvrščajo med naše najhitrejše tovorne ladjo. Njena nosilnost je 10.500 ton. dolga je 155, široka 20 In visoka 12 metrov.
ljajo podatke tudi o dosedanjem | kjer bo vsa Gorenjska proslavila delu pri zbiraniu dokvmentarn/1".! ; ta zgodovinski dogodek, gradiva iz NOB in še posebno o I -1. c.
ZANIMIVO PREDAVANJE
Tržič - V četrtek, 29. decembra, je bilo v Tržiču zanimivo predavanje pod naslovom »Julijske Alpe«, ki ga je pripravil profesor Ego Mihelič. Govoril je predvsem o lepotah in zanimivostih bohinjskega kota ter o prelepi alpski flori. Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, je posebno navdušilo tržiške planinca.
VSE ODDANO
Kamnik — V Kamniku Je za Silvestrovanje v vseh lokalih zmanjkalo prostora. Največ gostov je pričakalo novo leto v domu, kjer so bili zasedeni vsi zgornji in spodnji prostori. Podobno je bilo tudi v kavarni in v gostilnah. Mnogo Kamničanov je odSlo na Veliko planino in v Kamniško Bistrico.
mala anketa — mala anketa-mala anketa-mala anketa-mala anketa-mala anketa
Hkrati ko v mednarodnih organizacijah razpravljajo o Alžiriji, ko se tam pripravlja referendum o prihodnosti te afriške dežele, je v teku po naših šolah tudi široka akcija za pomoč alžirskim otrokom. Akcija je začela v sklopu priprav za novoletno Jelko in se bo še nadaljevala do 15. januarja. Hkrati s pripravami na novoletne praznike, so se naši otroci spomnili tudi na tiste otroke v Alžiriji, kjer namesto Dedka Mraza in novoletne jelke ropotajo strojnice Izkoriščevalskih koloniallstov nad svobodoljubnimi domačini.
Po naših šolah na Gorenjskem so v sklopu te akcije imeli razna predavanja, otroci so pisali naloge o dolgotrajnem in junaškem osvobodilnem boju Alžircev, se razgovarjali o naših partizanih in ivobodi, ki jo že uživamo. Zato so del prispevkov za novoletne praznike odstopali za alžirsko otroke.
Da bi zvedeli več podrobnosti, kako poteka ta akcija po šolah, smo se obrnili na nekatere šole ln ivedeli tole;
Jesenice:
Osemletka Prežihov Voranc
Se zmeraj zbiramo denar. Nekateri otroci so prinesli kar po 100 ali 200 dinarjev in priporočali, naj bo to samo za alžirske otroke. —> Pred tem so učitelji po razredih v kratkem povedali nekaj značilnosti o pravičnem osvobodilnem boju alžirskega ljudstva in o težkih življenjskih razmerah tamkajšnjih otrok. Akcija še ni zaključena. Otroci sedaj veliko go-
vore o Afriki, o kolonialistih in o krivicah proti neosvobodilnim narodom.
Isto so nam povedali tudi na šoli Toneta Cufarja ter na Metalurški industrijski šoli in na Tehnični srednji šoli na Jesenicah.
Kranj:
Osemletka »Lucijan Seljak«:
Na tej šoli so že pred pričetkom te denarne akcije za pomoč alžirskim sirotam, ki naj bi ne izzvenela le kot prošnja za denar, ampak kot politično izobraževanje učencev, posamezni predavatelji seznanjali učence z razmerami v tej afriški deželi ln o namerah zbiranja sredstev. Da bi bili učenci čimbolj poučeni o zgodovinskem razvoju narodnoosvobodilnega boja v Alžiriji, so v okviru Mladinske univerze organizirali za 7. in 0. razred predavanje pod naslovom »Alžirsko vprašanje«. Obrnili so se celo na Zvezo študentov v Ljubljani, ki naj bi posredovala, da bi prišel na šolo kak afriški študent, morda eelo Alžlrec, ki naj
bi mladim poslušalcem govoril o svoji deželi.
Višina prispevkov učencev se suče od 100 do 200 dinarjev. Do sedaj so zbrali okrog 50.000 dinarjev, računajo pa, da bo do konca akcije ta številka narasla na 100 tisoč dinarjev.
Skofja Loka: Gimnazija
Na to človekoljubno akcijo niso pozabili tudi na Gimnaziji v Sk. Loki. Izvolili so poseben komite, ki ga sestavljajo dijaki in član profesorskega zbora. Ta komite je prevzel vodstvo nad tekmovalnim delom te akcije. Dijaki omenjene gimnazijo so namreč napovedali tekmovanje drugim šolam, katerih odziv je bil precejšen. Vsak dijak se je obvezal, da bo prispeval najmanj 100 dinarjev, profesorski zbor pa toliko, kot vsi dijaki skupaj. Člani Dramske sekcije na omenjeni gimnazjjl bodo pričeli študirati neko igrico pa bodo tudi del teh sredstev, ki jih bodo dobili od predstav, namenili za pomoč alžirskim otrokom.    M. M.
odbor Zveze borcev, telesno vzgojno društvo, krajevno organizacijo SZDL, praznu Jejo skupno krajevni praznik In kar je tu najvažnejše — otroci Iz teh krajev obiskujejo Isto šolo. Pač pa imajo v Ljubnem In v Otočah svoja odbora Rdečega križa. Tako se je zgodilo, da so nekateri posamezniki v Otočah vztrajali, da se v Otočah pripravi že posebna obdaritev za 34 otoških otrok.
Na razširjeni seji SZDL. kjer so
bili navzoči tudi zastopniki Iz Otoč, je bilo sklenjeno, da bo praznovanje novoletne Jelke skupno za vse otroke iz teh krajev. — Toda nekaterim članom RK Iz Otoč to nI bilo všeč. Zadržali so nabiralno polo soškega odbora z denarjem, nabranim v Otočah In k temu primaknil še nekaj sredstev tamkajšnjega RK.
Tako ravnanje nekaterih posameznikov je lahko le dokaz ozkega lokallstlčnega gledanja - ki razbija prizadevanja ostalih organizacij In še slabo vpliva na otroke. Slišal sem na primer učenca Iz Otoč, ki Je pri obdarovanju v Ljubnem nagajal svoji sošolki iz Ljubncga, češ mi smo pa dobili dvakrat.  Prepričani  smo,  da se
Vel naročniki
Bled - V kolikšno korist Je lahko časopis, zlasti lokalnega značaja, kot je naš »Glas«, nam kaj jasno pove naročilnica, ki smo jo pred dnevi prejeli v naši upravi. Občinski ljudski odbor Bled Je naročil za vse odbornike (le-teh je 56) »Glas« za leto 1961, ker vse odbornike zanima problematika celotnega območja kranjskega okraja. #
Na ta način bodo odborniki vsekakor laže reševali marsikatere probleme, ki so jih v neki sosednji komuni že rešili. Seznanjeni bodo s celotnim dogajanjem v okrajuu in pri obravnavanju pokaj takega v prihodnje ne bo vefi, sameznih pojavov v njihovi ob-ponovilo. I čini ne bodo preveč izolirani.
in
V soboto, 31. decembra dopoldne, so v Kranju tik ob Zdravstvenem domu na Zlatem polju odprli novo, sodobno urejeno zobno ambulanto. V sedmih ordinacijah, toliko jih je namreč te povsem kompletiranih, so zabrnele sodobne zdravniške aparature. Eno Izmed njih, v vrednosti t milijona 600 tisoč dinarjev, ki jo vidite na sliki, je oskrbela tovarna »Inteks«. S prispevki za opremo so si namreč nekatera podjetja zagotovila redno ordinacijo za svoje delavce. Osmo ordinacijo pravkar dokončujejo, dve pa bodo uredili kasneje, ko bodo imeli zadostna finančna sredstva. Razen ordinacij, ki so nameščene v dveh nadstropjih in od katerih ima vsaka svojo čakalnico, je med pridobitvami, kot so pisarniški prostori, garderobe, šok soba, operacijska soba itd, ena največjih — laboratorij. Ta je opremljen tako moderno, da v vsej državi nima primere. Glavni namen zobne ambulante je: čim krajša doba čakanja in kvalitetno zdravljenje. Kljub precejšnjemu zobozdravstvenemu kadru, saj je v novo ustanovljeni ambulanti zaposlenih 12 asistentk, 8 zobotehnikov, 6 dentlstov In 2 stomatologa, še vedno nI moč zadovoljiti vseh potreb. Zato so uvedli nadure in vse privatne ordinacije prenesli na zobno ambulanto. V načrtu Imajo še posebne ure za predšolsko mladino In noseče žene. V sklopu šolske ambulante nameravajo pregledati vae učence oddaljenih šol t kranjski
občini
7. JANUAR 1961	GOSPODARSTVO	STRAN
		
Plenum občinskega komiteja Bled
nadaljnjem
gostinstva
' Na Bledu je bil pred kratkim plenum občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Bled. -Navzoči so bili tudi člani aktiva komunistov - gostincev in turističnih delavcev ter zastopnikov občinskega odbora Bled. O problematiki v gostinstvu in o nadaljnjem razvoju te pomembne panoge gospodarstva na Bledu in v okolici je na plenumu poročal sekretar občinskega odbora SZDL Bled, tov. Janez Strgar.
V poročilu in razpravi so navzoči obravnavali predvsem osnovne smernice nadaljnjega razvoja turizma za prihodnje leto in hkrati za obdobje šestih let. Pogovorili so se tudi o nalogah, ki jih imajo gostinci, člani Zveze komunistov v gostinskih podjetjih. -Jb
OB ZDRUŽEVANJU KMETIJSKIH ZADRUG
Združitev kmetijskih zadrug v našem okraju je v glavnem že končano. Od 53 kmetijskih zadrug, kolikor jih je do sedaj obstajalo, jih je že 48 sprejelo sklep o združitvi. O združevanju pa še vedno razpravljajo KZ Kranj, Hotav-Ije, Begunje, Sovodenj in Žiri. Zadružniki sami so spoznali, da združevanje zadrug ni samo kampanjska stvar, temveč proces, ki ga je sprožil zakon o poslovnem združevanju.
Velesovo - V ponedeljek, 2. januarja zvečer, je bila v Zadružnem domu v Velesovem ustanovna konferenca aktiva LMS Velesovo, ki ji je prisostvovalo nad 50 mladincev in mladink ter nekateri zastopniki tamkajšnjih političnih organizacij. Izčrpno poročilo o delu in problemih tamkajšnje mladine je podal predsednik pripravljalnega odbora, Stane Snedic. Več bogatih smernic pa je dal zbranim tudi predsednik komisije za vas pri občinskem komiteju LMS Kranj, Aleksander Leben. Po živahni razpravi so sprejeli program dela. Med drugim so sklenili ustanoviti šahovsko in športno sekcijo. V slednji se bo mladina izživljala predvsem v namiznem tenisu in odbojki. Sklenili so tudi, da bodo kar najtesneje sodelovali s tamkajšnjim Kulturno-umetniškim društvom na kulturno prosvetnem področju. Nadalje nameravajo organizirati plesne vaje. Vso skrb pa bodo posvetili tudi ideološki politični vzgoji mladine. Izvolili so 11 članski sekretariat, za predsednika pa Štefana Rogla.
-an
O razlogih, ki so privedli do združevanja kmetijskih zadrug, smo že pisali. Vendar bi se rad kljub temu še enkrat omejil na to s poudarkom na bodočem gospodarjenju združene zadruge. — Z združevanjem smo okrepili kmetijske zadruge kot osnovne organe kmetijske proizvodnje. Ta se bo v prihodnje lahko vse bolj specializirala in rajonizirala, kar še posebno velja za Gorenjsko. Toda povečan vpliv kmetijske zadruge na kmetijsko proizvodnjo ni samo eden izmed posledic združevanja. Združena- kmetijska zadruga bo morala odigrati posebno vlogo kot organizator tako privatnega, kakor tudi socialističnega kmetijstva. — Prav to je za Gorenjsko, kot visoko razvito industrijsko področje, nekaj specifičnega in nujno potrebnega.
Sedaj so vse kmetijske zadruge na Gorenjskem realizirale v letu 1959 3 milijarde 745 milijonov din celotnega dohodka. To je povprečno 70 milijonov 600 tisoč dinarjev za eno zadrugo. Nova združena zadruga pa bo lahko ustvarila povprečno najmanj 267 milijonov 500 tisoč dinarjev celotnega dohodka (ako bi obstojalo 14 KZ).
Vzporedno z reorganizacijo gozdarske službe se pred kmetijske zadruge postavlja tudi vprašanje kadrov. Gozdovi bodo v večji meri prepuščeni v upravljanje kmetijskim zadrugam. Tega pa bi zadruge z dosedanjim kadrom ne zmogle. Nova zadruga bo imela vsaj enega agronoma in gozdnega inženirja ter več gozdarskih in kmetijskih tehnikov. Prav s slednjimi 6e bodo zadruge že letos
okrepile, kar bo iz izredne dvoletne šole za kmetijske tehnike že mesece junija prišlo okrog 70 kmetijskih tehnikov, ki so že več ali manj spoznani s kmetijsko proizvodnjo.
Povedali smo že, da smo imeli do sedaj na Gorenjskem kar 53 kmetijskih zadrug. V začetni fazi združevanja zadrug so Okrajna zadružna zveza in nekatere druge organizacije predlagale, naj bi so osnovalo 24 kmetijskih zadrug na Gorenjskem. Pozneje se je to število v soglasju z zadružno zveeo in organi občinskih ljudskih odborov občutno zmanjšalo, tako da danes že lahko govorimo o tem, naj ima vsaka občina svojo kmetijsko zadrugo. Zadnja beseda o združitvi torej še ni bila izrečena samo pri petih kmetijskih zadrugah. Pri združitvi KZ Ziri in Sovodenj se postavlja vmes tudi vprašanje združitve občine, kar v precejšnji meri zavira združevanje. Pri ostalih treh zadrugah, to je Kranj, Hotavlje in Begunje, pa
je vprašanje združitve zadrug prav tako še tudi odprto, nekatere še niso imele občnega zbora, ali pa so na njem sprejele odklonilen predlog. Po vseh drugih krajih pa je ta družbeno-ekonomski proces že zaključen. V občini Radovljica, kjer je združevanje povzročilo obilico vroSe krvi, so se že sporazumeli za eno »amo zadrugo v Podnartu, seveda še neupoštevaje »trdovratno« KZ Begunje. — Tudi Solšfca dolina se je končno le ze-dinila za eno samo kmetijsko zadrugo s*sedežem v Češnjici.
Tako je torej stanje v zadnji fazi, združevanja kmetijskih zadrug. Prevladoval je razum in pametna misel, da lahko pričakujem« koristi samo od gospodarsko močne zadruge in ne od tiste, za katero se skrivajo raane osebne koristi. Le v zadrugi, ki bo petkrat do desetkrat močnojSa, pa naj jo primešamo po vrednosti strojnega parka ali po številu živine ter podobnem, se bo lahko razvijalo naše kmetijstvo. To bo moralo napredovati s hitrim tempom, zakaj družbeni plan postavlja pred kmetijstvo težke naloge. Mnogi so napovedovali, da bo tako obsežna zadruga zgubila stik s posameznimi problemi na terenu. S tem, da bomo organizirali proizvodne okoliše, smo vzeli zadnje orožje iz rok »borcev« proti združevanju kmetijskih zadrug. -vk
Petletni plan razvoja socialnega varstva v kranjskem okraju
¥ prihodnje 7 varstveno -
ustanov
Število socialnih podpirancev v epateju
Prejšnji teden je bila v Kranju seja Sveta za socialno varstvo pri OLO, na kateri so govorili o problemih vojaških vojnih invall-* dov in udeležencev NOB in sprejeli več novih sklepov, ki nakazujejo razširitev skrbi za bivše udeležence NOB. O tem bomo obširneje pisali v eni prihodnjih številk. Na seji pa se govorili tudi o petleti nem planu razvoja socialnih služb v kranjskem okraju. Predlog petletnega plana je bil p« temeljiti obravnavi v celoti sprejet.
