v |..r.k. IHrt»l in mM |sk*JI in »""'J* ' „,„ l.r.-/ ih.Mljai.ji n. J..iii u »n.- l.-lo H ifl. k i, p.,1 I »I« . . 4 ., - . M ..trt Mi . '.' .. •-'» ,
1*0 pošli
■u Mi I" |1. I ,„.l 1.1» . A ,. M Mrl l.l.i :! ..
\ ri'.lni-l\.i iu "lir.iv ,. „.i   l"lll "i 11 i:u ll'lllll
rUM) ln»n» H. 1m.
O/.ii.iu 11» :
/.i navailn.i .Ir. l»|<n-> \r»t» pUi'HJt* i! kr., *r M mMmn I krat, ft kr. t§     |Ma jkr.it,
i kr. ... ... Utka :ikMt-
Vet .. pi^:n.-TiVf ... |.|.ti u -
jej.. |." |>ro t.iru.
/.u \ uk ti i-k j>• |.|,i knlrk tAtrmpfljI n KI Ir.
nkuji
Št. tG.
V Mariboru T. nuija 18<>s.
k novim volitvam v Ljubljani.
vzame ako 86 veselu oznanilo ljubljanskega dopisnika ne potrdi, in se l.i vrli narodnjak nnfl ros celo pred.krvavo todbo ipravi,sodi in obsodi, češ,do jekol glavar mestne policije, ^Smro^in Ongavce Se vse premalo ljubil, varoval in branil, —kaj Š6 lo zaslužijo t i s t i m o ž j e . k i S 1 n v i> n c e v i u slovenstvu čisto ni <"• no 1 j u b iju, n e v n r n j e j o i n n e li r a-u i j u v ki nimajo prav nič ozira na narod slovenski in pravice jegove, se
v sredi trdili Slovencev še dandanes tako obnašajo, ko da žive tam kje v ReU88-Groiz-ScbloizU V sredi izvoljenih Nemcev? ki Slovence in slovenstvo, tlasi tudi se od žuljev slovenskih žive, i/ dna svojega sna sovražijo / dasi-ravno hi morali po svoji dolžnosti in prisegi brez vse pristranosti Slovencem popolnoma slovenski biti, ali pa poskrbeti, da bo §. 19. izbriše i/ ustave, na ktero so sami prisegli. In vrednik uradne ..l.aihatdierice" . ki v novejšem času zvonec nosi med ljudmi tiste baze, ktere sama nemška onostranost in sovraštvi) slnvjanstva skup drži , si upa s tistimi v en rog trobiti, ter jim še celo takt dajati, ki pravijo, daje dr. Costa Nemcem premalo pravičen, da zasluži zarad tega od ŽUpanovanja odstavljen in pred krvavo Bodbo vlečen biti, sum od sebe pa misli, da jo nedolžen ko mlada rosa. — Na. Die VVell sieht nicht mehr langl — „Laibacherica," ki pri vsaki priliki pokaže, da
je sovražnica  vsake  narodne in verske svobode, če le kolika j razvitje slav-
janstvn pospešuje, naj vendar pomisli „Laibacherica" kaj dela, in naj od ta-krga ravnanja odstopi, če ima še kako iskrico avstrijskega rodoljuba V sebi, sicer bi nam utegnila le strašno pogaČO iz te moko speči. Toliko za zdaj „f.ail)iiclierici" za njeno nepartajičnost.
Kar so sedanjih novih volitev v mestni zhov ljubljanski tiče. upamo, da se vrli Ljubljančanje po tem krivem preroku no bodo proslepeti dali. in da časti in slave , ktero so si s poprejšnjimi volitvami pridobili, zdaj gotovo zapravili ne bodo, ampak da se bodo po zgledu značajnih in v tem oziru vse hvalo vrednih Nemcev in Magjarov in po zgledu politično zrelih , vrlih čeških Slavjanov ravnali, in kakor vselej tako tudi zdaj od mesijanskoga volilnega odbora jim nasvotovane rojake „složno" volili. Upamo, da bodo Ljubljančanje kot značajni možaki ravnali in vsi, ki BO prijatelji domovine , enoglasno nasvotovane kandidate v mestni zbor volili, ker le po leni potu jo upati slavne zmage. Slovenci smo si sicer od nesrečne volitve v „reichsrath" ali, da bolje rečem, od glasovanja za dvalistično (dreto imenitnega dne 5. junija lH(i7 —• v mnogem oziru popolnoma navskriž, toda tukaj pri volitvi mora vsa razprtija nehati, tukaj je treba popolnoma složno, enoglasno in energično ravnati, sicer zgubimo še tukaj čast in veljavo. Mela Ljubljana je glavno mesto Kranjske, skoro čisto slovenske dežele. Torej morajo tudi V njenom mestnem zboru, kolikor je mogoče, lo taki možje   sedeti ,  ki  zraven  družili  potrebnih lastnosti resnično svoj narod in
svojo domovino ljubijo, in so tudi zvesti veri naših očetov. Bela Ljubljana mora biti slovenska glava lepe naše slovenske dežele in srce cele Slovenije. Ljubljana naša jo in mora po svoji ogromni večini slovenska ostati. Tujci in odpadniki domači  ne smejo več pri  nas gospodovati vsaj tam ne, kjer
i. Konec.)
Slovencem pa tudi Nemcem popolnoma pravični so tudi vsi drugi mestni odborniki naši. Nemcem, se ne godi nikjer nobena krivica. Resnično je, da, ako bi nekterih znanih šuntarjev v Ljubljani umolknilo, ki ne nehajo Nemcev in domačih Ongavcev neprestano hiijskali zoper vse, kar je našega, ali kar naši store, naj bo še tako dobro, izvrstno in koristno, ne bilo bi cisto nobene razprtije, in duha ne sluha od tistih sovražnih strank v Ljubljani, od kterih
so poslednja leta toliko govori.   pi ;e in   bore.   Dal  celo preveč  RtnO rekli.
