fROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATEIJE sodelovali, namesto da bi rekli: - "Saj bo že on opravil." Isto kof za Cleveland velja za Chicago in vst druge na^e večje naselbine, pa tudi v malih bi mogli storiti veliko več, če se bi sodrugi in somišljeniki skupno potrudili dobiti nove naročnike, pobirati obnovitve in vprašali ob priložnostih za prispevke v tiskovni skldc|. Le na ta — EDINO na ta načni bomo uspeli tudi s kampanjo za nove naročnike, ki se prične v velikem dne T. julija. Proletary, Jim« t, 1*43 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jafoalovaaska Dolavtka Tiskavaa Dr «iba. Ckk.f, II. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zadinjenih drtavan aa celo lato M 00; «a po llata $1.71; ia ¿atrt lata fl.SO. Inozemstvo: sa eala lato $3.10; sa pol lata $2.00. Vsi rokopisi in oflasi morajo biti v naiam uradu najpoaatj» do pondoljka popoldna aa priobéitav v ilavilki toW*«a » 1 -»U J —r- tu PROLETAREC Published every Wednesday by .the Jugoslav Workmen's Publishing Co., - Inc. Established 190«. Editor__ Business Menacer. -is* —— ..........Frsnk Zaits Chartes Poforelec SUBSCRIPTION RATES: - \ Jnited SUtes: Ons Year 13.00; Six Months $1.75; Th»ee tfssths $1.00. Foreifa Countries, Ose Year $8.60; Six Months $2.00. -- PROLETAREC Z3UI S. Lawndale Avenu® CHICAGO, ILL. Telephone x ROCKWELL 2964 • . ! . W •,, I. . * Premogarji doživeli ze mno^o ra#o(;anuij. pa tudi zmag in uspehov * Premogarji bi lahko upravičeno rekli, da se zanje borba za demokracijo in člo\eake življenjske razmere ni pričela šele s sedanjo vojno. Storjen pa je bil v radiu in v časopisju ulkozi zadnjih par .nesecev vtis, kot da so baš oni — vsled svojecna diktatorja J. L. Lewisa, kateremu "zvesto" «lede, največja nevarnost skupnim naporom te dežele za zunaganje v vojni. Njihova unija je bila napadana v radiu, v časopisju, s priž-nic, v trgovskih komorah, na borzah, in kajpada v zveznem kctkgre.su in v vseh legislaturah, ki so zasedale minule dni. časopisje je premogarje "pomilovalo" kot se mu na primer smilijo Italijani v Italiji. Saj so Italijani dobri, samo Mussolini je slab! Enako »z ameriškimi premogarji. čim se znebe gostola-3ega J. L. L., pa bo vse v redu in produkcija bo ¿la kakor po traku. Že v drugič v tej vojni se je moral vmešat) v sedanji spor rned unijo premogarjev in operatorjev predsednik Roosevelt, čisto gotovo je, da so mu take stvari neprijetne. In prav za-¿prišno so operatorji upali, da bo spustil ogenj in žveplo ne le na Lewisa nego udaril tudi po uniji UMW kot taki in jo zdrobil. Tega ni .storil, prvič, ker je baš Roosevelt Lewiau v zadnji krizi največ pomagal, da se je unija UMW spet opomogla, in drugič, ker je Roosevelt ne be dober politik, temveč tudi eko--*om. On ve, da sodniki, šerifi, miličniki in magari vojaki zvezne armade ne bi mogli kopati ipremoga. Samo premogarji so sposobni spravljati na površje ta dragoceni prirodni zaklad, ki je za človeka, za družino, za d<*želo, za industrijo in za ves svet večja dragocenost kot najčistejše zlato. Ameriška vlada brez zlata lahko izhaja. Ima ga ogromne količine. Izkopali smo ga iz zemlje v tej m v drugih deželah. Nato ga zakopali nazaj pod zemljo nekje v Kentucky ju, kjer mirno počiva ob vojaških stražah, kakor dtari, bogataški dvorjani v svojih palačah. Premog pa je potreba. Ni v nevarnosti, da bi ga — kadar ga je odveč, zakopavali nazaj v zemljo. Samo premogarjem povemo, s sirenami in s tiskanimi oznanili, «da naj ostanejo doma, dokler jih ne pokličemo. Delodajalec nima naročil, pa pove garačem od premogovnega prahu začrnelih obrazov: "Poberite orodje iz jame." Nobenega zgražanja ni v tiste» le v prizadetih kempah j am raj o ženske, kaj bo. ' Nihče ni V takih dneh — bilo jih je v zgodovini ameriških premogarjev že nič koiiko, tarnal nad operatorji, da so "nepa-triotični", ali "prot ¡demokratični". . In nobenemu premogarju še na misel ni prišlo, da bi kaj takega sploh pričakoval. Demokracija je bila v kempah kaj čudna stvar vzlk mnogim svobodščinam, ki nam jih jamči*zvezna ustava. Premog ar je imel vso svobodo živeti y kompanij-skih barakah, čestokrat bolj šupam kot pa hišam podobne, kupovati v kompanijskih prodajalnah, in na volilne dni pa glasovati za kandidate, ki so mu jih nominirali delodajalci. Kadar pa je bil v stavki, je videl proti sebi sodnike in se-'rlfe, milico in guvernerje, časopise in cerkev. i Nihče izmed posameznih velikih delavskih strok ni pretrpel v stavkah v tej deželi, v pravični borbi za zboljšanje svojega položaja toliko, kakor premogar. i Spomeniki na pokopališčih to pričajo. Spomeniki ubitih v stavkah in spomeniki ubitih v eksplozijah. t^ Za premogarja nevarnost za življenje nikdar ne mine. Njegovo delo je naporno in bilo je smatrano zgolj za "manjvredne" ljudi. Pa so premogarji s svojo organizacijo pokazali kdo ao že davno ne le pred to nego že deietletja pred prejšnjo svetovno vojno. Čemu pravzaprav je nastal sedanji spor? Mar zaradi predsednika njihove unije J. L. Lewisa? Nekaj da. Toda tudi če bi Lewisa ne bilo, premogarji no in bodo. Žive kot pač le od nekdaj tam, kjer ja premog. In ga kopljejo, dokler jim je dopuščeno. Izkoriščevalci bi radi fczželi iz njih čimveč. A premogarji ao razumni ljudje, čeprav so jih skozi zadnih par mesecev strašili in blatili, kako jim bo Vlada stopila na vrat, jih potisnila v armado in premogarjem nedržav-1 jane pa mogoče celo potisnila vsled uporništva v koncentracijske kempe. * . ..» Pogodba unije kopačev črnega diamanta Ja potekla konce»m aprila. Pogajanja med njo in operatorji so se vrfMla skozi ve» aprfl. Potem nadaljnih 15 dni v maju. In nato še 15 dni. Nato 1. junija nova stavka. Zadnji pondeljek je bila končana. Predsednik Roosevelt JOSKO OVEN: r h, RAZGOVORI Boj premogarjev Vprašanje premogarjev, združeno s stavko, je prišlo 31. maja zopet pred javnost. Predsednik Roosevelt jim je 3. junija ukazad, da se morajo do naslednjega pondeljka vsi vrniti na delo, in če ne, se bo vlada pojJužila vseh potrebnih rredstev. ♦ Da je stvar resna, ne dvomi nihče, človeku se zdi nerazumljivo, čemu se prepušča tako važen prirodni zaklad, kot je premog, v rokah privatnih last- PLACILNI DAN aa Salaasaaskik otokih Daatacîai s Guadalkanala, ki pomagajo • mc ritko i» avstralska ¿—a, doW sa svaja dale pat CJttifev plaie aa todaa. kar ja sa vsota. Plačajo jik aaaariàka oojatka pisarna. islagati potrokicino aa taaioáajo rasaiora lopa = ADMIRAL YAMAM0T0 NE BO NAREKOVAL MIROVNIH POGOJEV • » > • 4 Admiral Yamamofco, ki je f ga Japonska smatra za največ- i RAINER F. H LACHA gajanj z unijo UMW niso imeli nobenega resnega namena za sporazum z njo. Tako ««a ta kriza nadaljuje v preskadkih od kar je prejšnja pogodba potekla. V pre-prečenje nadaljevanja prve stavke je Roosevelt odredil, da prevzame premogovnike v o-brat vlada pod upravo notranjega tajnika Ictkesa. To tako-zvano državno nadzorstvo pa se je izkazalo brez moči izravnati spor med lastniki in unijo, ki se bi imel končati do 31. maja. • , Vsi resni ljudje upajo, da ae ' ta boj konča čimprej, da se ne razvije v katastrofo z nedo-/ieJi»mi posledicami. Vsi, ki poznamo delo in skromni zaslužek premogarjev, vemo, da >o njihove zahteve upravičene in čas je že, da se sklene novo pogodbo. ma Gandhiju in Nehruju. S prvim se ni mogla sporazumeti. Kot da bi se nahajala v dveh različnih nadstropjih. Nehru, socialist in filozoi, pa je bil v intervjuvu, ki ga je imela z njim, zelo dostopen. O angleški vladi je rekel, da je njena največja hiba v Indiji njtfn "iaisscr faire". Za rešitev ver-■k«ga vpra&anja in za notranjo vreditev Indije socialno, ekonomsko in pel itično nima ne volje ne ?misla. Izvzemši izkoriščanj* indijskih bogaatev nikov, ki od vsega začetka po- je Anglija puMHa v nji vse kot je bilo. Vsled tega je Indija, kot je rekel Nehru, še vedno v srednjem veku, dočim so jo drugi narodi, ki so bili daleč za njo, v civilizaviji že davno prekosili. . , slovel po svetu za najboljšega japcn«keua stratega, ne bo narekoval miromih pogojev, ne v Washington, ne drugje. Preminul je koncem maja. Prod meseci je japonskemu ljudstvu zagotovil, da bo po poražen ju Zed. držav narekoval japonake mirovne pogoje v Wa^ hingbonu. Da-H je a to pretnjo resno mislil, ne ramo. Mnogi so mnenja, da je bil prepričan v zmago japonske tile in enako prepričan, da ae bo ponižanje Zed. držav izvršilo . vpričo Roosevelta ali pa njegovega naslednika v Beli hiši. Yamamotooje bi) fanatičen sovražnik Zed. držav in glavni Jtrateg v kovanju načrta za za-vratni napad na Pearl H ar bor. fia Filipine, Singapore in na avstralske, ameriške, angleške ter holanctake posesti na Pacifiku. Njegov blitzkrieg se je posrečil v toliko, da so se mnogi te bali za glavno bazo ameriške mornarice na Pacifiku — za H a vaj«, kjer je v napadu na Pearl H ar bor napravil ameriški bojni mornarici in letalstvu res veliko škode in ju oslabil. Ameriki vojaški veščaki dvomijo, da ima japonska še koga, ki bi bil v vojnih zadevah tciikšen strokovnjak in strateg (kot je bil on. Tudi v