Poraba lokalnih investicijskih skladov v Sloveniji
Po  podalkih    Nairodne     banke   siiih  «kl*dov  t   S-Oveniji  <te>   *Q. FIJRJ,    centraie  za  Siovenijo,   je   sepHemlbTa letos taiole: stanje  paraibe  lcfeaJoih   investicij-   stanje na dan 30. septembra I«S6
(v  stotisočUi)
invcsilicijski   skt*-di c4rajjev in obim
•iladi 2a RT»d-nio stanovain.j v  ofe-raijih   in   oWi-nah
investicij&ki  skJa-
di  gospo(}ar. oT-
ganii^atijj
preoos   iz leta   1*955
vpLafauo
1.126,6      5.376
476,5      3.917,9
2.642,4      5.685.3
tzplačano nepo-rabljena tredstva
3.258,9      J.2437,
2.277,6     2.116,8 4.712,2      3.615,5
Iz teh podatkoT vidimo, da »o neiporaibijena sredsiva pri "vseh Ireh viratah kiialnih Lnves«icijskih sJiiiadov že precej velika, Z drofii-mi besedami, z» loikalne investi-c-i'je je bllo do 30. seplembra t Sloveniji p<3rai>lje«K> sorazmerno se malo raapi>k«ilrivih sredstev. Kje so virciii  za tjco stanje?
GJede investicij. sftJa-dov go-spodarsilcih oJKanBzacij, delno p* tudi glede investicijskih skla<ioT okrajev io oi^in je treba uposte-Tati, da so zanje nene^tve v sa-inem druehenem olcuiu. Naslednii vxrok p* Je v tem. <la del naku-pov (suoiJ in podobno) še ni bi« ixveden aii do«ta>Tij«n banki. Dc-narna sredslva pa so že an^aži-rana >H za.gtHoTljena 'o jib ne &mejo   poirafciti   za  dntge   narnene.
Podofcno slanje ie tudi (sitede kivalnifc skladov la Rradan-jo sta-novaji.1].
ZaraJi pcKzno iedanih preJipisov in na-vodil za nparafcljanje, zara-di nfi^odneKfi vTemena in po-manjkaivja investwa.jd<ih e!at>ora-¦ot, «o je proRramov in načrtOT, ki niso V>l1i pra«vočaNno ndVlani — se ir plaivna Rradbena senana zače)a žele v Miju. Denarna ired-jitva Vn zmo^))ivt*t gradbenili podijttij so bile n" raepo!«eo, ni pa b&o Je predpisoT in daixr ratov.
Sicer pa «c sredstva t zadnjcra iasai uporiblja-jo mnogo bolj ra-cionaano fcot praj. V skoraj vseh oiratjili k) občinah sedaj vet prc-ov'ž!ijajo k) se trudijo, isako bi grajiii cenejša, pa vendar dob-ra slanovanja. Zato so priprave za g.radnio toneljitejše kakar preij, ttunarna ired&tva daiejo tisremu, ki na^več ponudi in podobno. O^.rajj io občine sedij sfcrbno preteJiia-jo, komu dajo sreustva. Velillf del občin ima sedaj že iz-dclaoo srojo poiitiko uporabija-hjq t«t dcnsrnih sredstev. Sred-Mva upoi"a,yjajo na resoično drtnofcratitfni osnovi tako da miia jo rsi -rolivci p<>polno možnost na«i/x>rstva  nad  niihovo  uporabo.
DefSlvo je nada!ie, da se ta srodstva v tad-niem ča^u ˇ ve^-ji meri Dporabjjsiio, kar vdr* po&elm© za oktober, ko yt po-rai>a t primcrJavi s preižajiroi mcseci   zdo  porasli.
Iz teh dveh zodmiili v2.roioT ieKaja todi A3ep, d^ letojnjo »rart&eno dejavnost prj ^iajn^ sUnavanj klijub prei om«tnenun nnitn+im «e crK>romo occn-ki ne-gad*vi»o, ŽepraT zaiiteva veliko punwu>jk. »tanovainj mnogo vež-' jo io <in botj na%!o gr*ditw no-Tih  (tanoxran.j.
M. S.