če pravimo „nekterih", trditi si upamo, da je prav za prav le „eden", ki ima \se te boje in razprtije na vesti. In kaj je tega neprestanega šunta-nja zoper našega g. župana, zoper naše mestne in kupcijske odbornike itd. krivo bilo? Ali so morda res naši ljudje premalo omikani in nezmožni za taka opravila? Ali so morebiti v slovenstvo tako strašno zatelebani, da nemščino in Nemce sovražijo, grdo. nepravično in nepošteno ž njimi ravnajo? Ali so morebiti sovražniki Avstrije, omike, napredka in prave svobodo? — Nemškutarje sicer slišim vpiti: Jo, jo I so ist'sl — ali če sto in stokrat to trdijo in po svetu razglašajo, Bto in stokrat so govorili neresnico. IVnvi vzrok vodnega hujskanja jo v drugem grmu. Ti ljudje" so namreč kol ITtra-nemci tako neizmerno enostranski in partajični, da ne privoščijo slovenski Ljubljani slovenskega župana in slovenskih odbornikov, če so še tako izvrstni in veljavni gospodje in tudi Nemcem popolnoma pravični; liinc ilkie kicriniao. Oni hi radi, da ne bi mi pravice imeli svojih ljudi voliti, ampak če nam se že volitev dopušča, da bi morali le Nemce in Ongavce. ali ničlo voliti, to je, take ljudi, ki niso Nemci ne Slovenci, ki niso krop ne voda. Da, ti ljudje so tako neizmerno enostranski, da jim je škandal, ne če se preveč, ampak sploh, če se le kolikaj od zgoraj doli na nas Slovence ozira ima. Njih prave, srčne želje bi se namreč še lo potem spolnile, če bi se pri nas tudi tam. kjer si narod zastopnike svojo sam voli. le taki Ongavci izbrali, ki bi vzajemno ž njimi narodnost in blagostanje nam teptali, in k zidu nas tlačili, ne več vznemirovani od listih slov. „prenapetež.ev", ki trdijo, da je treba tudi na Slovence ozir imeti in pravico jim skazovati. In med takimi nemškimi ultrasi in Slavojedi je naša ,.Laibacharica" — žalostna jej majka! — ena izmed najprvih.   Ona je, dasiravno služabnica tisto vlade, ki pravi, <la neče
biti ,,1'artei" ampak „Hecht umi (iorechtigkeit", in hi kot taka  i.....ala biti
Slovencem popolnoma slovenska, kar se pristranosti v narodnih zadevah tiče. že zdavnaj prišla do stopinje ,.non plus ultra". Zatorej jo vljudno prosimo, da neha pikati vrlega g. župana ljubljanskega iu meščane hujskati zoper njega, sicer si reviea sama sebi in še marsikomu drugemu smrtni list podpisuje. Če bi namreč njena veljala . da se je g. dr. Costa zavoljo tisto eno-BtranOBti, ktero mu ona očita, tako silno pregrešil, da je za vselej dožupanil — dobro!  naj se odstavi iu vprihodnjo za župana več ne voli!  Ali preden
se to zgodi, morajo svoja šila. in kopita pobrati tudi vsi tisti, ki mi v stokrat;si poglavarje svojo sami izbiramo. Ako sami sebi nismo dobri, kje smemo veči meri pristranski in enostranski, ko ljubljanski župan g. dr. L. 11. Costa,'pritožiti se, če nam tudi drugi niso dobri in če se nam hudo godi? Ako iu med temi stoji v prvi vrsti vrednik „Laibacherice" ! Ta je zbog svojoj človek ali narod sum sebe zaničuje, kje zasluži, da hi ga drugi spoštovali?? nesnosne pristranosti že zdavnaj sposobnost za vredovanje uradnega lista.In takovi hi bili mi, če bi zavoljo nemarnosti naše tujci ali domači odpad-slovenske dežele zgubil, se pravi, če je to sposobnost kedaj imel. /raven | niki, ki so navadno še slabši od tujcev, v ljubljanski mestni zbor se vrinili, njega iu ž njim vred morali bi svoja šila in kopita pobrati , sploh vsi tisti v njem gospodovali in ošabno glave po konci nosili. Njim se sicer ne manjka nemški in neniškutarski ultrasi, ki niso le malo ampak popolnoma pristran- sladkih in priliznjenih besed, ali srca za na. in za naš narod nimajo in ga ski iu enostranski. Ako se torej dr. ('osti, ki je bil kolikor koli mogoče VI menda nikdar imeli ne bodo. Od takih ljudi pospeševanja nase prave sicce pismu, besedi in djanji Slovencem in Nemcem vselej pravičen, županstvo od-; in blagostanja pričakovati  ne moremo.   Zatorej vrli meščani ljubljanski! pn-
Listek,
Listi iz bele Ljubljane.
I.
(Ljubljana in Maribor; jasen dan; velik« beseda v glodiiči; dramatično druitvo; sijajim apothooEO Bokola; volitve.)
Dolgo že sem se pripravljal zopet prijeti za romarsko palico, ki jo mirno počivala v kotu, odkar so nam zadušili nemili viharji vrlega „Slovenca" v Celovcu. Dolgo sem mislil, da mi ne bode treba tako hitro zopet pisati v slovenski časopis listov i/ bele Ljubljane, ker ravno ona imela je svetu nalogo ustanoviti Slovencem dušno središče ; brez vsega potovanja dospeli bi bili moji listi lehko do organa, vrednega slovenskega naroda. Toda vse čakanje, vse hrepenenje bilo je zastonj, zgodilo se ni, kar bi B6 Zgoditi moralo, bela Ljubljana ni opravičila svojega lepega imena, ostala je mlačna, pokrita sem ter t je z niarogami. prekositi se je pustila zopet od druzega mesta, od malega z nemščino zelo nnvdanega Maribora. Tukaj splavila je krepka volja narodnjakov na svillo nam list, ki nam ga stara bela naša matka ni mogla poroditi. Malo veselega imel hi bil poročati iz metropole slovenske, iu težko me je stalo začeti z laiiientncijaini in godrnan jem v tej ali um stvari. Kakor
pa tudi na mračnem obnebji Bolnca moč včasih Bvitlo prešine vse megle m
dobrodejno svitlobo in gorkoto razlije na grešni svet. tako je imela tudi že malo osivela Ljubljana svoj jasen, krasen dan v nedeljo dne :i. maja. i'omar-sikterih nezgodah in britkih urah v političnom iu socijalnom življenji rnz.ve-
lrilo se nam jo vsaj za nekaj časa mračno obličje, čutili smo enkrat zopet navdušeno radost pozabivsi marsiktere nezgode. Vse bilo je enega duha. eno in isto veselje navladalo je vsako srce, čutili smo, da se imamu moči losti v sebi, da ne poginemo, ako le hočemo živeti, tla narodna stvar ne more in ne sme propasti. Velika beseda, ktero so napravila narodna društva čitalnica, dramatično društvo in vrli mladi Sokol, bila je kapljica tolažilua na skeleče rune, kapljica, ki nas je okrepčala kakor blagodejna rosa velo, na videz skoraj umirajočo evetljieo. Velika beseda v javnem gledišči bila je velikanska moralna zmaga narodnega duha; ne morem si tedaj kaj, da odlo-Živši vse neprijetne prikazni sedanjega našega položaja, govorim danes izključeno le o tem prelepem večeru. V vseh štirih razdelkih vršilo se je vse tako gladko, daje težko odločiti, komu gre predstvo. V muzikalnom delu navduševal je poslušavce čitalnični mogočni možki zbor sani in z n jeznimi kraso« tieanii pomnožen z dvema skladbama. Milo petje našega rojaka g. < ii la a segalo
je globoko du Brca, kakor jo tudi gospodična JertaFichtenau-ova svojo malo
nalogo ZVTŠila prav dobro, samo da je skoraj prostor bil prevelik za llježen glas. Veselimo se na prihodnjo nedeljo, ko misli napraviti g. Grbec \ gledišči svoj drugi koncert s primočjo pevskega zbora iu dramatičnega društva. Prvi nastop dramatičnega društva na javnem glediškem odru v igri „Moja zvezda \ izvrstno poslovenjeni poleg francoskega po g. Val. Mandelcu, kazal je očitno, kako izvrstne moči ima to društvu iu koliko veselih večerov smemo se pri -čakovati od njega. Kako zalu-tno. da ta nadepulni zavud, ki ima sveto nalogo biti narodu izobraževalna šola življenja, prava narodna prižniea, dozdaj tako mlačno podpore nahaja med nami v materijalnom oziru.
kažite »Ine 11.. 12.. 14. maja, tla se motijo tisti, ki mislijo, da je Slovenec na svetu |e /a podlago tujčevi peti! Ako nočete , tla l.i v mestnem /boru sovražniki našega naroda Bedeli, in goipodotuli, kar je tfse od te volitve odvisno, udeležite se volitev tuj ud prvega tlo zadnjega iu \olite nasvetovane kan-  tlidate  BlotnO in enoglasno.   To storite kol pravi rodoljubi slovenski,
dobri meščani in deržavjjanil
Narodno gospodarstvo.
