POROČILO O IZGUBAH V LETU 1980 OB ZAKLJUČNEM RAČUNU V GOSPODARSTVU IN NEGOSPODARSTVU V letu 1980 so zaostreni pogoji gospodarjenja vplivali na poslovanje organizacij, ki so že preje Mnele težave. Tako se je povečaia večina izgub v primerjavi z letom 1979 za 14 %. V gospodarstvu so leto 1980 zaključile z izgubo štiri temeljne organizacije združenega dela v skupnem znesku 34.352.855 din in so zaposlovale 515 delavcev. Nekrito izgubo v letu 1931 imajo še vedno: Iskra IEZE, TOZD Tovarna tehnične keramike, lsl;ra elektrozveze, TOZD Usmerjene zveze in SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa. Vse štiri organizacije so imele izgubo zaradi nekritih akontacij osebnih dohodkov in drugih obveznosti iz čistega dohodka. Vzroki za nastale izgube so različni, predvsem so nastale zaradi težav v prodaji, prenizkih cen, pa tudi neurejeni poslovni odnosi so prispevali svoj delež. Večini organizacij, ki so imele izgubo v posameznih ob-računskih obdobjih med letom je uspelo nadoknaditi izpa-de v dohodku in zaključiti poslovanje uspešno oziroma vsaj zagotoviti sredstva za kritje izgube. GOSPODARSTVO 1. ISKRA, IEZE, TOZD Tovama tehnične keramike TOZD Tovarna tehnične keramike je začela samostojno poslovati v začetku leta 1978 ko se je odcepila od TOZD-a KEKO Žužemberk. Že ves čas se srečuje s težavami in svojih problemov nikakor ne more rešiti. Stalno so prisotni problemi vodilnega in strokovnega kadra, iztrošenost proiz-vodne opreme, neizoblikovana proizvodna usmerjenost, preve!iki materialni in režijski stroški, velika Huktuacija, vsebinsko nepopolni dohodkovni odnosi in drugo. Velike težave je imela organizacija tudi v letu 1980. izgubo je prikazala že v polletju in devetih mesecih. Ob-likovaii so sanacijske programe, ukrepe in predloge, ki bi odpravili slabosti v poslovanju. Niso imeli posebnih uspe-hov saj se je izguba do konca leta še povečala. V letu 1981 namerava organizacija še naprej izvajati sa-nacijski program, ki je dopolnjen. Planirane vrednosti so zelo visoke in je vprašanje ali bo v pogojih gospodarjenja, ki jih napovedujejo za letošnje leto TOZD Keramiki uspelo realizirati predvidene cilje. V letu 1980 je TOZD tovarna tehnične keramike realizi-rala manj celotnega prihodka kot v letu 1979 (ind. 97). Ker so se porabljena sredstva nesorazmerno povečala (so za 15% višja kot v letu 1979) je bila višina doseženega do-hodka precej nižja kot v letu 1979 (ind. 73). Seveda z do-seženim dohodkom organizacija ni mogla kriti vseh ob-veznosti. Ifcplačane akontacije osebnih dohodkov in druge s čistim dohodkom nekrite obveznosti so znašale 14,622.303 din. V primerjavi z letom 1979 je imela organizacija 17 delav-cev manj zaposlenih. V poprečju so prejernali zaposleni 6.464 din kar je 7 % več kot v letu 1979. TOZD Tovarna tehnične keramike bo izgubo pokrila s sanacijskim kreditom z obveznostjo vračanja. Organizacija predlaga, da bi pokrila izgubo s kreditom SOZD Iskra in DO IEZE v višini deset milijonov (rezervni sklad) razliko pa s kreditom DPS občine Ljubljana-Šiška (rezervni sklad). 