_ 0 Cem razpravljajo v republiški skupščini Na vrsti je reforma vz§ofMkobraževalnega kadra Univerza, ne znanstveni muzej Cd reforme ce.ncvne šole pa do danes je sc vedno tema raz-P£av prevelik osip učencev v cerovni šcli, -predvcem pa preveliki razločki, ki jih kažejo številke tega osipa v raznih območjih naše republike — v bolj in manj razvitih piredelih. Vzrokov za to je seveda več, eden poglavitmdh in spotakljivih pa je še vodimo sestav pedagoškega kadra v osnovnih šolah. V kolikšni meri ustreza njegova sestava po izobrazbi zahtevrea določi:! zakona o osnovni ŠVi? Kolikšne bodo potrebe po kadrih v osnovni šoli v neposrednem prihodnjem obdobju? Kakšna je kvaliteta dela predmetnih učiteljev in profesorjev v osnovni šoli in ne nazadnje — kakšna je svetovnonazorska usmerjenost in idejnepolitična razgledanost Učnega kadra na osnovnih šolah? Na ta vprašanja naj bi odeo-»brila analiza pedagoškega kadra “a osnovnih šol^h v Sloveniji, ki ■° 3« pripravil republiški zavod šolstvo, obravnavali pa so jo ^ januarja na seji odbora za šol-pVo prcsveitinio-kui,burnega zbora, '^oleg članov odbora so v raz-P^avi sodelovali predatavndiki republiške ‘ izobraževalne skupnosti, ^Pubilškega sekretariata za prosto in kulturo, predsednik pro-vetno-kul turnega zbora republike skupščine, pedagoškega inšti-oddelka za pedagogiko filozofske fakultete in predstavniki obeh pedagoških akademij, ljubljanske in mariborske. Podatki v prvem delu analize, le Pravzaprav fotografija seda-,*ga. kadrovskega položaja v šo-ah,. so na videz vzpodbujajoči, Y®aj kar zadeva kvalifikacijski se-»tav učiteljev za razredni pouk: 5416 učiteljev, ki poučujejo na jej stopnji, jih ima 2 odstotka viš-J° izobrazbo, 97 odstotkov srednjo, odstotek pa nima ustrezne izob-ajzbe. Predvidevajo, da jih bo 26 d teh dobilo v kratkem ustrezno N^lifikacijo, 4 jo bodo dobili v ajšem obdobju, 21 pa jih pred-sp2ClIria ^^udija ne bo končalo. Za u,ai. zadovoljivo ocenjena kvab-Kuotjska struktura pa se bo v vii--0'1?11!6" * * * * v skladu z zahtevo po u izobrazbi, tudi za razredne atelje pestopoma spreminjala, i;,., rebe'j slabšo x>odobo kaže kva-p ^cijski sestav učiteljev za ^Nmetal pouk, za katere zahteva r~®co visoko izobrazbo. Ustrezno od čf8'*'30 predmetni pouk ima jv. “a0 učiteljev 56 odstotkov, ■^dtem ko ostalih 44 odstotkov učiteljev in drugih nima take izobrazbe, kot jo predpisuje zakon. Največ skrbi povzroča še vedno slaba sitrokovna zasedba pouka matematike, pa tudi nemščine, tehničnega pouka in glasbene vzgoje. Neen&komerno regionalno porazdelitev kvalifikacijske sestave predstavljajo naslednji podatki: najboljša predmetna strokovna zasedba je na območju ljubljanskega zavoda za prosvetno pedagoško službo (63,7 odstotka), sledijo Kranj, Dravograd, Celje, Koper, Nova Gorica in Maribor, najslabša pa je na območju Novega • mesta (44,7 odstotka) in Murske Sobote, kjer je poprečna strokovna zasedba le 29 odstotkov. (Strokovna zasedba predmetov matematike in nemščine je v Novem mestu 23 odstotkov, v Murski Soboti pa 8 edstotkev!) Prvi del analize prikazuje se- stavo učiteljev glede na starost in spol. Glede učiteljev za razredni pouk napoveduje, da se bo število lel-teh v naslednjih petnajstih letih le malo zmanjšalo zaradi upokojitev, nato pa zelo. Tudi za učitelje predmetnega pouka kažejo podatki glede starostne sestave ne mekememo distribuirsmost, ki jo je treba v prihodnje pri načrtovanju kadrov upoštevati in v skladu s tem tudi ukrepati. In koliko učiteljev za razredni pouk bomo potrebovali- v prihodnosti? Zavedi za prosvetno pedagoško službo so izračunali da le kakih 85, do 1. 1972 pa 285. Vedeti pa moramo, da so to le predvidevanja, ki niso preračunana na razvoj celodnevnega bivanja, ker zanj nimamo izdelanega programa. Podatke o tem, koliko učiteljev bomo potrebovali za posamezna (Dalje na 2. strani) Kot je že v navadi, se je tudi zadnja, 15. redna letna skupščina ljubljanske univerze, ki je bila 16. januarja v veliki predavalnici fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, začela z rektorjevim poročilom. Prof.. dr. ing. Roman Modic je v njem opozoril na vse važnejše dogodke minulega študijskega leta, pomembne za univerzo: vse leto so univerzitetni učitelji pa tudi študenti spremljali živahne razprave o osnutku zakona, ki naj bi uredil visoko šolstvo in znanstveno-razisko-valno delo na Slovenskem. V minulem študijskem letu je uspelo zagotoviti denar 'za nadaljevanje in dovršitev gradenj raznih fakultet, maja 1968 pa je izvršni svet sprejel program za postopno materialno sanacijo vsega vzgo j noizobraževalnega področja in prve ukrepe za njegovo izvajanje. Hkrati s tem so bili povečani skladi .za štipendiranje in ■kreditiranje študentov, študentski domovi so bili združeni v enoten zavod, zagotovljena je bila udeležba študentov v njihovem upravljanju sprejet je bil sklep, da se uredi zdravstveno varstvo študentov z enotnim predpisom. S programom za sanacijo bo seveda treba nadaljevati tudi letos, saj je mnogo materialnih problemov ostalo še nerešenih: kako bo v prihodnjem študijskem letu s financiranjem gradenj prostorskih zmogljivosti fakultet, in-kdaj bodo fakultete zadovoljivo opremljene in končno, kdaj bodo urejena stanovanjska vprašanja univerzitetnih delavcev? Razpravljaici so na skupščini posebej opozarjali na probleme znsnstveno-raziskovalnega dela na univerzi. Slaba opremljenost prostorov in nenehno pomanjkanje denarja za to dejavnost povzročata, da se znanstveno-raziiskovalno delo ne more razvijati tako, kot to zahteva današnji čas. Kljub temu da priznavamo univerzi in visokošolskim zavodom pedagoško-znanstveno poslanstvo, dobivajo visokošolski učitelji osebne dohodke pretežno za pedagoško dejavnost. Ce bo morala univerza delati še naprej v takih pogojih, preti nevarnost, da utegne postati zgolj pedagoška, ne pa tudi znanstvena institucija. Zelo koristno bi na primer bilo, če bi univerzitetni delavci nastopali pri natečajih zveznega sklada in sklada Borisa Kidriča bolj enotno, saj. bi bilo tako laže zagovarjati upravičenost nekega projekta, če bi dala k utemeljitvi svoje mnenje tudi univerza. Zasilna rešitev iz sedanjega položaja, ko je znanstveno-raziskovalno delo otežkočeno prav zaradi preskromno opremil jenih pros torov, bi bila povezovanje univerze z zunanjimi inštituti. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bil doslej dokajšen del naporov namenjen poprečnim ali celo podpoprečniim projektom. Zelo malo ali skoraj nič pa ni bilo storjenega, da bi podprli tistih nekaj zelo nadarjenih študentov, sposobnih za znanstveno-razdsko-valno delo, jim omogočili delo v laboratorijih in jim nudili več pomoči. — Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa lahko rečemo, da smo v zadrtem letu zaznamovali kvalitetno rast univerze na področju znanstveno-raaiskovalnega dela — je dejal na skupščini predstavnik izvršnega sveta dr. Ernest Petrič in nadaljeval: — Upamo, da bo letos vendarle uspelo urediti vprašanje osebnih dohodkov na univerzi in izboljšati materialne pogoje za zman-stveno-razdskovaino delo. Skupna želja nas vseh je, da bd bila univerza opremljena v skladu z današnjimi potrebami. Ne smemo namreč dopustiti, da bi univerza v Ljubljani, ki je najpomembnejša institucija za vzgojo naših strokovnjakov, postala iz institucije znanstveno-pedagoškega značaja znanstveni muzej. Prav zato je tudi zahteva po hitrem urejanju najbolj perečih problemov univerze upravičena in nujna. Ob koncu skupščine so sklenili. da bo že kmalu izredna skup ščina univerze, v posebni izjavi pa so izrazili hvaležnost zamejskim Slovencem ob njihovih prizadevanjih za enakopravnost in uveljavljanje slovenščine. M. K Ali so tudi otroci deležni posledic alkoholizma ? »Ne smemo dopustiti, da bi univerza v Ljubljani — ta najpomembnejša institucija za vzgojo strokovnjakov — postala iz institucije znanstveno-pedagoškega značaja znanstveni muzej...« (Dr. Ernes* Petrič, član izvršnega sveta SRS) Prosvetno pedagoška služba in analize -'“J ‘-"-''-“J VefrV^J® vrstice majhen prispe-K remu. Pisec povzema glas v določe- si0v. an£k Vlad. Čopiča pod na-n0 »Kakšna naj bo prosvet-V D&f^Soška služba« (objavljen sto , , 27. dec. 1968) vsebuje vr- gočet‘‘tnih ki ji™ je mo- pa hespomo pritrditi, zdi se mi trebn ^ med njinu vsaj ena po-daiin? razjasnitve oziroma na-tiasi ie2a razpredanja. Naj bodo Hib — l-'G» v^ciAJd glčis V UlUiCMje- češ 0Sih razširjenega, mnenja, slU£ba se j® prosvetno pedagoška UčrC Preveč razrasla in tako že ^Sejnim ustanovam odjeda Grerkt skoP° odmerjena finančna dii^, lVa: Prav v tej trditvi pa vi-t>Ozon^J1^rri^v zaPiei’ ki zasluži vso ga in vsakršen trud, da bi saj r‘i v popolni odmotanoeti, hi, fne,2a dejavnost na višji rav-Ponir.vv.i cel° na družbeno tako 0^raž2?0iiCm Področju, kot je iz-Dthen4Valno‘vz“°jno- Zapletenost s D‘"fne trditve se še stopnjuje kopa ^^'ijenim vprašanjem, na sti ,^1 .-L.86 številni učitelji (zla-skih na manjših podežel- ieh>.arr..‘aNobračajo s svojimi di-šol0<( 1 i' »če nihče ne pride na havaia da ie zaplet popolnejši, Svetov=)a^tor članka, kako naši v isti k* naj ki jih torej bilo de v aPi preveč in premalo, se-'irobne S?lrLai1 i:n izdelujejo po-V&ak za tokovne analize (in to pije, 7/'^ zase), brez koordina-i^ncerner vidi nepo.trebno eukijanje°gdel0 *n mt>r(ia cei° iz' frinjf J1’8?13 Pray temeljito raz-?kih a, retne naloge pedago-*I?»nka n tOValcev, a iz vsebine m mogoče razbrati vzroka za opisane razmere, se bojim, da utegnejo bralci dobiti vtis, kakor da svetovalci neradi obiskujejo »teren«, ali pa kvečjemu le toliko, da v minimalni meri ustrežejo predpisom in si naberejo problemskega gradiva za svoje prijetnejše delo, za strokovne analize... Ta paradoks postaja tem očitnejši, ker 'poudarja, da Slovenija nima toliko pedagoških delavcev (učiteljev itd.), da bi si mogli privoščiti toliko zavodov za tovrstno delo. Odgovor na to vprašanje bi bilo najbolje prepustiti svetovalcem. Meni osebno, je povsem jasno le eno: svetovalcev nikakor ni preveč, potemtakem tudi zavodov ne, saj se je, kolikor vem, njih število integracijsko zreduciralo na minimum. In če je v delu svetovalcev kaj narobe, je nedvomno na prvem mestu sporadično obiskovanje šol. Toda poglavitni razlog za moj pomislek so — strokovne analize. Po piščevem predlogu naj bi jih v prihodnje iz ekonomskih razlogov izdelovali nekako centralistično. — Ne da bi hotel polemizirati, menim, da utegne biti sodba o vrednosti sedanjih nekoliko preveč poenostavljena, če hočemo verjeti domnevnemu stališču, da naj bi bila med poglavitnimi razlogi za njih koncipiranje »linija najmanjšega odpora« kot logična posledica obojestranskega nenavdušenja za intenzivno sodelovanje na »terenu«. Če pojmujemo strokovne ana- . liže kot veren rezultat opravljenega dela, sodim, da bo intenzivirana pedagoška služba, osredotočena na šolah, terjala vsej ena- ko temeljitih, če ne še bolj zdi-ferenciranih analiz, in to na območju slehernega zavoda, odpadle pa naj bi seveda vse umetno skonstruirane oblike, ki ne služijo neposrednim interesefm vzgoje in izobraževanja, t. j. slikovitemu prikazovanju njune dinamike, vzponov in kriz. Težko si predstavljani v prihodnosti uspešnejše delo katerega koli zavoda PPS, ki ne bi sproti skrbno analiziral kontinuiranega dela svojih svetovalcev. Danes celo posamezne šole ne morejo izhajati brez analiz bolje ali slabše realiziranih programov. Zdi se mi, da jih kategorično narekuje delovni utrip vsaki organizaciji, ki nekaj specifičnega ustvarja. Nemara se s piscem članka strinjava v mišljenju, da bi se zavodi v prihodnje omejevali na notranje analize, velike posplošitvene pa naj bi izdeloval forum, kot predvideva on. Reforma oziroma reorganizacija prosvetno pedagoške službe bo skušala izoblikovati nov, ustreznejši profil svetovalca. V njegovem osebnostnem liku naj bi se srečno združevala svetovalec — DOBRI DUH, ki se gb noben učitelj ne boji kadar koli sprejeti v razredu, in inšpektor — pravičen ocenjevalec njegovega dela. Po novih predpisih se bodo mogli potegovati za delovna mesta pedagoških svetovalcev le profesorji s fakultetno izobrazbo. S tem pa seveda še ni zajamčena v celoti ustrezajoča osebnost svetovalca. Četudi ni mogoče negirati zahteve po maksimalnem