Ali ho Ha prine Jtudolfova bktnica /«< iloventki -milji <>li po laiki 1
(l'riatnvck.)
Za Italijane je zastavljeno vprašanje tako važno, da jim ne da mirovati; smiraj iznova skušajo ono z novimi razlogi sebi mi dobro razpravljati. Tako je ravnokar milanska „Perseveranza" priobčila članek o Potabelski železnici, ktero važnost za Italijo h koncu povdarj.i s sledečimi stavki: ,.Ako železnico čroz 1'redel narode, se bo vsa kupčija med vshodno srednjo Evropo pa Sueškim prekopom  p" njej poli poiskala
črez Trst. Po Potabelski potezi se bi pa po večeni obrnoln k Benetkam in po naših tržiščih se buta poganjala za prednost dva prodajavca — Avstrija in pa dežele nemške čolne zaveze in mi (Italijani) bomo kaj ceno blago od njih dobivali. Jasno je, kje se Italiji dobiček ponuja". Eno pomoto moramo ,.1'eiseveranzi'- popraviti. Ona pravi, da 86 je društvo princ-Iludoll'ove železnice obrnolo do državnega zbora s prošnjo, da bi železnico do Potabla sezidalo. To se dosedaj ni zgodilo iu si' tudi ne more zgoditi: kajti dotična pogodba rečenemu društvu jasno ukazuje, tla bo Železnico sezidalo do morja po taisti črti. ktero bo vlada zaznamovala. Doslej pa vlada se nobene ni izvolila.
V „<iior. di rdine" piše Ottavio Kacini <» ravno tej železnici in po-sebno nasprotuje Staro-moščanom (Cividale), ki se za stransko /.tdoznico iz Koborida v Videm poganjajo, On toži o Staro-meščanih. da izdajo tujcom (namr. Avstrijancem) koristi lastne dežele. Ko o državno - gospodarskih razmerah govori, pravi med drugim: Avstrija ima sedaj varovati Soško dolino, ne pa več trdnjavnega stirjaka iu upam . da me bodo gospodje iz Staroga-mesta razumeli, če jim stvari prav na drobno ne razkazujem; nadjani se pa
tudi, da bodo tlorentiiisko ministarstvo to stvar natanko pretehtalo. Ce bi nam železnica črez Potabelski prelaz tudi nič ne koristila, moramo se vendar zanjo poganjati, du Avstrija ne sezida za njeno varstvo, za njeno vojaštvo prevažne železnice črez Predel". Potem O. Taeini nadaljuje: „Stnro-inesčani poglejte, kako stanovitno se Trst poganja za železnico po Soški dolini, da hi vso kupčrjo med koroško deželo in jadranskim morjem k sebi zvabil. Ali mislite, tla so posebne koristi tržaškega mesta tudi koristne beneški Inki V Ce bi mi kdo ugovarjal, tla hi stranska veja od Koborida skoz Stnro-mesto v Videm tudi služila Benetkam, odgovarjam mu le. da bo vso blago šlo po pfedelsk) potezi v Trst, ker je Trst dosti bliže, kakor bo Benetke
Rečena Italijana tu očitno priznata veliko važnost, ktero ima železnica črez. Predel za Avstrijo. Furlau Kacini pa tudi očitno izrazuje sovraštvo proti Avstriji. Našemu cesarstvu je treba spodkopati varnost, ktero bi dobilo n Predelsko Železnico! Italijanom diši goriška grofija. Potem si mislijo, bi lože mejo italijanskega kraljestva promaknuti tlo Triglava in Ipave. Jasnejšo g. Kacini res govoriti ni mogel. Bog daj, da l»i ga naša vlada razumela. Slovenci! P080CUnji zbudile se iu pošljite vladi skupno prošnjo za domačo železnico! Goriška „Domovina" budi tudi ti Gorieane, če res zastopaš domače interese! V Trstu 26. apr. Sčink..c.
Kako j e nekdajna nemška večina srenjskegn zbora ljubljanskega gospodarila z. mestnim premoženjem, pripoveduje nam „Triglav" št. '20:
Stranka, ki hoče zopet krmilo v poke dobiti, samooblastno jo vladala celih 10 let v našem mostu, v šiviljskem zboru in kupčijski zbornici, in kam nas je spravila'/ — Mestne ceste in ulice od prve do slednje niso bile bolje, kakor v naj slabeji vasi: zrak se nam je knžil. ker nismo imeli jarkov (kanalov i: zboljšanje še ni prišlo nobenemu na um. Srenja ni imela denarjev, da bi se bili tlolali tlaki, jarki, mostovi iu šole!   Prav uula pa se je od-
pirala šiviljska blagajnica pri drugih prilikah. Itadovoljnn so je dalo za neki spominek 10,000 gld., za novoustanovljene bataljone prostovoljcev &O00 gld.; \deleziln se je pri narodnem posojilu z doneskom, ki je daleč presegal šiviljske meci. tega posojila dolžna pisma so se prodala globokt> pod vrednostjo,
Sivnjska blagajnica 80 je odprla, daje potovalna srenjske stroške neki ključar k londonski nhrtnijski razstavi; to potovanje za kratek čas ni koristilo niti mestnim obrtnikom, niti vdeležencu, ker je hitro potem prišel na kant, Ni se
skrbelo, da bi se bili v naše m t -I < > privabili povžilniki. Ko so se ustanov* Ijala vojaška nčilišča, kosi je prostora iskalo generalno zapovedništvo, pravil je t. i < i a j 11 i šiviljski zastop, tla nima Ljubljana dostojnih prostorij. Eno kakor ili ugo je bilo za Ljubljano zgubljeno, iu ž njima promet, ki šteje na tisoče iu tisoče goldinarjev. Ko je bila kupčijska zbornica poprašnna zavoljo grajenja Železnic, ki bi imele vezati južno železnico s Koroškim in Hrvaškim, ostalo je vprašanje brez. odgovora, Ko bi bili takrat razumni in navdušeni rodoljubi stali načelu mestu in kupčijski zbornici, bili bi sena vse kriplje prizadevali, tla bi se bile mesto neplodnih Čil Maribor-Celovec iu Zidaiimnst-Karlovec zidali črti Ljubljana - P>elak in Ljuldana- Karlovce. Na dalje očita ..Trigl.'' nemškemu srenjskemu zastopništvu, tla je moralo zavoljo njegove ne-Bkrbnosti mesto od leta 1851 do leta 1,868 VSCga skup po krivici plačati kakih 40- 50.000 gld. za deželno bolnišnico. Ti denarji so mostni blagajnici za vselej zgubljeni. Kdo no bi čitaje kaj taeega izdihnol: Bog nas varuj ta-cih mestnih očetov!