Socialna služba je do sedaj delovala v glavnem v okviru upravnih organov, to je občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Za delovanje v zadnjih treh letih je značilno, da so družbeni organi opustili dele na posameznih primerih in začeli reševati širša družbena vprašanja s področja socialne problematike, na primer problem zaposlenosti žena, mladinskega prestopništva, problem varstva družine v celoti itd.
Druga značilnost razvoja socialno varstvenih organov v tem času je, da so razvili širše sodelovanje z drugimi organizacijami. — Te dve značilnosti sta bili povod, da se je v preteklem letu začelo pojavljati še vprašanje poglobitve strokovnosti socialne službe, ker je takega značaja, da je ni mogoče reševati v okviru upravne službe,
glasilo lesno Industrijskega podjetja Bled
Ob letošnjem občinskem bohinjskem prazniku in proslavi desetletnice delavskega samoupravljanja je brez reklame In obetajočih napovedi Izšla prva številka novega časopisa, ki ga izdaja delovni kolektiv LIP Bled.
Zamisel za izdajanje časopisa pravzaprav ni stara. Porodila se je na osnovi temeljitih sprememb v odnosu do številnih vprašanj gospodarskega, kadrovskega in vzgojnega značaja, ki so se zadnje čase oojavljale v omenjenem podjetju. Nikakor ni bilo mogoče najti najbolj ustrezne oblike seznanjanja ljudi s sklepi centralnega samoupravnega organa, kar je prihajalo do izraza predvsem zaradi velike raztresenosti posameznih obratov na teritoriju treh občin. Del te naloge naj bi sedaj prevzel novi časopis, ki ima namen seznanjati člane kolektiva z vsemi dogodki v podjetju in dogodki izven njega, ki so tesno povezani s podjetjem.
Prva številka razumljivo še ni taksna kakršno bi radi. Predvsem zato, ker je posvečena jubileju samoupravi j amja im ker uredniški odbor še ni uspel pritegniti k sodelovanju večjega števila delavcev. Kljub temu pa so delavci prvo številko prejeli v roke z velikim zanimanjem  in  jo tudi ugodno
Kadar gospodinja kupuje, izbira od dobrega boljše. Varčna gospodinja bo pri nakupu zahtevala preizkušeni pralni detergent OSKAR. Ona ve, da je OSKAR poceni in vendar odlično pere vsako perilo hitro in uspešno. — Za belo in pisano perilo OSKAR, za volno, svilo, nylon in perlon detergent »PERILO«
Kamnik - Poleg bloka rudnika času zigradili novo dvonadstropno poslopje, v katerem bodo prostori kaolina v Kamniku so v rekordnem urada za socialno zavarovanje. — Kljub nepovoljnemu vremenu so e dni streho pokrili in zelena mrečica na strehi je znak, da so prva dela končana.
sprejeli. Mogoče ne bi bilo napak, če bi razmišljali o listu, ki naj bi
postal skupno glasilo LIP Bled in Gozdnega gospodarstva, saj sta to dve sorodni podjetji, list pa bi lahko izhajal vsakih 14 dni in ne občasno, kot je sedaj zamišljeno.
USllPIlfiSTI'
»$ w -SI V w w w 11
Tovarna avtomobilov »FAP« most .pri Maslenici blizu Zaje Izpplnlla plan. 24. decem- dra. Most je dolg 314 motrov, bra lam je tovarna. avtomo- grajen pa je tako, da bodo bilov Priboj na Limu izpol- lahko plule p*o masleniškem nila proizvodni plan za leto kanalu ladje do višine 45 me-1960. Do tega dne so izdelali trov. Cestišče je široko dsvet 1460 vozil. Razen 800 kamio- metrov in ima ob strani tudi nov in 440 avtobusov so v to- steze za pešce, varni izdelali še 170 hladilnih
kamionov in 50 vozil za po- Jugoslovanski premogovniki
sebne namene.  Vrednost te visoko presegli plan za leto
proizvodnje znaša 21 milijard 1960- Nakopali so 22,6 milijo-
ddnarjev. na ton Premoga, kar je doslej
rekordna količina, saj so na-
Tovaraa   dvokoles   »PartI- kopali trikrat več, kot je zna-
zan« je visoko presegla plan. šala povprečna letna proiz-
Tovarna dvokoles »Partizan« vodnja premoga pred vojno
v Subotdci je proizvedla do ali pa za poldrugi milijon ton
konca novembra lani že 54.000 več kot v letu 1959. dvokoles in s tem že mesec
dni pred rokom izpolnila svoj Predvidevamo gradnjo nove
proizvodni plan, ki je znašal koksarne v SpMtu. Pristojni
50.000 dvokoles. Po proizvod- politični in gospodarski krogi
nem planu za letos predvide- proučujejo možnost za grad-
vajo izdelavo 65.000 dvokoles ni° nove koksarne v Splitu,
in za 200 ton raznih rezervnih Zahteve po novi koksami na-
delov. rekujejo perspektivne potrebe
države po jeklu. Zainteresira-
Na jadranski magistrali je ne  ustanove in podjetja so
dograjen največji most. Pred sklenile    izdelati natančne
kratkim so dogradili na naši ekonomske  analize za zgra-
jadranski turistični magistrali ditev kompletne jeklarne ob
največji   objekt   —   jekleni jadranski obali.
Jillllll!HI!rl!llllllllll!!HIIIIIIIIIIIII^
Ob nagrajevanju zdravstvenih delavcev po učinku
Podobno, kakor v vseh drugih službah, prehajamo tudi v zdravstveni stroki na nagrajevanje po učinku. Da bi bilo to mogoče Izvesti, bttm° morali razdeliti posamezna področja na rajone, katerim bi đ»deliU določene zdravstvene delavce. V zadnjem času so že izdelali Predlo* o rajonizaoiji ln nagrajevanju zdravstvenih delavcev po « nku> k, p& ge n. d(>k(>n£en ln j€ samo dcJen DriSpevek k utrjevanju novega, načina zdravstvene službe,,
Navodilo zakona
državljan pravdo iskati pomoč ob bolezni v katerikoli spioTnT^m-bulanti. - Seveda je treba tukaj upoštevati tudi omejitev, da bolnik pri dolgotrajnem zdravljenju ne sme menjati zdravnika, razen v primerih, ki jih določajo predpisi. Vendar je ta prosta izbira zdravnika le prehodnega značaja. Bolniki se bodo vedno zatekali le k tistemu zdravniku, za katerega bodo vedeli, da je strokovno sposoben in da pozna okolje, v katerem živijo. Tako bodo gotovi, da bodo dobili boljšo zdravstveno por
moč, kakor pa če bi jo iskali pri zdravnikih drugih rajonov.
Zdravstveno delo po rajonih bi se vodilo s pomočjo posebne evidence vseh, v določenem rajonu s^anujočih ljudi. Za vsakega bi se vodila posebna kartoteka o zdravstvenem stanju. Kolikor bi se nekdo preselil iz enega rajona v drugega, bi se tudi kartoteka prestavila v odgovarjajoči rajon,
Predlog o rajonizaciji predvideva, naj bi se področja razdelila na rajone, ki bi obsegali okrog 2000 ljudi. Vendar bo treba pri razdelitvi upoštevati tudi strukturo prebivalcev. Zaščita žena, otrok in predšolske mladine pa bd se še
i koraki
vedno vršila v dispanzerjih oziroma v posvetovalnicah za matere.
Ce hočemo uspeti in uvesti dobro preventivno službo, bo treba to tudd primerno nagraditi. Zdravstvene delavce v splošnih ambulantah bomo preusmerili na preventivno dejavnost samo s primerno stimulacijo. Novi zakon predvideva minimalno zagotovljene prejemke zdravstvenih delavcev za splošno oziroma kurativno delo. Vse ostalo delo (delo na terenu, pregfledi za sprejem v službo in podobno) pa bi predstavljalo drugi, gibljivi del plače.
Seveda pa se bo način nagrajevanja po posameznih zdravstvenih službah bistveno razlikoval. — Tako bodo izrazito preventivne ustanove uporabljale vse drugačne norme oziroma kriterije, kakor pa nagrajevanje specialistov ali oomožnega medicinskega kadra.
Ponovno poudarjam, da to še ni dokončen predlog g pravno velja-
vo. S tem smo hoteli samo seznaniti širši krog ljudi, da bi dali k temu pametne predloge in pripombe. To so samo prvi koraki, ki
pa so nujno potrebni. Verjetno bo v začetku storjen tudi kak napačen korak, ki pa ga bo nadaljnje
utrjevanje tega sistema odpravilo, slopje zdaj že pod streho
ampak le v močno organiziranih socialnih centrih.
Prav tako pa so nove oblike de-' la pokazale vrsto problemov, ki jih je možno reševati le z organiziranjem določenih preventivnih oblik dela in socialno varstvenih ustanov. Socialna služba se pojmuje kot del splošne socialne politike, ki neposredno vpliva na socialni položaj prebivalstva ter ima v svojem delu tudi svoj ekonomski značaj. Vsi faktorji socialne službe (družbeni razvoj, politika, ekonomski razvoj) so bistveno vplivali tudi "na način izdelave petletnega pl^na in na vsebino dela socialne službe.
V novem petletnem razdobju bo posvečena velika pozornost negospodarskim investicijam. Tako bo povečano število vzgojno-varstve-nih ustanov od 17 na 36 in to predvsem v gospodarsko razvitejših občinah, kjer je problem varstva mladine večji. Tudi potreba po otroških in mladinskih domovih so precejšnje, vendar bodo lahko uredili le prostore za mladinski dom na Jesenicah in za pionirski dom v Kranju. Vrednost investicij za take ustanove se bo v primerjavi z dosedanjimi povečala za preko 250 odstotkov, vendar so dejanske potrebe še vsaj za 100 odstotkov večje.
Predvidena je gradnja treh disciplinskih centrov in po možnosti enega osrednjega v Kranju. Postopoma bodo organizirani v našem okraju socialni centri po posameznih občinah.
Petletni plan predvideva ustanovitev novega zavoda za oskrbovance v Skofji Loki, domovom v Preddvoru, na Jesenicah in v Tržiču bodo povečali kapaciteto. Tudd Dom slepih v Skofji Loki bo izboljšan, da bo kar najbolj usposobljen za rehabilitacijo mladine in odraslih. Za zdravstveno ogroženo mladino predvidevajo izgradnjo zdravstvenega letovišča.
Iz plana je tudi razvidno, da I bo število socialnih podpirancev padlo in to seveda s pomočjo njihove vključitve v družbeno življenje. Težnjo k padanju njihovega števila je bilo čutiti že tudi do sedaj, saj se je v letu 1960 zmanjšalo število podpirancev za približno 180.
Rejniške službe v okraju postopno napredujejo, vendar bo na tem področju potrebno sistema-tičnejše delo, kar je tudi upoštevano v planu.
Društvo socialnih delavcev bo imelo predvidoma preko 100' članov in bo skrbelo za uspešen razvoj strokovnosti socialnih služb ter delovanja na področju analiziranja družbeno - socialnih problemov.
Petletni plan za socialno - varstveno dejavnost v okraju ne obravnava nekaterih služb,* ki niso vezane za finančne dajatve, kot na primer skrbniška služba, metode dela na področju mladinskega prestopništva in podobno.
S. M.
NOVO ŠOLSKO POSLOPJE Kamnik — Novo gimnazijsko poslopje v Kamniku, ki ga gradi Projekt iz Kranja, je z dograditvijo tretjega nadstropja do sedaj najvišja stavba v Kamniku. Ce ne bi stavbe povišali še za eno nadstropje, bi bilo dvonadstropno po-
Sne* z močnim deževjem, ki je sledil, je zadnje dni povzročil mnoge poplave. Prekinjene s nekatere prometne zveze. Mnogo škode pa je voda naredila tudi na posameznih noselanih ~juh Na Polici pri Naklem, kot kaže slika, je voda udrla po poljih 1* zalila velike
STRAN	OBVEŠČEVALEC	7. JANUAR WW
		
m U t S OGLASI
Cena malih oglasov je 15 dinarjev za besedo. Naročniki imajo 50 % popusta
PRODAM
Prodam novo zračno puško in 800 litrov hr:iškovega n' /sta po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 1
Prodam 2 prašiča po 120 kg toka. Sp. Brniki S6 2-287
Prodam debelega prašiča, 110 kg težkega. Kimovee Franc, Zalog 3fl, Cerklje 3-289
MJfpii......"■""tflJUJJi
Za pitanje prašičev samo
REDIN
ker pospešuje debeljenje
Prodam 2 poslovna prostora v
centru Kranja najboljšemu ponudniku. Ponudbe oddati v orl. Odd. pod ►>Mirna« 4-293
Prodam 400 kg težkeo-a vola za pleme. Pegam Alojz, Zg. Desnica 88 5-294
Knovprežne, 4-sedežne sani, malo rabljene, ugodno prodam, Remec, Lancovo 6-295
Prodam telico, ki bo v kratkem telotila. Naslov v oglasnem oddelku 7-296
Prodam brejo kravo. Nasovče 3, Komenda 8-297
Prodam svinjo, 14 tednov brejo. Verbič, Grad 24, Cerklje 9-299 NSU Maksi, 175 ccm, odlično ohranjen in opremljen, trodam zaradi bolezni. Ogled vsak dan od 15. ure dalje pri Košniku Janku, Jezerska 54, Kranj 10-300
Prodam poslopje v središču Kranja, primerno za garažo ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku 11-303
Prodam plemenskega vola, 400— 500 kg težkega in 2 nova voza — gumi in navadnega. Cebnvs Franc, Ljubno 12, Podnart 12-304 Prodam 8 prašičkov po 6 tednov •tarih. Zupan Amalija, Cerklje 71
13-306
Prodam prašiča, 140 kg težkega. CVšnjica 17, Podnart 14-311
Prodam zazidljivo parcelo — v Stražišču - v bližini Semnotra. Poizvo se v ogl. odd. 15-312
Prodam kravo s teličkom. — Svoljiak Jožo, Zbilje 43 16-313
Prodam prašiča za zakol. Dni-lovka 32 17-314
Fiat M0, s prevoženimi 19.000 kilometri, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1P-316
Prodani radio aparat »VESNA*, malo rabljen, za 21.000 din. - Ja-
nez Šolar, tovarna »Niko*, Želez niki. 46/7060
Prodam kravo, dobro mlekarico,
četrtič v devetem mesecu brejosti. Podbrezje 31. 47/320 Prodam 2 mladi svinji po 13 tednov breji. Pšenična polica 3, Cerklje. 48/324
Prodam drvarnico — enokannieo, primerno tudi za garažo. — Bučar Vinko, Jezica 23, Ljubljana. 49/324
Čevljarski šivalni stroj (cilinder) »Jax« poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 50/326
Prodam prašiča 100 kg težkega za zakol. Vopovlje 8, Cerklje.
51/327
KUPIM
Kupim tesan les za ostrešje. -Pavlic Blaž, Sp. Brniki 2, Cerklle
13-288
Krmo za govejo živino kunim. Debeljak. Podbrezje 54 20-790
Kupim brejo svinjo. Hudobi v-nlk Jo>e. Suh« 33. Kranj 21-291
Kupim Htožeioznl gašpprfek. — Rebernik Jože, Šenčur 212 22-305
Zazidljivo parcelo v Kranju kupim. Ponudbe rod »Lepa lesn« — oddati v od. odd. 23-303
Kupim dobro ohranlen moped »Tomos«, Naslov v oglasnem Oddelku 24-309
Hišico aH stanovanje kupim na Jesenicah ali okolici. Gvtm tudi na stanovanje. Nudim lepo nagrado. Ponudbe oddati v podružnico »Glasa« Jesenice pod »Vsp-IJivo« 25-6010
Kupim poslopje, ki bi se lahko preuredilo v stanovanje, oziroma kupim tudi že gotovo stanovanje. Ponudbe oddati v trafiki »Transturist«, Skofia Loka pod »Škofia Loka ali bližnja okolic*«. 43/392
Kupim moško kolo in dvodelno omaro v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku ali na Kokr'oj št. 199. 4$/323
Kupim hišo z nekaj zemlie - do 2 ha v okolici Kranja ali Sk. Loke. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plačam takoj!« 45/325
OSTALO
Upokojenki  ali  delavki nudim
hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Boh. Bistrica« 26
I«čem slulbo za negovalko otrok - najraje v Kranju. — Naslov v oglasnem oddelku 27-283
Starejša upokojenka gre k otroku. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zanesliivp«
28-284
Upravni odbor podjetja »PLAMEN«, tovarna vijakov, Kropa — razpisuje delovni mesti:
- 1. Š^fa gispodarsko računskega siktorja 2. Šsfa komerc'ale
Pogoji:
Pod 1. Ekonomska ali pravna fakulteta ter najmanj 3 leta službe v finančnih poslih, ali ekonomska srednja šola z naimanj 10 let službe v finančnih poslih.