itruuifr deželah so redki. Bil je ob enem tudi državnik in politik, vodja mornarične fašistične klike. i Sovražil je Zed. države, Anglijo in pa belopoltneže ¿ploh vsled tlačenja, ki ga j« imperializem belopoitnih dežel vršil nad vzhodno Azijo. Njegova ambicija je biLa Zed. državam vrniti Perryjev obisk, ki je ponižanje v svoji zgodovini. Ameriški mornarieni komo-dor Matthew Perry je bil leta 1852 poslan z nekaj ladjami v japonske vode, da Mikadovo vlado primora odpreti svoje lake tudi tujemu prometu. Do tedaj je Japonska ¿rvela v izolaciji ia posrečeno odbijala vse pritoke belopoitnih dežel. Perry pa jo je pri moral odnehati ia leta 1884 je mikado podpisal z njim pogodbo, ki je pomenila «konec japonske izolacije. ^ Satiriki, so ob smrti Yama-raote komentirali, da bi bilo bolfie, če bi Perry nikoli ne šel na Japonsko. Kajti prav njegov 4 bi>k je med Japonci u-stvaril vprašanje, »e kakšno svojstvo ima beli človek, da pride lje d Tako so Japonci dognali pomen industrializacije m o moderniziranju oboroževanja ter začeli te stvari kopirati od belcev. V dobrem pol t*oletju po Perry je vem obisku se je primitivna Japonska razvila v trgovsko, imomarično in imperialistično velesilo prvega reda. Pokojni Yamarm*o je želel doživeti dan, ko bo najmogočnejša na svetu. Sen se mu ni izpolnN in se bi mu ne tudi če bi še dolgo živel. lahko na tolikšne razdalje diktirati tujim deželam? Število članstva AFL Ameriška delavska federacija je imela koncem aprila to leto 6.226,950 dobrih članov, ali več ko kdaj prej. Maja pa je izgubila unijo strojnikov, ki ima pol milijona članov. Izc*o-pila je vsled >urisdikcij*kih sporov. Isti mesec pa je vprašala za povrnitev v AFL unija premogarjev, ki ima do 600,-000 članov. s jim je ukazal, naj se vrnejo na delo in jim zagotovil, da »e bo njihove zahtevo pravično rešilo. Odbor unije jim je dal navodilo, naj se vrnejo na delo. Potrebno je, skrajno potrebno, da premogarji delajo, če h) ostali še delj časa doma, bi začeli hirati jeklarski In drugi obrati drug za dragim. Zvezni kongres lahko ostane doma magari pol leta. Na obratih se to nič ne powna. A <6e bi ostali premogarji doma ce-cimo v teh časih 14 dni, ibi to bil te silovit udarec v vsa naša vojna prizadevanja. Ves naš ekonomski sistem bi zagazil v kaos. Valic temu pa ne kongres, ne kapitalistični tisk, ne prizna premogar jem važnosti, ki jo imajo. Očita jim le plačo, ki jo sedaj prejemajo, dasi je v primeri z njihovo komaj pika. Naj gre kdo v (kempe foed premogarje in jih pripoveduje zgolj o demokraciji, pa bodo mJsttH na ^patriotične" j operatorje, na poertavodaje, na radio- k ornem tator je in časopise in se smehljali ob spominu na vse, kar so že hudega doživeli. Demokracija je njim to, da se bore za boljše -življenjske razmere in za čl ške pravice, ne pa za votje dobičke operatorjev. Operatorjem pa je baš naobratno. Tak Ja razredni boj in tak bo, dokier bomo v razredni družbi. Ni jjh fraiz, ki bi mogle pokriti to resnico. Prvič sva se sešla, ko je bilo gibanje JRZ v času prejšnje vojne najbolj na višku. Pridružil ae je nam, ker mu je tako velevalo prepričanje, dasi se je gibal večinoma v konservativnih krogih. Hlača je bil v prvi visti tržaški Slovenec. Ne vem, kje je bil rojen, vem le, da mu je bil Trst kot prirojen. Vse bi dal, da Trst postane slovenski. Tam se je udejstvoval tudi na odru in postal ravnatelj slovenskega gledališča v Trstu, v bivšem Slovenskem narodnem domu, ki je od Mussolinijevih dni naprej postal zgolj navaden zakotni italijanski hotel. Fred Zalaznik se je v Trstu učil gledališke umetnosti največ pri Rajmundu Hlači. Bila sta si iskrena prijatelja in baš Fred je poskrbel, da ga je Jugoslovansko repubtiAansko združenje najelo za svojega zastopnika v New Yorku. Delo je iz bomo vr&il, a ko je bilo vojne konec, je Hlačni, p<(klicni časnikar, kaj hitro u-videl, da iz te moke ne bo kruha. Pa je šel v službo k FUSU, oziroma k ljudem, ki so podpirali Nikola Paštča proti JRZ. Fred mi je to razitokmačil, zadevo sem prinesel na sejo odbora JRZ, Fred mi j« moja izvajanja potrdil, Rtbin Kristan pa je nama zalučil: "Taki ste kot babe!" Vseeno, Hlača je ostal od o-nih dni samo na oni strani. Par let pozneje, po opravkih v New Yorku, sem ga poklical na njegov dom v Jersey Crtyju. Porod imam v hiši, je rekel. Ravnokar. Razumel sem. da v tem položaju ne moreš pričakovati od človeka, da bi te vabil na dom, ali pa da bi šel z doma. Govorila sva nekoliko, a njegove misli so bile pri ženi In otroku. (Pokojni Ivan Mladi-neo, ki je tedaj menda še bil veljak pri FLISu, mi je pravil o Hlači. "Poročen je zelo nesrečno, ne verjamem, da bosta dolgo skupaj," je prerokoval. Res sta se ločila. Pokojni Hlača je prišel v našo javnost na glas, ko se je pridružil k JRZ. Bil je človek izrednih zmožnosti. A tik po vojni, ko se je umaknil, je delal samo še aa kruh. Preminul je dne 4. junija v starosti 62 let. Zadela ga je kap. Dasi brez hrupa, je v svojem Življenju veliko storil in tudi marsikaj prestal, škoda, da ga niso valovi vrgli tja, kjer bi jim lahko učinkovito kljuboval. Tako pa je zašel v zgolj materialistične *oke. kjer nI mogel storiti toliko kot bi lahko, p« če bi še tako hotel. Ohranimo mu Časten spomin. Kajti bil je človek, skromen in priden v delu. Z. Splošni položaj Velrka obetana nemška ofenziva v Rusiji ko to pišem se še ni začela. Vse menda čaka na angleško-ameriško invazijo v Evropo. Kako se počutijo naši ljudje v domovini, kako težko čakajo na odrešenje, si prav lahko predstavljamo. Iz naših rojstnih krajev čw-jemo le malo poročil. Mihajlo-vič na vprašanja zaveznikov še ni odgovoril. Jugoslovanska vlada še nima ničesar čemur bi lahko rekla, da je njen program za bodočnost Jugoslavije. Mladi Peter bi se rad oženil. Star je 18 let in zaljubljen v neko grško princeizo. Stvar je «a navadnega Zemljana brez pomena, toda jugoslovanskim ministrom v Londonu p« dela Petrova ljubezen velika skrbi. Da bi fant saj počakal, da bo res imel kraljestvo, potem pa naj se ženi kolikor hoče! Poročajo, da je poroko odiožil. Žalostno je, ko človek pogleda na to situacijo. Izmed vseh pod jarmi j enih narodov so Jugoslovani pobili več Italijanov. Nemcev in Ogrov, kot vsi ostali skupaj, a vendar nima njihova ubežna vlada ne programa, in ne ognjene sile, ki bi jo morala pokazati vpričo tako silovitega, neustrašenega odpora svojega naroda. To je tisti vzrok, o katerem sem zadnjič dejal, da je v ovino našemu tukajšnjemu delu. Odbor SANSa deluje. Sodr. Kristan je s svojima pismoma Edemu in Churchillu pojasnil, povedaj in p led irai več kot bi mogla pojasniti in povedati kakšna depuitacija. Kar se tiče ameriških Slovencev, imamo za rešitev starega kraja temeljno zahtevo: demokratično federacijo jugoslovanskih ljudstev. Imeli smo jo tudi pred petindvajsetimi leti. A vse to je ostalo le želja. Res je kot je dejal nekoč moj prijatelj Olip, prvo je koča, čeprav le s slamnato streho. Ali vendar mi bi radi koèo, ki bi bila vredna človeškega življenja/ Vxtrajnost Kitajcev Kitajci so (ponovno pokazali kaj se pravi braniti svojo lastno «emljo. Kakih 250 milj od čimktngf so Japofice pošteno pretepli in odrezali kakih 75 tisoč mož od glavne japonske armade. V Burmi pa Je lani toliko s-betona ekspecKcija generala Wavella splavala po vodi. V Indiji Je situacija še vedno zelo zamotana in ¿udtia, kar nam ne obeta nič dobrega. Eva Ourie J« poWfaaj / Indiji zelo dobro opisana v knjigi .1 oumey Amontg Warriors. Stane $3. Priporočam k» vsakemu, ki se zanima sa indijsko vprašanje. V nji piše o svojem obisku pri indijskima vodštelji- Povelje x dne 16.-10.41. V Afriki izhajajoči tednik "Crusader", glasilo angleške osme armade, je ponatis«M u-kaz poveljnika nemškega 125. poika v južnem delu Jugoslavije, datiran 28. oktobra 1941. Angleški vojaki so dobili tisti razglas pri nemških ujetnikih v Tuniziji in ga izročili svojemu glasilu. Tako je stvar i»ri-šla med ves svet. Ukaz se pričenja z uvodom, da so to dodatne odredbe poveljnika nemških čet, ki izpopolnjujejo prejšnje v navodilih kako ravaati z na smrt obsojenimi v Jugoslavij. Glase se: a) Kadar je določenih za ustrelitev večje število oseb, saj se jih razdeli med posamezne oddelke, da izvnše svojo nalogo. b) Grobovi za trupla morajo biti dovolj globoki. Sežiganje mrtvecev naj preneha. Kinčanje grobov je prebivalstvu prepovedano. c) V pre prečenje vsakega nepotrebnega dotikanja s trupli naj se postavi obsojence tik groba. Kadar so masne ekse-kucije, je dovoljeno, da se primora obsojence (talce) poklekniti ob grobu, & obrazom proti jami. d) Pri eksekutiranju večjega števila oseb naj se jih razdeli v ekupine od pet do osem. Strelja naj se jih drugega za drugim. Vsem obsojencem naj se pred ustrelitvijo z vežejo noge. ' e) Pred ustrelitvijo naj se obsojencem pobere vse listine. Pri vsaki eksekuciji naj se napiše kratko «poročilo s sledečimi podatki: 1.) imena ustreljenih; 2.) vzrok ustrelkve; 3.) ime poveljujočega častnika; 4.) kje in kdaj; 5.) ime častnika. ki je ukazal eksekucijo. f) Usmrtitev mora biti izvršena strogo