Volmjiii položaj avstrijski.
Za časa je hibi ..Politika" temeljito razkrila državniško sposobnost sedajiie vladajoče večine državnega zbora. ,.Politiki'' se ni verjelo. Možje so vladanje prevzeli; kako st> se obnesli proti lastni stranki, naj kaže sledeči sestavek ..Telegr1' , kije dokaj podučljiv, tlasiravno „Telegr." stališče ni naše: ..Telegr." piše.
Pri vsej okretnosti (botlrosti), ktero so pretekla tetina razvijali naši državni modrijani n n. niinistorskih klopeh iu pred njimi, drznemo se danes staviti vprašanje: Ali se je prostrojeiije Avstrije po novih temeljnih zakonih le trohico pospešilo? Ali se je kaj storilo, da bi se dogotovljenji približni načrt, ki je narisan v prezidanje našo državo v temeljnih zakonih?
Potrebno je, tla, si od časa do časa odgovarjamo na to vprašanje in za nekoliko časa pozabimo posamezna dela, k tora naše oči obračajo o ti velike vsote, za ktero gre v naši domovini. Obširna teoretična razpravljanja, s kterinii se nam dan na dan ušesa polnijo, dovolj nas trudijo že sama na sebi; če jih pa primerjamo z djanskinii pridobitki, kteri iz njih izvirajo, mora sreo upasti politikarju šo s tolikim upanjem prenapolnjenemu. Ti pridohiiki tlo zdaj ničlo za las ne presegajo, od vsega svobodomiselnega
načrta ustavinega se še ni nič vresničilo. Avstrijski narodi no morajo zadovoljevati z golim crtežom, kjer hi potrebovali državnega poslopja, v ktereni bi živeli mogli. Delo šesterih mescev nas ni le za jeden količkaj znamenit korak naprej spravilo po poti, ktora so je odprla decembra mesca 1867. To je dovolj žalostno in lagodno, naj je to že zakrivil ta ali oni. Tem žalost-neje je to. ker je bilo trenutek ca-a videti, kakor tla bi so bil zgoraj in spodaj usni naš položaj uvažil in jelo odkritosrčno misliti na sredstva pomoči, Ko jo bilo sredi preteklega leta nemarje na političnem polji v Avstriji splošno poslalo, ku so nad državno bodočnostjo colo tisti obupali, ki so se zanašali na pregovorno srečo Avstrijsko, imela jo država še pri rokah mogočen pivbijač. zlato obljubo, s kterinii se je dalo omahujoče zaupanje na novo oživiti, iu državljan k težkim žrtvam spodbuditi, kterih država od njega zahteva. Te zlate obljube se niso skopo dajale, in zaupanje se je oživilo, pokazalo se je celo nekoliko navdušenja. To vse je med toni otrpnolo. Delovanje državnega zbora kaže toliko nemoč , tla je groza. Nemoč so kaže pri vseh postavnih osnovali političnega značaja; mesto rolbrniatorično delavnosti se nam kaže birokratično premišljevanje; mesto Bamosvesti, ki je edino vredno zastopništva veliko države, gospodari v pisani spremembi med poslanci zdaj straliupeztlljivost. zdaj zopet najveće veselje. Zmiraj pa se preiz-rajo tirjatve časa , nepreprosljiva potreba. Zatoroj se tudi ne moremo čuditi, če se one stranke v Avstriji , ki ustavini osnovi sovražno nasproti stoje.
Preljubez.nivi gospodični P rii I i li -ova iu U rus-ova, presegali ste ena drugo vsaka tako izvrstno vršivši >vt>je naloge , tla bi niti »trog kritik ne imel kaj Bpodtikati. .lavna zahvala UlOM se izreči obema gospodičnama za njuno iskreno, žlahito trujenje pomagati pri oslavi domače stvari. Da BO znani nam gospodje (irasselli. K ob 1 ar iu Vojteh V a lenta svoje naloge vršili posamesno in v skupni igri tako gladko, ko da bi imeli pred seboj izurjene igralce, ni mi treba omenjati. Lno veliko prednost imelo ješesploh predstavljanje, in to jo ta, da naši vrli diletanti igrali so igro živo, naravno, in gorko, a da ni bilo videti tiste šablone iu nenaravnih niaiiir. ktero nahajamo dostikrat pri navadnih gletliških igralcih. Pokazala jo ta iz gosposkega salonskega življenja vzeta igra, kako lep in blagoglasen jo čisti slovenki jezik, ter kako prazni in pulili so marsikleri ugovori naših nasprotnikov. Živa navdušena polivala po posameznih prizorih in po končani igri. kazalo jo jasno veliko zadovoljuost občinstva. Nismo že dolgo videli take gnječe, take radosti v našem gledišči. Kaj bi rekel o preizvrstnil) izkazih Sokola v arabskih piramidah in prekrasnih marmornih podobah V Kaj bi rekel o velikansko presmioni sprejemu vrlih naših Spkolcev? Radosti mora biti sivo vsakemu, če so spominja na gromeči presrčni pozdrav, ki je mogočno donel po vsem prenapolnjenem gledišči, ko se je po mnogih viharjih prikazal očitno zopet stari prijatelj, stari ljubljenec v pomlajeni čvrstosti, kazaje, da kakor skala kljubuje vsem viharjem. Kakor ptica foniv zlotel je iz popela „Južnoga Sokola" /. bistrim okom iu krepkimi perutnini mladi novi „Sokol', ter si mahoma pridobil vsa sna. Vsa trpljenja, vse muhe od lanskega julija naprej šle so nam kakor pođobfl pred dušnim očesom ena za drugo, spominjali SIPO so britkih
ur, grdih napadov in hudobij nasprotnikov, in solza zadosti igrala je v niar-sikterein možatem očesu, ko se je sijajno pokazalo, da Sokol je ostal star ljubljenec, tla simpatij do njega niso pogasilo mrzle nevihte, ki so se razsipa Vide nad njim. Spomina vreden trenutek bil je to iu najzgovornejši odgo\or na vse, kar se je godilo. PonosnO začeli so vršiti vrli mladenci svoje izkaze, ter po vsakem posameznem zbujali gromovito pohvalo. Sokol je presegel tako rekoč samega sebe, z tljanji pokazal jo, da čvrsto živi in da ga nikakor ni volja položili se v grob, kterega so mu tako strastno in skrbno kopali in želeli njegovi nasprotniki, nesramno obrekovaje in raz-kričaje ga za četo divjih razsajaleev. Kaj bolj okusnega, žlahnega, ko marmorne podobe, ktere sta kazala Sokolovca g. Vidic Tine in Coloreto, ni si lebko misliti, kaj taeega tl(.|,a j(. ],, videti, da se vč presoditi. Visoko v čistem zraku razpenja mogočno svoja krila Sokol, povzdignil soje z lastno močjo, ko je niarsikteri mislil, da je vuičen za veke. Tako je bila ta beseda slavna zmaga na videz že hirajoči' narodne stvari v Ljubljani, v vseh svojih razdelkih. Jhsni dan. ki nam dolgo ustane v veselem spominu, ki nas je okrepčal in nam dal novo moč. N.ij bi bil srečen prednik zmage v velikem volilnem boji. ki se bodo kmalu vnel iu v ktereni se borijo nasprotniki naši z vsem orožjem natolcevanja, laži iu ngrd.nmija. Naj bi bil tako srečen, da Vam tudi prihodnjič sporočati morem tako veselih novic, iu zopet pozabiti za nekaj časa britkih bolečin, ki nas tarejo na drugi strani. Saj človek rad pozabi neprijetne stvari, ako le more in se tolaži z veselimi. Zatorej delajmo, in še '   mo1 A. L—č.
