PODLISTEK. Strie Blaž. (Cktim iz naših krajer.) (Daliaj Pri belo pogrnjeni mizi je sedel Fraaclnov student Mizo si je potegnil za bišo v bladno jablanovo senco in ftital . . . /Tupatam se je- zadovoljno nasmejal, se zagledal v zeleno travo in Bi mel utrujene očL ^Dober dan želim, gospod, oni Bi pa znajo pomagati, da so si tako lepo v senci uapravili — kdo lim ie pa dal tak! gopek za mizo?" ^Sestra Micka, Blaž — ali vam rugaja?" -Ugaja, gospod, pa kaj bi tor me menda ja no bojo vikali — meno kočarja, ki živim ob dobrotljivosti njihovih starišev! >— 0, kako dobri ljudje so to! — Avfce smem vpraSati, v katerem mestu pa so?a _V Mariboru, Blaž, ali ste že videli kako veli.ko mesto?" _ Da, gospod, Coljo jo tudi veliko." -Maribor pa je dvakrat tolik, BlaŽ.° -Pa se jim prijetno zdi v mestu, gospod?" -Prijetno, tocla tukaj na deželi je Be prijetneie. fTam Je tafco slab zrak, soparco, vroče, praSoo, tukaj pa ]e tako sveže in prijetno . . . «AU ste že dolgo v mestu, gospod?" ,,Dolgo, Blaiž, že par let.** -Za kaj se pa uSite, Se smem vpraSati?" -Nekaj bo Že. Blaž, človeij sam ne ve, kam se naj obrne « B h \um MZa gospoda se učite! . . Gospod biti jo najlepge . . . Lepo življenje imajo d.uhovniki, mašo berejo, na spoved grejo in Čitajo, drugega pa nifi . . ." ,,Prav imate, iŠlaž, toda težek je ta Btan in mar Io jih ja poklicanih, _e mani pa izvoljeniK ..." HRes, vi že veste, ko ste študirani, t_ mi smo nevedneži ..." ,,Ni res, Blaž, ne govorite prav . . . Priprosti Ijudje vedo veliko ve-5 o življenju ko ani, ki se učijo vsega Iz knjig ..." Nastal je kratek molk. Zamislila sta1 86 in zagledala v oblake, ki so Idakori pajfiolan prepregali sinje nebo. JObema je bilo prijetna . . . -Ali ne verjamete, Blaž?" -Verjamem, toda ne bo^ mi zameril, nekaj som te hotel \prašati . . ." nLe vprašajle!" nVidim, da si že odrasel in pameten, povej mi, nasvetuj mi, kaj mi je napraviti . . . Na stara leta pa moraai biti tako sam, tako zapugČBn, ali bi ne bilo dobro, če bi si dobil tovarišico, da bi mi pomagala prenašati težave? — Dvoma je lažje ko jednemu." ,,Težko je, Blaž, ali Že Imate izbrano?" Blaž se je globoko zamislil . . . -Izbrano, todts nekdo mi stoji na poti in mi jo zastavlja . . ." -Blaž, tukaj vam bom jaz težko kaj pametnega svetoval, neizkušen sem v takih reCeh . . ." «To mi lahko poveš, Ca bi bilo pametnq ali ne . . ."• -Moje mnonje je, da pustite to Btvar *~ ženska je težko breme, fei si ga mož naloži, da ga mora nositi do smrti . . ." -Pa Ce pri-de smrt kmalu?* Student se je zamislil ¦ ¦ ¦ . _Ce pride pa smrt kmalu, potem vam ni treba 2enske; 6e je prej niste rabili, niti je pogrešali, umrli bi tudi lahko brez nje . . .'" Blaža je težko zadela resnica študentovih besed. . .