po vojaškem načinu z enim častnikom na čelu. Za vsako osebo, ki naj bo u-sbreljema, se določi od dva do štiri vojake. Meriti morajo v srce in glavo. Po salvi bo častnik, JU poveljuje, na zahtevo navzočega vojaškega zdravnika oddal po en strel z revolverjem v truplo vsakega ustreljenega. Smrt ustreljenih mora ugotoviti vojaški zdravnik. (Nadaljevanje na 3. strani.), Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da »o delavci, ki či-t*io le kapitalistične liste, nikoli ne vprašajo, čemu jih huj-•kajo samo »oper unije in tarec brezbrižno kadil iz velike starodavne pipe. Obetal sem pred \Tati tovarne Fn nekako obotavljal sem se. Ali naj zares stopim v to državo mogočnih robotov strojev, ki jih je ustvaril nikoli počivajoči duh dlovekov? Pa sem začutil v sebi samega sebe in sem vstopil. "Jaz sem, del tistega AfI, ki vas je ustvaril," sem rekel, "zato pozdravljeni!" * Tajnik SMRJ, sodrug France, moj spremljevalec, obrnil k inženjer ju in vprašal: "Bo kaj kmalu šarž'»)?" ("ftarž" pomeni polnitev, izlivanje železa iz peči.) Inženjer je pogledal 119 uro: "Kmalu." je rekel in se obrnil k meni ter mi ponudil temna očala. "Sončna svetloba je v tekočem žcleeu. Zato paziti* Pogledal sem. Dolga, široka dvorana je ležala pred menoj. Po vrsti, druga za drugo, so stale martinove peči, ogromni kolosi, v katerih je klokotalo železo. Debela, železna vrata peči so dvigali daleč prdfc stoječi delavci kovinarji z dvigalom. Počasi so se dvignila vrata peči. Kakor zartor na odru, so polzela kvišku. Iz odprtine je zabijalo, zažarelo v beloža-rečem sijaju, kakor sonce v julijski vročini. V peči sami je vrelo, k lok c t al o, k'pelo, divjalo. Bil > je, kakor da razsajajo v pc^i ognjeni viharji vulkana in ognjena para je nasičala v.Z)duh v peči, silila v dvorano, na t žgala v obraze in roke, prodirala skozi obleko, da me ;e kar viijlo k steni. "Kdo vendar vzdrži v tem >gnju," se mi je nehote izvilo iz ust. Pa mi je smeje odgovorilo več glasov: "Mi . Pokimal sem z glavo. lo kladivo po zublju, da *o od-letavale iskre. "Gotovo," je «poročil inženjer ju. "Sedaj pa na drugo stran martiname. K lijakom." Stopili smo po strmih, ozkih, železnih stopnicah v širok in dolg prostor, kjer teko tračnice, a med tračnicami je vdolbina kakor.na železnici pri kurilnici, ikjer se iz lokomotiv iz-tresa pepel. Na tej etrani stoje martinove peči in iijaki gledajo molče kakor okameneli jeziki. Verige zažvenketajo, zarožljajo, avtomatičen žerjav se tam pod stropom v vsej svoji širini zgane in se odpelje k peči. Pod lijakom stoji na tračnicah kotel, ponvica, kakor imenujejo tisto posodo na tračnicah v tovarni; ta "ponvica" drži 30 ton tekočega železa. Kratki, komaj slišni ukaii. Kovinar z kavljem odlušči pokrov pred lijakom. V slepeči beli svetlobi zablišči vse naokrog. Po lijaku pa se vlije, bruhne v gostem, debelem curku ognjenobelo železo, kakor bi teklo sonce. S hruščem teče v ponvico, stoječo pod njim. Nenavaden prizor. Strašna vročina. Kakor bi bruhal vulkan in izlival lavo. Beložareča tekočina teče v močnem cur- "Da. vi, kovinarji, borci za ku. Vedno močneje, vedno sil- vsakdanji kruh, ustvarjalci bogastev in dobrin, ki prenašate ogenj sonca, in vse to samo za to, da je vesel vaš otrok, zadovoljna žena." . Sodrug Andrej pa je naravnal kamero, pogledal z njenim očesom naravnost v ognjeni vihar in pritisnil gumb. "Bomo videli," je rekel. Trije delavci kovinarji so z lopatami metali v ognjen vihar razbeljene peči apno. Dru- neje. Ponvica se polni, prekipeva, tekoče železo bruhne čez rob, se razlije preko robov, žareča žlindra prha na vse strani kakor prekipevajoči krop preko robov ogromnega lonca. Žlindra, vsa rdečežare-ča, teče v jarek, kjer nastaja celo jezero, grmi, prasketa, odlomki letijo na vse strani, katkor da sta trčili dve zvezdi v vse mir ju in se razdrobili na nešteto večjih in manjših ko- BLATO V RUSIJI. Gornja slika jo is nemške revije, pod katero je bil naslov, 'Blato, blato, nii dragega kot blato na roških bojiščih*' (to prmlad). In nato pojasnilo, da je gornji nemški vojak ves "o*ofan" od blata, in so vrča, is ksterega pije, se drie kope blata. kakšni kleščeni valjar. Vidite?!" . Videl sem. (Konec prihodnjič.) gi je zajel z malo vedrico na ; sov. Izvanredno divjekrasna dolgi železni palici tekoče že- slika padajočih zvezd! lezo ter ga viil, ali bolje, stre- žerjav potegne kotel ponvi-sel na tla, da se je zakotalil|co naprej h "kokilam", ki sto-belo ogmjeni zubelj v vsem je razvrtčene po tri in tri v pe-ognjenem sijaju in - postajal j terih vrstah v jariiu. Iz ponvi-rdeče ognjen. JiCe se iz lijakov, 'ki so na nje- "Apno je potrebno, da se že- rvom dnu, vliva v gostih bek>-lezo sčisti in da je bolj trpe- ognjenih curkih železo v ta ko- žno," mi je pojasnjeval inženjer. "A tisti tam ga je pa zajel, da se na nakovalu preizkusi. In res, pristopil je kovač, z dolgimi kleščami, zagrabi rde-čežareči zubelj in Iga nesel na nakovalo pri steni. In že je pe- tako, katkor bi hotel reči "hvala bogu, to še ni nič." "A v mailinovi peči? Koliko je Um?" «*Okrog 3000 stopinj Celzija." * * »i".*, o " ■ .Ingoti ao polni. Do vrha. Drobne bkre švigajo kakor kmmice iz odprtine in v akne- } Qbleko ^vala in dru trgi prše na tla, sedaj že rde- |astnino se ne sme pod no-če-ognje^e, kak4»iinl. i \ — k_ __• T -_• j_______• izvežbali piec j čet nalašč v namenu, da posetijo Italijo. Kaj j« Stalin? Tolovaj, ki j« nepoboljšljiv, ali pa človek, o katerem tudi Debevčev dnev-n.k reče dobro besedo? Da, James Debevec ima o Stalinu eno mnenje v pondeljek in povsem drugega v torek. V pondeljek 17. maja je rekel o njemu : • "Kaj p« vai Stalin? Ali ▼••te, kaj j« bil f svoji mladosti? Cisto navadni pocestni ropar. In, ali bost« rekli. (»• spod rdeči, da je Stalin Rus? Saj niti ruščine ne (tvori gladko. Stalin jo Asijat in Rus je prav toliko, kot je pisec tek vrstic. Stalin jo komunist prvič, drugič in tretjič ia slovanska Rusija mu je toliko kot psu na rop privesana kastrola .. .** Tako je omenjenega dne pisal v uvodniku, naslovljen "komunistu" Jankoviču. Uvodnik v terkovi izdaji dine 1. junija pa pravi: "Stalin se tirnice na celi čftil^To se pravi, da se je popolnoma »premeril, kar se tič« sadri»nje napram *a-vesnikom. Prej ni nikomur rasrdel svojik načrtov . .. Zdaj je to v s« drugače in vsi snaki kaiejo, da se sav«s-niki res bliaajo drug drugemu ia da si bodo tudi saupali." •Nato pojasnuje Churchillo-vo obetanje sestanka s StaJi- bo sel Roosevelt tja. Tako torej se je Stalin, kar se Am. Domovine tiče, v kratkih dveh tednih "popolnoma spremenil". Iz pocestnega roparja v človečka, ki ga je celo pripravljen obiskati! Ruaiji priporočajo, da se lahko izt*pad»nim civilizacijam in demokracijam še bolj prikupi kot se jim je z razpustom ko-rmnteme, a ko sklene konkor-dat s sveto stolieo v Rimu; Posebno v ameriških "demokratičnih" krogih ji sporaizum v. Vatikanom "toplo priporoča-)o>m. Aiko se to ssgodi, (fMi ^ „¡g čudnega, James pa bo potem 'ahko pisal, da je postal Stalin te kar popolen izpreobrnjervec — h atofeita kristjan ! Verjemite ali no, pater Am-brožič a^itira za katoličanstvo med ameriškimi Slovenci s ^pomočjo" — Et bina Kriat«. na! Rev. AmbrožiČ je podjeten, to se imu mora priznati. V uvoji agitaciji za pomožno akcijo slovenskih župnij citira iz govora Etbina , Kristana na zadnjem slovenjem kongresu, d'à naj katoličani ostanejo dobri katoličani in socialisti pa dobri socialisti, ker demokra- strank. Omenjeni Kristanov cir tat je nato prikrojil v misijonski članek, v katerem pravi med drugim (citirano iz A. D. z dne J. junija); Če bi kotel oposarjati na to, kaj tso prav aa prav krije v seki naroči. Io gnpoda Kristana, da naj ostanemo dobri katoličani, ki bilo treba na-pisati jaka debelo knjigo. Na kratko rečeno: S tem nam je predaednik SANSa • par keseda«ni poloail na srce, da se apesto držimo katekiama, varujmo trdno «Je, kar uči katoli-ika cerkev, iapolnjujmo vestno vse boije in cerkvene aa povedi, kodimo k službi botji pogosteje nego strogo «akte v a aa poved, molimo vsak dan po večkrat ia aelo pogosto pristopaj-mo k svetim aaluramentom. Poleg te-ga vršimo a največjo veatanstje vse tisto, kar imenuje katekiaem "kr-ščanskr pravičnost,** slasti ie v avo-jem raamerjn do Boga ia bližnjega! Vse to — in najmanj vse to — vključuje T sebi naročile g. Kristana, da katoličani ostanimo dobri katoli-čani. In gotovo je kotel reči tudi to, da tisti med nami, ki doslej nismo bili dobri katoličani, vsaj adaj posta-aimo aares dobri I Prav nič ne dve. mimo. da g. Kristan nima nobenega speštr. vanja do flabik katoličanov, kot prav dokro vemo, da ga nima do slabik socialistov. Če ja kdaj kdo aa-•luiil itredno sakvalo sa umestne besede od strani katoliike javnosti, i je vsekako aasluiil g. Kristan. Zato si jemljem pravico, da jas to na- C § PRISTOPAJTE K 5 SLOVENSKI NARODNI S 1 Š PODPORNI JEDNOTI S J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 3 J CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 8 5 - s NAROČITE SI DNEVNIK I S "PBOSVETA** « i i Ü