.'iikra t
0131
0078
0QN
3561
5962
54
66
4R
^7148670
951074
52
3D
17
0547
554
82
7714
17
tli vsaj zanjo ne marajo, sp zdaj no morejo odločiti, sporazmnljonja z nami (\ladajoco nemško stranko) iskati na podlagi teoretične ustavo. Ko bi mi mogli te stranke povabiti v poslopje. iV tudi le hitro in za silo zgrajeno, morebiti bi jih vanj privabili; sami pa dobro spoznavamo, da jih ne EDOtt mikati, če jih vabimo, naj hi na podlagi temeljnih zakonov z nami pod milini nebom ponočevali.
Nove postavo.
Medverakn postava«
(Dillje.)
Čl. H. Predstojniki, služabniki ali členi kake cerkve ali verskega občestva nimajo drugovernikoni opravljati bogoshlžnih ali dušopašnih. opravil, kterih ne bi bili drugovomiki po svoji pravici sami prosili.  Ta opravila bi
so smela lo tedaj opravljati, ko bi dolični dušni pastirji ali služabniki druge
cerkve ali cerkvenega občestva prosili, da se opravi njim pripadajoče cerkveno opravilo, ali ko bi postave in predpisi lo cerkve ali cerkvenega nli-cestva to opravilo dopuščali. Inače nima opravilo nikakoršne pravne veljave in imajo na prošnjo oškodovanega zasebnika ali cerkvenega občestva urndnije v okom priti nepravilnostim in njihovim nasledkom.
Čl. 0. ('leni kake cerkve ali cerkvenega občestva se morejo h' tedaj siliti da ali v denarjih, prirodninah ali z delom pripomorejo k hogočastnim ali milodelnim nameram druge cerkve, če dolžnost k temu izvira iz. zaselnioprav-po pismih dokazljivih virov. Le s sodnikovo pomočjo si' more k tem pripomočkom prisiliti, kdor bi se jih branil. Nikteri dušni pastir ne sme tirjati kakoršnega koli iz cerkvenih opravil izvirajočega plačila, razen ko b
se bilo opravljalo na njegovo zuhlevnnje iu tudi tedaj le. kakor je po postav
odmerjeno.
Čl. I". Zapovedi predstojećega čl. (i popolnem tudi veljajo glede doneskov in del za učne namene; razen ko hi bili členi različnih cerkev ali verskih občestev zarad postavnega šolanja združeni v jedno šolsko telo. \ tem prlmerljajl skupno zadevajo .stroški za napravo iu vzdržan jo šole, za plačo učečih učiteljev vse šolarje brez. ozira na vero; izvzeti so le stroški za verski poduk drugovernikov.   V dragov orno šolo se ne sme nihče siliti
Čl. 11. Vsi doneski ali dela, kar so jih do zdaj od drugovernikov tirjati smoli duhovniki, cerkveniki, orglavci , šolski učitelji, poleni bogočnstni, učni in niilodolni zavodi, ne smejo BO več tirjati, če ne izvirajo iz zaukazov predstojećih čl. 0 in 10.
Čl. 12. Pokopališča za vmrle ima preskrbeti srenja, pogreb pa spada pod državno postavodajo. Bogoslužna opravila pri pogrebih uravnava vsaka cerkev ali versko občestvo po svojih postavah.
Čl. 18. Nobena   verska občina ne  more  prepovedati,  da bi smel dostojno pokopati drugovernik na njenem pokopališči: 1 če se ima umrli položiti v l'odovinski grob. ali če se 2 tam. kjer seje smrl  pripetila ali mrlič našel, v srenj skem okrožji no nahaja pokopališče, ki je namenjeno sovernikom umrlega.
Čl. 14. Nikomu se ne more braniti, da bi ne smel delali o praznikih in svečanostih tuje mu cerkve ali verskega občestva. Vendar SO je o praznikih ktero koli cerkve ali verskega občestva med domačo službo bo/jo vsemu izogibali v obližji gospodovega doma (cerkve, leinpeljnai, kar bi vtegnilo motiti ali vznemirjati svečanost.
Čl. 15. Nikteri cerkveni občini se ne moro braniti, da bi no smela •zvoniti one dneve, ktero je zvononje pri drugi cerkvi ali verskem občestvu prepovedano.
Čl. 16, Po šolah, ktero obiskujejo členi različnih cer občestev naj se učenje, kolikor se da, tako razredi, da je mogoče opravljati svoje versko dolžnosti.
Čl. 17. Vsi kakoršni koli odloki dosedajnih postav iu zaukazov . kakor tudi vse navado, ki so no skladajo s temi predpisi, izgube svojo veljavo, če so tu že niso izrekoma ob moč deli. To zadeva posebno predpise o verski odgoji otrok, ki so se sprejeli v javno izrejo.
Cl. is in li* imata navadne predpise o postavni veljavi in i »r'i.i
I) 0 \) I s I.
Iz Ptuja, - V nedeljo :i. maja jo bila pri veliki Nodeli lepa narodna veselica, ktero je osnoval tamošnji rodoljub g. Patek. Proti štirim popoldne je prišlo od vseh krajev mnogo ljudstva, pripeljalo se je dosti vozov iz Ormuža, Ljutomera, Ptuja itd., celo iz. Hrvaškega je bilo milih nam gostov. Kar je moglo, se je vsedlo k mizam, ki so stale \ senci krasno cvetočih dreves. Oddahnivši se jamejo pevci ljutomerske čitalnice  pod vodstvom
g. Bauerja po vati, moramo reči, da že dolgo nismo slišali tako lepega moškega zbora; poslušavci so, se ve da iz. vseh moči ploskali. Domača godba je polnila trenutke med petjem in med govori, ki so prišli eden za drugim, poleni ko je sobico utonilo in krasen pomladanski večer, kakšnega si človek lo želeti nune, nastopil. Vseh govorov iu deklaniaeij tukaj omenili ni mogoče, samo toliko, da so je skazal g. Petek pri tej priliki kot nade poln mladem-, na kterega domovina ponosno gleda. Omeniti moram g, Ilerinanovega govora o narodnosti, kteri nas je spel prepričal, kako dobro razume g, poslanec svojo nalogo, (i. dr. Val. Zamik je govoril o narodnem čutji. ktero še preveč pri nas spi. Drug govornik je v jedernateni govoru pozor obračal na veselo prikazen, da celi slovenski narod trdno stoji za svojimi voditelji, da je grda laž. če kakšen nasprotnik reče, da obstoji slovenski svet le samo iz nekterih prenapetih učenih možev, ki ne vedo, kaj 'delajo. Kailos) in veselje je vladalo do pozni; noči. K zadnjemu še željo izrečem, naj bi se na večih krajih takšne narodne veselice napravile, da bi imeli več takih „veli kili nedelj", ko smo jo undaii doživeli. — Slovenci naj živijo!