2. ISKRA Elektrozveze, TOZD Usmerjene zveze Organizacija je poslovno leto 1980 zaključila z izgubo zaradi uvajanja novih izdelkov za oosebnega kupca. Priča-kujejo, da bo ta' proizvodnja uspešna šele od leta 1932 dalje. Sicer pa so delavci v tej temeljni organizaciji, ki po reorganizaciji obstaja od 1. julija 1980 dalje, planirane na-loge izpolnili. Realizirali so 95.887 tisoč din celotnega pri-hodka, kar je 40 odstotkov več kot v letu 1979 in za 1,5 odstotkov več kot so planirali. Tudi ustvarjeni dohodek je s 38 odstotno rastjo presegel načrtovano višino za 11,5 %. Približno enako rast so imela tudi porabljena sredstva (indeks 140). Njihova udeležba v celotnem prihodku je osta-la na predlanski ravni, kar pomeni, da se ekonomičnost poslovanja ni poslabšala. Zaposleni so v povprečju preje-mali 11.734 dig mesečnih čistih osebnih dohodkov, to je 30 odstotkov več kot v letu 1979. Po mnenju kolektiva so s prizadevnostjo na vseh pod-ročjih gospodarjenja celo zmanjšali načrtovano izgubo, kljub temu, da niso uspeli korigirati prodajno ceno. Ta je Pregled izgub v letu 1980 po tromesečjih v gospodarstvu in negospodarstvu (v din) Zap. ZD" "" ' ' "---------------------------------------------------------------------------------------^ba st. l.—lll. I.—VI. I.—IIX. I—XII. 12 3 4 5 6 __________________._____________________*________________________________________________.__________________ 1. Savske elektrarne Ljubljana TOZD Elektrarna Medvode • , — 2,395.361 3,543.278 — 2. Pivovarna Union TOZD EVDS . 3,087.036 — — — 3. ISKRA IEZE TOZD Tov. tehnične keramike • ' 3,830.633 2,810.128 5,972.527 14,622.302 4. I_SKRA Elektrozveze TOZD Teiefonske in telegrafske zveze — 7,068.739 11,579.214 — 5. ISKRA Elektrozveze TOZD Usmerjene zveze — — — 1,899.255 6. SOZD Slovin — DSSS . 361.731 — — — 7. Pivovarna Union TOZD Proizvodnja 1,013.224 — — — 8. Pivovarna Union - TOZD Polnilnica . ' 2,862 875 • — — — 9. GP OBJEKT • 531.303 — — — 10. SGP Gradbinec, Krani TOZD Gradbena operativa * — 2,437.867 2,000.971 3,036.992 11. SGP Gorica , TOZD Gradbena operativa — — — 14,794.306 12. Kompas Jugoslavija TOZD Avtobusni promet 731.359 — — — 13. SAP-VIATOR DO Mestni potniški promet • — , — 3,624.543 — 14. Pivovama Union TOZD Distribucija 1.244 — — — 15. Petrol DO Zemeljski plin 54,634.420 155,990.398 147,000.128 — 16. SOZD Slovenija avto DO Avto impex — 759.856 — ' — 17. GP Megrad TOZD Družbeni standard 1,019.263 858.884 2,276.017 — 18. Avtotehna TOZD Servisi 702.644 _ • — —, 19. IPK - ' TOZD Komunalna energetika 12,393.883 — — — Skupaj 81,169.615 176,321.233 175,996.678 34,352.855 III. Negospodarstvo 1. Zavod Tivoli 2,990.404 6,553.668 9,348.005 9,750.019 Skupaj I. + II. 84,160.019 182,874.901 185,344.683 44,102.874 PREGLED izgub v letu 1980 ob zaključnem računu v gospodarstvu in negospodarstvu Zap. št. 2. 3. 4. OZD Gospodarstvo ISKRA IEZE TOZD Tovarna vehnične keramike ISKRA Elektrozveze TOZD Usmerjene zveze SGP Gradbinec, Kranj TOZD Gradbena operativa SGP Gorica TOZD Gradbena operativa Nekrite obveznosti iz dohodka Izplačane akontacije osebnih dohodkov in druge s čistim doh. nekrite obez. 14,622.302 1,899.255 3,035.992 14,794.306 (v din) "Kritje izgube nekrita izguba nekrita izguba krita izguba iz drugih virov brez obveznega vračila nekrita izguba Negospodarstvo Zavod Tivoli 9,750.019 nekrita izguba namreč prenizka zaradi podraženega repromateriala, ki ga uvažajo. Izguba bo krita delno s sredstvi ostalih TOZD v delovni organizaciji Iskra Elektrozveze, deloma pa s sredstvi SOZD Iskra. 3. SGP gorica, Nova Gorica, TOZD Gradbena operativa Ljubljana 2e v letu 1979 je imela organizacija izgubo. Izdelala je program ukrepov, ki naj bi rešili nastalo situacijo. V letu 1980 je sicer poskušala izvajati sprejeti sanacijski pro-gram, vendar ji to ni uspelo. Nasprotno, v zaostrenih pogo-jih gospodarjenja so se prejšnjim problemom pridružili še novi. Glavni vzrok za nastalo izgubo je prenizka realizacija oziroma izpad proizvodnje med letom. Tudi v letu 1980 organizaciji ni uspelo končati veliko objektov zaradi če-sar ima zelo visoko neplačano realizacijo (vrstne hiše