Naročnina sa Zdmiene drla ve (isvep Ckicaga) In Kanado $*40 ij J m W W «a pol letat $150 sa četrt Uta» aa Cfcieoge ki Cicero J J $7.50 aa celo letet $3 7S aa pol letat aa Ineanmstve $• 00 | JI__._ ^ —- ----------- . Mï ,, ,, ^ Naslov za list in tajništvo je Ji 2017 So, Lawndale Avenue ^ fhicagot Illinois ^ redim v imenu n»s» slovenske katoliške jar^nsti. čudeži se torej še gode. In eden teh je, da se je vpliven slovenski frančiškan, vodja »voze slovenskih župnij, za-hvadil Etbinu KriMami "za njegove umetne besede" v imenu (ameriške) "slovenuke katoliške je*a»ti". Kaj bost* sedaj počela Am. Slovenec k) Am. domovina? Se udrihala, ali pa se izmazala, kakor se j« James Debevec glede "pocestnega reparja"? Ambrosičev namen V uporabljanju Kristanovega citata ni toliko, da poboljša "slabe kateličane", temveč da vae skupaj pridobi poseči tu in tam gloibokeje v iep. V istem članku namreč pravi: % .. Biti dober katoličan, kot nam naroda g. Krlatan, pomeni tudi to, da radi dajemo "vboga-ime", kar je samo skrajšana beseda za podpiranje siromakov v krščanskem in katoliškem duhu ..." Na kratko, vse zlorabljanje Kristanovega imena v Ambro-tičevem članku je agitacija za pomodno akcijo slovemfcJIl iupnij. Agitacijo za zbiranje prispevkov vanjo vodi omenjeni pater. Stvar je zelo zelo jezuitska. in tisti, ki so Ambro-iiča tako hvalili za tolerantnega, prevdarnega, modrega duhovnika, so bili (in morda so ie) j&ko naivni. On zrna po-t« tfniti tiste med "slabinp" katoličani, o katerih ve, da se lahko vjamejo na namazane besede. ¿e bi vpil, zmerjal in razigraj al, bi mu re^li, «urovež je, Če pa se poskiži mehke besede, učenih razlag, pohval in 'tolerantnosti", pa sli*iA vzdihe; "Kakšna škoda, da nbo vsi duhovniki taki!" V potrditev, da je ves tu citirani Am-brožičev spis zlorabljanje Kristanovega citata v agitaciji za relifno akcijo takozvane zveze slovenskih katolikih župnij, naj aluži konec njegovega istega članka: In ko so ameriški katoliški ¿kolje sklenili vključiti tudi trpeče Slovence med tiste, ki naj M prejemali pod pero r-d ameriškik katoličanov, so ar a ven iajavili, da se aelo strinjajo s mislijo, da bi Slovenci tudi sajni sa svojo v starem krajn TAKOJ nekoliko poskrbeli, aoto so sprejeli Po-moini Akcijo Slovenskik Inpnij pod svojo aaččito. Ta akcija torej ni samo ia agolj kak MA m broiič", ampak jo vse nekaj več, neprimerno vnč. Kdor more. naj rasume. In rasumeti mora, kdor fteli biti po naročilu g. Kristana dober katoličan. Dober katoličan ne more nasprotovati cerkvenim ustanovam. Ker je aa Pomomn Akcije Slovenskik 2upuij tudi sam i>P*i. (potom Biskops' Reliefa) se kar po vsej pravici sme imenovati cerkvena ustanova. |a tu bi lakko spet posegel v sveto pismo in • pomnil na besede: "Kdor Cerkve no po« slusa . .." Nikar torej ne raacčarajmo g. Kri-stana! Nikar ne rasočarajme vsek tistik, ki so odobrovali in ie odobravajo njegova selo umestna priporočal Bodimo saros dobri katoličani v vsek osirik, pa tudi v tem, se ne m-ganjamo v Pomoino Akcijo Slovenskik 2upnij, ampak jo na celi črti podpiramo! Katoličani, dobri In "slafci", prispevajte v pomožni .«klad zveze (flovenakih iupnij, 4'da ne razočarate g. Bfcbina KrwU-nal" Kajti Ambrožičev-Grdi-nov relifm ^klad pomaga Slovencem v staram kraju TAKOJ, n« Aele» "ko jih več ne bo". JPO-&S ima torej v zve« i slovenskih župnij pod vodstvom patra Aimbrožtfa ie v drugič konkurenta. Prvič m je v A mbroiičevi-Zaikrajikovi kampanji nabralo kakih $15,-000. Le da se v nji takrat niso posluževali Kristanovega imena ne za ne proti. Sedaj pa se pater Ambrožič v t#voji agitaciji dwla, kakor da predsednik SANSa od katoličanov pričakuje ne samo da so dobri verniki nego da tudi pooežejo globoko v •žep za 'TAKOJŠNJO" pomoč. (Oni naj dajo dolarje, tam se doli pomoč v lirah.) Tudi Am. domovina je za takojšnjo pomoč. Ambroitču v tej kampanji pomaga z uvodniki in v enem (dne 2. junija) se «k I ion je na aimerftki Rdeči krit. Pravi o njemu: Ml smo pripravljeni sbirsti aa m- GOLA RESNICA je, da ženska, ki jo nosi ta amariški vojak v Biser tu v Tunisiji, je le model, ki ga jo nekdo vrgel is isloibeuega okna na ulični pločnik. » In dajemo ter verjaa» da bo ita pomoč tje takoj. Da jo pa mogoča takojšnje pomoč našim lastnim bratom, pa no verjamemo, čeprav to garantirajo nasi gg. duhovniki tukaj. Taki smo in pote« kočo-me kiti kulturni, naobraieni, napredni in pa — slovenski. Bog se nas usmili. ' Rdeči križ počil ja pomoč na Japonsko, v Nemčijo, v Italijo, v Grčije, aa raane vojne ujetnike. In vendar vladajo tistim deželam Hitler, Musselini in Tejo. Rdeči križ ne pra-oit počakajmo, da bodo odšli ti dik* tetorji s tek krajev, potem bomo pa pomagali. Prav ante, ker so tam Hitler, Mueeelini in Tejo, potrebujejo ljudje, nai« ljudje, pomoči, ker veas®, da jik to nagnjusne barabe stradajo do gnlik kosti. Tisti, lu pravi, da ne dati pomoči, dokler so lam diktatorji, tisti nima volje pomagati takrat, ko je sila največjo, In tisti, ki naravno«! pravi, de no pomagati adaj, je pa sumljiv, da aima iskreaik naa stvo je, da če ne bomo zaupali dobrodelni dkofijski pisarni v Ljubljani in garanciji tukajšnje slovenske duhovščine, potem komu naj Fploh ¿e zaupamo? Torej, "da ne bo g. Kristan ratzočaran, prispevajte v dobrodelni okla d slovenskih župnij..." Sklicevanje na ameriški Rdeči križ je v tean primeru prevara. Uvodnik v Am. domovini namreč previdno MOLČI. da ameriški Rdeči križ ne penija ujetnikom v Italiji LIRE. temveč /PAKETE! Enako «jetnikom v Nemčiji in druge kraje. Lir v ITALIJI ne manjka. Manjka pa 2IVIL in zdravil! To so stvari, ki jih po&lja Rdeči križ. ne pa lire! Lire niso nikakršna 44takojšnja" pomoč, razen ONIM, ki jib bodo prodali za v Ameriki naložone dolarje in po vojni dobili namesto NIČVREDNIH lir, katerih se na ta način iznebe, dobro ameriške dolarje. Da. tudi v Rmiljo se pošilja TAKOJŠNJO pomoč, toda NE v rub-ljih, ker jih sovjek^ka vlada lahko dovolj natiska, pač pa PO-TREBMLNE. Teh ji manuka in za nabrane ameriške dolarje se pošilja tja BLAGO, ne denar. < V to j koloni je bilo par meseca v potem ko je pater Am-broAič pričel s prvo duhovniško relifno akcijo prevedeno poročilo iz New Yorika o vatikanskem zaupniku, ki je' prišel v Ameriko in za tu naloženo papežu priapevano vsoto nakupil živil in drugih potrebščin toliko, kolikor jih gre v eno Ladjo. Ktr je Vatikan nevtralen, so tiati ladji jamčile varnost na poti v Italijo vse v vojno zapletene dežele. Rekli >mo tedaj, da Vatikan ni hotel lir iza ameriške dolarje, ampak BLAGO. A ko bi pomoč v lirah /bila ras POMOČ, bi se v teh kolonah ne ukvarjali s komentiranjem relifne aikcije slovenskih župnij. Ker pa vemo, da tudi oni vedo isto kot mi — mamreč da bo pomoč res pomoč ftele takrat, kadar bo tja mogoič« priti z blawom, ne z lirami, vMo ti argumenti. Pisec te kolone smatra, da so te v ruto relifne akcije «elo sorodne raketiNtvu, neg lode v kako nedolžne apele se jih skriva. V Am b rožič eve m slučaju pa je rakstinstvo ž« to, dm se poslužuje imena predsednika SANSa in «ga tudi tako označuje v namenu nabrati čimveč v sklad, nad katerim nima nihče nika-knine kontrola in ni nihče nikomur odgovoren. Edino jam- Nekuteri se ogrevajo iza to, da pusta ne sovjetska repulblika. Zopet drugi bi jo radi imeli v okvirju demokratične balkanv-ske federacije s tesnim sodelovanjem z Rusijo? Teh je menda največ. In tretji pa želijo balkansko federacijo brez ruskega vipliva. Sovjetska Rudija in njena hrabre an made imajo med Slovenci mnogo simpbtičarjev. Te simpatije so v prvi vrsti slova-nofilskega značaja. Ponosni so na to veliko slovansko državo, ki ima zaznamovati v tako kratki dobi naravnost sijajni kult turni, gospodarski m socialni napredek. Mnogi izražajo upanje, da bo Rusija vsled likvidacije kominterne in vsled nacionalnega prebujenja širokih ma»,postala po vojni — demokratična. Kaj naj še pišem? O delu je preveč prozaično, dasi je častno. Well, jaz pomagam graditi bombnike v "FiŠerci". Ti bombniki bodo baje nadkrilili vse dosedanje, bodisi v tonaži, hitrosti ali pa daljavi. Vse kaže, da bodo igrali skrajno važno v kugo zlasti na velike daljave. Lahko ni mislimo, da se Hitlerju in Hirohitiju že sedaj hlače tresejo ob misli na te ogromno polasti. Pri izdelovanju teh pozneje v nedeljo, 13. junija in sicer izročite ali pošljite predsedniku ¿olbr. Antonu Krarpen-cu, 1636 W. 21st Plače* ki je iz prijaznosti prevzel otskrbo vstopnic letoinje prireditve, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvalim. On tudi »prejema prostovoljne darove. A ko kateri zeli darovati v ta namen, naj pošlje to njemu. Imena darovalcev z označeno vsoto se bodo mimeografirala in poslala društvom. Ako bo kateri čajopis tako prijazen, da •bo priobčil imena darovalcev večjih vsot, bom podal, da bi se priobčila imena darovalcev malih vsot, se ne zahteva. Rodoljubni pozdrav, John Gottliob, tajnik. Koliko je katoličanov v Zed. državah? Uradni "Catholic Directory" za leto 1943, ki je izšel 13. maja, pravi, da je število katoličanov lani naraslo v tej deželi, v A laski