Pod 2. Ekonomska fakulteta z najmanj 3 leta službe v ekonomskih poslih, ali ekonomika srednja šola z najmanj 10 let službe v ekonomskih poslih in znanjem angleškega ali nemškega jezika.
Prejemki po tarifnem pravilniku in pravilniku po enoti proizvoda. — Stanovanje zagotovljeno.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 20. jan. 1961.
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih mest v Tovarni klobukov »Sešir«, Sk. Loka - razpisuje mesto
IZVOZNO-UVOZNEGA REFERENTA(tko)
Pogoji: popolna srednja šola z obveznim znanjem nemščine in po možnosti še enega tujega jezika.
Osebni dohodki po tarifnem pravilniku.
Prijave pošljite na tajništvo podjetja do 10. jan. 1961.
Upravni odbor Elektrotehničnega podjetja Kranj r razpisuje naslednja delovna mesta:
SKLADIŠČNIKA
pogoj - trgovska izobrazba, po možnosti z večletno prakso V skladišču
DVE TRGOVSKI POMOČNICI
lahko začetnici - lahko tudi priučeni
Pismene vloge nasloviti na podjetje. - Plače po tarifnem pravilniku, oziroma učinku.
Komisija za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Železniki - razpisuje mesto
UPRAVNIKA
KMETIJSKE ZADRUGE ZA SELSKO DOLINO
Za razpisano mesto se lahko prijavijo kmetijski strokovnjaki z najmanj srednjo strokovno izobrazbo, ter drugi uslužbenci s prakso na vodilnih mestih.
Kandidati naj pošljejo prošnje, kolkovane 8 50 din državne takee, na občinski ljudski odbor Železniki najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Pozor! Kdorkoli mi more pojasniti, kdo je ubil mojega psa fos-
trireja in ga odri, krasno kožo porabil, psa pa odvrgel v gozdu nad »Petrom« v Preddvoru, dobi nagrado 5000 din. Javiti Erjavec Antonu, Nova vos 10. Preddvor 20-285 Podpisani Ahačič Janez. Pod-liubeli 26. preklicu lem žal ti ve besede, ki sem jih govoril o tovarišu Ahačič Tomažu, ker so neresnične ter se mu zahvaljujem, da ie odstopil od tožbe 30-23R Sprejmem mizarske-ra pomočnika. Kunim orehovp deske. Hafner Franc, Zasavska 2. Kranj 31-29?
Na kemijski fakulteti Univerze v Ljubi lani je dlolomirnla za inženirja kemije Marija Trebar .poročen* Pire iz Zadrape pri Dnn-ljah. Čestitamo 32-20R Iščem žensko, kl bi pazila na 1 leto starega otroka. Ostalo po dogovoru. Naslov v 0*1. odd. 33-001 Našel sem otroški gaj. Lastnik ga  dobi  nri  PftvlOVlč Andrein -
Srnledni'ka 4, Kranj M-!?p2
TrgubM sem rJftVO usnjeno rokavico — levo. Poštenega najditelja prosim, hal *o mrptl nagradi vrn* v oglasn) oddelek 3s-303
Našel sem ?eri»ko zapestnl"« — zraven restavracije »Park« v Kra-nlu. T.n.rinik jo dobi v Oglasnem oddelku 36-310
Nujno Iščem sobo za 1 in pol leta. Plačam vnaprej. — Na^nv v op'.unem  oddelku 37-315
ObSilffem, kar sem neresničnega ell žaljivega govoril o C^mn-žar Cirilu. nosestniku v Potoku 7. - Derlink Nikolaj, Osojnik 1. 38
Iščem starejšo žensko alf upokojenko. Nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Nnslov v ogl. oddelku. 30/317
V Radovljici je bila najdena ženska zanestna ura. Slavko Ven-gar, RopaTlSka 6. Radovljica
40/318
Prosimo, da se samo pismeno oalate tudi člani bivše Obrtne nabavne in prodMne zadruge Kranj, ako so v stiski, na »Sklad zasebnih obrtnikov Krnnj«. Prešernov^ št. 6. 41/310,
Mileni Pun«:crze!c-Novak <V<;<>t.'-mo k diplomi na Ekonomski fricil-teti. - Znanci. 42'321
ti
PRIJAVA OTROK ODDANIH V REJO
V smislu zakona o rejništvu brn 1960, št. 34 60) pozivamo vse (Uradni list LRS. z dne 3. novem-staršo oziroma matere samohranilke, ki so otroke oddale v rejništvo, kakor tudi rejnike, ld im.i-jo otroke v reji, da to sporočilo najpozneje do 25. januarja 1061 med uradnimi urami od soku za socialno varstvo ObLO Kranj, Tavčarjeva ulica 43/11., soba številka 40.
Za otroke v reji so mišljeni otroci, ki so v celotedenskl oskr-
PODJETJA. USTANOVE, POSLUŽUJTE SE NAJCENEJŠEGA OBVEŠČANJA PREBIVALSTVA Z OGLAŠANJEM V »GLASU«, Glas čita vsak 2. prebivalec Gorenjske.
bi pri rejnikih, ne pridejo pa v poštev otroci, ki so v varstvu pri tujih ljudeh, samo nekaj ur dnevno.
Prosimo starše, da upoštevajo ta oglas, ker se po 34. členu zakona o rejništvu, neprijava reje kaznuje kot prekršek z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
Upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada občine Jesenice razpisn'e ni oodlagl sklepa seje z dne M. 12. 1060
prfdnatfcaj
za posojila za rradn.to stanovanj ter komunaln'h objektov na območju občine Jesenice v letih 1961 do 1962
1. Z razpisom preonateča^a ž<kli Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Jesenice zbrali potrebe posameznih Interesentov — frraditel jev na območju občine Jesenice v letih 1061/R2. Upravni odhor stanovam isker a sklada zato vabi vre gospodarske organizacije, ustanove, poiitlftno teritorialne enote In Individualne graditelje 'državljane v deflnvn^m razmerju) 9e   se  priiaviio  k nrednatečaju.
2. Posojila se bodo dajala za dograditev obstoječih stanovanjskih ohirktov v gradnji in za novogradnjo stanovanjskih blokov. str^oicVv.vrstnih hiš in stn-novanJ ter komunalnih objektov na območiu občire z rokom do-0mđ?+ve do konca leta 10f?.
3. Predvidoma   bo  v  letu 1961
razpisano posojilo z nMeSejem do 100 miljard dinarjev pod narrted-niimi pogoji:
posojilo sklada za:
garsonjero 500.000 din
onosobno stanovanje ROO.Of-O din
dvosobno stanovanje 1,400.000 din tro in večsobno
stanovanje 1.700.000 din
najnižja obraftni mera 1 najdaljši rok vračanja '30 let
4. Nat'-vai za posolilo bo razpisan oeikaeneie do konca m^so^a januarja, medtem ko bo rok za predlozi+ev notrrbne dokumentarce do JM. februarja JWH.
5. Tiskovine za priglasitev po tem pred>nateceju dobit" na Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo J/»c«nire. kW Interesenti tudi Oddajajo lznoflnlene tiskovine — prijava za no-jojdo gradn4* stanovanj. Rok priglasitve je do 2". lanuarla ioni.
Na podlagi sore'otih prijav po tem prednateč^ju bo upravni odbor občinskega sta*riove«jskegs sklada sestri vil program zn uno-rnbo jredate* sMede v obdobjti
1901 - 106?
Občinski sindikalni sklad občine Jesenice
OBJAVA
SPREJEM \NJF. STRANK 7A DODELJEVANJE STANOVANJ
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve ObLO Kranj obvešča, da se stranke v stanovanjskih zadevah glede dodeljevanja stanovanj, sprejemajo samo vsako prvo sredo v mesecu od 14. do 17. ure. Predstavniki Stanovanjskih skupnosti, hišnih svetov in podjetij pa v uradnih dneh, ki veljajo za vse upravne organe ObLO.
Oddelek za gradbene In komunalne zadeve ObLO Kranj
Tovarna 'Mj±
izdelkov \ €%A W5f Kranj
išče sodelavce za naslednja delovna mesta:
strojnega inženirja za vzdrževanje obratov
strojnega inženirja - glavnega konstrukterja
strojnega tehnika - konstrukterja
gradbenega tehnika
šefa izvozno - uvoznega oddelka
prodajnega referenta
nabavnega referenta
organizatorja podjetja
več knjigovodij
šefa oddelka za socialne službe - socialni delavec
šefa oddelka za izobrazbo kadrov
konstrukterja izdelkov več administrativnih moči
Plača po pravilniku o osebnih dohodkih podjetja. Naatop službe takoj ali po dogovoru. Vloge je treba poslati do 20. januarja 1961 na Kadrov-ako-soeialni sektor podjetja.
Za kaj naj štadim? Jasno! Za »Glas«. Trikrat tedensko bom lahko v nJem bral vse o najbolj aktualnih dogodkih doma in po svetu. Razen tega bom tudi nezgodno zavarovan! In še več - udeležen bom tudi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga prireja »GLAS« vsako leto za svoje naročnike
AVOBUSNE VOZOVNICE za obiskovalce šol
Občinski ljudski odbor Jesenice obvr»š*a vse učence, dijake in študente srodnuh, strokovnih, vift-jih in visokih šol, ki stalno prebivajo na območiu ObLO Jesenice in so doslej uživali vozne olajšave na avtobuwh in drugih prometnih iredstvih, da bo s prvim januarjem i$6l te olaišavo odobravala posebna komisija Občin-ekeita ljudskega odbora. Olajšave se bodo priznavale le tistim učencem, dijakom in študentom, ki nimajo stanovanja v kraju šolanja.
Zaradi tega naj vsi prizadeti obiskovalci ftol takoj predloži io na vlož'šče ObLO Jesenice utemeljeno prošnio. ki naj vsebuje noslednie podatke: priimek in ime, datum rois*va, stalno prebival iftče, naziv šole, razred oziroma l*tn!k. evtobMsno pOeftetje pri katTem je koristnik dobil vozovnico za december 19T0. oziroma naziv ostalega prometnega sredstva.
Prošnji naj bo priloženo tudi potrdilo o vpisu in obiskovanju šole. V prošnji naj bo na kratko obrazloženo tudi socialno stanje prosilca.
Navedeno prošnio in potrdilo Je treba dostaviti OhLO Jesenice najkasneje do  IS, januarja 1961.
Na podlagi. 9. člena Prnviln'ka o delovnih razmerjih v organizaciji Jugoslovanskega Rdečega križa in njegovih ustanovah, razpisuje Tajništvo Okrajnega, odbora Rdečega krita v Kranju
1. drtovno mesto uslužbenca (moškega), veščega pisarniškega poslovanja  In  dela v skladišču.
Pogoj za sprejem v službo:
Srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba s prakso v administrativnem poslovanju z znanjem strojepisja.
Na«top službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku.
Prošnjo za sprejem v službo je treba vložiti najpozneje do 14. januarja 1961 v Tajništvu OO RKS KrenJ.
Občni zbor članov AMD Kranj Avto-moto društvo Kranj vabi člane na letni občni zbor 21. I. 1961, ob 19. uri, v prostorih restavracije »Tskra«, Kranj.
Prosimo, dvignite vabila v dru-ŠTvend pisarni.
IZPLAČILO ZAVAROVALNIN
Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda nas je obvestila, da je izplačala naslednjima našima naročnikoma zavarovalnino, in sicer: Vinster Albinu iz Slovenskega Javornika 10.000 din in Aljandiču Pavlu. Bistrica 27, Tržič 9200. din. Tudi vas lahko doleti nesreča, zato ne odlašajte z naročilom Glasa in plačilom naročnina.
Uprava Glasa
Kino
Jesenice »RADIO«: 7. in 8. januarja francosko - jugosl. barvni film ČUVAJ SE. LA TUR
Jesenice »PLAV2«: 7. in 8. januarja japonski film SMRT NA PACIFIKU
Žirovnica: 7. januarja nemški film JAZZ, GLASBA IN PESEM, 8. Januarja italijanski film VO-LARE
Dovje: 7. Januarja italijanski film VOLARE in 8. Januarja nemški film JAZZ, GLASBA IN PESEM
Koroška Bela: 7. januarja ameriški barvni film MAČKA NA VROCl PLOC. STREHI in 8. januarja nemški barvni film LJUBEZENSKA ZBRKA
Kropa: 7. januarja ameriški barvni film J AII ALT SO NA ZA*>AD, 8. januarja angleški film JAHAČI
Radovljica: 7. januarja španski ljubezenski barvni film PRODAJALKA VIJOLTC ob 20. uri, 8. januarja isti film ob 14., 18. in 20. uri, ameriški zabavni barvni film PRINC STUDENT ob 16. uri in ob 10. uri dopoldne matineja
Kamnik: 7. januaria italijnnskb-frapeoski film BEATRTCE CENCI ob 20. uri, 8. januarja isti film ob 15., 17. in 20. uri
Duplica: 7. januarja angleško-ameriški film PODAJ ROKO HUDIČU ob 19. uri, 8. januarja isti film ob l.V, 17. in 19. uri
Kranj »STORZTC«; 7. tanuarja
španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 15.. 17.. 19. in 2J. uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera zahodnonemške-ga filma ROMAN GINEKOLOGA ob 23. uri, 8. januarja ameriški barvni film OSAMT,.TFNI MAŠČEVALEC matineja oh 10. uri, ameriški barvni Mm ANASTAZIJA ob 13. uri, španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 15., 17., 19. in 21. uri
Primskovo »TRIGLAV«; 7. januarja premiera francoskega barvnega filma NENAVADNA AMERIKA ob 18. in 20. uri, 8. januaria premiera francoskega barvnega filma NENAVADNA AMERIKA ob 14., 16. in 20. uri, ameriški barvni  film VRTOGLAVICA ob
18. uri
Stražlšč* »SVOBODA*: 8. januarja ameriški barvni film ANASTAZIJA ob 17.30 in 19.30
Naklo: 7. januar, premiera ameriškega filma TETOVIRANA ROŽA ob 19. uri, 8. januarja italijanski nbn SKANDAL NA PLAZI ob 15. in 19. uri. ameriški film TETOVIRANA ROZA ob 17. uri
Cerklje »KRVAVEC«: 7. Januarja ameriški kavboiski film OD PEKLA DO TEKSASA ob 19. uri in 8. januarja isti film ob 16. in
19. uri
Prešernovo gledališče, Kranj —
uprizori v soboto dne 7. januarja ob 16. uri za šolo Preddvor Van-dot-Stantetovo: KEKEC IN MOJCA«; v nedeljo 8. januarja ob 10. uri dopoldne bo URA PRAVLJIC; ob 16, uri pa P. Levi: PO CEM JE RFSNICA.
Gledališče »Tone Cufar«, Jesenice - uprizori dno 8. lanuarla ob 19 30 N. Machiavelli: MANDRA-GOLA - komedija. - Zveze z vlaki ugodne.
ČESTITKE
GORENJSKIH FANTOV
Fantje, ki služijo vojaški rofc, želijo vsem domačim, prijateHem in znancem ter vsem delovnim ljudem Gorenjske srečno, zdravo, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1961!
Janez Košir. V. P. 1079/23. Franc Tušek. V. P. 1079'8. Peter Podgoršek, V. P. 1079/8 - Kruševac;
Štefan Pohorn iz Škofje Loke, Avgust Kniflc iz Tržiča, Vinko Grašič iz Križev pri Tržiču, Hilari Hadn iz 2elina pri Cerknem - Ni 8.