Iz Celja. Za Teherjane, ki so 28. aprila t. I. po požaru ob svoja poslopja in drugo premoženje prišli, se je 8. maja v celjski narodni Čilal-
'v m ve rs ki u udi manjšini
niči tombola igrala. Dobitke za to igro so čitalnicini udje za nesrečnike darovali, iu tako je hibi mogoče 60 gl, v njihovo podporo skup spraviti. Skupljeni novci so ie koj drugi dan v pričo župana  med pogorelee razdelili.
V Karlovci I. mapi .V -+- )'. (Ravno zdaj v izgled Ljubljančanom ) Kakor sem vam zadnjic pisal, nima naše mesto zastonj priimek naj bolj ro-lobjnbnegn mesta cele trojedne kraljevine. Kakor so v Zagrebu naši narodnjaki z vsemi poslanci in pri volitvah za mestni odbor z. vsemi zastopniki padli, zmagali smo mi sijajno obakrat s svojim poslancem Turkovičcm in zmagali smo še sijajnejše ravno zdaj pretečen! teden pri volitvah za mestni odbor. Vsaki volilni razred voli s odbornikov, v vseh :> razredih Imaj 24. Dan na dan so glasovite „Hrvatske novine" v vsakovrstnih oblikah nam prigovarjale kakor bolnemu konju: naj se za božjo voljo enkrat opametimo, naj pošljemo te bedaste in nemirne narodnjake rakom žvižgal in z.abaui gost , naj si izvolimo prepametne., veleučene in obzirne mndjarone, kajti potem bo
postal nas Karlovu v trgovskem obziru mali Maiseille. Kolpa bode polna parohioilov. G milj daleč okolo Karlovim se bo povsod iz labriških dimnikov kadilo iu postaii bomo hrvaški Manchester. Pa lejte si. nismo hotli postati niti .Maiseille. niti Manchester. ostali smo stari neumneži in trdovratneži, izvolili smo vsi pravi meščani same naj zaslužnejše domorodce kakor IV. Vranica. Miklavža Pacla, Dr. Dražica, Turkoviča itd. Maši so dobili po 150, 140, 120 glasov, Madjnroni po >s. 10, naj VCČ 20 in to se ve, samih uradnikov m učiteljev, iu vse to se je zgodilo pri t o j n e i /. m c r ni a g i I a c ij i. kakor že baron Kaucli take tragične komedije aranžirati   zna.   Dali smo pri
nas s sedanjimi volitvami Madjaronom in vnem njihovim kandidatom, ako Mog da in sreća junačka, za večne čase ,.LaufpaBS", Pri nas, hvala Logu. ni zemlja za tu vstvnrjena, da bi Rauchova lulika iu madjaronske koprive mogle poganjati. Ljubljančani, vam pa se enkrat kot vas rojak zaviknein. uglejte se za prihodnji teden v nas.
Na Dunaji 5. maja. . ► (Dva liže m ta k raj iu onkraj Litave.) Znana Vam bode interpelacija gospoda Skene-ta iu sudrugov na dslajtansko iiiinislerslvo o cesarjevem pismu un vkupm-ga ministra Kiihn-a, zarad oskrh-Ijevanja tistih cesarskih oficirjev, ki so leta 1848 pO nevednosti (?) odpadli od cesarske armade in celo proti isti se vojskovali. Skene vpraša, kako je to, da bode mogla cela država iste častnike oskrbljevnti, ko je vendar to čisto osebna zadeva ogrske krone: Skene tudi misli, da bi po takem ravnanji sv e-tost prisege jak<> trpela, ko bi se očevidni puntarji od države podpirali, Kakor za gotovo čujem, nainerjava millistorstvo samo toliko odgovoriti, da sine bode nič v tej stvari storilo brez. dovoljenja delegacij, ki se imajo v sep-tembrtl ZOpel sklicati; od druge strani se pa pripoveduj0, da nO bode mini-steistvo kar nič odgovorilo.
Zares jako čudno sejo dvalizeni v življenje vpeljal, iu Ž0 se vidi, kako da hira in da že naj prvi zagovorniki raz.dvojenja nase države dvomijo
0 njegovi uspešnosti. Posebno veliko muke prizadeva našim politikarjem postopanje Cehov glede novih davkov: da so tudi Ljubljančani poslali adreso proti davkom, so se tukaj vsi jako začudili, kajti mislili so že. da bodo Slovenci vendar mirni, ker njih državni poslanci (sit venia verbol tako lopo z. vlado larnionir.ijo.   Pa nečem danes o slovenskih poslancih govoriti prihranim
1 to za drugokrat - ■ samo to naj omenim, da č. g, državni poslanec Luka'-' Svetce. L. Leskov ca, vrednika od „Zukimft"  zarad razžaljonja časti loži; pa da e. g. deželni  poslanec ne bode sam k obravnavi prišel, ker se. neće sam s takimi političnimi laiitalini pravdati.   No, tudi prav; v kratkem bodeino videli,  kako daleč bodeino po tej poti prišli.
Kako da nekteri poslanci o novem lislu ,.S|ov. Narod-u" mislijo, čem Vam pri priložnosti pisali; cela zarota je proti listu, kajti vse je tem gospodom neljubo, kar m- trobi v njihov rog.
Kako da Magjari dvalizeni izpeljavujo, vidi se lepo pri postopanji ogrske vlado proti noniagjarskiiii narodom. Minister \Venkheiin je celo neki novosadski deputaciji pod vodstvom poslanca dr Mileliea. ki je prosila, da ti se narodno srbsko gledišče iz deželnega zaklada podpiralo, odgovoril, da je na ogrskem samo en oficijelan narod, drugi narodi, ako jim to ni vsee, se lahko izselijo.
Iz Prage 1. maja. Mesec niajnik bo prinesel Pragi veliko novega in važnega. — Mesto Praga je dobila danas novo krasoto, železni most, naj lepši v Avstriji. Včeraj so ga obtožili, lil voz se je na enkral peljalo čez-nj.    Na vsakem vozu je bilo SO centov starega železa.   Na straneh je
bilo naloženega veliko tisoč cegla.  Most je prestal in danas se je odprl.
Za narod češki veliko važnejši dogodek bo pa slavnost lil. t. m., ko bodo temeljni kamen k narodnemu gledišču polagali. Koliko priprav se dela, gotovo ste že čitali. Iu če se sme iz priprav na kaj sklepati, sinom reči. da bo ta slavnost sijajna tako. kakor je dolgo ni bilo nobem- iu je kmali ne bo. Vse se veseli iu Vsaki bi rad kolikor bi mogel pripomogel k tej važni slavnost i.
Čem bolj pa narodnjaki pripravljajo, in čem bolj so celi narod na bližnjo prihodnost veseli, tem bolj vse to jezi nasprotnike; v vsako reč se mešajo, kakor da bi jih nič bolj ne brigalo, nego češki narod. Narodne obleko so jim smešnje, ker bodo preveč pisane, kamen (temeljni) jim ni iz pravega hriba itd. Včeraj jo neki voznik, ki je nerodno vozil, podrl neki kandelabar pri narodnem gledišči, brž so ga začeli nasprotniki obžalovati za ..uiischuhligi.-s Opfer des czecliisclien Theaterbaues".