in na Havajih, &a 389,005 duš. Isti podatki pravijo» da je sedaj v tej deželi 32,945,247 katoličanov. Izmed nadškof i j je največja čikaška, ki šteje 1,598,900 ver- III I nikov, na drugem mestu je kompliciranih ptičev je zapo- newyorška z 1,111,718 in na slena ceia armada delavcev, t trnjem bostonska z 1,092,078. Pie« vnetljivo števil,» j# t tih \ nasi c-;(.Je katoliška cerkev Metropolski drobiž Cleveland, O. — Urednik je Že park rat namignil, da cle-velandski dopisniki vse premalo oglato jo v Proletami. Jaz se z njim docela strinjam, ampak tudi dopisniki imajo svoje kriie in težave. Na primer: neki dopisnik mi je zadnjič trdil, da njegovi možgani delujejo le podnevi, dočim se zvečer skisajo. In ker je podnevi ^apoden, je pisanje docela o-puotil. Pameten rojak, toda na žaioet ga nekateri dopisniki nože jo posnemati. Dopisi so seveda lahko čisto nedolžaio-na-ivni ali pa natrpani z di na mitom. O prvih ne bom govoril, ker jih je po nadih časopisih nič koliko, toda o slednjih bi pa lahko več povedal na primer Tone Jankovič, kateremu je urednik katoliške Ameriške domovine kar na lepem pripo-val komunističen pečat. Nič manjša žrtev svojega peresa ni znani kolonist V Prosveti, Milan Medvedek, ki je v neprestanem političnem konfliktu z urednikom Molekom. Pa sta vziic temu oba fina dečka, ki imata nič kodiko zaslug v delavskem gibanju. More power to you, Milan in Tone! Največje težave so torej pri izbiranju gradiva. O čem naj pišemo, da bodo vsi čitatelji zadovoljni? Včasih smo opevali pomlad — pisane rožice, žvrgoljenje ptičev, skrivnoitno šepetanje dreves in vse kar t pad a k poetični sliki. Ampak letos o tam ni govora, kajti v mesecu maju je deževalo celih sedemindvajset dni, in tako je šla pomladanska idila k vragu. Nekateri re?no trdijo, da je temu kriv Hitler, ki je z bombardiranjem napodil oblake proti Ameriki. Ej, Hitler je tič in pol! Ker nam s fičafaji ne more do živega, se je poslu žil oblakov, da nam "sfrišajo" naše neumne butice za njegov "socializem". Vča«ih pimo pisali tudi o dela wiki politiki, ampak odkar je vojna smo to pereče vprašanje položili na polico in se vdali "newdealerjem" ter umetni prosperitet i, ki bo enkrat m vojno v rod ekrahirala in nas so-j pet 'potisnila v "mup line". Pa brez politike vzlk temu nismo, zato skrbijo partizani, Četniki in sovjetska Rusija. V Cfevo-landu smo o teh vpraišanjih o-predeljeni nekako tako4e: Vsi časopisi izven Ameriške domovine in * njimi ves naipredni in napol napredni element, se •trinja s partizanskim gibanjem in obsoja velesrb^ko po-liko izamejne vlade v Londonu, dočim Ameriška domovina lomi kopja aa Mihajlovica In Jugoslavijo v predvojni obliki. Glede bodoče Jugoslavije vladajo različna na/J ran ja. obojega »pola. Pa tudi Židov je veliko, zlasti v uradniških službah. Do rasnih mrženj do «edaj še ni prišlo, vsaj javnih ne, da3i se sempatje sliši psovka Goddamn Nigger, ali pa lousyi Jew. V Clcvelandu smo pradpro-šli petek ustanovili dve podružnici SANSa. eno za šentclair- 'xt> okrožje, drugo pa za Collin weed. Obe ste zelo važni, ker imate v svojem področju pretežno večino društev in kompaktno naseljenih Slovencev. V šentclaircko podružnico je takoj pristopilo štiriindvajset društev in mnogo (posameznikov. Ostale bomo pa pridobili v bližnji bodočnosti, članstvo podružnice sestoji iz vseh prepričanj in barv, vilic temu je pa vladala na seji lepa harmonija in silno navdušenje za stvar. Tudi gmotni odziv je bil eelo zadovoljiv. O nadaljnem delu in smernicah se bo raz-motrivalo na prihodnji seji, ki se vrši v petek 25. junija v SND na St, Clair Ave. Frank česen. v primeri z drugoverskim prebivalstvom le neznatno manjšino, je izmed vseh cerkva najvplivnejša, najboljše orgianizir rana, najmanj demokratična ter silno bogata. Pred prvo svetovno vojno se je Vatikan zanašal na dohodke največ iz Avstro-Ogrske, špenije, Italije, Francije in katoliškimi krajev Nemčije, sedaj pa mu je glavna finančna opora katoliška cerkev v Zed. državah. Seja odbora st. 8 JPO-SS Chicafo, 111.—Prihodnja seja Čika^kega slovenskega pomožnega odbora ee bo vršila v torek 15. junija v dvorani 3NPJ, 27th St. in LawndaJe Ave. Pričetek točno ob osmi uri zvečer. Prosim, udeležite te je vsi zastopniki in tudi vsi, ki ste delali v dvorani ali na drug način sodelovali. Gotovo je marsikateri radoveden, kako je izpadla naša dobrodelna prireditev; To bo poročano na prihodnji seji. Da* nes rečem le to, da bo prebitek najbrž zopet tisočak. Seveda je odvisno od tega koliko zunaj prodanih vstopnic bo plačanih. Zatorej prosim vse tiste, ki še niate plačali ali vrnili vstopnic, da to storite naj- NEKAJ PRIMER 0 > "ODPUŠČENIH" DAVKIH (Nadaljevanje s 1. stran!.) da je ifi najbolj pravično. In vrh te^a ne bo koncem prihodnjega marca nikomur skrbeti, kje dobiti denar za dohodninski davek. Vendar pa bo prej ali slej vsakdo spoznal, da je sedanji načrt za odplačevanje dohodninskega davka edino v korist vladajočih in posedujočih. Tiati, ki kaj ima, bo na koristi. Delavec s plačo pa bo trpel, ker mu bo od vsakega dolarja plače vzetega več kot 30 odstotkov. Namreč 20 odstotkov za davek, 10 odstotkov za vojne bonde, če v to privoli, in potem pa še za razne relifne stvari, za asesmente itd. To pomeni drastično znižanje plač. Kapitalisti so si vse tako uredili, da bogate, a delavci, ki delajo po 50 do 60 ur, pa se bodo bržkone iznašli v še hujši krizi, kakor pa je bila ona, ki je minula pred to vojno. Kadar poslušate naše nasprotnike, ki sipi je jo očitke na one, ki delajo, vprašajte jih, koliko so ie oni storili in kje so njihovo delo pozna? Na ta način jih najlaglje osmešite. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. ; Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo TELEFONI: CANAL TITI—7IT3 1727-1731 W.21$t Street lomceno CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UWJSKo TISKARNO i Adria Printing Co. : 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILLj Td. MOHAWK «7*7 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Prolet a rec,' Ju«« 9, 1M3 Iz SÁNSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago, III. I Nekaj o neti zatlombi | Clevelandu ter ustanovili po- SANS je aedaj te skoro ša»t dl^?nieo 48 SANB mesecev na delu *za dosego ci-' Une 20* budo mvh I jev, ki mu jih je določil na-! 8!oV€*uri v ^ Angereau Ca«f., redni kon«rej in ki so več aJi I »kupm> sejo ob dveh popoldne manj znani vsakomur v dvorahi EI Raji, 4198 Withier nas. Zato pač ne bo napak, če Blvd" 1 namenom, da si tudi na kratko pregledamo, kako ,amkui na*° je pri slovenskih Amerikaneih . . z njegovo zaalombo, ki se Ae . 1 prireditve, ki Je je najbolje in najjasneje razšle- l:YH* a M. 8 JPO^ va v Številu in članki m^či|v Chreajru dne SO. mam, je bil. njogavih podružnic. . £r*? Pričakuje se, da lv o •• oi i-i ho čisti dohodek znašal en ti- ¿'J' T * i^T«!*** «"i ^k« nekako. Pol *a narodni »vet ft«l .1« I ^ s|we,Mke[mi podružnic, posejatiih po štiri« mu narod nemu svetu v pod po- najstih državah. H naših z* I ^ pa našamu pomožnemu p.^kov je razvidno, da so so vi OÍ¿¿¡¿ nekaterih stovensikrh naselbl- ' nah, kakor n. pr. v Detroitu,j Naie gibanje Pitfilltffttlll, R<*k Spriugsu, v dohi ^ 2ß. maja do 2. juni- Olivelandu, Little Fallsu, Mil-waukeeju, JoJjetu, Klyju, Wau~ keganu itd., ustanovile podružnice, v katerih ss zastopana društva domala vseh naših na-r» dnih podpornih jednot [a so bile ustanovljene ¿tiri nafa l>odružnice, in sicer ét. 48, Cleveland (za okrožje Waterloo Rd.), ua^ala iz dr. št. 26. 53, 450, 784 SNPJ, it. 22, 23, ,n ¡27 SDZ, št. 103 ABZ, čitalnice ' Sl>!>, mla'd, pevskega zbora in Zmeda y Jugoalaviji Unije Zmagujejo Kakor po svetu v splošnem, y st. Louku je ena največ- se očituje /imed| sedanjih raz- j|h tovarn za izdelovanje ma- mer še posebnofv Jugoslaviji. i€ifM orožja in patron, U. S. Nikjer ni odrejenosti, a ljud- Cartridge Co., ki uposluje se- htvo pa je . zrelo za upor in ae daj okrog 27,000 delavcev. Or- v resnici upira, ganizirali so se v uniji CIO in Dočlm Edvard BeneS in Jan )(ine 29. maja pa je bila pri- Ma*sryk resničgo delujeta za onana. osvoboditev njune dežele, pa i ■__ se jugoslovanska.vlada sme« ^ ,jk omeriških vojakov po srednjeveški metodi s «pori • • > zaradi vprašanja kraljeve že- P'«™ mofl°-nitve. Mladi Peter, ki o vojni i nič ne ve, ki je eden ta med najbolj razvajenih otrok na svetu, s plačo celo v zamejstvu z okrog pol milijona dolarjev na leto, je ministrom sporočil, da je star 18 let, da ima dekle in da se bo oženil. Halo, namastn da se bi ministri brigali za deželo, ki jo zastopajo, so se iprlčeli gnjaviti z vprašanjem, ali naj Petru dovolijo poroko ali ne. Zedinili so se v sporazumu z njim, da se "ohcet" odloži na čas ko bo konec te vojne. Smešno, a za Jugoslavijo pa izredno slabo. Točno število je vojna tajnost. Vendar pa se ve, da jih bo preko morja na rajnih bojiščih do konca prihodnjega leta nad pet milijonov. Tako je izjavil Lt. Col. A. H. Braw-ner na nekem predavanju v ChicaUu. (Povtem * drugačno sliko pa Slov. delavske zadružne zveze, nam nudijo naše podružnice v j potem St. 54, Chicago, 111. (re-na*elbinah,i koder so le posa-.diro prispevajoče dr. ¿tev. 490 JAPONCI SE MAŠČEVALI nad Kitajci. Nedavno m rioiptl« * Ameriko •lik«, ki predstavljajo, kako ir »o Japonci ■»«¿¿•vali nad Kitajci v thtik *a»oh. fu «o »prejelo v varstvo ameriška letalca aa njihovem povratku a bombardiranja japonskih »oa«. Vtled pomanjkanjo «aaollaa »o ae morali apaatiti na tla i« v tiatem del« Kitajske. ki jo pod japonsko okupacijo, ono letale aa Jo aateklo v Sibirija hi la par jih jo dospelo naaaj pod »me-ritko varstvo. Japonci so Kitejcem, ki *o »prejeli amari tka letalce, p* rotili vaai in nekatere pa obsodili v amrt. Tudi nekaj ameriikik letalcev so usmrtili, cel, da se bombardirali civilno prebivalstvo, ne pa vojne objekte, kot določa mednarodni aakon. 