strokovnem znanju, bo najbrž tudi v prihodnje obveljala zahteva po temeljni lastnosti: umetniku last-.; ni intuiciji, s katero se deber sve- j tovalec zna poglobiti tudi v naj-j subtilnejše zasnove učitelja — j svobodnega oblikovalca učno-vzgojnega dela. Brez te velepo-; membne in tako redke lastnosti! je »svetovalec« gotovo vse boli f inšpektor kot pa iskani svetova-i lec. Ker pa to človeku prirojeno! lastnost utegnemo v pos&meznihf primerih zaman iskati med pro-i fesorji, najti pa tudi med pedagogi, Iti niso imeli priložnosti študi-j rati na fakulteti (a so kljub te-{ mu dobro oboroženi z znanjem,! si upam izreči svoje osebno mnenje mnogih delovnih tovarišev. | da utegne nova prosvetno peda-[ goška služba zavoljo predpisa, čet bo uveljavljen tudi strogo po čr-{ ki, utrpeti nemajhno škodo. H koncu bi se dotaknil piščevel pripombe o tem, da vsi, ki kakor j koli vzgajajo mladino, krivdo za| slabosti v vzgoji radi zvračajoj drug na drugega. — Čeprav jel vzgojni delež šole pri oblikovanju j osebnosti maldega človeka naj njegovi razvojni poti razmeroma j majhen, le ne moremo prikritij dejstva, da družba zmeraj s pr-j stom najprej pokaže na šolo, ka-l dar je z vzgojo kaj narobe. Nje-I na poklicnost na področju vzgojel jo obvezuje, da se v vsakem pri-J meru čuti ne le soodgovorno,! marveč tudi najbolj odgovorno,! pa naj bo njen globalni delež pro-l centualno tak ali drugačen. Inj brezhibna prosvetno pedagoška | služba, kakršna se nam v prihod-| nosti obeta, bo ta čut odgovornosti nedvomno še povečala. Janez Lampič Se vedno ugotavljamo, da so učni uspehi slabi (posebej na vaških šolah), da predmetnik, učni načrti in učbeniki niso najboljši, da učitelji preveč izobražujejo in premalo vzgajajo, da se v naše šole težko prebijejo in ustrezno uveljavijo sodobnejše učne oblike in metode učnovzgojnega dela, da je pri pouku preveč improviziranja in premalo ustvarjalnosti, da^ svobodne aktivnosti niso zaživele in celo, da so posamezni učitelji vsestransko premalo razgledani. Potrebovali bi več učiteljev z višjo izobrazbo za razredni in predmetni pouk. Tisti, ki se v našo stroko prav malo razumejo, imajo mnogokrat največ pripomb zaradi slabih učnih rezultatov in menijo, da bo boljša strokovna in pedagoška usposobljenost učiteljev rešila marsikateri problem, če že ne vse, ki naš že dolgo žulijo. Vsekakor drži, da si moramo prizadevati, da čimveč absolventov, katerih je v naših šolah še veliko, dokonča študij; da pride iz ped,agoških akademij vedno več vsestransko sposobnih učiteljev, ki ne bodo v prosvetni službi zgolj pesimisti, anj.pak jim bo kljub težavnim razmeram učiteljski poklic delček lepe prihodnosti in življenjskega ustvarjanja. Vse kaže, da bomo problem kadrov v nekaj letih zadovoljivo rešili, s tem pa še ni rečeno, da bomo rešili tudi mnoge druge probleme, kateri so v tesni- povezavi z učnovzgojnim delom in doseženimi rezultati. Teh pa niti ni tako malo. Mnogi pozabljajo, da se osnovna šola bori s številnimi težavami. Ni slučaj, da še vedno veliko duševno nerazvitih in v razvoju motenih učencev v rednih oddelkih osnovne šole zavira in moti pouk, ne zmore učnega programa, ima slabe učne. uspehe, ponavlja ali napreduje z negativno oceno, kar vrzel v znanju še povečuje. Ni prav, da ti učenci ne dokončajo osnovne šole. ostanejo brez poklica, ali postanejo ecle breme družbe. Nemalokrat se prav prosvetni delavci borimo tudi za širjenje vzgojnovarstvene dejavnosti, kar ostane le pri željah, ker se starši še premalo zavedajo pomembnosti organizirane predšolske vzgoje; svoje otroke pa vse preveč gledajo skozi prizmo svojih otroških let. Kako dolgo še tako? Stare, mnoge tudi napol podrte šole so vprašanje za sebe. Slabi delovni in materialni po- goji ponekod silijo učitelja, da odbrenka svoje ure, čeprav se morda zaveda, da so mnogi učenci potrebni dodatne pomoči, oziroma bi zanje morali ustanoviti posebne varstvene oddelke v šoli. Podobno je s svobodnimi aktivnostmi učencev. Te še nadalje životarijo. Včasih se tudi ne zavedamo, koliko učencev živi v težkih socialnih razmerah, so ogroženi od alkoholizma, ki ne prizanaša niti otrokom, četudi niso alkoholiki, ampak so iz dneva v dan priče težkih tragedij alkoholizma v družini in kot viharniki klubujejo temu družbenemu zlu. Žal so zmagovalci tega krutega boja redki. Sola in družba pa jih istovetita s tistimi, ki nikoli niso občutili težkega bremena alkoholizma. Ali nismo krivični do teh otrok, če jih vidimo le kot številke in se niti za trenutek ne ustavimo ob težkih problemih, ki tarejo te mlade ljudi mnogokrat prav v šolski klopi, so nemirni, nezainteresirani. ker njihove misli morda prav ta čas premlevajo še žive in žalostne družinske prizore alkoholizma? Ugotovili smo, da zaradi telesnih in duševnih posledic 14 odstotkov učencev našega območja ne izdela ali ponavlja razrede, ker so ogroženi, oziroma živijo v okolju alkoholizma. To je precej zaskrbljujoče in verjetno v drugih vinorodnih krajih ni veliko bolje. In kako je z otroki alkoholikov? Družinske razmere alkoholikov so zelo slabe in neurejene. Med posameznimi člani ni za otrokov duševni razvoj potrebne harmonije, pristnega razumevanja in sploh stalne skrbi za otroke. Otroci so prepuščeni sami sebi. cesti, ulici, večkrat pa tudi druščini, ki jim daje slabe zglede. Ker tudi alkoholiki ne dajeio svojim otrokom dobrih zgledov, družinske topline, ljubezni, so niihovi otroci običajno nevzgojeni, slabe življenjske razmere pa kažejo pri otrocih vidne posledice v telesnem razvojp. Velika podhranie-nost je vzrok, da so precej slabotnejši od vrstnikov, kateri ne občutijo nobenega pomanjkanja in starši zanje pridno skrbijo, da se vsestransko lepo razvijajo v predšolski, pa tudi pozneje v šolski dobi. V življenje in delo skupnosti se mnogo teže vživijo kot njihovi vrstniki. Interesom in ciljem skupine so neradi podrejajo, četudi so v ravnanjih (Dalje na 2, strani) PRED POSLANSKIMI VOLITVAMI Slovenski kulturni prostor je treba zreti kot nedeljivo celoto Predsednika prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS tov. MILOŠA POLJANŠKA smo naprosili, da bi nam v