Srečna Praga! Ni davno, kar je doživela velik hrup, in slišala rožljanje vojaških pušk in bajonetov! Zopet su menda nekaj enaeega pripravlja, m sicer za Ki. t. ni. k sijajnosti. Tu so trije polki intantorije v garnizoni, in en e&kadron huzarjev. To je premalo. Ker je med temi polki mnogo Cehov, morajo iti iz Prage, prišli bodo drugi, in povrh še 1 drugi polki iu še en eskadron bazarjev; tako da bo Hi. t. ni. 7 polkov iu 2 eskadrona huzarjev v Pragi. Kako se ho narod nasproti temu zadržal, so ne more vedeti. — Iz Peterburga. [Dalje.] Finlandija si je vedno veliko d.....išljevala
i avtonomijo in bolj ko na blagor svoj je pazila,  na to, daje manj,
ki        la z Rusijo ZVOZana,   Pa, brez llusije, bi Kinlandčaiii lakod- pomrli,
D5D
D6C
EQ
793993
0027
U1
XQK
EJ
3429
5*
5
25
Res, da so lakoto navadni; pa letošnja lakota je tudi itn finskega separatista| prehuda, in tako ime došli <k» toga, da i vsak Tino,- železnice želi, koja bil njegovo zemljo z Burijo »vezavala, Hitro s,, začenja in deda tudi ta ieles-niea; peljala bo iz Peterburga i Rikimeki (postaja helsingforsko-tavastahnsk«
linije).   Koristila lio ta železnica posebno žitni kupčiji.
I/ Šuve v Ivano (v vladinihski giibcrniji) se pridno dela. in mislijo da bo do l,a Sptbra — do nižji-novgorodskega sejma zgotovljena. Merila ko 88 vrst.
Nadaljevala  se bo tudi tista iz Troirke - Lavne V .Inroslav.   Obe ti
lelesnioi boste koristile posebno obrtniji, ki je v teh krajih naj holj razvita.
Število in obiirnosl železnic, ki se že delajo, kakor vidite, sta lepa; upati je, da bodo kmalu zgotovljene. Izročene so do malega holj zanesljivim podvzetnikom. nego one, ki so so dozdaj gradile. Ako hi pa kako društvo svoje dolžnosti ne spolnjevalo, bodo z.einstva skrbela, da se napaki v okom pride; kajti skoraj pri vseh teh železnicah so prizadeta zemstva. Ti pa so nam naj boljši porok za pospeševanje dela.
Xa.'rt — železnico iz Jekatarinograda v Oso. namesto v Sarapul napraviti — je iztuhtan se le. kar se ve. da se ima železnica iz Vjetke do Dvine delati; Bogdanovičevi nasvet je nekoliko staroji. To so načrti. Kako se bo ta železnica napravila, ho odločeno v kratkem, kajti zdaj so na-SVetOValci vseh treh nasvetov v iVterburgu. V minister tvu železnic se ima razprava o tem kmalu začeti, /a to in druge železnici; bo treba mnogo gradiva, pa do tega gradiva bo ravno ta železnica naj bolj pot odprla.
Za žito namenjeno za Peterburg, ki pride po Volgi do Kibiuska. in ki je do zdaj po kanalih lo v IVtirhurg. mislijo posebno železnico napraviti. Ha je potrebna, priznavajo vsi; samo o tem se pravda teče: ali se ima napraviti iz Ribinska naravnost v Peterburg, ali v Tver. Tverčani se poganjajo za lo, da bi Sla v Tver.
1'skovsko zemstvo hoče imeli železnico iz Pskova v Rigo. Važnosl
njena bi bila samo lokalna.   Pn ktero zenislvo ne zahteva železnice V
dr. Toman nekoliko pe
nega dno popoldne na sprehod jezdil, zadel ga je mrtvnd in g. grof je padel mrtev raz konja. Tekoča opravila bo na njegovem mestu opravljal baron Otteniels, prvi tajnik avstrijskega poslanstva v ltimii. Ilrž ko ne bo v kratkem odpotoval v večno mesto b, Mejrsenburg, n ne čakal, dokler se pritrdijo nove :; ver ke postave. Drugi DA vedo. da se vladi neprilično zdi pošiljati imenovanega gospoda v Rim.
Sklenjeno je. da odjadra a v s t r i j s k a - f r a u c o i k a vlada v grško morje. S tem se ima dokazati, da sta Kabineta v Parizu iu mi Dnnaji glede vshodnega vprašanja jedne misli.
Na francoskem je zdaj kaj nehvaležno delo pisati o mini in vojski. Kar piše jeden časnik, dementuje drugi; dokler ne bo govoril Napo-leon sam v Orleanu, ne da se nič gotovega povedati: morebiti tudi potem m1, ker je znano kako dobro zna Napoleon svoje misli zakrivati. — Pravi se. da je knjez Metternich nenadoma iz Pariza odpotoval.
I) i s r a e I i je prosil, da bi ga kraljica iz službe izpustila, vendar mu do zdaj tega kraljica še ni dovolila. Drugi trdijo, da hoče disraeli parlament razpustiti.
Poiilinii razgled.
V lOla seji državnega zbora  je izroči ticij iz Kranjske proti nndačenji premoženja.
Knjez Auersperg odgovarja na Skenejevo interpelaerjo, da spada njeni predmet glede" postavodaje pred delagacije, glede izvršbo v delokrog skupnega ministerstva, dasi toraj lik rajno ministeJStvo ne more lastiti cesarskega pisma pod svoje področje. — Minister (liskra je podal zbornici postavino osnovo o neposrednih volitvah v državni zbor.
..'Ar. /,tg." razglasa postavo, pokteri ima odsihnial nehati ječa zarad menjičnill ali drugih denarnih tirjatev.
Tekoče  zasedanje  državnega  zbora  se bliža  svojemu koncu.
V ministerskem svetovalstvu je neki že sklenjeno, da ima zborovanje nehali
konec mesca maja. Naj veči del še ostalega časa se bo porabil, da se rešijo deiiarslveni predlogi.   Na jesen se zopet snide . da vzame v pretres bram-
bovsko postavo, o kteri se ima med tem posvetovati poseben odbor.
Me-ca junija in julija bodo v naglici zborovali deželni zbori. Cilje se, da se že pripravljajo dotični predlogi; češkega namestnika in ves deželni odbor je dr. Oiskrn brzojavno pozval na Dunaj, do bi se ž njimi po-razumel O glavnih načelih nove okrajne razdelitve, ne čuje se pa, ali med temi še kaj di uzega. kakor deželni proračun. Tudi se ne čuje. ali bode smeli deželni zbori iz. lastnega nagiba stavili predlogov, kar že za vladi g. Beusta Kranjskemu zboru ni bilo pripuščeno, kakor jo znano.
Odbor v pretres kazensko pravdnega postopuika je z malimi nebi stveiihni promembami odobril osnovo postave o porotnih sodbah za tiskovne zločine, in bo nasvetoval, naj tej postavi pritrdi tudi državni zbor.