7. JANUAR 1961
STRAN
KULTURA IN PROSVETA
Za najmlajše kič! J
Brez odgovornosti do vzgoje -
Pesmi, ki niso pesmi
Pisane barve tudi otroku ne po-i menijo vsega_ _____
Med starejšimi je še vedno vse preveč vknreninjena misel, češ da je za otroke kmalu vse dobro. Pozabljajo pa na prve korake vzgoje, na osnovo, ki daje značaj človeku v starejših letih. — Podcenjevanje otrokove domišljije in okusa pa je zlasti občutno ob novoletnih praznikih, ko se prireditve za najmlajše vrste druga za drugo in ko jih z darili obišče Dedek Mraz.
Toda pojdimo mimo otroških igric, ki jih dramske družine prirejajo površno (n. pr. DPD »Svoboda« Kranj: Vandot-Stantetovo »Ke-kcc in Pehta«). Napisal bi le nekaj o neodgovornosti založniških podjetij, ki tiskajo za najmlajše pisane slikanice brez vsebine. Torej tistih, ki si upajo za otroke prodajati kič, ceneno, neokusno in neumetniško delo, ki se hoče prikazati kot umetnina. :
Police knjigarn so bile pred novoletnimi prazniki kot mavrica, sestavljena iz najrazličnejših ilustri-4 ranih pesmic. Toda od teh pesmic f to na papirju največkrat le kričeče? pisane ilustracije (v umetniško platS ilustracij se ne bom spuščal), o pes-9 micah pa skoraj ne bi mogel pisati,S kaj šele o njihovi vsebini. f
Iz te pisane zbirke bom potegnili samo eno ilustrirano knjigo pesmi, ki jo je založilo podjetje »Otokar Keršovani« z Reke, tiskal pa grafični obrat Faduv iz Rovinja.
Digu digu cigu migu maček gode, krava preskoči luno, pes se čudi, a krožnik in žlica sta nerazdvojna, hitita kar se le da na trg ker lačna sta oba.
To naj bi bila pesmica za ciciba-f ne iz omenjene knjige! Kaj h oče V povedati? Ima vsebino: Menim, da4 tudi komentar ni potreben, ker ne\ vem, če sploh kdo ve, kaj bi lahko} komentiral. f
S preprosto, nemogočo vsebino je' tudi naslednja »pesmica«:
i
Balonček Jaka vsedel se je na zid,' na visokem stoii, nikogar se ne boji.
Kar naenkrat — joj, • »bogi Jaka z zidu zleti.
Solze pretaka in se čudi, kako to, da niti vsi kraljevi konji, niti vsi kraljevi ljudje, čeprav so tako močni, ga ne morejo zlepiti.
In samo še ena, ker menim, da bom dovolj osvetlil »umetniško« vrednost ilustrirane knjige pesmic z naslovom »Hišica v čeveljčku«. Hišica v čeveljčku ima dva nadstropja.
Otroci prosijo večerjo, ker se mra
že spušča. Mnogo jih je kruha ni, Pri njih je
samo juha, zato dobi vsak le požirek, potem pa
jih čaka postelja.
7a najmlajše s slovenščino, ki kasneje v šoli že tako ali tako prerada dela preglavice, res ne bi smeli biti skregani. Kakšna naj bi bila umetniška vrednost pesmic, pa nam pove že avtor sam. Le-ta je namreč utajil svoje ime, kot da sta je sram pred ljudmi, ki v sili odštejejo denar za kič, s katerim na) bi razveselili svoje otroke. — Kaže Pa, da pisane ilustracije zapeljejo tudi nase strokovnjake po knjigarnah, saj sicer ne bi dovolili, da bi ljudem prodajali blago brez vrednosti. — Očitno pa ie, da založniki do najmlajših večkrat ne čutijo nobene odgovornosti, in to kaže, da tudi založniški sveti ne opravljajo tistih funkcij, kot bi jim morali. Po drugi strani pa je kupca kaj lahko prevarati in mu prodati knjigo brez vrednosti, čeprav si še tako želi dobre knjige, zlasti za otroka. Knjigarne so že tako ali tako največkrat premajhne in kupec v njej_ res ne more knjigo najprej prebrati in potem šele plačati.
B. Fajon
Sistematična vzgoja
kadrov
Kulturno-prosvetno delo mora biti sestavni del življenja v komuni - Kljub vsemu, društva z Gorenjske za vzor -Klubi so najprimernejši za uveljavljanje novih oblik dela
Zadnje dni starega leta je bil v Ljubljani kongres Svobod in prosvetnih društev Slovenije. — Kongres je dal številne zaključke in smernice, po katerih naj bi se kulturno-prosvetno delo odvijalo v prihodnje. Prav zaradi tega pa smo za danes pripravili intervju z novim predsednikom Sveta Svobod in prosvetnih društev pri OLO Kranj Francem Ilorjakom, ki je bil tudi delegat na kongresu.
»•Kateri so bili najbistvenejši zaključki kongresa Svobod in prosvetnih društev Slovenije?« je bilo prvo vprašanje, ki smo ga postavili Francu Horjaku. Odgovoril pa nam je takole:
»Težko se opredelim in povem najbistvenejše zaključke. Tako referati kakor predlogi in številne ideje v razpravi so dali osnovne napotke za nadaljnje delo. V glavnem pa je kongres potrdil koncop-
FRANC MOKJAK
te mariborskega kongresa in nakazal zelo široko uveljavitev raznih novih in privlačnejših oblik dela v kulturno-prosvetnem življenju. Med ostalim pa je posebno pomembna ugotovitev, da je potrebno in da moramo kulturno-prosvetno delo popolnoma vključiti v življenje komun. Kultura in prosveta se mora razvijati vzporedno z materialnimi pogoji in biti sestavni del splošnega boja za napredek komune.«
»Oe bi vZpoređaU zaključke kongresa z dejavnostjo na Gorenjskem, kje so najvačje pomanjkljivosti in katerih problemov se bo treba lotiti najprej?«
»Ne bi mogel govoriti o večjih pomanjkljivostih v kulturno-pro-svetnih društvih, ker v mnogočem, predvsem pa v uvajanju novih oblik dela, nekatera društva našega okraja služijo celo za vzor ostalim društvom v Sloveniji.
Med prvimi nalogami, ki so pred Okrajnim svetom Svobod in prosvetnih društev, je vsekakor: utrjevanje občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev, da bodo lahko postali samostojen koordinator in usmerjevalec kulturno prosvetne dejavnosti v svoji občini. Nadalje se je treba lotiti v vseh občinah urejanja materialnih vprašanj in vzdrževanja domov naših društev. Kako reševati ta problem je jasno pokazala že okrajna skupščina, njen zaključek pa je potrdil tudi kongres. Občinski sveti naj bi v sodelovanju s SZDL analizirali stanje in vzdrževanje domov, kakor tudi materialna sredstva naših društev, tako kot to trenutno že delajo v kranjski občini.    Na osnovi temeljite
analize naj bi predlagali, da prevzamejo vzdrževanje domov občinski ljudski odbori, ki naj v svojih proračunih zagotOVe redna sredstva, tako kot jih že sedaj zagotavljajo za vzdrževanje drugih manjših objektov.«
»Koliko društev in sekcij imamo na Gorenjskem; v primerjavi z ostalimi okraji Slovenije, kakšno je to stanje? In katere oblike dela so najbolj razvite in katere najmanj in vzroki zakaj tako?«
»Na Gorenjskem sedaj dela 77 Svobod in prosvetnih društev. V teh so najbolj razvite naslednje dejavnosti: dramske skupine odraslih, pevski zbori, izobraževalni Odseki, godbe na pihala, zabavne skupine itd.
Najslabše je razvito lutkarstvo, likovna dejavnost in Se nekatere oblike kulturno-prosvetnega dela. Vzroki za tako dejavnost naših društev so predvsem v tradiciji in v prilagojenosti domov, kar zlasti velja za dramsko dejavnost. V začetni fazi razvoja pa je predvsem klubska dejavnost. Na področju dela je dosegla doslej vsekakor največje uspehe jeseniška Svoboda, ki je vse svoje delovanje preusmerila na nove oblike dela. Njihovi kulturni večeri in zabavne prireditve so skrbno pripravljeni. Na njihovih večerih pa se prepleta več sekcij hkrati, razen tega pa s člani sekcij — amaterji — sodelujejo glasbena šola, knjižnica, kinematografsko podjetje in drugi.«
»In še zadnje vprašanje: že dlje poudarjamo, da v društvih manjka ljudi, ki bi strokovno vodili delo posameznih sekcij. Zanima nas, v katerih sekcijah je najbolj občutno pomanjkanje strokovnih kadrov in kako bi ta problem lah-, ko v najkrajšem času rešili?«
»Res je, da v posameznih društvih in tudi v občinskih svetih manjka ljudi,  strokovnjakov. Ta
problem pa postaja še vse večji z uvajanjem klubskega načina dela. Filmski, literarni, televizijski in drugi klubi zahtevajo kader, ki doslej ni bil potreben. Zato sta se tega vprašanja še zlasti lotili Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije in Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. Tako je bilo iz našega okraja do zadnje skupščine na raznih tečajih, seminarjih in posvetovanjih 667 članov raznih kulturno-prosvetnth društev. Skrb za vzgojo kadrov pa bo v prihodnji sezoni še večja, kar je tudi predvideno s programom, ki je bil sprejet na zadnji okrajni skupščini.
Kljub temu pa vsem potrebam še ne bomo mogli zadovoljiti. Le s sistematično vzgojo kadrov v prihodnjih letih bomo v bližnji prihodnosti lahko rešili vse probleme, ki danes najbolj zavirajo kulturno-prosvetno dejavnost.«
Filmi, Iti Jih t/l
^:
KOMU ZVONI - Po več predvajanjih v Kranju bo film Komu zvoni v teh dneh ponovno na sporedu. Delo z Garrvjem Cuperjem in Ingrid Bergmanovo v glavnih vlogah je posneto po literarni predlogi znanega ameriškega literarnega ustvarjalca Erne-sta Hemingwaya (pred kratkim smo videli še dva filma, posneta po njegovih literarnih delih — Starec ln morje in Zbogom orožje). Film Komu zvoni so posneli med zadnjo svetovno vojno in je ena najvernejših podob literarne predloge. Največja odlika filma je čudovita igra Ingrid Bergmanove.
VRTOGLAVICA - V novoletnih dneh je bila v Kranju na sporedu »Vrtoglavica« — delo velikega ameriškega režiserja Alfreda Hltchcocka — »kralja thriJIerjev«. Mojster Je ustvaril film po scenariju Alcxa Coppella in Samuela Tavlorja z dvema velikima imenoma: Kim Novak in James Stevvard. Film pripoveduje napeto zgodbo o policijskem častniku Johnu Fergusonu, ki se zaradi vrtoglavice odpove svojemu poklicu, a se pri tem zaplete v
mreže svojega nekdanjega sošolca. — Film je prav gotovo izredna mojstrovina. S svojo samosvojo etika in rezijskim konceptom jc Illlch-oock ustvaril novo zelo pomembno delo v seriji svojih kvalitet — Dvoriščno okno, Rebr.cca, Zadeva Parad ine, Vrvi, Tujci v vlaku itd. Za v samem kompozicijskem smislu je film izredno zanimiv, če pa k temu prištejemo še številna izredno tttO&M izrazna sredstva, ki jih je avtor vpletel v svoje delo: še y.lasti pa nekatere hllžinske posnetke, lahko trdimo, da je zadnje delo. ki smo ga videli, zares prava mojstrovina.
DREVO ZA OBEŠANJE -Prav zagotovo lahko trdimo, da za filmom »Od pekla do Texasa« Se nismo videli tako dobrega vesterna, kakor je »Drevo za obešanje« z Mario Schell in Garrvjcm Cooperjem v glavnih vlogah. — Film je pravi klasični western in je s svojo celoto in s čudovitimi posnetki pcjsažev prijetna poživitev kranjskega filmskega repertoarja, ki je bil v zadnjem tednu prod Novim letom res nekoliko »lanskoletni«.
#
V GOZDU - Te dni je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani v prevodu ena najbolj priljubljenih knjig sovjetske mladine »V gozdu«. Delo je napisal znani prirodoslovce in pisatelj Vitalij Va-lentinovič Bianki. Knjiga je pravzaprav neke vrste koledar življenja v gozdu. Bianki je znan literarni ustvarjalec, saj je v svojem življenju napisal mnogo povesti in zgodb, v katerih je opisoval gozd in njegove prebivalce ter tako mladim ljudem približal lepote narave. Delo »V gozdu« sodi v njegove najboljše stvaritve.
NAS A SODOBNOST - Prva številka devetega letnika Naše sodobnosti z letnico 1961 je izšla te dni. V reviji objavlja Danilo Lo-kar — Krvavo potegavščino, Ivo Minatti — pesmi, Dušan Kermav-ner — Slovenski apostol rusofizmp pred stoletjem, Valentin Cundrič — pesmi, Marjan Kolar — Prazno nebo I, Lojze Krakar - pesmi in Slavomir Mrožek - Dve humoreski.
Naša sodobnost poleg tega prinaša v svojih rubrikah: Obrazi, Razgledi, Srečanja, Gradivo in Zapiski, številne izredno zanimive prispevke. Na zadnjih straneh razpravljata Mitja Mejak v rubriki »Med knjigami« o literarni ustvarjalnosti Danila Lokarja, Vladimir Kralj pa ocenjuje oba slovenska filma Akcija in Veselica.
OSVAJANJE NEŽIVEGA SVETA — je knjiga Leona Detele, ki je izšla ob koncu preteklega leta pri Mladinski knjigi. Delo je še toliko pomembnejše, ker pogoetO tarnamo nad domačo poljudno znanstveno literaturo. Delo načenja vprašanja procesa nastajanja snovi iz anorganskih snovi, ki je podlaga življenju. Avtor je to tež-
ko temo obdelal preprosto in ra-zumijivo — tako da bo po knjigi segel lahko marsikdo, ki ga zanimajo poglavja iz biokemije.
UKRADENA SVETILKA - Ven-ceslava Winklerja je domača slikanica za najmlajše — delo, kjer se prepleta moderna tematika s klasično pravi ličnostjo. Knjižica je prav gotovo velik uspeh naše mladinske literature; poseben čar ji dajejo BubiČeve ilustracije.
Pred kratkim so pri sarajevski založbi Svijetlost izšle tri pesniške zbirke znane srbske pesnice Desanke Maksjmovič — Gozdna gu (alnica. Založba je izdala pred kratkem tudi zbirko meditacij in esejev mladega sarajevskega kri-. I tika Slavka Leovca. .
f» Znani filmski režiser Jules Dassin, avtor številnih kvalitetnih stvaritev, kakor Precep, On, ki mora umreti, Nikoli v nedeljo, bo za filmsko družbo United Artist snemal film Zlata Perlklejeva doba. S snemanjem bodo pričeli to pomlad v Grčiji.
• Pred odhodom letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo Sainta Johna Persea v Stoekholm Je znani francoski časopis L'ex-pres objavil umetnikov govor ob sprejetju nagrade. Govor je pravzaprav esej o poeziji in so ga v prevodu v prvi januarski številki priobčile tudi beograjske Književne novine.
© V Cambridgeju so izvajali novo glasbeno delo velikega angleškega glasbenega ustvarjalca Benjamina Brittena — Cantata Aca-demica. Kantata je pisana v dva-najsttonski tehniki in vsebuje 10 stavkov in 3 recitative, za tenor-solo in klavir.
<£, Minja Dedič je dramatiziral Tolstojev roman o Ani Karenini. Premiera dela, v katerem bodo
nastopili naši znani igralci Olivera Markovih, Voja Maric in Rade Markovič, bo v februarju v Beogradu.
0 Znani francoski literarni ustvarjalec, scenarist — akademik Marcel Panjola je objavil pred kratkim zbirko svojih spominov na mladostne dni pod naslovom -»Dnevi so bili kratki«. Avtor v svojem delu z izredno močjo opisuje čare francoskega Juga. Kritiki trdijo, da so ti spomini najbolj poetična pripoved francoske literature zadnjih let.
q V Beogradu je pričel Izhajati nov časopis — mesečnik za umetnost ln oblikovanje - MOZAIK. List, ki ga tiska Beograjski grafični zavod, ureja Mile S. Sreta-novlć.