času, ko smo pred volitvami novih poslancev v predstavniške organe, nekoliko pojasnil nekatera vprašanja — predvsem nalogo poslanca prosvetno-kulturnega zbora in njegovih odborov. Takole nam je povedal: kulturni prostor ni velik, kar pomeni, da ga moramo vselej zreti kot nedeljivo celoto. In ne samo to; soočeni s problematiko prosvete in vzgoje, kulture in znanosti, ne moremo zapirati oči pred našimi realnimi možnostmi in kričati zgolj na pomaganje. Ljudje, ki bodo zmogli ocenjevati vsa naša gibanja v sferi proizvodnje in družbene nadgradnje, ljudje, ki bodo pripravljeni odločiti se tudi za neljube, a nujne ukrepe v korist bolj zdravega razvoja in delovanja najnujnejših institucij, ljudje, ki ne bodo branili samo lokalnih ali ozko stanovskih interesov, bodo lahko vso nagrmadeno problematiko uspešno razreševali tudi v našem najvišjem predstavniškem organu. Sami sebi nimamo več kaj povedati, a to se je zadnje čase češče dogajalo. Nastopajoči čas terja organiziranejše delo in di-rektnejše dogovarjanje med različnimi vrstami dela. Šolstvo, kultura in znanost pri tem niso nepomembne. Zatorej je že preseženo mnenje, da je mogoče uveljavljati vse pogoje za normalno delo s čim večjim številom poslancev iz posameznih delovnih področij, računajoč na glasovalno računico. Okrepila se je potreba po čim »kompletnej-ših« poslancih, to je taksnih, ki bodo zmožni realno oceniti vse tisto, kar je boljše in možno — in se za to ustvarljivo zavzemati z vso možato odločnostjo. Jeprav ustavni amandmaji še niso dokončno sprejeti in sam volilni zakon prav tako še ni dobil svoje zadnje podobe, je med ljudmi že prevladalo mnenje, da naj bodo pogoji za izbiro kandidatov za republiške poslance natančneje izraženi in dosledneje upoštevani. Za opredelitev, kakšne ljudi kaže volil-ti v slovensko skupščino, ni nepomembno, v kolikih zborih bo delala. Prav tako bo samo izbiro pogojeval tisti amandman ustavnih sprememb, ki bo natančneje določal način volitev. Po čistem teritorialnem načelu, za kakršnega se je odločil pro-svetno-kulturni zbor, bi v glavnem ohranili dosedanjo strukturo zbora; le-ta pa je v pretežni večini učiteljska. Predlagani VI. člen ustavnega amandmaja omogoča uveljavitev dveh izhodišč; teritorialnega in po številu zaposlenih. Osnutek volilnih enot, ki ga je pripravila volilna komisija, je sicer skrajnost; v ustreznejši varianti pa bi omogočil, da bi imel zbor predstavništvo prav tako izredno pomembnih dejavnosti, kot so n. pr.: posamezne zvrsti kulture, znanosti, višjega in visokega šolstva, mladine itd. Priznati moram, da so o poslančevi vlogi izrečena različna mnenja. Poslanec, ki je ozko zavzet samo za svoje delovno področje, žal ni v celoti opravil zaupanega mu dela. Slovenski SINDIKAT POUDARJA: Gre za novo vrednotenje družbenega dela, ne le za zagotovitev nujnih sredstev Čeprav je veljal glavni po- datna sredstva in zamašimo luk- varjanja. Slovenski sindikat druž-udarek razprave 16. seje pred- nje, kjer so se pojavile. Tako poj- benih dejavnosti bodo na tej kon-sedstva republiškega odbora movanje sindikalne akcije je zgre- ferenci zastopali: Franc Galič s sindikata delavcev družbenih šeno. Gre v resnici za to, da bi Pedagoške akademije v Ljubljani, dejavnosti, ki je bila 16. t. m. v naši družbi kot celoti — in pri član predsedstva republiškega od-skupaj s predstavniki občin- posameznikih seveda — dosegli bora in predsednik pododbora za skih in medobčinskih odborov drugačno vrednotenje dela druž- šolstvo; Igor Ponikvar z Delavske tega sindikata — obravnavi benih dejavnosti, da se ne bo več- univerze v Celju, član predsed-gradiva »Sindikati v samo- no ponavljala tista znana vulgari- stva republiškega odbora in pred-upravnem dogovarjanju«, pa se zacija, češ družbeni dohodek se sednik občinskega odbora sindika-nam vendar zdi pomembno, da ustvarja le s fizičnim delom ipd. ta delavcev družbenih dejavnosti na prvem mestu poudarimo Prav zaradi take miselnosti, ki je v Celju; dr. Dušan Mis z Zavoda misel, ki se je sprožila proti žal še močno razširjena med na- za zdravstveno varstvo v Ljublja-koncu te seje — čeprav tudi širni ljudmi, so dani vsi pogoji, ni in Andrej GrahorOkrožnega ni nova. Ko je bilo namreč go- da od časa do časa zaidejo posa- gospodarskega sodišča v Kopru, vora o tem, da je doslej le mezne veje družbenih dejavnosti član republiškega sveta Zveze -v.*:—i-iv. v jtrjZOj ki se kaže v pomanjka- sindikatov Slovenije. majhno število občinskih oziroma medobčinskih odborov nju sredstev za njihovo dejav-sindikata poslalo — tako kot je nost, v — zaradi tega — slabši bilo dogovorjeno — republiške- kvaliteti njih dela in v negotovi mu odboru poročila o tem, ka- situaciji cele vrste delavcev v ko so začeli vsak na svojem družbenih dejavnostih — od šol-območju uresničevati zahtevo stva, zdravstva pa javne uprave po družbenem dogovarjanju za do kulture. RAZPIS ureditev osnovnega in srednjega šolstva, so nekateri predstavniki (tako iz Velenja, Kr- Z družbenim dogovorom, ki — to je bila zahteva sindikata — škeea in riruail zatrievali češ naj temelii na vsestranskih in *kega lL „ strokovnih analizah, hoče sindikat v pogledu šolstva v zadnjem doseči nic manj kot to, da bodo _______________... družbene dejavnosti pnznane kot jva ra integralni del naše družbe, da bo gotovljena osnovna sredstva za nemoteno dejavnost vzgojno- ^h°v’a J 3 n izobraževalnih zavodov in da ^fX,v nafega «?otnega na: potemtakem ni več potrebe po rnec‘,osnov našega celotnega na družbenem dogovarjanju. predka: skladno s takim vredno- tenjem mora iti seveda tudi na-teh služ- Ali so tudi otroci deležni posledic alkoholizma ? (Nadaljevanje s 1. strani) premalo samostojni in vztrajni. Na graje in kazni reagirajo zelo razburljivo, pohvala pa jim daje pogum, voljo, ki pa sta navadno kratkotrajni. Razvade, kot so zamujanje pouka, nagnjenost k neredu, nesnagi, niso redek pojav, čeprav mnogi skušajo popraviti slabe navade staršev, ker so že v rani mladosti prišli do spoznanja, da se morajo postaviti na lastne noge in ne morejo pričakovati od svojih staršev tistega, kar nudijo drugi strarši njihovim sošolcem. Pri