Politični ogfled. Avstrijske dežele. D u n aj. Državni zbor se snide dne 10. oktobra in njega prvo delo bode posvetovanje o državnem proračunu za leto 1894. Vlada mu predloži potem pa še tudi načrte postav o novi veljavi denarja. — Grof Taaffe si prizadeva veliko za to, da mu ostanejo češki veleposestniki na strani, vendar pa le-ti ne morejo biti za vlado, katera pravi, da je konaervativna, pa dela po načelih liberalizma. — V nedeljo je bilo več delavskih shodov po mestu in na vseh so vsprejeli resolucijo za splošnjo volilno pravico. Češko. Mestni zbor v Pragi se odloči najbrž za dvojezične napise, čeprav Mladočehi silijo za samo češke. — V Reichenbergu je bil shod krščanske politične zveze delavcev, toda socijalisti so vmes tako kričali, da je zastopnik vlade razpustil shod, ne da bi se bilo na njom kaj sklenilo. Štajarsko. V Gradci strikajo mlinarji in peki so že v zadregi za moko, toda dobijo jo že iz Budimpešta, ako še strike traja na dalje. — Poslanec Morre dela in govori, kjer ga kdo posluša, za preoskrbovanje onemoglih poslov. To bi bilo dobro, ali vprašanje je, kdo naj plačuje stroške za nje? Morre misli, da kmetje. Nam se dozdeva, da ima kmet že dovolj skrbi in dovolj plačila. Koroško. Okrajni šolski nadzorniki se imenujejo po vseh deželah za šest let, samo na Koroškem ne, kajti tu še imajo tako službo nekateri kar od začetka, ne da bi se jim bila tista služba ponovila. Zakaj tako? Odgovor: Ker so nemški liberalci in koroška dež. vlada stoji na strani nemških liberalcev. Kar torej njim služi, to je tej vladi že skorej zapoved Kranjsko. Veliko se skrbi naše dni za mladino, ki se šola na srednjih šolah, izlasti v Ljubljani in v tej skrbi so še Kranjci nekam najbolj složni. — Poslanec Fr. Šuklje se nadeja, da dobi na Dunaju pri naučnem ministerstvu višjo službo in kolikor je podoba, dobi jo že te jeseni. — Dr. Treo iz Celja odpre odvetniško pisarno v Postojini. Primorsko. V Tolminu je voljen za dež. poslanca grof Albert Coronini in pri volilvi ni imel nasprotnika. — Lahi v Trstu so jako slabi domoljubi, iz vsega mestnega zastopa pri slovesni maSi za svitlega cesarja je prišel le eden — župan, o drugih (laških) zastopnikov ni bilo duha ni sluha isti čas v cerkvi. I s t r a. Tudi v tej deželi gospoduje Lah, da-si nima za to pravice, toda sila je na njegovi strani. Dokler uradniki ne odstopijo od laške stranke, ni se nadejati. da bode bolje. Pa tndi Madjar že riva svoje roge v Istro — v Reko. Le-to mesto si hoče ogerska vlada vzeti za svoje, odtrgati ga od hrvaške kraljevine. H r v a š k o. Veliko skrbi dela dr. Amroš, prejšnji župan v Zagrebu, madjaronaki stranki v mestnem zastopu. Mož jim sledi s paznim očesom pri vseh njih dejanjih ter jih biča z ostro besedo, kedar store kaj, kar je na škodo Hrvatom, le Madjarom na ljubo. Ni dvoma, da še pride zopet dr. Amroš kedaj na županji stol. — Ogerako. »Civilni zakon« dela vladi velike britkosti, ker še nima od svitlega cesarja dovoljenja, da predloži v drž. zboru načrt postave za-nj. Ali sploh tako dovoljenje dobi? — K vojaškim vajam, ki se vršijo od dne 13. septembra, pride neki tudi nemški cesar Viljem. Poljsko. Svitli cesar je pohvalil poljske poslance in to je liberalcem neljubo, kajti poljski poslanci ne marajo stopiti z nemško levico v zvezo in vendar so tudi liberalci neki enako dobri državljani, če še ne bolji, kakor so Poljaki. Vunanje države. R i m. Okrožnica, katero izdajo sv. oče Leon XIII. glede na civilni zakon na Ogerskem, izide neki kmalu in je želeti, da potem izgine oni »zakon« s površja — v temo večne pozabljivosti. Italij a. V Milanu je našla policija po hišah anarhistov jako veliko dinamita ter ga je seveda zaplenila. Več anarhistov pa so zaprli. Ker je siromaštvo v državi veliko, ni čuda, da se število anarhistov, nezadovoljnežev s sedanjim redom, množi in že jih je toliko, da so lahko že prav nevarni državi. Francija. Ker še vedno govorica ne utihne, da je predsednik republike bolen. razpošilja minister notranjih zadev na vse kraje poročila, da je piedsednika zdravje najbolje. Kdor verjame, pa verjame. — Tudi ožje volitve so bile ugodne za sedanjo vlado; voljeni so skorej sami republikanci, ali bodo pa tudi stanovitni za vlado? To se ne more reči kar tako, kajti misli so pri lahkih Francozih hitre, jako spremenljive. Anglija. Homerule je srečno vsprejeta v hiši poslancev in je sedaj v rokah gosposke hiše, ali v tej je gotovo, da se zavrže in kaj potem? Irsko ljudstvo čaka še dolga skušnja, predno pride do svojih pravic. Nemčija. Cesar Viljem je sedaj pri vojaških vajah ob Renu. Da so ondi vojaške vaje, uzrok za to tiči v francoski politiki. Cesar hoče pokazati, da se francoske vojske ne boji, da ima dovolj vojakov in močnih trdnjav zoper njo. — Knez Bismarck je neki nevarno zbolel v Kissingu; našim Nemcem je ta novica jako neprijetna. Rusija. Kaj dela ruska politika? To, kar drugod: sedaj počiva, kajti nieesar se ne izve o njej in kar je čudno, tudi nihilisti se držijo na tihem. — Govori se, da pluje rusko brodovje še to jesen nekam blizo francoskih tal in sicer iz namena, da kljubuje Nemcera, češ, da je vendar-le neka zveza med rusko in francosko državo. Bolgarija. Stambulov, predsednik v ministerstvu, zna dobro, kako vžene nasprotnike. Une dni sta sklicala njegova nasprotnika Radoslavov in Tončev v Sofiji volilni shod, toda prišlo je toliko Stambulovih prijaleljev na zborovanje, da njegova nasprotnika še nista dobila besede. Srbija. Kralj Aleksander biva sedaj v Nišu, ne pa, kakor po navadi, v Belem gradu. Ne zna se, zakaj ga držijo ministri doli, najbrž za to, da nasprotna stranka ne more k njemu, vsaj ne lahko. Turčija. Po Albaniji se množijo roparji, kakor gobe s pomladi. Celo nad železnice se drznejo in turska vlada jim ne more do kože. — V Scutari je zbolelo 22 ljudij za kolero. Azija. Vojska se bliža med sijamsko in francosko armado koncu, predno se je prav začela. Sijamska armada ni kos francoski, če je ta tudi še mala. A m e r i k a. Kaka sreča da cvete Lahom v domačiji, vidi se najbolj v tem, da živi samo v Ameriki blizo 2 miljona Lahov in dvekrat toliko se jih podi po drugih delih zemlje.