1 * mič organizirane. Domala vse te so nastale iz društev Slovenske narodne podporne jednote. SNPJ), dalje št. 55, Strabane, Pa., liarla ii U moan jih dru-ttev št 138 SNPJ, *t. 153 K. S. Pri njih imamo najmočnejšo K. J. in drugih, in končno št. z aal c rabo, če vpoštevamo pri 56, Milwauški okraj, nastala Yfé 16 društev in 2 federacij. Slovenski ameriški nar. svet je 2. junija štel 56 podružnic. V isti dobi so poslale prl-«rpevke sledeče podružnice: ftt. 8, W. Newton, Pa., $13.80; št. 17. Uniontown, .Pa., $13; át. 24 V irden, 111., $2; št. 38, Acme-Urea, Pa., $25; št. 40, Kem-merer, Wyo., $40.50; št. 41, Fontana, Calif., $30; št. 54, tem število takih pe •amiénih podrutnic. Za temi pridejo dmštva Amerfeke bratske zveze, potem Kranjske skwefri^ke katolike jednote, nato J. P. Z. Sloge in Slovenske' dobrodelne zveze, a nazadnje pa Zapad ne slovanske zveze in Slovenske ženske zveze. Seveda ni s tem rečeno, da nimamo nobene zaslombe pri društvih tistih narodnih ustanov, ki nimajo še nobene naše podružnice. Nasprotno. Do*ti društev, zlasti onih cd SDZ, KSKJ m ABZ je ie z lepimi iprfcijwviki podprlo naše gibanje, kar dokazuje, da so z nami v naših prizadevanjih za reAitev in osvoboditev neu-^č-nc/a slovenskega naroe organizacije ter ji poslala $15 v podporo. Cokova brošura "The Problem * of Trieate" Ko nam je pošlo prvih ?to izvodov čokove knjižice "The Problem of Trieste", smo prišli v zadrego, ker nam ni tiskarna poslala še o<4alih izfci-sov, kakor je bilo dogovorjeno. Sedaj pa jih že spet imamo nekaj sto v zalogi. Kdor si misli naročiti to brošuro, naj to stori nemudoma, sicer je morda ns bo dobil. Posamič «tane knjižica 25 ccntov, pet skupaj pa $1. Podružnicam, ki je še niso dobile, jo bomo ki pa so bili, kakor so poročali odborniki, tudi to pot nepriča- dobro igral tudi v dramah, e-nako v tej. Njegovo ženo je predstavljala Mary Krapenc kovano visoki in prebitka bo i (rojena Ko(porc), ki je svojo spet približno kakor zadnjič, kratko vkjjo dobro pogodila Koliko je internironcev Iz podatkov justičnega oddelka, ki so bili objavljeni nedavno, je bilo do konca marca v Zed. državah interniranih 4,165 rnozemcev, ki so bili obtoženi delovanja ^ korist sovražnim silam. Japonci v tem števcu niso všteti, ker so bili večinoma le izseljeni iz zapadne ameriške obale tudi če so bili ameriški državljani in nastanjeni v taborih v notranjosti dežele, ali pa odrejeni za dela na farmah v osrednjih državah. Med omenjenimi intemiran-ci je bilo nekaj urednikov, večinoma takih, ki bo se navduševali do Pearl Harborja za Hit- te prejšnja vlada pa je sus- ^ in napadaJi politiko ame-pendirala socialističn, dnevnik vUde 2 nacističnega sta- Priredba se je vtšila v Ce-sko-ameriški dvorani na 18. ce/ti blizu Blue Island Ave., Delavca Petra Grbca je poosebil Joseph Oblak. Nehvaležna vloga, ker če jo dobro iz- j cialisti so se zedinili nastopiti za teden dni. Sedanja vlada je militaristi-, čna, in morda je re^, da je pod-netena iz virov severne Amerike. Delavstvo ni z njo nič pridobilo. Argentinski demokrati in so- kjer je bila tudi prva priredi- se ljudje zgražajo nad !? predsednici volilni kampa- in Kupujte vojne bonde znamke. Te vloge so varne, trn obte »tu k jo in obenem s tem pomagate svoji deželi. T X ^ ■'i I KAMPANJA ZA 1000 S novih naročnikov ^ se prične 1. julija i tev te podružnice. Glavna točka sporeda je bila igra v treh dejanjih "Vera* v vstajenje". Njen avtor je Ivan Jontez. Spored je otvoril s kratkim nagovorom predsednik podružnice Anton Krapenc, ki se je za mpeh te prireditve veliko trudil in ga je bil z drugimi vred, ki so sodelovali, lahko vesel. Nato je izročil posel anouncerja za ostali spored Zven k u Novaku. Ta je v nagovoru poudarjal važnost te po-družnke in apeliral na navzoče, da sodelujejo tudi v bodoče. Predstavil je nato Vmcenca Cain kar j a, prede*ednika Jugo-slovanske /a pomožnega odbora, slovenske sekcije, ki je razložil namen m (pomen te dobrodelne ustanove, In omenil je tudi SANS, ker sta sodaj ti dve organizaciji takorekoč eno, razlika je le, da delude ena za gmotno pomoč rojakom v stari domovini, druga pa, da se jih osvobodi izpod fašistične tiranije. Igra "Vera v vstajenje" ni baš lahka stvar, česar so se igralci rcavedali. Baje so jo na vajah tu pa tam nekoliko skrčili, namreč nekatere govore in dvogovore, a vzlfc tem o- iizdajaJcem. Oblak'jo je posrečeno pogodil. % Vlogo duhovnika je imel Frank Ribich ml. Izgledal je res častitljiv duhovnik in lepo je govoril, a pretiho. Niti se ni nji skupno, pa jim je načrt preprečila "revolucija" vojaške kaste, ki porajta na volitve prav toliko kakor mi na lanski »neg. Dali bo koncem konca po tej "revoluciji" res kaj I&ča. V istem času je izmed drugih, ki so bili po zatožbah podvrženi interniran ju, bilo po preiskavah 3,257 oproščenih krivde sovražnega delovanja, a so ostali pod nadzorstvom 1,151 pa je bilo izpuščenih lir' s tem popolnoma oproščenih vsake krivde. zdelo, čemu je pravzaprav zra- reč demokracije v Argentini, ven. Ampak igra ga zahteva in je odvimo posebno od držav- tako je bH v nik .Vlogo učita- m!?a oddelka ameriške vlade. Ija je imel John Gremsicti, vlogo kapitana jugoslovanske armade pa Framk Koporc. Gestapovskega komisarja je >ostjo ae pridružuje zavezni- igral Anton Krapenc. Bil je kom "zedinstvena" Francija "Solidarnost" Francozov Se z veliko večjo pompoz- izborno mask uran, njegova postava je tudi kakor nalašč za oholega geatapovca, in v vlogo je vložil vse kar je zmogel. Na občinstvo je napravil s svojo "nehvaležno" vlogo prav dober vtis, to je, pozabilo je, da je to Krapenc, pa so videli v njemu res prave»ga, razbojni-ŠluUa nacija, ki ukazuje ubijati nedo&ne ljudi, "šturmar-ji" so bili Joseph Gomil ar, John Ko*ir in John Cajhen. Za svojo nalogo so bili pravilno r/veibani. Jakob Marink-h je bil v vlogi vodje nacijakih udarnikov prav dober. Vlogi dveh delavcev sta imela Philip Broyan in Anton Bata. Vlogo kmetice je imela Anna Zorko, ki jo je prav fino krajšavam so jo v splošnem | bogodüa. . Beračico je igrala predvajali ka'kor si jo je avtor Frances 2'tbert jarko dobro. zamislil. Igra je napisana za sodobne razmere. Kak vnanji opazovailec bi jo označil za "propagando". A našim ljudem. ki si kaj lahko predstavljajo teror nacizma nad njlh-nimi rojaki v starem kraju, je predstava ugajala. Dejanja se odtaravatjo po o-kupaciji, ko so Nemci zasedli slovenske vasi. . Lahko bi se jih enako ali pa fte «boljše spremenilo pod italijanske okupatorje, s to razliko, da bi morala vloga duhovnika odipasti. Joseph Fajfar, znani komik v kupletlh, je imel vlo*o bivšega Amerik a nc a Jakoba Kre-menca, ki je bajtar in delavec. Igral je dobro, ker je vajen odra. Ni pa bH on "tipičen" za tako vlogo. Ano, njegovo ženo, je predstavljala Helena Kušar, ki je ipred leti doetittVat nastopila v dramah. Vloga, ki jo je torala, ni taka, da ji bi pustila likaj posebnega razmaha, več slod 36,000 ujetnikov iz osišemh dežel v Zed. državo h Uradno poročilo, datirano 4. junija v VVashingtonu pravi, da je v Zed. državah 36,688 vojnih ujetnikov, izmed njih je 22,110 Nemcev, 14,516 Ita-ijanov in 62 Japoncev. Angleške izgube v Afriki Od' pričetka vojne pa do o-kupimnja Tunizije so znašate kguibe angfcAke armade v Afriki 220,000 mož. V tem številu so všteti ubiti, ranjeni, vjeti in pogrešani. : DR2AVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno tod-niki stavijo pii izpitu ta državljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettyshurgu, Predsednic ki edinjenih držav in Poedine države. Ceno knjižici je aarao 50 centov • poatnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. » Igro je ri*#iral «Anton Krapenc. lahto si predstavljamo, da je imel vzHc obilnemu sodelovanju veliko truda, ker so slovenske predstave v na*i na-selbirii čozdalje redkejše. ' Bilo je še par drugih točk. Deklamirala je režiserjeva hčerka Antoinette Krapenc in pa Francés Mrlostnik n She-boygana. člana Prešerna Fr. Gradt^ek in Tim Prelesnik sta zapela neikat pesmi. V druigem duetu F^ta peli sestri Jean ir. Marie Korenčan. Oznanitelj je predstavil za govcrnika tudi Andreja S«po-larja, da bo apeliral za zbiranje obleke, ki Ae jo po vojni pošlje v stari kraj. Med tem se je vriUla