večini se pojavljajo razne hibe v nravstvenosti in značaju. Najpogostejše so svojeglavost, uporost, razbrzdanost, nezanesljivost, pokvarjenost, lažnivost itd. Odnos do sošolcev se kaže posebej v neprilagojenosti; mnogi postanejo indi-vidualisti, se zaprejo v svoj svet, ali dobijo občutek, da njihovih notranjih problemov, ki jih je povzročil alkoholizem staršev, ne morejo drugi tako razumeti (posebno v dobi spolnega zorenja). Pri posameznikih se opaža zmanjšana umska zmogljivost, če so že v obdobju telesnega in duševnega razvoja uživali alkohol v večjih množinah in brez vsakega nadziranja. Ta pojav niti ni tako osairlljen, še posebej v družinah in krajih, kjer si tešijo žejo z alkoholnimi pijačami in ne z vodo, mlekom, čajem, sokom ali katerokoli človeškemu telesu bolj koristno tekočino. Ne čudimo se, jabolčnik ali vino teče iz soda, vodo pa je treba prinesti morda daleč iz doline na hrib, pa še tista ni najboljša. Pogost pojav je velika emocionalna preobčutljivost, tenkočutnost, plahost, občutek strahu, stalen nemir ali celo nervoznost, kar vse otroke močno ovira pri psihičnih naporih, še posebno pri učenju. Alkoholizem kot družbeni pojav ne povzroča samo velike materialne škode našemu gospodarstvu, telesno in duševno tovUer“asSZaS„ai»,p!£ začel z akcijo družbenega dogo- ,5. , r;,_vni a.,/ rffiš s,'"r.siirT; S V;.“1™ e “mi “S: n ŠSS VrShlS?"’ Tf' ffre namreč le za iskanie izhoda stvari okr°S družbenega dogo- Savoa-= cm j0 osebja pa preprečevati z ustrez- p sa mea arus‘m ocenjevatl že sedaj pa se pojavlja vprašanje nike na 12, za šole in ustanove pa na 30 din. Prosimo, da sprejmete ta neljubi korak z razumevanjem. Pri Petričku V kavarni Tivoli se je nekdo zažgal. Uro ali kaj zatem smo se znašli v lokalu, kjer smo se zelo mladi vsakega prvega v mesecu za štipendijo preobjedli tort enkrat za ves mesec. Kjer smo ogledovali ljudi, ki jim je šlo tako od rok, da so bili tu vsak dan. In ne samo enkrat na mesec. Kjer smo važili svoje štu-detske domislice. Kjer se 3? pravkar nekdo zažgal. Morda nas je to zbralo. Novica je preletela Ljubljano kot blisk. Bila je preveč neverjetna, preveč nerazumna, preveč pretresljiva. Začuda je v zraku lebdelo pošteno osupljivo vprašanje: Zakaj je to storil? Saj mi. vsi, k* včasih zaidemo v ta kraj mladostnih spominov, sodimo, da res ni vse prav, pa vendar nobeno ni vredno tako velikega dejanja. Tako brezupnega zahtevka. Besede skačejo sem in tja. Love se, brbotajo. Prazne so. Trudijo se nekaj izraziti. Kategorično hitro je odklonjen pomislek o zločinskem tipu. Za hip se pomudimo ob misli solidarnosti s Palachom. Tudi to zavrnemo, saj ne moremo verjeti, da bi preprost fant 'lahko tako globoko sklepal in čustvoval. Nihče od nas ne verjame v veroizpovedi vzhoda. Tudi svoje vere nimamo. Ne obsodimo. Samo nemir nas shrljivo spreletava. Nekdo je od nekod prinesel novico, da bo preživel, ker opekline niso prehude. To nas strezni. Razidemo se. Misel pa se vrača. Poročata radio in televizija. Časopisi prinašajo novice, i/si smo spoštljivi ob človekovi bolečini. Izvemo, da je mladost preživel Q domovih. Namesto matere ij* očeta je imel vzgojitelje in učitelje. Tu pa misel boleče zažari Zavrta. Ne popusti. Kako smo ga sprejeli v šolo? Je bilo to opravljeno tako, da je lahko zaslutil svojo človeško vrednost? Kdo mu je pomagal čez prve tako težke in zanj tako nedoumne težave šolske učenosti? Mu je vlil pogum in vzbudil voljo s prijazno besedo in nasmehom ter pomočjo? Se )e tudi njemu zgodilo, da so ga klofutali zaradi packe v šolski zvezek pri prvi šolski nalogi v življenju? Kako je lahko doživel sprejem v pionirsko organizacijo? So tudi njemu privezali ruto zato, da so mu jo Čez pol i^r6 spet vzeli? Je hodil v tak razred. kjer so šli nekaterim zimskih počitnicah na smučanje v hotel, drugi pa niso imeli kdj obuti niti za v šolo? So tudi njega potisnili v zadnjo klbV\ ker je zasanjano strmel skozi okno, ko bi moral poslušati? ^ tudi njemu pri večini predmetov dopovedovali — nad teboj smo obupali, s tabo se ne da nič več narediti, škoda, da te moramo trpeti v šoli? So tudi njemu pregodrnjali prve poizkuse lepotičenja, ko je iskal svojo podobo s smešno prizadevnostjo? Kaj smo mu naredili? Kdo-kdaj, zakaj in kako je zgrešil' S katero besedo, dejanjem *** namenom mu lahko vrnemo vero v življenje? Morda pa smo mu dolžni obljubo — mi pedagogi — da °d' slej ne bomo več, nikoli, nikoli’ nikoli, nikoli več brezdušni posredovalci znanja, faktov, f°r' mul, številk, kot roboti vestno privezani na učni načrt, tako da pozabljamo na občutljivo mla' dost pred seboj. Morda smo mu dolžni obljubo, da bomo vsem'11 navkljub iskali za vsakega našega učenca besedo, dejanje lfl pogled prav zanj. Da bomo sPf! poizkušali biti bolj vzgojite1^ kot učitelji, JOŽA ZAGORC goorih z ravnatelji in učitelji, ki študirajo) številko 1234. Mnenja o tem so deljena. 23 Medtem ko nekateri menijo, da ’ pčl Vctld Z, UoLlvtZ* kvaliteto 1 v’f 1 * V ^ Kadrovske šole bodo morale nim nagrajevanjem in izboljša- __y”: i?VJi ;feu : večjo kakovost in njem delovnih pogojev. lajo na pedagoških akademijah in fakultetah in na osnovi cen rav- učdnkovitost dela, pripraviti pri- Kvalifikacijski sestav učiteljev ^„ * . jelrugi podatek*^preoptlmističen P«™>eke za Študij (izvlečke iz v vseh osnovnih šolkh, ki je naj- cev ugotavljfulvSmmonaSko in da so kadrovske šole (pri pr- predavanj, skripta) in organizirati manj usklajen prav na stopnji usmerfenostJ idejnopolitično osnovnih ““ števtu°VSSa moSli^hSi ™™ih imogljivjtih in P^anj- pV^vajan^u zakona^o'1 izobraže- S^obeS^ugotevlS^je razvoj šolskega varstva pa so kljivi zasedbi pedagoškega kadra valmh skupnostih in financiranju oeio^openem pa ugotavljal, aa je na teh študentov v težkih pogojih, jSSVCCS SJSSfSS^*« j vzgoje in izobraževanja in zatorej ^ anal*za le uvod v analitično delo, ki naj privede k določenim ugotovitvam. Potrebujemo nam- Se^dlieShTnnepSdev^ ^ ^ "^1' nih. prav nevzpodbudna. To je tudi ra — premalo upošteva odliv di- n-i,|k raziskav bo v dobrem obli- < eden cd vzrokov, da svojim plomamtov na druga področja de- kovanju profila