¦ t S Bklonjeno glavo je naJahno prikamal . . . ,,Se nekaj, Blaž . . . iTukaj fcitam krasno povest, kako 66 je nok vdoveo želel zopet oženiti in res 88 mu ,je posrečilo, toda namestu veselja je dobil v hišo le žalost in nesrečo . , . Prej popolnoma prost in neodvisen, se je moral sedaj pokoriti svoji ženi — dostikrat je dutil njene težke udarce •, . . BlaŽ je sklonil glavo prav jna^ prsi in premi- Sljal ... ,,Vidim, da bo boljše, &e opustim to , . . tTi si mi dobro pokazal, kaj je dobro, kaj pa ne . . . Zdaj moram pa Iti, zdrav ostani! . .* ,,Srečno Blaž — na svidenje! . ." Blaž je hitro izginil za oglom In se skoraj razjokal kakor dete, fie mu mati vzame sladkor , . .. -Dober pridigar bo tole — kratko pa Jedrnato zna povedaJli >— toda jaz ga ne bom nikclar |>oslušal —" si je mislil Bla/, ter odkorakal proti koči . . . ¦ Kakor mo6en strel iz tapifiaj na nrisokem bregu, tako 60 je raznesla novica po vsej vasi, da se stric Blaž ŽenL Stare ženice so stikalo glave ter blebetalo po cele ure ter obrekovale sedaj Blaža, ki je aa svoja stara leta obnorel, sedaj zopet tisto, ki s* upa obesiti nanj. Priletna Sajetova Jera je bila prava živa poSta zai vso vas. ,,'Ali že veste ka| novega," je \T3ragala kamorkoli je pri§la. -Blaž se misli ženiti, zdaj na stara let^ pa ženiti, ne vem kiaj bi relda . . ."¦ -Pusti mu veseljo," so rekali drugi >,vsak z» sebe, vsak ]q svojo sreCe kovaB . . ." _Pa tole ni ni5" — je uporekala Jera, ,,to je slab vzeled ..." -Naj bo, on že ve, kaj dela, saj je ž& prileten , . .• «To je ravno, da ie že taka star, pa še takb neumem, to ml ne gre v glavo," je umovala 'Jera . . . ,,To nl ni6, grdo je to . .. ." štirinajst dni je Šlo po vasi od ust do ust in povsod se je govorilo o Blažu in njegovi nevesti . . -Kafera je ie tako srečna?" -Dobro se bo opekla, katera ga dobi . . ." Vsa vas je priSakovala, kdaj io popelje Blaž Jaivrta pr©3 ollar, Blaž pa je sameval v koči, ometaval in popravljal razpale stene, nosil drva in mislil na njo . . . * Debel sneg je pokrival vso ivjas . . . Mrzli severni vetrovi bo pihali in na oknih se je d&lal led. BlaŽ je sedel tesno pri mrzli peCi in popravljal grablje, k»_e in vse, kar mu je priSlo pod roke. Temno je bilo v koči, skoraj tako temno kakor po nofii , . . ,,Po drva si moram iti, mrzlo mi Je in vsega mi |e zmanjkalo -— neKaj draSja si naberem v hosti, aa si nekoliko ogrejem peč ..." Pogledal je na uro in odšel . . . Zima je bila ttuda, tako tmda, kakoršne on še ne pomni . . . Vefierilo se je že, ko je prinesol Blaž težko butaro dra6ja do koSe . . . Do smrti truden se je vlegel na slamnato ležiŠČe in se je oddahnil . . „ V peči je prasketal ogenj, peS pa le ni hot&la biti topla. ZavijaJ se je v suknjo, toda tresel se je mraza. . . . .,Primojdunaj, da moram zmrzniti v koSi, Cene bo bolje . « w Sa _i gospodarju no morem, ker je takšen sneg črez klanec . . ." ZavII se je tesneje v sulmjo, potisnil kiiCmo nižje na nSesi in na pol zadremal. Ura na steni je poSasno tiktakala, fcakor da Cuti mraz, K se je razširjal pd kofii . . . Stene so bile vlažne in po stropu se je delalo ivje .. . . (Konao prfhodnJlS.l