0 Ulja Ehremburg, znani sovjetski literarni ustvarjalec, je poleg Mihaila Solohova eden najbolj popularnih tujih avtorjev v današnji Angliji. Nedavno tega sta Izšli 2 njegovi knjigi - med njimi »Pomlad«.
Lukrecija Borgia v luči...
Filmski sveti še ne opravljajo zaupane jim vzgojne vloge
vilu* Jesenica* Imamo srečo, da viaimo prvi v Sloveniji celo vrsto filmov Eden takih je tudi francoski film »iaiži Lukrec|je Bor. gie«, ki j« bil pred dnevJ na gramu v kinu Radio.
Francoski barvni cinemaskopski film »Luči Lukrecije Borgie« je običajen spektakel v Rtiiu /evac_ covih pustolovskih zgodb okoli pa-pežinje Fauste. Razkošne scene in kostumacija, napeta zgodba, veliko sabljanja in še več ljubezni, razumljivo, s srečnim koncem. Filmu je morda v prid samo to, da vidimo le dva mrtveca, in čeprav je vse kar rd^če od samih morilskih naklepov ln dejanj, se film spretno izogiba grozljivim scenam ln morltvam. Glavni Junak se ves film spretno sablja in
pretepa s svojimi nasprotniki, ki mu strežejo po življenju, toda nikogar, vsaj vidno, ne usmrti in celo ob samem koncu je, obenem s publiko, prikrajšan za užitek, da bi z lastno roko pokončal svojega najhujšega rivala, ki žalostno konča pod razvalinami nekakšnega razmajanega spomenika. Z eno besedo: film je kot ustvarjen za našo »razvajeno« ln nerazgledano publiko in razumljivo Je, da Je uprava kina Izjemoma dala film na spored tudi ob 16. uri popoldne. - Do sem je vse v redu.
Toda v filmu Je scena ljubimkanja glavnega junaka s samo Lu-l krecijo Borgio v osebi na pol gole in neokusno bohotne Belinde Lee. Vsa scena Je dramaturško nepomembna in vrinjena % otipljivim
namenom. Ob natrpanem dogajanju ln bliskovitih preokretih ni časa, da bi se filmska kamera mudila pri kakršnih prizorih dlje kot Je treba. V omenjenem prizoru pa je naravnost zgledno obotavljiva, tako da lahko do kraja spoznamo dobršen del čarov Belinde Lee, vso njeno nečloveško slo ln vse neokusne ln ljubimske sposobnosti glavnega junaka z resnično francoskim temperamentom. Daleč sem od slehernega moraliziranja ln filmski repertoar nam rad postreže s celo vrsto erotičnih pikantarlj, toda ta prizor ln še kakšen zraven, so bili ogabni In sprejemljivi morda le za perverzni del francoske publike. Ce pa je to všeč in celo privlačno naši publiki, pa tudi ne morem nič zato.
Toda popoldanskim kino predstavam so prisostvovali otroci, veliko otrok. In ob predstavah ob 18. url najbrž tudi! Prepričan sem, da se bodo zvrstili vsi jeseniški otroci, ki posečajo osemletke, kajti nihče ni vodstva šol, še manj pa starše opozoril na to, da so v filmu prizori, ki bi mladi prebujajoči otroški duši lahko škodili. Ne dolžini uprave kino podjetja, saj ni dolžna skrbeti za to. Rad pa bt potrkal na vest naših - spanje pravičnega sanjajočih filmskih svetov, na slehernega od pedagogov, ki si je film ogledal In pri tem pozabil na učenca, na vest staršev, ki jim je prvim zaupana vzgoja otrok. Pri nas ni običaj, kot drugod po svetu, da bi bili določeni filmi prepovedani za mladino do 16 let. Toda, kar ni, lahko je ln zakaj ne bi prav na Jesenicah bili tisti, ki bi prvi to uvedli? »Luči Lukrecije Borgie« ln vse kar še lahko sledi, vpijejo po takem ukrepu, če nam jc vzgoja mladega rodu vsaj malo pri srcu.
B. C
Sinoči je bila v Prešernovem gledališču že tretja premiera dramske družine kranjske »Svobode« v letošnji sezoni. - Tokrat so v režiji gosta Lacija Cigoja uprizorili P. Lerija »Po čem je resnica«. V glav, nim vlogah so nastopili Irena Silingova, Tone Hotko In Milan Pavlin Na sliki; Tone Hotko in Milan Pavlin
44
6
STRAN	RADIO — ZANIMIVOSTI	7. JANUAR 1961
		
r
RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
d
s
NEDELJA, 8. Januarja
6.00 Jutranji pozdrav
6.30 Veseli zvoki
7.15 Reklame
7.30 Radijski koledar in
prireditve dneva 7.35 Uvertura
8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma otroških skladb 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden
10.00 Se pomnite tovariši... 10.38 Emil Adamič - skladatelj
zborov in samospevov 10.45 Adagio 11.00 Radi jih poslušate 11.80 Mlada pota - Mitja Kreft 12.M Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 13.30 Za naše vas
13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame
"15.30 Majhen glasbeni mozaik 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne
17.10 Peli so jih mati moja.. .' 17.30 Radijska igra
18.46 »Ko lovec je na štoru spal«
— in druge domače 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Hammond orgle v ritmu 21.00 Glasbena panorama
Amerike 22.15 Ples ob radijskem
sprejemniku 23.05 Nočni komorni koncert
PONEDELJEK, 9. januarja
5.00 Dobro jutro 5.25 Nek.ij domačih 6.30 Reklame
8.05 Tri orkestralne rapsodije 8.40 Glasba ob delu 9.00 Naš podlistek 9.20 Od arije do arije 10.15 Iz filmov in glasbenih revij
10.40 Mešani zbor Tine Rožane 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Na zelenih slovenskih livadah
12.15 Radijska kmečka univerza
— prof. ing. Oton Muck: Znanstvena dognanja
v krmljenju živine naj praksa tudi uporablja 12.25 Zvečni kaleidoskop 12.45 Harfistka Pavla Uršič 13.15 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Slovenske skladbe igra
Mariborski instrumentalni
ansambel 13.50 Majhni zabavni ansambli 14.15 Jugoslovanske radijske
postaje pozdravljajo
slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.15 Seferjem na pot lt.flf Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega
časa
18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Glasbeni variete
20.45 Kulturna tribuna 21.00 Štiri novele za Čelo in
klavir
21.15 Festival v Montreuxu 1960 23.00 Koncert Nacionalnega
orkestra iz Pariza 23.05 Iz naših studiov 23.5* Prijeten počitek
TOREK, 10. januarja
5.09 Dobre jutro 5.18 Nekaj domačih 6.30 Reklame
8.05 Izberite melodijo tedna 8.55 Radijska šola za srednjo
stopnje 9.25 Koncert za godala 9.40 Peje ženski vokalni
kvartet 10.15 Petindvajset minut
z orkestrom Helmut
Zacharias
10.46 Utrjujte svojo angleščino 10.15 Glasbena medigra
11.11 Štiri skladbe za violino in klavir
11.30 Deset minut iz nase
beležrllce 11.40 Zvočna panorama 12.00 Beneški fantje vam igrajo 1115 Kmetijski nasveti —
ing. Milan Slmifi: Ukrepi
za priprave zemljišč
za plantažne nasade
gozdnega drevja 32.25 Klavir v ritmu 12.40 Po domačih poljih
z narodno pesmijo 13.15 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Prizori in arije iz opere
Hovanščina 14.05 Radijska šola za višjo
stopnjo
14.35 Veliki zabavni orkestri 15.15 Obvestila, zabavna glasba in reklame
OD NEDELJE, 8. JANUARJA DO SOBOTE, 14. JANUARJA 1960
15.40 Listi iz domače
književnosti 16.00 Za vsakogar nekaj 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Peta simfonija 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Vedri intermezzo 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje
glasbe
18.45 Novi izobraževalni
obzornik 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Poje pevski zbor
Jeana Paula Krederja 20.30 Radijska igra
21.24 Koncert za violino in orkester
21.40 S popevkami čez
kontinente 22.15 Komorni večeri pri .
W. A. Mozartu 23.05 Po svetu jazza 23.35 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek
SREDA, 11. Januarja
5.00.Dobro jutro 5.25 Nekaj domaćih 6.30 Reklame
8.05 Mladi talenti Srednje
glasbene šole iz Maribora 8.30 Iz Beethovnovih koncertov 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Vrtimo ploščo za ploščo 10.15 Predstavljamo vam solista 11.00 Zvočna mavrica 11.30 Za cicibane 12.00 Milan Stante s pevd na obisku pri nas 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jernej Crnko: Pogoji naprave sadovnjakov na nagnjenih zemljiščih
12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Z našimi solisti in
skladatelji 14.05 Zabaven opoldanski spored 14.05 Radijska šola za srednjo
stopnjo 14.35 Medigra s harfo 14.40 »Kaj b'jaz tebi dal?«
slovenske narodne pesmi 15.15 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah
poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Zabavni ansambel Pavla
Mihelčiča 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha
18.45 Orkester Raphaele 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Izbrali smo za vas 20.40 Radijska priredba opere -
Werther 22.15 V ritmu današnjih dni 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega
sveta
ČETRTEK, 12. januarja
5.00 Dobro jutro
5.10 Nekaj domačih
6.30 Reklame
8.05 Glasba ob delu
8.35 Poje kvintet Niko Strttof
8.55 Radijska šola za višjo
stopnjo 9.25 Balade in nokturni 10.15 Popevke na tekočem traku
10.46 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje
11.00 Ruski tečaj za začetnike 1-1.15 Harfa in vibrafon 11.20 Med barokom in romantiko 12.00 Prešerne viže igrajo »Dobri
znanci« iz Celja 12.15 Kmetijski nasveti —
ing. Ivan Kukovec: Zimsko
obrezovanje v sadnih
plantažah 12.25 Zbori in predigre
iz Wagnerjevih oper 13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Pesmi dobre volje 13.45 Zabavni orkester
RTV Beograd
14.05 Med popularnimi melodijami domačih avtorjev
14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Od plesišča do plesišča 16.30 Dva naša solista
pred mikrofonom 17.15 45 minut turizma in
melodij
18.06 Češki operni pevci
v Smetanovi operi Delibor 18.30 Sovjetska zabavna glasba 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih
pesmi in napevov 20.45 Francoske pesmi v prozi 21.25 Koncert za violino
in orkester 22.15 Po svetu Jazaa 22.45 Sonata za violino
in klavir 23.05 Nočni akordi 23.55 Prijeten počitek
PETEK, 13. januarja
5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 8.30 Reklame
8.05 Simfonija Št. 8 v h-molu 8.30 Malo od tu in malo od tam 9.00 Naš podlistek 9.20 Zbor prosvetnega društva Zarja
9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
10.15 Violinist Karolv Seneszv igra virtuozne skladbe
10.35 Plesni zvoki
11.00 Junaki iz Hoffmanovih pripovedk vam pripovedujejo
11.30 Človek in zdravje 11.40 Priljubljene popevke 12.00 Ženski vokalni kvartet 12.15 Radijska kmečka univerza
— ing. Miran Veselic:
Raziskovalno delo za
napredek vinogradništva 12.25 Segava klaviatura 12.40 Domači napevi izpod
zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Zabavni zvoki 13.45 Znani ansambli s sporedom
domačih popevk 14.05 Radijska šola za nižjo
stopnjo
14.35 Poje sopranistka Valerija Heybal
15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Ali vam ugaja? 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester Alfred Scholz
18.30 Zabavni orkester Alfred 18.30 Tako pojo in igrajo tuji
narodi 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 20.00 Lepe melodije 20.15 Tedenski zunanjepolitični
pregled
20.36 Obrazi iz naše glasbene preteklosti
21.00 Simfonija v C-duru 21.15 Oddaja o morju in
pomorščakih 22.15 Zabavni orkester Frank
Pourcel 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Slovenska simfonična
glasba
SOBOTA, 14. januarja
5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Narodni motivi v
priredbah za klavir 8.55 Radijska šola za nižjo
stopnjo 9.25 Potpuri za zabavo 10.15 Rapsodija na Paganinijevo
temo
10.40 Angleščina za mladino 10.55 Aleksander Clair s svojim
ansamblom 11.00 Po svetu Jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Tone Kozlevčar in Darinka
Rezek z Avgustom Stankom 12.15 Kmetijski nasveti -
Pavla Janež: Varstvene
ustanove za otroke na vasi
12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Zadovoljni Kranjci
s svojimi pevci 13.50 Melodije, ki jih radi
poslušate 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame
in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Zvoki za razvedrilo 16.40 Narodne pesmi poje
mešani zbor France
Prešeren iz Celja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Pevka Marjana Deržaj 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Koncert za flavto, godala,
harfo in čelesto 18.30 Napevi iz operete Melodije
srca
18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame ln zabavna glasba 20.00 Cez drn in strn ...
20.26 Georgeu se zmeraj kaj primeri
21.00 Melodije za prijeten konec tedna
22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešite z nami
Televizijski spored
NEDELJA, 8. januarja
9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Serijski film za otroke Popoldne mogoče prenos športnega dogodka
18.39 Plesna šola 20.00 Sedem dni
20.40 Veliko pričakovanje — angleški celovečerni film
PONEDELJEK, 9. Januarja
18.00 Film i« serije Medic 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled . v
19.30 Glasbeni film 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 TV drama »Mairsikaj se lahko zgodi nekega dne«
TOREK, 10. januarja
20.30 Prenos tujih televizijskih sporedov
•     SREDA, 11. januarja
18.00 Oddaja za otroke 18.45 Film iz serije Svet
v znamkah 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 T V reklame 20.30 Zabavna oddaja »šest
svečanih povabil« 21.30 Srečanja - Vojin Brkić
ČETRTEK, 12. januarja
18.00 Lena Metka - slikanica za otroke
18.10 Poklic in prehrana —
oddaja za družino 18.30 Šahrat iz serije filmov
Robin Hood 19.00 Tehnološka revolucija 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kdosk 20.30 Spoznavajmo svet
in domovino 2L30 Hornist Jože Falout
PETEK, 13. januarja
20.00 TV dnevnik 20.15 Prenos festivala zabavnih melodij »Zagreb 61«
SOBOTA, 14. januarja
18.00 Oddaja za otroke
18.45 Film iz serije »Nevarnost
je moj poklic« 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Igrani film 21.30 Film iz serije CandonbaU
Uradno pridelajo letno v svetu okoli opija - Veliki doliičkl prekupčevalcev Mednarodna policija na delu
Opij — posušen mlečni sok, ki ga pridobivajo iz še nedozorelih makovih glavic, cenijo kot zelo drago in važno naravno zdravilo.
Po uradnih statističnih podatkih — ki se seveda nanašajo le na količine, ki jih objavljajo pristojni državni organi — znaša celotna letna proizvodnja opija v svetu komaj nekaj več kot 1000 ton. Toda resnične količine pridelanega opija daleč presegajo uradne in znane količine. Med države, ki pridelujejo opij (Turčija, Indija, Iran, Sovjetska zveza, Jugoslavija, Bolgarija in druge) ni všteta Ljudska republika Kitajska. Razen tega v nekaterih državah Bližnjega vzhoda nadzorstvo nad proizvodnjo opija ni popolno in učinkovito, tako da odhajajo velike količine tega pridelka po ilegalnih trgovskih in tihotapskih poteh v vse smeri sveta.
Kot sredstvo za uživanje so opij prvi začeli uporabljati Kitajci v XIII. stol. Žvečili in kadili so ga tudi kasneje v XVII. stol. Poskusi, da bi to zlo preprečili, so se mnogokrat sprevrgli v tako imenovane opijske vojne med Kitajsko in Anglijo, ki je imela velikanske dobičke s prodajo opija na Kitajskem.
Tudi kasneje ni uživanje opija upadlo, temveč se je po svetu še bolj razširilo. Po podatkih iranskega ministrstva za zdravstvo je leta 1957 uživalo opij nad milijon in pol Perzijcev, od katerih je pomrlo predčasno okrog 100.000 ljudi, nad 5000 uživalcev tega mamila pa je končalo življenje s samomorom.