učitelja, kakršne- ; »podrejenim« ne nudijo pomoči la, upoštevati pa je treba tudi fe- §a danes potrebujemo, ob iskanju j ^ ’ 1 P g .1 J- pri študiju, temveč v mnogih pri- minizacijo v tem poklicu. Kadrov- vzrokov, zakaj nimamo takšnega Prav ob učiteljih, ki še danes merih ravnajo prav nasprotno! Od sko strukturo je treba torej uskla- učitelja, kakršnega bi si želeli, nimajo ustrezne izobrazbe, mora- kod sicer bojazen pred tem, da bi dihi z realnimi potrebami in žago- T6111 ugotovitvam bi sledile nadaljnje faze dela, v katere bo tre- li pa si jo bodo po zakonu prido- ravnatelj izvede! za to. da nekdo toviti normalen priliv, biti, so se v razpravi na seji od- izredno študira in da mora mar- bora pomudili dalj časa. Glede na sikateri učitelj početi to celo »za . ______ ____________________ razmere, kakršne so danes na os- hrbtom« svojega pedagoškega treba spremljati načrtno in v skla- šolah, njihovih pogojev dela itn Proces prerazdelitve učiteljev ba vključiti tudi vprašanje pri v osnovnih šolah bo še nadalje Pvavljanja kadrov v kadrovskih novnih šolah, je mogoče trditi, da vodje? so mnogi od teh pedagoških delavcev v dokaj nezavidljivem po- du z mogljivostjo kadrovskih šol. Nadaljnja analiza bo torej te Odločno bo treba ukrepati tu- Posebno skrb je treba posvetiti ti- amsko delo, ki naj bi zajelo vse di glede najbolj perečega proble- stim predmetnim področjem, za ki delajo na področju izobraževa-ložaju. Dalj časa že zatrjujemo, da ma sedanjosti — neenakomerne katera danes primanjkuje učite- nja kadrov. Celotno problematiko je treba vzpodbujati aktivno norazdelitve kvalifikacijske struk- Ijev, izpopolniti štipendijsko, poli- bodo nato predstavili prosvetno-vključevanje v študij: poglejmo, ture. Najmanj razvita predela — tiko in sprejeti ukrepe, ki bi raz- kulturnemu zboru, ta pa bo zavzel kdo vse bi moral k temu prispe- Prekmurje in Dolenjska — sta še bremenili »ravnate! je šol upravnih stališča, ki bodo imela po vsej vati svoj delež. Pogoje za izredni vedno v začaranem in za sedaj in finančnih materialnih skrbi, da verjetnosti dolgoročne posledice, študij bi morali izboljšati že v brezizhodnem položaju neenako- bi se lahko bolj posvečali pedago- M. K. DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU Seminar za zborovodje v Velenju od 30. junija do 5. julija 1969 V seminar za zborovodje bomo sprejeli slovenske zborovodje in učitelje glasbe vseh vrst šol. Število udeležen rev bo omejeno. Prireditelj si pridržuje pravico odkloniti prijave, brž ko bo dosežena polna kapaciteta seminarja, to 3e 60 tečajnikov. Predavanja bodo v glavnem v I. osnovni šoli »Gustava Šiliha«, (Je' loma v Glasbeni šoli. Dirigiranje bo deljeno v tri skupine: začetn®* nadaljevalna, višja, za praktično dirigiranje bodo na razpolago tnie mladinski zbori. Na seminarju bodo predavali ugledni strokovnjaki za petje in sbra''a ° raziskavi pro-tihevneo6 Jpodaljšanega in cel lak v: . bivanja v osnovnih šo-ie Potekala dve leti. No- silca te naloge sta bila strokovna sodelavca instituta Helena Novak in Roman Oberlintner. Pri svoji študiji sta izhajala iz pozitivnih izkušenj prakse, ki sta jo obogatila z dosežki podobnih oblik v drugih državah in teoretično utemeljila s spoznanji in zakonitostmi psihološke in pedagoške znanosti. Da bi bila širša pedagoška javnost pozorna na to publikacijo, želim posebej podčrtati pomembnost tega dela za našo vzgojno prakso. Ko je zaradi pedagoških, socialnih in družbenoekonomskih potreb spontano vzniknila v osnovni šoli oblika podaljšanege bivanja (sprva še kot »varstvo«), so stale šole pred mnogimi vprašanji organizacijske, kadrovske, vsebinske in didaktično-metodične narave. Prve izkušnje oddelkov nekaterih ljubljanskih šol je povzel leta 1965 Zavod za šolstvo, ki je izdelal -o tem tudi krajši elaborat. Število šol in oddelkov pa je naraščalo, razširjena dejavnost v šolah je postajala pedagoška kategorija, ki je ni bilo več mogoče opustiti. Novo vzgojno obliko je bilo treba strokovno - ovrednotiti in jo pedagoško, psihološko in družbeno teoretično podzidati. Zveza pedagoških društev Slovenije je problematiko podaljšanega bivanja (v nadaljnjem PB) obravnavala na strokovnem posvetovanju v marcu 1965- in poudarila, da jo je potrebno proučiti. Za proučevanje in uvajanje različnih oblik rekreativnih dejavnosti v prostem času se je istočasno zavzela tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije. Tedaj ustanovljeni Pedagoški institut je prisluhnil potrebam šolske prakse in vnesel to raziskavo v svoj pri-učevalni program. Tema za raziskavo je bila torej družbeno in strokovno aktualna in nujna, ker ijo je terjala praksa sama Potrebno je bilo precizirati gospodarske, politične, socialne in politične razloge, ki narekujejo šoli, da razširja svojo dejavnost v smislu reformnih teženj na izvenšolski čas, pomen te vzgojne dejavnosti za učenca, za družine, ža gospodarstvo in za družben; razvoj v celoti,, jasno opredeliti široke pedagoške naloge in dalekosežne vzgojne smotre te oblike, da je ne bi zoževali zgolj na reševanje trenutnih socialnih težav in potreb ali učnih uspehov oziroma neuspehov in kateri ka- tegoriji otrok je predvsem namenjena. Ker je bila problematika nova, je bilo potrebno determinirati tudi nove pedagoške pojme in termine za obe obliki: podaljšano in celodnevno bivanje (GB). Na ta- vprašanja odgovarja prvo poglavje, v katerem razpravlja avtor o.vlogi in pomenu PB in CB v šoli, kjer prepričljivo in vsestransko utemeljuje nujnost, da prevzema šola nase del družinske vzgoje pri tistih učencih, kjer vzgojna vloga staršev slabi, ali pa je sploh ni. Nove dolžnosti šolo sicer v večji meri obremenijo, vendar rešuje s tem mnoge vzgojne in izobraževalne težave šole in učencev. To pa pomeni pomemben premik v kvaliteti vzgojno-izobraževalne dejavnosti šole kot celote, ker irna več možnosti za organizirano vzgajanje, ki je pri poldnevnem pouku velikokrat zapostavljeno. Natančno obdejuje avtor naloge, ki jih ima podaljšano in celodnevno bivanje: to so vzgojno-iizotoraževal-na, socialna, zdravstvena in rekreacijska. Posebej opozarja (na straneh 14 