v dvorani koletka s "kuverticami", ki je prinesila precej nad $300. za o.kroig $184 pa so dobili že prej 7a pozdravne oglase. O tem bo poročal merodajni odbor. > Zabava .po sporedu je bila Po vež ko pol letu je končno v Alžiru le ustanovil edinstven odbor svobodne Francije, ki mu napeljujeta general Henri Giraud in pa vik! j a borbenih Francozov Charles De Gaulle. Ustanovljen pa je na zelo plehkem temelju. Ni ne to ne ono. Francosko ljudstvo je v njemu brez zastopstva. V glavnem je novi francoski režim, ki je priznan le za odbor, ne za zamejilo vlado, le »plod spletk zavezniške diplomacije, ali bolj naravnost rečeno, izid tekme med Washingtonom in Londonom. če ima kaka zamejna vlada pravico zahtevati priznanje, je to baš ta francoski odbor; ker kontrolira več teritorija in ima večjo armado in mornarico kot vse ostale zamejne vlade. Ne samo, da ga ima v svoji posesti, temveč ga zares tudi vlada. Zato je De Gaulle hotel, da ae mu to svojstvo prizna, a v Washrnglonu so mu zahtevo odbili z odgovorom, da le francosko ljudstvo samo naj bo odločilo, kakšno vlado da hoče. To je diplomatičen trik V prid reakcionarjem, skritim pod marelo, ki jo drži kvišku v imenu svoboda general Giraud. Reakcija deluje v»ekrižem Reakcija ni samo pridno na delu ▼ korist obnovitve kapitalistične, klerofašistične Francije, pač pa se na vso moč trudi ustvariti moj vladni siMem v vseh drugih deželah. Na poti ji je le še Rusija. Tej priporoča, naj na vsak načrn in čim prej rklene konkordat, to je pogodbo, s papežem. Tako bo delav tvo brez opore in morale bo začeti s svojo borbo zoper izkoriščanje in za ustanovitev mednarodnega delavskega gibanja zopet od kraja. Bolgarski 2idje poslani v zasužnjenje Ker Hitler ni mogel dobiti dovolj delavcev na Poljskem, v Jugoslaviji, v Franciji, Belgiji itd., se je odločil, da mu bodo za sifženjsko delo tudi Žldje iz Bolgarije dobri. Iz Sofije poročajo, da jih je bilo odvedenih v raj h okrog 12,000, večinoma iz Tracije in Mace-donije. Uporabljeni so za poljedelska dela. Seja kluba št. 27 JSZ C le vel and, O. — Prihodnja redna mesečna seja kluba št. 27 JSZ bo v petek 11. junija ob 8. zvečer. Vsi člani in članice so vabljeni, da se je udeleže v polnem številu. Na dnevnerm redu je več vatfnih zadev. |otrebno je tudi kaj ukreniti v pomoč onim, ki trpe vsled vojne. — Tajnlk. -;- Konoda osisču slabo obeta Kanada bo letos v vojni z osiščem porabila šestnajstkrat več municije in bofnib kakor lani. Proračun oboroževanja določa še enkrat tolikšno vsoto kot je bil «prejšnji. Kanadske kopne Čete, letalci in mornarji so se i/Jbomo rzlkazali na vseh bojiščih. Kanada je na svoj vojni rekord upravičeno ponosna. KHXIIO v ^ 11 ' * ^ - * POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycle*. Vodi jo George Marchan. te 91»seea»+ i. * »■ <* *" * —1 * * ■* — »♦MIH.................. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI \ NARJC1TF. SI DNEVNIK I "PnOSVETA" j Stane i« celo leto $6.00. pol lota $3.00 ; Ustanavljaj*0 druitva. * • Deset ilanov(ic) je treba za I novo društvo. Naslov za Ust in J za tajništvo je: 1 2657 S. Lawndale Ave. < CHICAGO, ILL. Imimmimimimiimmm "Hoardarjem" se ni bati Urad za reguliranje cen je nedavno oznanil, da »p ne bo oziral na zatožbe o M,)K>erdar-jih" in ne bo udiral v stanovanja privatnih družin, čeprav so ovadene, da imajo žfvil več kot pa so upravičene. To je umevno, ker je takih ovadb preveč. Omenjeni urad cb enem po-jasnuje, da se bo poslužil svo-je pravic« le, kadar se uveri, da pe kršitev res tolikšna, da je preiskava potrebna in jo bo izvršil. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet ToL Crawford 2211 OFFICE H0UR8: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) • ;30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rpi. 22 lt So. Ridge way Ava, Tel. Crawford S440 If ao aaswor —• Cftl Aa«tln 5700 MIM»MMMMd LABOR look forward to the day when every worker will have his own home. In the meantime, we wish to do what we can to keep the worker out of the clutches of the real estate "sharks," represented by such men as Smith of Virginia.—LABOR. American. Airplane Output Exceeds production of All Other Notions Washington. D. C. — President Roosevelt announced that production of airplanes by the United State« now exceeded that of all other nations combined, with emphasis being placed on the four-engined bomber to carry out plans for greater offensives against the Axis. Converting airplanes production statistics into the weight of pHnes instead of their number ss a better test of output, the President told his press conference that United States factories turned out 87,000,000 pounds of airplanes in 1941, 291,-000,000 pounds In 1942, and were expected to produce 911.000,000 pounds In 1943 and 1,417,000,000 pounds In 1944. There Is no roysl road to sny-thing One thing st a time, snd sll things In suecsesion. That which grows slowly endures.—J. G. Holland. V BLACK MARKETS ARE A DISEASE ' This "is not a pretty story. It's a story of soaring prices, stolen ration books, food bootleggers, hoarders— snd hungry soldiers. It's s story of America's first real taste of blsck markets. We've sampled them in meats, tires, gasoline, sugar, and most every other sesree item. One report even indicstes s blsck market in second-hand bed springs. You've seen them. They're 90-cent-a-pound steak, 60-cent hamburger. No meat in one store while in-other across the street has all you want—at a price. The spot where, it's whispered, you can get s little extra coffee, s few gallons of gas without coupons. The man who just happens to have an extra tire he'll sell to you for old times' sake, plus en above-ceiling price. The shady character who has a "few" extra ration books, either counterfeit or stolen, that he'll sell if you know the right people. Some of us seem to think the "good old days" of prohibition have returned» That it's smart and a bit romantic to have our bootlegger, who'll open the door at the right word, or sell us wholesale lota of rationed goods an the sly. These bhek msrkets, though, are one of the best methods we csn uss to hslp the war effortr—Hitler's war effort, that is. Every illegal purchase you msks, no mstter how small, Is * surprisingly effective shot in the back at one of our own soldiers. Thst extra steak you bought, for instance, multiplied by the millions of other steaks, chops, and roasts whith have moved through black markets, has csused shorter rations for fighting men sll ovsr the world. It baa brtxught a near-collapse of livestock marketing machinery in the United States. It has helped lei*th-en the war. Because a surprising number of people have been willing to pay any price to get iAftre then their share, cheats, ehiselers, small-time crooks, and uMsjor gangsters have moved in to supply that demand. We can't talk now about, preventing black msrkets. We have to talk about stamping them out. Unless they are stamgied out, the;, thoughtless citisens who hav« helped build them will discover they ,hsve created a Frankenstein. Already it takes s strong msn to resist him.—Consumer's Guide. ANOTHER OF THE ARMY'S BLUNDER "The Isrgeaqffeffice structure in the world," the War Department's Pentagon Building, sprawls over 320 acres of Virginia Isnd across the Potomac from the Nstionsl Cspitol. When it was stsrted, the Army "brsss hats" said it would cost "ap-proximstely $31,000,000." Today It is not entirely completed, but $68,-000,000 has been invested. If the Army had deliberately sought the most inconvenient spot in the vicinity of Weshingotn for this huge building, It would have been difficult to find anything worse than the present location. Of course, Isnd owners who were in on the desl have profited generously. It Is worth noting thst Congress challenged the proposal, but that the promoters had sufficient "pull" with the Executive Deportments to put It over.