Mednarodno nadzorstvo nad' mamili in proizvodnjo opija so vpeljali šele 1920. leta. Od takrat vodijo po vsem svetu neprizaneslji-
vo borbo proti tihotapcem tega mamila. Vendar je po zadnji vojni spet na veliko oživelo tihotapstvo. Mednarodna policija za pobijanje kriminala in tihotapstva Interpol, ki ima svoj sedež v Parizu, je leta 1959 organizirala mednarodni seminar za bolj učinkovito preganjanje ilegalne trgovine z mamili in za razkrinkavanje velikih tihotapskih skupin, ki jim je težko priti do živega, ker se pri svojem umazanem in protičloveškem poslovanju poslužujejo najsodobnejših tehničnih in prevoznih pridobitev.
Ni dolgo tega, ko je ameriška policija odkrila v ZDA skupino 46 velikih tihotapcev, ki so že 26 let ilegalno dovažali velike količine vseh vrst mamil iz inozemstva. — Njujorška policija je zaplenila na neki tovorni ladji opij in heroin za kajenje v vrednosti 500.000 dolarjev. Na italijanski potniški ladji »Saturniji« pa prejšnji mesec še večje količine, ki so bile vkrcane na ladjo v Trstu. Dobavitelji so dobro organizirani gangsterji, po poreklu Sicilijanci. V Honghongu, britanski koloniji na Kitajskem, so pred kratkim prav tako odkrili na neki angleški ladji velike količine opija, vrednega sto in sto milijonov dinarjev.
Jajstreb v hiši
V vasici H raniji pri Lepoglavi v Hrvatskem Zagorju je lačni jastreb opazil pri oknu Vabljiv predmet rdeče barve, Bliskovito je priletel, razbil obe okenski šipi in obsedel — na glavi enoletnega dojenčka, ki je imel rdečo kapico. — Domači so zgrabili roparico, preden je mogla malčka okljuvatl.
Na drugem in na ttevetem mestu
Živo srebro je edina kovina v tekočem stanju. Je zelo težko, saj liter živega srebra tehta 13 kg in 59 dkg. V Evropi je Jugoslavija v pridobivanju živega srebra na drugem mestu (na prvem je Španija).
Jugoslavija ima 1 milijardo 886 milijonov vinskih trt. Vse trte skupaj zajemajo 277.000 hektarov ali 2,7 odstotka vseh obdelovalnih površin. — Po vinogradništvu smo Jugoslovani na devetem mestu na svetu. Povprečno naberemo vsako jesen 88.200 vagonov grozdja, kar predstavlja 1470 kompozicij tovornih vlakov. V vseh kleteh je vsako jesen okrog 4,190.000 hektolitrov vina. Za 4000 vagonov raznih vrst vina dobimo letno od tujih kupcev 1 milijardo 235 milijonov dinarjev.
Preproge Iz ko!
Osemnajstletna Zurlja Pirić Iz vasi Gubavča pri Bijelom polju v Crni gori je dokazala, da tudi navadne kokošje perje lahko služi
Sposobnost opravljanje
starih ljoij za motornih vozil
Dva nemška zdravnika sta v letih 1952 do 1957 medieinsko-psi-bološko preiskala 312 starejših ljudi, in sicer glede na njihovo sposobnost za šofiranje avtomobilov. Izid preiskav je bil tale: pri 55 (18 odstotkov) preiskancih nista imela pomislekov za izročitev vozne dovolilnice, pri 107 (34 odstotkov) prosilcih za vozno dovolilnico sta imela neke pomisleke, pri 150 (48 odstotkov), ki so se potegovali za takšno dovoljenje, pa sta izja-
vila, da niso sposobni za takšno odgovorno dejavnost.
Z večjo starostjo se vse bolj večajo tudi neugodne presoje: med 60. in 64. letom starosti jih je bilo še 25 odstotkov, ki bi bili kos sodobnemu prometu, po 75. letu starosti pa le še 4 odstotke.
Medtem ko ostareli ljudje še dolgo opravljajo svoje poklicno delo, na katero so navajeni, jim šofiranje, ki terja večjo prilagodljivost in kritično presojanje nenadnih nevarnosti, dela le hujše težave.
Cepljenje, kakršnega vidimo na sliki, je prav gotovo edinstveno ln vsekakor doslej lahko značilno le za Ameriko. Klinika ima dovolj prostora, da se pacient zapelje vanjo, pomoli roko skozi okno avtomobila in se spet odpelje
kot odličen material za izdelavo preprog. Uspelo ji je stkati dve preprogi iz kokošjega perja, ki ga je pred tem obarvala v desetih različnih barvah. Tako ji je uspelo ostvariti na preprogah razne motive in raznobarvne okraske. Mlada Zurija je dobila veliko priznanje svojih vaščanov in tudi drugih, kar ji je dalo pobudo za izdelavo še nadaljnjih preprog iz ko-< košjega perja.
Ali u veste...
... da je stari frankopanskl grad Ozalj med Metliko in Karlovcem postal v zadnjem času gostinski objekt. Stare dvorane so preurejene v moderne salone s televizorji, v bare in restavracije. — Tako je sedaj pod isto streho najmodernejši hotel in kuliurno-zgo-dovinski spomenik.
... da so tehniki v Kopenhagnu
dosegli nov uspeh: iz enega samega grama stekla lahko izvlečejo 35 kilometrov dolgo žico.
... da so v pečinah Kansasa (Phlladelphia) na#li okostnjak pte-narorona, prazgodovinske ptice, katere so imele devet metrov razpona. Okostnjak je star 140 milijonov 'let.
... da je povprečna starost prebivalcev Sovjetske zveze 65 let; tako pravi zadnje poročilo sovjetskega ministrstva za zdravje. Glavni vzroki smrti so srčne bolezni, ki jim sledi umrljivost za rakom.
.... da je minilo doset let, kar smo v Sloveniji ustanovili prve amaterske sprejemno-oddajne sekcije. Sedaj imamo 37 klubskih od-< dajnih postaj in 170 osebnih.
... da je Antarktika (ozemlje južnega tečaja) najvišji kontinent na svetu, saj ima povprečno nadmorsko višino 3000 metrov. Sneg na Antarktiki ni mehak in vlažen, temveč suh kot pesek. Na južnem tečaju ni belih medvedov in drugih štirinožnih živali, bogato pa je življenje v morju. »Gospodar« južnega morja je modri kit (kit ubi-ialec), težak do 150 ton.
07^4
♦?. JANUAR 1961	družinski pomenki	STRAN
		
7
Napredak tudi na vasi
Večkrat smo že pisali o povečanju osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev in pri tem nekako pozabljali na to, da se vzporedno dviga tudi standard na vasi. Tako nam lahko kot lep primer napredne vasi služi Žabnica, ki je dosegla izreden napredek ob pogojih, ki jim jih omogoča tržišče in ob iznajdljivosti in samoiniciativnosti kmetov, ki znajo z dobrim gospodarjenjem na zemlji kolikor je mogoče največ pridelati in si tako ustvariti tudi možnost za izboljšanje življenjskih pogojev. Tako lahko za primer navedemo, da imajo sedaj v Žabnici, kjer je skupno 63 hiš (od teh 38 večjih kmetov) že JI avtomobilov in 25 motornih koles. Poleg tega imajo še celo vrsto svojih kmetijskih strojev. Tako je v vasi en privatni traktor s kosilnico in plugom, 47 gumi vozov, ena mlatilnica, 36 izkopalnikov za krompir, 17 ekvatorjev, več seialnih strojev, ogrod-nikov in krožnih žag. Elektromotor ima vsaka hiša in nekatere celo po več, da ne govorimo tudi o drobnejših napravah in orodju za obdelovanje zemlje.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
w •
otrocih
Kako je ' treba ravnati z otrokom?
Otrok ima svoj slovar enostavnih besed, zato ga govor odraslih, ki ga .še ne razume, nekoliko moti. Vseeno se morajo starši truditi, da se pogovarjajo z otrokom kar najbolj normalno. Če majhen otrok, ko se uči govoriti, preobrača besede, ga ne smerno takoj siliti k pravilni izgovorjavi, ker bt ga to utegnilo le zmešati.
Ali smemo otroku dovoliti, da vleče prst?
Sesanje prsta v prvih mesecih življenja ni nikakršna razvada, ampak zadovoljevanje potrebe. Neki otroški zdravnik - specialist je ugotovil, da otrok, ki se hrani vsake tri ure, manj čuti potrebo po sesanju prsta kot tisti, ki je na štiri ure. Otroci to radi delajo okoli prvega leta starosti in to posebno kadar so utrujeni, ali kadar želijo spati. Toda če otrok še po tretjem letu starosti nadaljuje s to razvado, pomeni, da se težko prilagaja svetu odraslih in je ta pojav nekakšno opozorilo staršem, da nekaj ni v redu.
Kaj z otrokom, ki moči posteljo?
To je normalno vse do 18. meseca. Po tej dobi, posebno pa po četrtem letu starosti, je ta pojav precej zaskrbljujoč. Mnoge raziskave so pokazale, da so vzroki temu zelo komplicirani, a v glavnem duševnega izvora. Domnevajo, da razna notranja nasprotja v otroku povzročajo to neprijetnost. Zato bi se v takem primeru starši morali potruditi, da bi bilo doma kar najbolj prijetno in vedro vzdušje. Popolnoma nekoristno in celo Škodljivo je otroka kregati ali sramotiti pred drugimi. Nekateri otroci močijo posteljo zaradi prepirov med roditelji, zaradi ljubosumnosti na mlajšega brata in sestro, ker nočejo sprejeti discipline itd.
Kako ozdraviti ljubosumnost do mlajših bratov?
Ko otrok opazi, da ni več edini predmet ljubezni staršev, postane zaskrbljen in skorajda prestrašen. Nov otrok bi moral zato le kolikor je mogoče malo spremeniti življenje starejšega otroka in to
Ne bi mogli reči, da v naših trgovinah ni moč dobiti lepih in toplih jopic. Nasprotno — prav veliko jih je, vendar pa se kvalitetnim, modernim jopicam cene zelo dvigajo in marsikdo si je zato ne more kupiti
Prav zaradi tega in pa zato, ker so moderne debelo pletene jopice, ne bi bilo napak, da si jo spletete tudi vi, mogoče prav tako, kot jo prinašamo na naši sliki. Zanjo potrebujete okoli 0,75 kg debelejše volne, za patentni vzorec pletilke št. 4 in za ostalo pletilke št. 5. Tak ovratnik ima to prednost, da ga lahko nosite na tri načine: zapetega, visoko zapetega ali odpetega, da vam bo ležal lepo na ramah.
AGATA CHR1S71E
Brž ko nastopi hladnejše vreme je nahod zelo pogosto obolenje odraslih in otrok. Ugotovljeno je, da se nahod v glavnem prenaša z neposrednim dotikom z nahodnim človekom, ne pa na primer z njegovim robčkom aH podobnim. Zaradi tega naj se močno nahodne osebe po možnosti ne ukvarjajo z otrokom, posebno ne z dojenčkom. Ce pa to že morajo, naj privežejo preko nosa in ust čist prtlček. Za dojenčka jc nahod še posebno nevaren ln se zaradi njega lahko zaduši.
i det umi
Proti nahodu se lahko uspešno borimo s tem, da med dnevom često zračimo prostore in peljemo otroke vsak dan na daljše sprehode (ob vsakem vremenu — seveda morajo biti dobro oblečeni).
Ne pozabite, da preveč topli prostori, predvsem pa taki, ki so greti z elektriko aH s centralno kurjavo, sušijo sluznico dihalnih organov in s tem ustvarjajo najugodnejša tla za infekcijo.
Ob hladnem in vlažnem vremenu mora biti v prehrani otrok veliko kalorij in vitaminov (jabolka, pomaranče).
posebno, če je bil ta do sedaj edi-nec. Najbolje ga je že preje pripraviti na novo situacijo. Ce bo novorojenček zavzel v sobi njegovo mesto, naj se selitev izvrši nekaj mesecev pred rojstvom. Tako bosta starejši brat ali sestra mislila, da sta dobila nov prostor zaradi tega, ker sta že velika, ne pa, ker jih je mali tekmec izpodrinil. Ce se ljubosumnost pojavi kasneje, se to navadno dogaja zato, ker starši, čeprav navadno podzavestno, poklanjajo več pozornosti enemu otroku. Toda če hočejo, da bo v družini in med otroci vladalo lepo soglasje, naj jih med seboj predvsem nikdar ne primerjajo.
Naša hrana
Tudi otroke dolavcev iu uslužbencev obrtnega podjetja >•• Tehtnica« v Železnikih je obiskal dedek Mraz. Prijazno je z njimi pokramljal In izročil vsakemu looo darilo. Zatem so za otroke pripravili še majhno zakusko, ki je bila pripravljena kar v oni izmed slavnostno okrašenih delavnic
K VOLTAIRU JE PRIŠEL pisatelj, čigar sposobnosti so bile v nasprotju z njegovo domišljijo in samozavestjo. Predložil mu je obsežen rokopis in prosil, naj napiše uvodno besedo.
Voltaire je nezaupno listal po napisanih listih. Da bi pridobil na času, je končno vprašal: »V kakšnem stilu naj bi bila napisana uvodna beseda?«
»Ah, mojster, ne razbijajte si glave. Lahko'je kaj čisto navadnega.«
»Kaj, čisto navadnega?« je odgovoril Voltaire. »Ampak dragi
prijatelj, to lahko tudi sami napišete.«
KO JE VOLTAIRE SPET enkrat likvidiral razmerje z eno svojih številnih prijateljic, ji je zagrozil, da bo* objavil njena ljubavna pisma, če mu nemudoma ne vrne njegovih.
»Prosim,« je odgovorila lepa žena, »svojih pisem se mi ni treba sramovati, kvečjemu naslova, komu sem jih pošiljala.«
CHERSTERTONA SO POVABILI k večeji in ko so povečerjali in se je bližala kritična ura omiznega pogovora, so od pisatelja seveda zahtevali, naj spregovori. Ta se je dvignil in pričel:
»V Noronovih časih so privlekli v areno sužnja. Odprla so se vrata kletke in iz nje je skočil lev. Lev je planil nanj, toda mož je zveri le še utegnil zašepetati nekaj besed v uho. In glej, čudež se je zgodil, lev se je začel umikati, zmeraj bolj, zmeraj bolj in s podvitim repom je izginil iz arene. Neron je tedaj poklical sužnja k sebi in mu obljub:!, da mu bo podaril življenje, če pove, kaj je levu zašepetal na uho. In mož je odgovoril: »Zelo preprosto. Rekel sem mu samo: pazi, če me požreš, bodo od tebe zahtevali zahvalni govor. In lev je pobegnil.« In ne da bi še kaj pripomnil, je Cherster-tone spet sedel.
Žitarice imajo v naši prehrani izredno važno mesto, saj sestavljajo več kot polovico naše hrane. Žitarice ljudje poznajo že dolga stoletja, jih predelujejo in uporabljajo. V primerjavi z drugimi živili so zelo cenene, lahko jih je pridelati, dolgo se lahko ohranijo in so okusne.
Od vseh žitaric pri nas največ uporabljamo pšenico, zato al nekoliko bolj oglejmo pšenično zrno. Sestavljeno je iz treh delov: ovojnice, sredice in klice. Na notranji strani ovojnice so celice bogate z beljakovinami. Ker so le-te pri mletju večinoma odstranijo, je v beli moki mnogo manj beljakovin kot v črni. Zunanji sloj je vlaknat in čvrsto obdaja zrno. — Vsebuje precej fosforja in rastlinske (fitne) kisline. Ovojnica in zunanji del sredice se pri mletju žita delno ali popolnoma odstranita v obliki otrobov. Pri mletju ee zavrže tudi klica, ki vsebuje nekaj vitaminov in maščobe, ki pa bi povzročile prehiter kvar (žarkost) moke.
Bela moka vsebuje tak6 skoraj samo sredico, ima torej veliko škroba in skoraj nič beljakovin in
vitaminov. Bela moka ima le okrog 70 odstotkov delov pšeničnoga zrna. 100-odstotna je tista moka, za katero so bili uporabljeni vsi deli zrna in pri mletju ni bilo otrobov, vendar take moke za ljud,sko prehrano sedaj pri nas ne uporabljamo. Znanstveniki menijo, da je najbolj zdrav kruh iz 80-odstotne moke.