Brati je, da si Jloust iu cislajtansko m i n i s t e r s t v o niso več tako dobri, kakor bi treba bilo. če hočejo vsi ostati, kjer so zdaj. Prvo. kar je Meiist tikrajneinii mimstorstvu eez ghlVO storil, je nngljjsko-nvstrijnnska kupčijska pogodba, sklenjena med BeU8tom iu Anglijskeni povernikoin, ktero liiinisteistvo neČO pritrditi. Drugo je znano pismo cesarjevo na drž. vojnega ministra Kiihn-a, za ktero je pač vedel Beust, ne pa tikrnjno luinislertvo. Beusl pač marsikaj zna in ve, česar se bodo tudi se ministri pri njem učiti morali.
Ogerski minister VVenkheim je v siji 4.maja odgovoril na Csiky-jevo interpolacijo zavoljo razgnanega de mokra t i enega Bhodišča. Ponavadna
pravica  (pravi \Veiikheiin)  dopušča vladi razdiuževanje. ker še  nimajo Ogri
zapisane društvene pisave. Ponavadna pravo pa je. da imajo društva svoja pravila vladi v po ti j en je predlagati. Demokratična Bhodišča so nevarna za deželni mir: ona delajo proti ustavnim temeljnim zakonom, surovo sumničijo državni zbor in niinisterstvo. Ker niso hotela demokratična Bhodišča •">. svojih piavil spremeniti, morala jih je vlada razgrniti. Da bi se bila naprav-1 jala nova demokratična shodisča, ni mogla vlada pripuščati, dokler se jej niso pravila predložila. Zbornica jo bila s tem raz.jasniloin zadovoljna. Cuje se, da pripravlja minister pravosodja društveno postavo pisano; upamo, da si ne bo vzel v izgled cislajtansko — „pisane" društvene postave.
Dedk zahteva, da predloži niinisterstvo osnovo postave o Bvobodnem tisku v Krdeliji.
Ogemki finančni minister s svojimi denarstveni predlogi nima prave sreče. Kako shodišče za splošno jednopravnost pod predsestvoni Klapkovim je sklenilo protiviti se proti Lnirynycviin predlogom in hoče dokazati, da so stroški in dohodki krivo cenjeni, da toraj ne morejo hiti podlaga proračunskemu posvetovanju.
Hrvaška re g u i k ol a r u a d e p u t a c i j a je, knkor se piše, pripo-znala podruinost trojedne kraljevino pod ogersko krono, čin kronovanja in delegacij-ko postavo iu je privolila, da bodo dohajali hrvaški poslanci na ogerski zbor.
Iz Rima se jo brzojavilo, dajo 2, t. m. vinii avstrijski p o-Hlanec n a papeževem dvoru g ro I'(! r i v n 11 i.  Ko je imenovo*
S^IljjiŽl'VBIO IISsZIlSHlilO.
Da se umirijo naši vredni pivdbrojnici. naznanjamo jim, da smo naumili tretji i četrti zvezek „Slavjanskegn .luga" v enem sešitku izdati, da le poprej svršimo li polletnih zvezkov, (iradivo je v tisku, pa tudi dovoljno prekrasnih podob zu oba zvezka bode. kakor se muljamo, kmalu gotovih. Prideta tedaj 8. i 4. zvezek skupaj še meseca maja na svetlo, s kterima hočemo tistim p. n. gg, predbrojnikoni, ki se za 3 posebne podobo z VSacim zvezkom javijo, vseh II podob poslati. Ob enem prosimo štovane prijatelje, posebno pa razpošiljala', ki nam deloma še za prvi, deloma pa tudi za drugi zvezek naročnine niso poslali, da nam denarji l> r e z o d v 1 a e n o pošljejo, ker se brez njih ne da vspešno i točno že za to delati, ker moramo podobe vselej naprej plačevati. Mala svotica denarjev, ktero smo od nekoliko celo nekoliko pa polletnih naročnikov prejeli, dosez.a komaj za stroške enega zvezka; na to račun ne moremo izdajati več zvezkov „Slav. Juga" v 1600 OtislcOV, ker sama poštnina iznaša vselej do (i(J gl., Prosimo tedaj vljudno v imenu napredovanja naše književnosti, da nam se. denarji koj po razprodaji pošljejo, pa bo delo hitreje i točneje izhajalo.
V Karlovci 2. maja 1808.
Vredništvo „8lav, Juga."
.Ju i no <Iim's.Ih> H. maja.
K r a j n s k o.
[, izv. dr. Gaser-ovega posestva h. št. 2, pri okr. ur, v Loki; cena 725 gld. 50 kr. I. izv. dražba 1'rbasovo pos, št 50, pri okr. ur. v Planini zar 84 gld; centi 1000 gld. in 120 gld.
Sop. I. iz.vvir. dražba Seles-ovo pos, št. 5, pri okr. uradu v Bistrici zar. 120 gld.;
cena 1150 gld.
I. izv. dr. Lekanovo pos. v Podgorji urb. št. SI, Hallerstein in doni. št. ;i0fi Sohneeberg pri okr. ur. v Ložah zar. 40 gld. 92 n.; cena 080 in 40 gld. Prel. III. izv. dražba. Pavlinovo pos. v Kušcnh pri okr. ur. v Ložah.
Staj e r s k o.
I. izv. dražb Špeglič-evogji posestva urb. št. 211. pri okr. ur. slov. Bistriškem;
cena 580 gld.
II. izv. dražba .liirincevo pos. urb. št. 18, ad \Yoriisoe, h. št. Ili, pri okr. ur.
v Ljutomeru zar. 200 gld.; cona 6400 gld.
(Čil
Naznanilo.
Podpisani, ki je bil tri leta v čitaliiičiiii gostilniol oskrbnik kleli, poleni najemnik gostilnice pri „n v stri js k e na caru", naznanja, tln je prevzel v nojem gostilnieo
na ribjem tron /a zidom v Ljub lj a n i, ter bo priporoča blagovoljnemu obisku.
Dobro kosilo se dobiva tu na mesec in po listu, ravno tako gorka jedila zjutraj in zvečer dobro in okusno pripravljena.
Za dobro pivo iu vino, ter za dobro postrežbo bode vedno skrbel minili
Tono Vlioulinioli,
gostilničar.
Preselim svojo prodajalnico (štaeuno) z dišečim, materialnim, barvenim, okusnim iu raznim drobnim blagom, ktero sem K) let v Dereani-ovi hiši v najemu imel, v nekdanjo Liuin-ger'jevo, zdaj v hišo gospoda Ernsta RUpsohl-na.
Pri tej priložnosti se vljudno zahvalujem svojim častitim kupovalcem za zaupanje, ki so mi ga do zdaj skazovali. Prosim me še zanaprej z. enakim zaupanjem počastiti, in jaz se boni tudi prihodnjič prizadeval vsakemu z. dobrim blagom po nizki ceni pošteno postreči.
s spoštovanjem
V Celji mesca marca 1808.
IVuiico Itapus.
lzdat«lj in odgovorni vrednik Anton Tomšič.
Lnitnikil J)r. Jož« VoAnJak in drugi, Tinkar lalunnl .lunžlč.