—Labor. ICKES' BIG IDEA An elevated «filway to Alaska, to avoid trouble with snow and ice, was sdvocsted ss s possible post-war project by Secretary of the Interior Harold L. If kes, ifl| testimony before a House Appropristion Committe. REFLECTIONS By the Editor of the Reading \.obor Advocate Dissolution of the Commenist In ternetional by order of Josepe Stalin is interesting and institutive, but under present conditions of word-aride chsnge, not of bssic imp .rt •nee. For, just as neither cspitalism nor communism sre the same things they were back in 1917 when the Bolabeviks came to power in Russia, just so it must be that the Comintern and the Russisn leaders themselves are different Stalin's latest order merely brings into sharper focus ths fact that the world is chsnging snd the old order passing. Eapecislly in Russia itself is the transformation evident. Starting ss sn apostle of world revolution which was to be achieved by a program consisting of "21 point»" of action to which the anti-capitalist groups of sll nstions were bound to conform, Russis becsme, even before the war, the world's most nationalistic nstion. While oc-casional references to the "workers of the world" were hesrd in Moscow, in action the 8oviet leaders eoncsm-ed themselves constructively with dams and mines and community \ farms—for Russia. Destructively their concern was directed against sny snd all Russians who rejected practical things in favor of tbe once-cherished ideals of world revolution. Tbe outlawing of Trotsky and his followers illustrates the point that the Comintern has reached an end toward which it has bean traveling ever since the death of Lenin. # I'm merely snslyxing, not condemning. Neither sm I throwing rocks st the Russisn leadership whon I now say that— The most coasarvetiva peepla are "reveletieeisU** wbo have achtavad power a ad the rospeasibility that tm with it. History abounds with illustrations of that phase of human psychology. The Pilgrim Fathers, having braved hardahip and death to make a nsw world which they could worship c more s matter of fact snd less of theory than the one that hss been csst upon history's Junk pile. * What will thst era mean to the workers of America? The answer will be given by the American people, either by tbeir action or insction. ft can mesn regimentation snd sx-ploitation. Or it can mesn order snd economic justice. The immediste future of common folk wiU be decided either by how well the owners and rulers mutual problems or by the ability of Americans to socialise their resources snd end the privste-profit era here st horns. Tbe freedom to earn, without fear or favori a comfortable living, ought to go with the freedom of vote. Tbas alone can a sound basis for republican institutions be secured.—Henry George Are You Sure, President Murray? We commend the brave words of CIO President Philip Murray, spoken at a Cleveland conference on May 16, warning that no outside group will be permitted to worm in snd gain control of the CIO. "No one," Murray is quoted, "the Communist Party, the Association ef Catholic Trade Unionists or the Socialiat Party, is going to take over this union. They had better not try it." Well, speaking out of our knowledge of tbe Socialist Party, we hssten to disclsim sny intention of "taking ovsr" any economic organisation of workers. Our desire ia at the other end of the line. We want to give, not take. We Socialists have sn economic program and a social philoeophy that we want all people—especially working people—to accept as their own. And we -want to say right now that sny responsible group that accepts the Socialist viewpoint and objective can take the psrty over if it likes. However, now that we have made our own position clear, we want to question hether Mr. Murray is quite certain and safe in his own mind when he declares thst "no one" is go4ng to "tske over" ths orgsnisation he hesds. Recent history in our own nation, as well as in other parts of the world justifies some doubt and apprehension on that point In Russis, in Italy, in Qermany the story of l^bor movement is tbe seme; they have been taken over. And in our own country, even todsy, Organised Labor must be conscious of a rising tide of tory reaction which threatens to msfce the union movement s controlled cresture of s government that msy not alwsys measure up U the highest concepts of democracy. Already unions ha*e surrendered their right to strike. This, of course, has been a voluntary and temporary renunciation on the part of Labor. However, on s number of occasions that workers did strike the government has stepped in to administer Unions' affairs to the extent of revoking security of membership clauses snd pointedly lecturing Union officials upon their duty as leaders of workers. We just don't believe any of the organisation mentioned by Mr. Murray possibly could take over the CIO. But the government could. And governments can be tyrants, as we have seen. W« think that unionsts—rank and filers as Well as leaders—should rive full consideration to the possibilities. For unions still sre functioning in a clss society. Their power still is divided on election dsy: They still are subject to Isws which, President Roosevelt himself has admitted, could be destructive to liberty if administered by unscrupulous and dictstorial officials. From the angle at which we see it the Manpower Administration snd the Labor Board have made a good start at taking over at a time when the need for Human labor gives organised workers an unusual measure of power. Whst will happen when the war ends, when tory politicians can afford to meet and deel with internal dissension, when the darker to the nation from the outside ia removed and when millions of workers with union cards are again competing for jobs?—The Reading Labor Advocate. A Voice from the Gallery •The South will do well to pay attention to one voice that rang out recently in the House of Representatives, A United 8tates ssilor spoke. His sddress consisted of two sentences. He had none of the manners of congressional oratory. He was not elected. But he voiced the thought of the vast majority of the people of this country. The debate concerned the Anti-Poll-Tax bill, a measure making H illegal to demand the payment of a tax as a qualification for voting for federii offices. A similar bill was passed by the House last fall. It wse shamelessly filibustered to death by poll-taxers in the Senate. The wild raving enemies of the bill heard on the floor last Tuesday is sufficient to prove thst there is no such thing as reasonable argument against it. Speak ing for the seven polttax states. Congressman Starnes of Alabama cut a sorry figure when he proclaimed that "if all the forty-eight states had s poll tax, the quality of the legislators in this body would be raised to a higher level." The bill was passed, 266 to 110. Now it goes to the Senate. It will be well tow the southern Senstors—before they decide on their strategy —to consider seriously the contribution made to tbe debate by the youn^ sailor. In his two sentences he expressed two clear snd pertinent thoughts. First csme a question: "Why should a msn have to psy a tax to vote when he can fight without paying it?" Then came s declaration thst has wide bearing: "I came here to see how s democracy works, snd I found them fighting the Civil Wsr all over again." If the Senators start a filibuster, they will have this young man to deal with. The nation is fighting for its life. Thus far the present Congress hss wssted months of time over every problem presented to It If southern Senators consume precious weeks "fighting tbe Civil War all over again," they will be assuming a terrible responsibility.—The New Leader. DEATH OF RAINER F. H LACHA Rainer F. Hlacha, prominent for more than twenty years in Yugoslav affairs in New York City, died in Columbus Hospital Friday, June 4, st the age of 62. Mr. Hlacha. who had been in poor health for some time, suffered s stroke on Sundsy nifht, May 30. He was removed to the hospital snd died without regaining consciousness. Mr, Hlacha was born in Yugoslav» » of Slovenian ancestry. He came to this country before the first World War and in 1920 became attached to the staff of the Foreign Language Information Service in charge of its Slovene work. At the —; Fot a Bitter Pay U S WAR BONDS Eleven members of a secret Bel- gian underground organisation Sensible for aiding United Nations srs shot down ovsr Germsn eccu led territory were executed by asi firing squads recently over a t-day period. They were ehsrged by their Gtrmsn captors with *Vd- ing the enemv. Here In America we can aid la the fight against Hitler without en dsnpring our Uvea if we do our woric diligently and buy Wsr Bonds every pay day. same time he served ss correspondent for several Slorene newspaper* in Europe, directed the Yugoslav Information Bureau here, and acted ss interpreter for many of his newly-arrived countrymen. He was also president of the Yugoslsv Club in New York. About 19SQ Mr. Hlacha was appointed to a position with the New York State Department ef Labor in the Wage Claims Division, a position he still held at the time of his death. He slso maintained his connection with the Foreign Language Information Service, now the Common Council for American Unity, in the cap-sclty of editorial advisor of its Slovene Section. Mr. Hlacha was educated in the University of Prague. Before coming to the United States he had a varied carreer. He was assistant director of the government press sgency (Kor-respondeni Bureau) in Trieste where his mastery of lsnguages—Slovene, Serbo-Croatisn, Cssch, German, Ita-Hsn, French and Spenish — was found higly useful. Later he became manager of the Slovens Thestre in Trieste and • frequently took rosd companies on tour throughout South-esstern Europe, etpecislly in the Sk>ven#speaklng sections. Mr. Hlacha. . who was divorced, lived with his married daughter, Mrs Dolores Giles, in Hiabrouck Height*. New Jersey. He leaves \*no