Moka se po dodatku vode spremeni v testo. Ce dodamo kvas, se
škrob pri zvišanju temperature deloma spremeni v sladkor, ta se razkroji v alkohol in ogljikov dvo-kis, ki rahlja testo. Pri peki testa (200 do 240 stopinj Celzija) alkohol izhlapi.
Žitarice in vsi močnatl izdelki se uživajo samo kuhani ali pečeni. Pri tem se drugače izredno težko prebavljivi škrob spremeni, v vodi nabrekne in postane tako lahko prebavljiv.
Fižolov golaž
3/< litra fižola, V2 kg prekajenih svinjskih rebrc, sol, 6 dkg masti, lU kg čebule, 5 strokov česna, 1 žličko paprike, 2 del paradižnikove mezge, 1 krompir. Pristavite čez noč namočen fižol in napol kuhanemu dodajte razsekana svinjska rebrca, sol, na masti prepražono čebulo, česen in papriko. Preden je vse kuhano, zagostite jed z na-
H Neki angleški časopis je po dolgotrajnih primerjavah najrazličnejših statističnih podatkov lahko zaključil, da med ženami najdalj živijo zdravnice. Trdijo, da žene-zdravnice živijo povprečno pet let dalj kot žene v kateremkoli drugem poklicu.
©  Vdove  nekega papuanskega
plemena na Novi Gvineji morajo šest mesecev po moževi smrti nositi nekakšno obleko iz listja, ki jih pokriva od glave do stopala.
£ V nekaterih krajih Holandije se je še do danes zadržal običaj, da se zaroka zaključi, brž ko dekle spusti fanta v hišo in tam z njim poje meden kolač.
% Frizura »konjski rep« je zelo stara. Arheologi so našli več gravur, ki prikazujejo asirske že-
ne s frizuro, ki je skoraj prav taka kot današnji »konjski rep«.
© Dr. Natanial Clvtman iz Chi-caga trdi, da ne drži, da bi ženske več sanjale kot moški. Pravi, da velja tako mišljenje le zato, ker žene o svojih sanjah veliko več govorijo kot moški. Drugače — trdi ta znanstvenik — vsi ljudje sanjajo skoraj enako.
® Neki ameriški časopis se je, ko je pisal o problemih, ki jih porajajo planirana potovanja v vse-mirje, dotaknil tudi tako »važnega« (beri neumnega) problema kot je izvolitev »Miss Marsa«. Pisec članka je med drugim navedel tudi to, da bo pri tem najbolj težko najti način, kako na tem planetu zbrati zadostno število ljudi za sestavo strokovne komisije, ki bo pristojna za tako pomemben posel.
ribanim krompirjem in ji dodajte
paradižnikovo mezgo.
Haše iz vimena
8A kg vimena, sol, jušna zelenjava, poper; 5 dkg prekajene slanine, čebula, žlica moke, sol, kostna juha ali voda, žlica paradižnikove mezge, zelen peteršilj, dve žlici kisle smetane.
Očiščeno vime skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami. Na slanini prepražimo drobno zrezano čebulo in na mesoreznici zmleto vime. Cez čas ga potresemo tudi z moko, vse malo prepravimo, zalijemo s kostno juho ali vodo, dodamo paradižnikovo mezgo, prekuhamo in osolirno. Pred serviranjem dodamo sesekljan peteršilj in kislo smetano.
Pljučni cmoki
3U kg telečjih ali svinjskih pljuč, slan krop, 6 kuhanih krompirjev, 3 pesti v mleku namočenih kruhovih drobtin, 1 žlica masti, Vj čebule, 2 jajci, slan krop, ocvirki ali mast za zabelo in drobtine.
Svinjska ali telečja pljuča skuhamo v slanem kropu, jih ohladimo in zmeljemo. Primešamo kuhan olupljen in pretlačen krompir, z mlekom prepojene drobtine, na masti prepraženo čebulo in jajci. Vse skupaj dobro premešamo in na deski, potreseni z drob-tinami, oblikujemo cmoke. Le-te
skuhamo v slanem kropu, Vro naj 10 minut. Kuhane naložimo v skledo in jih prepražimo s pre-praženlm) drobtinami ali z ocvirki.
27
»Ravmond prav gotovo ni,« sem ugovarjal. »Saj nama je nalil čistega vina.«
»Vsaj dozdevalo se je tako.«
»In kar se tiče Hektorja Blunta ...«
»Povedal vam bom nekaj, kar se tiče dobrega Blunta,« me je prekinil. »Moja dolžnost je, da zbiram informacije, in jaz jih zbiram. No - tista dediščina, o kateri je govoril, znaša točno dvajset tisoč funtov. Kaj pravite?«
Bil sem tako presenečen, da sem komaj mogel govoriti.
»To je nemogoče,«sem iztisnil iz sebe. »Tako Ugleden mož .kakor je Blunt...«
Poirot je skomignil z rameni.
»Kdo ve? Je pa človek z visoko letečimi načrti. Priznam, da si ga komaj predstavljam v vlogi "siljevalca. Toda še ena možnost Je, ki je doslej "ste upoštevali.*
»Katera?«
^OsenJ, dragi prijatelj. Ackroyd Je morda pismo stiH«       Vređ Sam un,čl1' Pote™ ko ste ga zapu-
»To se mi zdi komaj verjetno,« sem rekel počasi. »In vendar - «eveda Je      ,o bUi t di takQ M
če se je domislil cesa drugega «
Medtem sva prispela do moje hiše. Sam ne vem, kaj me je pičilo, da sem povabil Poirota. naj se udeleži skromne večerje pri nas.
Mislil sem, da se bo Karolina veselila, toda žensk ni lahko zadovoljiti. Izkazalo se je namreč, da smo imeli za večerjo kotlete iz ovčetine in za gospodinjo je zelo mučno, če mora postaviti pred tri osebe dva kotleta.
Toda Karoline ni mogoče tako lahko spraviti Iz ravnotežja. Z občudovanja vredno lažnivostjo je Izjavila Poirotu, da je stroga vegetarijanka. Pričela je prepevati slavo prednostim orehovih kotletov (ki jih ni, o tem sem prepričan, nikoli poskusila) In je jedla z ogromnim tekom pražene sirove rezine ter vpletla v razgovor zajedljive pripombe o nevar-
nosti mesne prehrane. Pozneje, ko sva sedela pri kaminu in kadila, jc prešla Karolina v napad.
»Ali Ralpha Patona še vedno niste našli?« je vprašala.
Poirot se je prizanesljivo smehljal.
»Kje naj bi ga našel, gospodična?«
»Mislila sem, da ste ga mogoče odkrili v Cranc-hestru,« je rekla Karolina s poudarkom.
Poirot jo je začudeno pogledal.
»V Chranchestru? Zakaj ravno v Chranchestru?«
»Enega od naših številnih detektivov sem včeraj slučajno videla, ko je prišel z avtom iz Chranc-hestra,« je pripomnila smehljaje.
»A tako! Obiskal sem samo zobozdravnika. Zob me boli. Peljem se tja. Takoj me manj boli. Hočem takoj nazaj. Zobozdravnik noče. Pravi, da je bolje, če ga Izđeremo. Jaz se protivim. On vztraja pri svojem. Uveljavi svojo voljo! In ta zob, me ne bo nikoli več bolel.«
Karolina se je pogreznila vase kot preluknjan balon. Pogovor preide na Ralpha Patona.
»Mladenič brez volje,« sem menil, »nikakor pa ne slab.«
»Mogoče,« je dejal Poirot. »Kje se pa slabost
konča?«
»Tako je,« je pripomnila Karolina. »Vzemite na primer mojega brata Jamesa — mehak je kakor vosek, če ne bi jaz stala za njim!«
»Draga moja Karolina,« sem dejal razdraženo, »mar ne moreš govoriti, ne da bi zbadala?«
»Saj si res mehak,« je vztrajala Karolina. »Osem let sem starejša od tebe — In prav nič me ni sram, da tb gospod Poirot ve.«
»Tega vam ne bi nikoli prisodil,« Je rekel Poirot in se galantno priklonil.
»Osem let starejša. In imela sem vedno za svojo dolžnost, da skrbim zate. Nebo ve, v kakšne neprijetnosti bi bil zabredel.«
»Morda bi se oženil s kakšno lepo pustolovko,« sem dejal tiho, gledal v strop in puhal oblake dima predse.
»Pustolovko!« Je puhala KaroUna. »Ker že govorimo o pustolovkah...«
Stavka ni dokončala.
»No?« sem vprašal radovedno.
»Nič, ampak ravnokar sem pomislila na eno, ki ne stanuje niti sto milj od tod.«
Potem se je nenadoma obrnila k Poirotu.
»James vztrajno trdi, da je po vašem mnenju umoril Aokroyda nekdo iz hiše. Lahko vam rečem samo to, da nimate prav.«
»Upam, da se ne motim,* je zatrjeval Poirot.
»Precej jasno vidim pred seboj vsa dejstva,« Je nadaljevala Karolina, ne da bi se zmenila za Polrotovo pripombo, »izvedela sem jih od Jamesa ln od drugih. Kolikor lahko razsodim, sta imela le dva človeka v hiši priložnost, da sta izvedla umor: Ralph Paton ln Flora Ackroyd.«
»Ljuba moja Karolina...«
»Ne prekinjaj me vendar vedno, James. Vem, kaj govorim. Parker jo Je srečal pred vrati, mar ne? Ni slišal, da bi voščilo stricu lahko noč. Torej ga Je utegnila prav tedaj umoriti.«
»Karolina!«
»Saj ne rečem, da je to storila. James, pravim, da je utegnila to storiti. Dejansko pa verujem, da Flora niti kokoški ne bi mogla prizadejati kaj zlega. Je pač že tako. Raymond in Blunt imata svoj alibi. Zdi se, da ga Ima celo tista ženščina, Russellova - in dobro je zanjo, če ga res ima. Kdo torej ostane? Samo Ralph in Flora. In recite, kar hočete, jaz ne verjamem, da Je Ralph Paton morilec. Fant, ki ga poznamo od otroških let!«
Poirot je molčal ln gledal za obročki dima, ki jih je puhal v zrak. Ko pa je končno spregovoril, je zvenel glas tako mehko in oddaljeno, da jc napravilo čuden vtis. Prav nič nI bil podoben njegovem običajnem govorjenju.
»Vzemimo moža — čisto preprostega moža. Moža, ki o umoru niti ne sanja. Toda globoko v njem drema nekakšna slabost. Do sedaj še ni stopila na plan. Mogoče se to tudi ne bo nikoli zgodilo — potem ga bomo pokopali v spoštovanju in časteh. Toda vzemimo, da se nekaj zgodi. Znajde se v škripcih aH pa morda niti to ne. Morda je slučajno zadel ob skrivnost — skrivnost, ki za nekoga predstavlja življenje in smrt. Njegova prva misel je morda, da mora storiti svojo dolžnost poštenega državljana. Tedaj pa se oglasi v nJem slabost. Tu je vendar priložnost, da pride do denarja — celo do mnogo denarja. Denar mu je nujno potreben in vsa zadeva je tako preprosta. Zato mu ni treba
nič drugega storiti, kakor molčati. To je začetek. Pohlep po denarju pa narašča. Denarja potrebuje več — vedno več! Zlata jama, ki se je odprla pod njegovimi nogami ga omamlja. V svojem nenasitnem pohlepu prekorači že vse meje. Moškega lahko nadlegujemo, kolikor ga hočemo, toda pri ženski nc smemo iti predaleč. V ženskem srcu se kmalu prebudi hrepenenje po resnici. Koliko soprogov, ki so svoje žene varali, odnese svojo skrivnost s seboj v grob! Koliko žensk, ki so varale svoje može, uniči svoje življenje s tem, da vrže svojemu možu resnico v obraz! F.:'<* so v preveliki stiski. V trenutku obupanega obupa (ki ga pozneje seveda obžalujejo) zapustijo varni pristan in razglasijo resnico. Zdi se mi, da je bilo tako tudi v tem primeru. Pritisk je bil prehud. To pa še ni vse. Možu, ki govorimo o njem, je grozilo razkrinkanje. In nenadoma ni več tisti mož, ki je bil recimo še pred enim letom. Njegova moralna sila je zlomljena. Zdaj je blazno smel. Obupno se bori in je pripravljen oprijeti se vsakega sredstva, ki mu pride v roke, zakaj razkrlnkanje pomeni zanj uničenje. In zato — dvigne bodalo!
Za trenutek je utihnil. Vtisa njegovih besed ne morem opisati. V tej neusmiljeni analizi je bilo nekaj, kar nas je navdajalo s strahom.
»Petem,« je nadaljeval, »ko je nevarnost minila, postane zopet on sam, normalen in dober. Ce bi se še enkrat znašel v stiski bi ponovno zgrabil za bodalo.«
Končno je planila Karolina kvišku.
»O Ralphu Patonu govorite,« je vzkliknila. »Mogoče imate prav, mogoče pa tudi nc. Ne smete pa obsojati moža, n^ da bi ga slišali.«
Tedaj se je oglasil telefon. Odšel sem v vežo in dvignil sluialko.
»Kako?« sen vprašal. »Da, tukaj dr. Shepparđ.«
Poslušal sem minuto, morda tudi dve. Nato sem kratko odgovoril. Ko sem odložil slušalko, sem stopil v salon.
»Poirot,« sem dejal, »v Liverpoolu so prijeli nekega moškega. Imenuje se Charles Kent in zdi se, da je to tisti neznanec, ki je v petek obiskal Fernly. Pravijo, naj pridem takoj v Liverpool, da bi ga Identificiral.«
546663
906419
STRAN
GLAS
T. JANUAR 1961
TELESNA KULTURA
Kital le Ir
Nad 30 članov smučarskega odseka TVD Partizan Javornik, se že marljivo pripravlja za udeležbo na smučarskih tekmah »Po stezah partizanske Jelovice«, ki
bodo v Železnikih 15. januarja. Vendar doslej še niso imeli dovolj treningov, ker ni bilo dosti snega. Dvakrat so šli na Vršič. Ob novoletnih praznikih pa so organizi-
81. Vrhu tega smo se zanašali še na dva močna zaveznika: na rum in podnebje. Možje so še govorili, jaz pa sem bil strašansko utrujen. Zaspal sem, kot bi me bil kdo ubil. Zjutraj me je zbudilo tekanje in glasno govorjenje. »Prihajajo z zastavo premirja!« je nekdo zaklical. Planil sem k strelni Hni. Res sta prihajala proti utrdbi dva moža. Eden je mahal z belim robcem, a drugi je bil sam Silver. Bredla sta do kolen v nizki beli megli. »Ostanite notri, možje,« je rekel kapitan. »Stavim deset proti , eni, da je tole samo past.«
82. Potem je za vpil na roparja: »Stoj, sicer streljamo!« — »Zastava premirja!« je zavpil Silver. Kapitan je skrbno pazil, da se ne bi izpostavil izdajalskemu strelu, nas pa je porazdelil za obrambo. Silver se je predstavil kot novi kapitan, ki bi se rad pobotal. Kapitan ga je povabil v utrdbo. Silver je stopil k ograji, vrgel svojo berglo čeznjo, se z eno nogo pognal kvišku in spretno preplezal plot. Kapitan Smolett je malomarno požvižgaval, ko se je Silver pošteno trudil, da po pobočju zleze do koče.
Kranj — Danes ob 16. uri bodo v Prešernovem gledališču za učence osnovne šole v Preddvoru uprizorili Vandet-Stantetovo mladinsko igro »KEKEC IN MOJCA«. -Jutri, v nedeljo ob 10. uri, bo kot običajno »URA PRAVLJIC«; ob 16. uri pa repriza P. Levia »PO CEM JE RESNICA«.
Jesenice — V nedeljo ob 19.30 uri bodo v Čufarjevem gledališču uprizorili komedijo v dveh delih, petih dejanjih, in sicer N. Machia-volH?vo komedijo »MANDRAGO-LA«.
Podbrezje - Člani Dramske sekcije DPD »Svoboda« bodo danes zvečer ob 20. uri v Prosvetnem domu »ostavili na oder dramsko delo »M IK LOVA ZALA«.