in 15) na izbor učencev za PB in možne napake, če rešujemo le delno problematiko učencev iz enega vidika, ter na posledice nepremišljene organizacije takih oddelkov. Avtor pravilno opozarja učitelje, šole in preko njih starše, da ne jemljemo družini s tem roditeljskih dolžnosti iz rok, pač pa da jih je potrebno animirati za sodelovanje in jih osveščati, da se bodo posvečali otrokom v drugi obliki, ki bo v glavnem sprošče- na šolskih skrbi in dolžnosti. V drugem poglavju na kratko prikazuje podobne oblike podaljšanega in celodnevnega bivanja v socialističnih in zahodnoevropskih državah. Primerjava med dnevnim režimom v šolah socialističnih držav in našim dnevnim redom nam kaže bistveno razliko: zelo malo časa je namenjeno za samostojno učenje, dočim je pri nas bistveni element, ki mu moramo posvečati največ skrbi in časa. Iz elaborata ne moremo spoznati metod pri pouku, a vendar nam da tako organizirani iz-venrazredni čas misliti. Znano je, da so npr. šole v Sovjetski zvezi in tudi v drugih socialističnih državah po nivoju zahtevne, če pa v teku organiziranega podaljšanega bivanja ni namenjeno učenju veliko časa, smemo sklepati o aktivnih metodah pouka in intenzivnosti dela. da je pouk že tudi učenje. V popoldanskem času gre bolj ali manj za pismene naloge. Zato pa lahko posvetijo mnogo časa delovni, telesni, estetski in moralni vzgoji in pionirski dejavnosti. Iz bežnega pregleda teh dejavnosti v drugih državah lahko spoznamo, da je razvijanje šolskega varstva ekonomska nujnost v sodobni stvarnosti, ker se pojavlja spontano in nezavisno brez vplivanja od drugod. Prav je, da naši pedagoški delavci to dejstvo spoznajo. Tretje poglavje razpravlja o organizacijskih oblikah in opredeljuje pojme »homogeni oddelek« z variantami ter »kombinirani oddelek«. Organizacijska struktura je poslej jasna, Ocenjena je tudi pedagoška vrednost vseh oblik. Za pedagoško prakso je izrednega praktičnega pomena 3. odstavek na strani 39. Ugotovitve so plod temeljitega dela učiteljev, šolskih vodstev in pedagoške službe v 5 letih. Tudi šolska praksa je v teh letih napravila korak naprej in vsako leto prinaša nove vidike, ki korigirajo prejšnje mnenje. Glede strukture oddelkov ni mogoče predpisati modela, vendar so prav zadnje izkušnje pokazale, da je najprimernejša struktura »homogeni oddelek«, sestavljen iz učencev 2 ali največ 3 paralelk, da pa se večkrat tim. »čisti oddelek« ne posreči, zlasti pa ne na stopinji predmetnega pouka. Za šolstvo in razvoj učencev v vsej republiki je posebnega pomena zahteva instituta, da organizirajo centralne šole varstvo »vozačev«, ki naj bi bilo povezano z brezplačnim opoldanskim obrokom, s sprostitvijo neposredno po kosilu in skrbjo za naloge. Ta kategorija učencev je v svojem telesnem in duševnem razvoju najbolj ogrožena. V tej zvezd pogrešam poseben poudarek, naj bi tudi šole zunaj večjih centrov uvajale obliko PB za tiste učence v neposredni okolici, ki doma zaradi socialnih, ekonomskih in kulturnih neugodnih okoliščin nimajo možnosti, da bi vsestransko razvijali svoje sposobnosti in da bi tudi po tej poti postaji enakopravni z vrstniki v centrih. (Prihodnjič naprej) Nenevarne novotarije STROKOVNE SLUŽBE IN ŠOLA Ob delovnih zvezkih iz kemije (Nadaljevanje) znanosti kot temeljni družbeni Smotrno bi bilo, da bi °, ^.zgoti> socializaciji Direktorji gimnazij so na enem zgodi pri poskusu »nesreča-«. V primerih in zaradi posebnih vzro- In kaj pomenijo novi delovni na sedanji stopnji razvoja stro- ljudskih pokoijenj« Frav ta ug od svojih posvetovanj postavili takem primeru maramo določene kov (previdnost!). Skupinske vaje zvezki pri pouku kemije? Večina kovnih služb pospeševali njihov tovitev ze sama po sehi poapi pod vprašaj laboratorijsko delo pojave 'eliminirati ne le z zna- uvajamo največkrat v prvem raz- vaj v njih je zelo dobrih. Morda razvoj, iskali še dodatne načine težnjo po pedagoškem vicuku s -pri puku kemije. Zakaj? Od uči- njem kemije, temveč tudi s po- redu, ko dijaki šele spoznavajo bi kazalo katero od njih zamenja- širjenja teh služb, zasledovali svetovalne®a a?|ra’ teljev, ki poučujejo ta predmet, močjo fizike. razne prijeme dela z laboratorij- ti z manj »nevarno«, kar pa bosta njihovo delo in uspehe in v danih domena same peciagos te • so slišali, da so nekatere izmed Vzemimio primer. Ce se pri skim priborom, medtem ko naj pokazala čas in praksa. Prepričan možnostih z namenom kvalitet- -Nirnarn vtisa, aa 1 „ . v, vaj, zbranih v delovnih zvezkih iz vaji št. 13 — Amoniak I — ne opravljajo dijaki 2. in 3. razreda sem, da bodo ti zvezki k laborato- nejšega skoka pri njihovem delu z*raI st°]sj ■ P ■ mnrai te. anorganske in organske kemije, držimo natanko navodil, se rado delovne operacije povsem indivi- rijskemu pouku veliko prispevali prešli na eventualno reorganiza- P ntpmViipvpi-i ivnii stali- tako nevarne, da bo zanje nujno zgodi, da nam vrže pri pridobiva- dualno. Pri vsakem laboratorij- in da je tak način pouka edino cijo. Namreč že danes se kažejo »„ -1 . , . . vliati zah- predpisati varnostne ukrepe. nju Mgs Na čašo v strop, če smo skem delu pa maramo poskrbeti perspektiven in učinkovit. Delov- potrebe^ po tesnejšem sodelovanju B ^ intprrlisrinlinirannsti in Iz svoje, sicer ne preveč dolge jo dvignili, preden se je snov —zaradi pogostih lomov stekla — na zvezka za vaje iz anorganske in teh služb oz. teamskem delu. pnaknnravni udeležbi vseh stro-prakse pa lahko potrdim, da so ohladila oziroma preden je bila vsaj za dezinfekcijo ran. organske kemije sta sicer prva te Ideja, ki^ jo daje Franc Pedi- kovni^ profiiov v šolski svetoval- vaje nevarne le, če jih delamo po- reakcija končana. Reakcija se je Laboratorijsko delo je danes vrste, pomenita pa pomemben ko- ^ek- namreč da bi bili na posa- ^»£1 v jiojy[or gre za vršno in se zanje premalo pri pr a- namreč med tem »potuhnila«, ko vsekakor nujnost. To spoznanje v rak naprej. Avtorjem zvezkov mezni šoli vsi trije strokovni de- ob»ute]c ’moramo razloge za to vimo. Vaje moramo najprej sami pa smo snov znova pokrili — je drugih deželah ni več novost. Tu- (Delovni zvezek iz anorganske