Ka-šelj, vrstne hiše Trzin, GP Obnova, DES Vižmarje in dru-gi). Poleg visoke neplačane realizacije je na izgubo vplivala še vrsta vzrokov od organizaoijskih pomanjkljivosti do za-ostrenih pogojev gospodarjenja v letu 1980. Celotni prihodek realiziran v letu 1980 je znašal 146.350 tisoč din kar je 83 % več kot v letu 1979. Še hitreje so naraščala porabljena sredstva (indeks 200) in je tako imela organizacija precej manj dohodka kot v letu preje (ind. 65). Seveda doseženi dohodek ni zadoščal za kritje vseh obvez-nosti. S čistim dohodkom organizacija ni mogla kriti oseb-nih dohodkov v višini 14,794.306 din. Organizacija izgube nima krite in sanaoijski program šele pripravlja. Kljub težki finančni situaciji je v letu 1980 na novo zapo-slila deset novih delavcev. Zaposleni so v povprečju preje-mali 7.573 din ali 14 % več kot v letu 1980. 4. SGP Gradbinec Kranj, TOZD Gradbena operativa Lju-bljana Temeljna organizacija Gradbena operativa Ljubljana ima pri poslovanju že dalj časa težave. Tudi v posameznih ob-računskih obdobjih v letu 1980 je imela izgubo. Sestavila je sanacijski program in skušala posamezne ukrepe čim-bolj dosledno izvajati. Ker pa so se težave in problemi nabirali več let jih seveda ni mogla takoj odpraviti. Vzrokov za nastalo izgubo je več. Organizacija posluje z zelo nizko stopnjo produktivnosti, izkoristek delovnega ča-sa je zelo slab; visoke stroške poslovanja povzroča dislo-ciranost posameznih temeljnih organizaclj in gradbišč; v le-tu 1980 je zaključevala dela, ki so bila prevzeta pod ne-ugodnimi pogoji, ker zamuja roke ne more uveljaviti razlik v ceni; ima slabo kvalifikacijsko strukturo in veliko fluk-tuacijo zaposlenih kar vpliva na slabšo kvaliteto proizvo-dov in slabo organizacijo dela na gradbiščih; med organi-zacijo in ostalimi specializiranimi temeljnimi organizacijami in delovno organizacijo je še vedno slaba dohodkovna po-vezanost. Organizacija ima visoko neplačano realizacijo predvsem zaradi pomanjkljivega in nepravočasnega obra-čuna izvršenih del. V letu 1980 je organizacija realizirala 86.606 tisoč din celotnega prihodka ali 37% več kot v letu 1979. Na ugo-den porast celotnega prihodka so vplivale predvsem višje cene storitev, ugodne vremenske razmere in polna zase-denost kapacitet med letom. Ker pa organizacija z urad-no priznanimi razlikami v cenah storitev ne pokriva dejan-skih podražitev na trgu so porabljena sredstva naraščala hitreje kot celotni prihodek. Razumljivo je, da je zaradi nesorazmernega porasta porabljenih sredstev dohodek po-časneje naraščal in z njegovo višino organizaclja ni mogla kriti vseh obveznosti. Viri sredstev po področjih so bili naslednji: V letu 1980 je bilo v temeljni organizaciji Gradbena ope-rativa Ljubljana zaposlenih 130 delavcev ali 5 delavcev manj kot v letu 1979. V poprečju so prejemali zaposleni 7.433 din na mesec, kar je 18 % več kot v letu 1979. Večji del čistega dohodka je organizacija porabila za osebne do-hodke. Zaradi izgube organizacija tudi ni mogla kriti stro-škov za družbeno prehrano in je to obveznost prenesla v leto 1981. Izgubo bosta na podlagi sklenjenega sporazuma o kritju izgube krili temeljni organizaciji združenega dela gradbena operativa Tržič in gradbena operativa Kamnik. NEGOSPODARSTVO 1. Zavod Tivoli V Zavodu Tivoli je uveden ukrep družbenega varstva. Vendar doslej kljucni problem saniranja izgube še ni raz-rešen. Aktivnosti s tem v zvezi potekajo med SIS za teles-no kulturo občine in mesta, IS SOb Ljubljana-Šiška, glav-nimi uporabniki prostora v hali Tivoli. Dogovor o tem do-slej še ni dosežen. Izvršni svet