Bohinj — Danes in jutri bodo v Bohinju letošnje prve mednarodne tekme v smučarskih tekih. Prvi •lan bodo tekmovali posamezniki, naslednji dan pa štafete.
Kranjska gora - V nedeljo bo v tem znanem gorskem letovišču izbirno tekmovanje v veleslalomu za mladince.
IZID ŽREBANJA NOVOLETNE LOTERIJI!
. Srečke s končnicami so zadele dobitek dinarjev:
30	3.000
250	6.000
310	6.000
3020	30.000
13400	100.000
21480	300.000
27580	80.000
3fi570	100.000
83180	60.000
163050	5,000.000
01	2.000
051	6.000
3471	30.000
00^51	80.000
8131	40.000
18031	80.000
20R61	60.000
CC081	60.000
453301	502.000
580521	500.000
40082	80.000
84802	80.000
241082	500.000
243	20.000
1093	30.000
40893	80.000
46883	80.000
7924	30.000
06234	60.000
23814	60.000
95374	60.000
425	10.000
06855	100.000
81405	100.000
93265	60.000
112265	3,000.000
260545	1,000.000
521405	500.000
6	1.000
01466	81.000
3087«	61.000
40026	61.000
93086	201.000
2587	40.000
98	2.900
408	6.000
04588	100.000
18408	82.000
81078	ino.ooo
83878	80.000
140148	4,000.000
172058	2,000.000
359288	800.000
43	4.000
469	10.000
09519	60.000
361309	800.000
Za Novo leto na službenem mestu
Silvestrovo je za nami. Preživeli smo ga vsak po svoje. Nekateri hrupno in veselo, mimo drugih je šel kot da ga sploh ni bilo — no pa pustimo to, Novo leto je tu in prav gotovo ni nikogar med nami, ki bi ne stopil vanj poln novih upov in pričakovanj. Danes bi se za hip po-mudili pri enem izmed mnogih, ki so na Silvestrovo opravljali svojo službeno dolžnost. Ta je doletela tudi Joža Mraka, ki smo ga našli na rešilni postaji v Kranju, kjer je zaposlen kot spremljevalec pri številnih prevozih z rešilnim avtom v bolnišnico. — Povprašali smo ga, kako je preživel noč od 31. decembra lanskega leta do 1. januarja 1961.
»Ali ste imeli dovolj opravka z bolniki?« nas je zanimalo.
»K sreči ne. Telefon je zapel
le okrog pete ure zjutraj, ko nas je dežurna bolniška sestra iz zdravstvene ambulante obvestila, da nas na Hujah čaka porodnica, da jo prepeljemo v kranjsko porodnišnico. Sicer pa smo imeli mir, saj včasih v eni noči peljemo v Ljubljano ali na Jesenice tudi po trikrat ali štirikrat.«
»Prav gotovo ste v času svojega službovanja videli že mnogo težkih primerov bolnikov.«
»O, seveda,« nam je segel v besedo tovariš Mrak, »v sedmih lotih službovanja na istem službenem mestu človek marsikaj doživi. Posebno globoko ml je ostala v spominu nesreča, ko je pred leti povozil vlak nekega otroka in pa smrtna nesreča, ki se jc pripetila pred dnevi v Orehku, ko se jc Fiat 1100 zaletel v motorista. Hudo je zlasti v
TVD Partizan na Bledu organizira množično smučarsko pionirsko tekmovanje za prvenstvo Gorenjske, ki bo v okviru letošnjih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« v Ribnem v nedeljo, 15. jan. (Na sliki: pionirji v pripravah na tekmovanje)
OBČNI ZBOR NTK TRIGLAV
V četrtek zvečer jo bil v konferenčni dvorani Delavskega doma redni občni zbor namiznoteniške-ga kluba Triglav. Kot vsako leto, so Triglavani tudi letos dosegli lepe uspehe pri delu in v tekmovanjih. Klub je letos slavil 15-letnico delovanja in je zato v septembru organiziral jubilejno proslavo. Poročevalec, tovariš Rebolj, je poudaril, da so osnovni problem kranjskih namiznoteni-ških igralcev prostori in da je treba pričeti s sodobnejšimi načini treniranja.
Športno društvo Triglav je ob občnem zboru nagradilo prizadevne člane vodstva ter uspešne tekmovalca
J. Z.
primerih prezgodnjega poroda ali smrti v rešilnem avtu.«
»Ali je bilo prvič, da ste »sil-vestrovali« kar na delovnem mestu?«
»Ne, tega sem že vajen, no pa saj mi to ni v preveliko breme, saj službo z vesoljem opravljam.«
M. F.
JOŽE MRAK
SO
Napdpodtapr
rali trodnevni tečaj na Javorni-škem Rovtu, ki se ga je udeležilo 25 članov kluba, večina mladine. Vsako leto so se udeleževali tekem »Po stezah partizanske Jelovice« in se na to pripravljajo tudi letos. Ekipo bodo sestavili ta teden, ko bodo še preizkusili svoje sposobnosti, če bodo le dopuščale snežne razmere.
-1. C
Danes starta
Drevi ob 19. uri bo na umetnem1 drsališču na Jesenicah hokejska tekma med domačimi Jesenicami in Zagrebom iz Zagreba. S to tekmo ter s srečanjem med Beogradom in Ljubljano se bo pričelo XIV. povojno državno prvenstvo v hokeju na ledu. Odveč je ugibati, kateri ekipi bo letos uspelo osvojiti naslov prvaka Jugoslavije. Štirikrat zapored so v zadnjih letih zmagali Jeseničani, ki jim tudi letos ni kaj oporekati. V tej sezoni so odigrali največ tekem, umetni led pa jim je omogočil stalno vadbo. Lani so fantje izpod Mežaklje izgubili le eno srečanje. Na »vročem« ledu beograjskega Tašmajdana so jih premagali domačini, sicer pa so Jeseničani dobro obračunali z vsemi. To lepo dokazuje tudi bilanca začetkov. »Jeseniški« puck je 138-krat švignil mimo nasprotnikovih vratarjev v mrežo, medtem ko so Novaka ukandli le 20-krat. Ogorčena borba bo za drugo mesto. Lani ga je pridobil Beograd pred Ljubljano in tudi letos je zanj precej izenačenih kandidatov. Državno hokejsko prvenstvo za leto 1961 bo zaključeno 25. februarja. Po njem čaka izbrano reprezentanco nekaj meddržavnih dvobojev in svetovno prvenstvo, ki bo letos v Švici.
J. 2.
V LETOŠNJI SMUČARSKI SEZONI
Za kozolcem ob vaški poti, blizu gradu Krumperk so se proti večeru zbrale štiri osebe — vse štiri ženske. Oprezno so se pritihotapile vsaka od svoje strani in še oprezneje šepetale med seboj, pri tem pa stiskale pesti in žugale v smeri, od koder so pričakovale svojo žrtev. V roki najmočnejše med njimi se je tudi nekaj zabli-skalo. Pozen popotnik, ki bi naletel na to nevarno druščino, bi najbrž že slišal biti svojo zadnjo uro.
Nič hudega pa ni pričakovala domačinka V. J., ki se je izza samotnega kozolca pomikala tod mimo proti domu. Tedaj pa so se vse Štiri besno pognale proti njej
in jo obsule s ploho srditih besed. Naj krepke j ša jo je pograbila in podrla na tla, drugi dve sta jo pa pri tem že tudi držali za roke in noge, le četrta je še nekaj časa oklevala, potem pa tudi »zagrabila«. Ni se še žrtev zavedla od strahu, ko so v rokah prve zaškr-tale — škarje za striženje ovac in se zarinile v lepe kostanjeve lase. Tedaj se je šele osvestila in spoznala napadalke — same svoje dobre znanke - S. D., M. O., M. C, in D. P. Nesrečnici ni pomagalo otepanje, njene sovražnice so bile močnejše in so temeljito opravile, kar so sklenile. Ostrigle so jo povrhu prav na kratko, zadaj pa ji za spomin pustile le skromen čop.
Skupina petih dijakov lz Kamnika je odfila 2. januarja letos na smučišča v Kamniških planinah. Njihov cilj je bil Košutnik.
Ob deveti uri so zapustili dom na Krvavcu ter se napotili naprej, kljub novemu zapadlemu snegu, ne sluteč nevarnosti plazov. Ob petnajsti uri istega dne so prišli na približno 700 m dolg in strm plaz. Previdno so se ločili na razdaljo 10 metrov, da ne bi preveč obremenili plazu. Najstarejši, 19-lctni Jože Vrbanja, je že skoraj prešel plaz; dragi, 13-letni Janez Prodnik, je hO že v sredini, ko se je v trenutku odtrgal plaz ter oba zasul. Ostali, kljub temu, da so bili mladi in neizkušeni ,so takoj pričeli z reševanjem .Dobjli so Jožeta Vrbanja, katerega je rešila odeja, ki jo je imel privezano na nahrbtniku, ki je delno gledala lz snega. S smučmi so ga izkopali in rešili z umetnim dihanjem.
Po dvajsetminutnem Iskanju Janeza Prodnika je prigrmel drugi plaz, ki je sprožil še sosednjega. Zato so se morali vrniti. Noč so prebili v bližnji pastirski koči.
Sele naslednjega dne, 3. januarja, jim je uspelo javiti gorskemu reševalcu Franju Krnelačiču, ki je takoj javil Gorski reševalni službi v Kranj. Ko se je bližala noč in je zapadlo še približno 60 cm snega, je prišla na pomoč še druga skupina GRS iz Kranja s popolno opremo, ponoči pa še tretja GRS z Jesenic s štirimi lavinskimi psi. Kljub vsem naporom požrtvovalnih reševalcev, zaradi prepoznega obvestila, neprestanega snežnega meteža, goste megle in ponovnih plazov, ki so ogrožali same reševalce, še niso uspeli najti ponesrečenca.
Ponovno opozarjamo planince, posebno pa mlajše, še neizkušene, na nevarnost plazov v takih vremenskih neprilikah. H. F.
Ko so se nad svojo žrtvijo tako do kraja znesle, so jo velikodušno spustile.
Vse štiri »Amaconke« pa so se morale kmalu zagovarjati pred sodiščem v Domžalah. Možato so priznale svoje dejanje in izpovedale, da so kaznovale V. J. samo zaradi njenega opravljivega jezika, zaradi česar, da so bile že večkrat hudo osramočene. Sodišče tega zagovora ni vzelo dosti v po-štev in je napadalke obsodilo za kaznivo dejanje prisiljenja po členu 149/1. kazenskega zakonika na zaporne kazni od 12 do 25 dni. To se je zdelo obdolženkam preveč in so pri višji stopnji v Ljubljani res dosegle milejše — denarne kazni od 5000 do 8000 dinarjev.
Zapisali smo to zgodbo le z dobrimi nameni, da bi prizadeti, pa tudi drugi spoznali, kaj je prav in kaj ni prav, obenem pa še zaradi tega, da ohranimo zgodbo pred pozabo, saj je vredna, da pride v sodne anale.
Danes in jutri bodo najboljši smučarji zarezali prvo tekmovalno smučino. — V Bohinju bo namreč prva mednarodna zimskošportna prireditev, na kateri bodo nastopili razen najboljših tekačev tudi nekateri predstavniki te discipline iz drugih držav kot Italijani, Avstrijci, Zahodni Nemci in morda še nekateri. To bo obenem prva preizkušnja za jugoslovanske tekmovalce, ki so se sami, ali skupno že dalj časa pripravljali na sezono na Velem polju in na Pokljuki. Prireditelj te prireditve, ki je bila zadnja leta na Bledu in je zaradi neprestanega pomanjkanja snega prestavljena v Bohinj, je Smučarska« zveza Slovenije. Tehnično in organizacijsko pa prireditev marljivo pripravlja Smučarski klub Bohinj. Start in cilj za vse tekmovalce bo tik ob Bohinjskem jezeru, proga pa bo potekala kot vedno v smeri Bohinjske Bistrice,
ŠPORTNIKI, MLADINA, DRŽAVLJANI!
Cez teden dni, v soboto dne 14. jan., bo v Bohinju smučarsko tekmovanje v okviru proslav »Po stezah partizanske Jelovice«. — V nedeljo, 15. januarja, pa bodo zimsko športne prireditve v Ribnem in v Kropi z osrednjo množično manifestacijo v Železnikih. -Pripravljalni odbor vabi na te prireditve vse preživele borce, vse ljubitelje zimskega 'porta, mladino, telesno vzgojne in šolske organizacije, delovne kolektive in vse prebivalce.
$ Občinski ljudski odbor Bled je na zadnji seji sprejel odlok o ustanovitvi sklada za varstvo otrok. Sredstva, ki se bodo nabirala v sklad, so namenjena predvsem za pospeševanje dela pionirjev v krožkih, dalje za širjenje pionirskega tiska in dijaških glasil, za razne proslave, praznovanja in podobno.
© Trgovina »Zeleznina« v Gorenji vasi nad Skofjo Loko je imela v minulem letu povprečno 4 in pol milijonov dinarjev mesečnega prometa. Za tako velik promet gre nemalo zaslug dobremu trgovskemu kadru, ki skrbi, da je trgovina vedno založena s potrebnimi predmeti eleiktro in železne
industrije ter ostalih gospodinjskih potrebščin, zaradi česar se je poslužujejo prebivalci skoro vse Poljanske doline.
f) Za novoletne praznike je osnovna organizacija SZDL na Godešiču z ostalimi tamkajšnjimi organizacijami kupila televizijski aparat. Hkrati so kupili moderen kombiniran radioaoarat z gramofonom. Oba aparata bosta služila prebivalcem Godešiča za kulturno, klubsko in zabavno prosvetno izživljanje. Za nakup teh aoaratov so porabili tudi prejeto nagrado za doseženo prvo mesto v tekmovanju med organizacijami SZDL loške občine.
kjer bo zavila in se vračala na cilj.
Oba dneva bodo na sporedu zanimive borbe med mladinci, članicami in člani, za zaključek na se bodo pomerile med seboj tudi štafete.
TEČAJ JE USPEL
Vršič — Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je v decembru izvedla prvi zvezni zimski alpinistični tečaj. Tečaj, ki je bil namenjen začetnikom, je bil v dneh od 24. do 31. decembra 19G0 na Vršiču, udeležilo pa se ga je okrog 20 mladih alpinistov iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Makedonije. Nedvomno je to, da so se tovrstnega tečaja udeležili tudi planinci ostalih republik — kar se je zgodilo prvič — velikega pomena in bo dobro vplivalo na razvoj alpinizma v naši državi. Tečajniki so se razdelili na več skupin, ki so jih vodili alpinisti-instruktorji, le-ti pa so skrbeli, da bi si slušatelji pridobili čimveč izkušenj v zimskem alpinizmu in v smučanju. Vodstvo tečaja tudi ni pozabilo na koristna predavanja in na praktične vaj'3 iz nrve pomoči, tako da so tečajniki transportirali pone^srečence. Mlade alpiniste, ki so se zbrali na Vršiču, je vodil Marjan Perko.
TERAN ZMAGUJE
Janez Teran iz Kranja in ost-i U jugoslovanski nomiznoteniški re-prezentanti osvajajo na mednarodnem šampdonatu Anglije, ki je te dni, z odlično igro točko za točko. Uspehi, ki jih dosegajo, so morda še večji, kot so bili na nedavni turneji po Skandinaviji. Uvodoma v šampionat se je naša reprezentanca srečala v povratnem dvoboju z reprezentanco Anglije. Jugoslovani so zmagali z visokim rezultatom 5:2. V tem dvoboju je Teran premagal vse tri predstavnike Anglije.
Z odlično igro pa so se kar trije Jugoslovani (Teran, Markovič II in Uzorinac) priborili v osmino finala šampionata Anglije, na katerem sodeluje skoraj vsa svetovna elita v tem športu. Teran je v I. kolu premagal Waliyja, v drugem Macklarna in v tretjem Har-ri.snna (vsi Angleži). V oamini finala se bo srečal z Angležem Cravdonom.
Prav tako pa je Teran skupno z Ljubljančanom Kernorn uspešen v dvojicah. Medtem ko sta v I. kolu premagala angleško dvojico Hammil - Rofirne, sta v drugem kolu presenetila z zmago nad lanskoletnima zin-iguvukoma Lea-chem in ThorthilomI