ke- javci> \n da lma, .vs^., sy°;l a,iori_ iskati predvsem v dosedanji prak- temeljito preštudirati in večkrat bila spet v največjem teku. Žara- di tistim, ki financirajo kulturno mije so sestavili Ljubo Golič, ^CG e f. ,m bl. blte ®k°clljivo, g. svetovainega ^ela, ki je bilo napravita. Tako spoznamo, kje se di sproščene toplote pri gorenj u in prosvetno dejavnost, bi moralo Drago Kolar, Franc Lazarini, Jo- da bi kdor koli izpodrinil Koga v pretežni mgri psihosomatskega proces lahko zaustavi in na to tu- Mg se zrak pod čašo segreje in ča- biti jasno, da je najdražja prav že Slivnik in Andrej Šmalc, De- P3 treh protuov, je hvalevredna ^ psih0terapevtskega značaja, di opozorimo dijake. Pripravimo ša »skoči« v strop. To je seveda le tista šola, ki je naj cenejša. Nera- lovni zvezek iz organske kemije vtemsmish? ^erže Vendar, če hočemo realizirati av- jih tudi do tega, da bodo sami eden od takih primerov, ki pa jih zumljiva so tudi nasprotja, ki jih pa dr. Kornhauserjeva in dr. Per- P , . vk!iueui strokovno torjevo zamisel, da bi morali biti prej preštudirali procese, kar je bo tem manj, čim večja bo naša mcrajo doživljati kemiki, fiziki in parjeva) gre nedvomno vse pri- Nravnav-o nosarneZnih učencev s vsi učenci deležni svetovalnega potrebno tako iz varnostnega kot praksa. biologi v profesorskem zboru za- znanje, posebna pohvala pa velja npr!„„n,-pp‘ nsihnlnškesa in so- dela, se mi zdi, da je le ob sode- iz vzgojnega vidika. V vsakem Veliko kritičnih pripomb je radi uvajanja takih »novotarij«, koordinatorjem in Po^udu^o-m. gioi0|kega v-d-ka. samaBicleia za. lovanju šolskega pedagoga in primeru moramo poskrbeti za slišati glede vaje št. 7 — Klor. Resnica je, kar trde mnogi kole- tega dela prof. B. Veselu, dr. „otav] • s da boda strokovnJ0 od_ ostalih strokovnih služb možna dobro ventilacijo laboratorijev in Pravijo, da je klor hud strup, ki gi, namireč, da pomeni uvajanje Komhauserjevi in dr. Perparjevi, ravnava’nj vsi ugenci v vseh razI realizacija. Mislim, da je funkcija nazadnje: če je učitelj odgovoren ga je po vaji zelo veliko v zraku, laboratorijskega pouka — oprav- pa tudi vsem, ki so sodelovali pri kar je tudi temeljno izbo- šolskega pedagoga glede svetoval- za delo v . laboratoriju in za var- Pri tem poskusu moramo prepre- Ijati več del za enako plačilo, uresničitvi tega na videz majhne- dišče' Pedičkovega dela Sedanja nega dela širša od funkcije šol- most dijakov, lahko sam izbira, čiti, da nam klor pri polnjenju Kljub vsemu pa menim, da bi na- ga. zato pa tem bolj pomembnega praksa narn z ozirom na to, ske2a psihologa in šolskega soci- katere vaje bo izbral za demon- čaše ne uhaja v zrak, oziroma da pravili nedopustno napako, če bi dela. t da so v posameznih šolah samo alne_ga delavca, pri čemer mislim, stracijo. Ni namreč bistveno, ali ga uhaja res zelo malo. Pri tem tovrstno delo opustili. ing. Andrej Abrahamsberg ene yrste strokovni delavci da so da je širša glede na razsežnost - * _ ' *-\ 1 n rr r-i 4- 4 i i/-J Z T T r« n i — so naredili dijaki v enem letu de- si pomagamo tako, da nepokriti vet ali deset vaj; prizadeven uči- del čaše zamašimo z vato, namo-telj bo svoj repertoar vaj tako in čeno v raztopino Na OH. tako vsako leto širil, pri izbiri pa Menim, da se pri vajah nd tre- M mu bo prej ali šfej pomagala tudi ba togo držati navodil tudi kar g praksa. zadeva količino dodanega reagen- g Mislim, da ne bi bilo napak, ta. Reagente dodajamo po malem g ko bi -povedali, svoje mnenje o do predpisane količine, tem tudi drugi kolegi, saj imajo Dijaki naj delajo laboratorij- jj gotovo mnogi od njih pri labora- ske vaje kolikor je mogoče indivi- g torijskem pouku več izkušenj. Ra- dualno. Za skupinske vaje, pri ka- g zumljivo je, da se moramo držati terih delata dva ali pa štirje di- 1 navodil, kljub temu pa se včasih jaki, se odločimo le v posameznih 1 pillllllllllllillflllllllfllllilllllllllllllll KNJIŽNA ZBIRKA »Preverjanje in ocenjevanje znanja ter opazovanje otrok v šoli« Avtor: Dr. L. Zorman Knjižico, ki je pravkar iz- učitelj želi, da ne bi napravil ffla, bi moral prebrati vsak takih krivic, a jim vendar pod-ptosvetni delavec. Na zelo leže prav zaradi nepoznavanja kratek in dostopen način teh zakonitosti, nam približa mnoge pomembno- ob istem poglavju se nadalje ati v zvezi praktičnim delom zd^ da je morai avtor skoraj Vfsleherni soh. Avtor se je goto- preveg skrajševati poglavja. Ko vo namerno izogni vsakemu te- je namree na koncu poglavja oretičnemu razglabljanju do naj- obravnaval vpliv dobrih ali slaveč j e možne mere in nam po- ocen na nove ocene in na dal tisto, kar^ je za vsakdanjo druge ocenjevalce, kar je sploš-prakso najvažnejše. Hkrati je no razširjeno, se ni lotil druge podal vsebino v taki obliki da tradicionalne napake našega šol-je vsakemu bralcu lahko dostop- skega ocenjevanja. Ta tradicio- na- , . nalna slabost, ko zahtevamo, naj v. 2e v uvodu nas opozarja na bo na vsakem spričevalu napi-življenjski pomen dajanja ocen san ^udi skupen poprečen uspeh, našnn ucencem. Tega pomena pa zahteva čisto nestrokovno pot se nikoli ne zavemo dovolj glo- izragunavanja poprečja. Tako boko. Ce bi hoteli se bolj po- npr ocena iz enega predmeta, udariti vrednost takega opozo- eeprav jih je lahko skupn0 14 nla, bi_ rekli, da Je ocenjevanje ajj veg( potegne* za seboj celoten tako odgovorno delo, da bi mo- skUpen uspeh (da npr. zaradi ral imeti vsakdo, ki daje ocene, ene zadostne ocene ne more biti celo ma.o strahu pred dolgotraj- v ce]od odiigen ali prav dober), no odgovornostjo tega dela. Ta tim rM.halo« efekt se v tej V nadaljnjem nas avtor 0P°" zgrešeni tradicionalnosti ujema zarja na dejstvo, da naše nume- s formainimi zahtevami nekega nčne ocene niso nikoli objek- umetnega, zgrešenega sumira-tivne. Iz prakse vemo, da so nja v g0iskjb spričevalih, pripravljeni mnogi pedagogi za- N,1hr? „a ie ime, avtor n„ govarjati svoje ocene z vso pri- JNajorz pa je imel avtor na zadetostjo, češ da so popolnoma men Povsem vzbuditi zamma-zanesljive in pravične, hkrati pa ?Je za problematiko in prepu-vemo, da -je pripravljen neki šca nadaljnje poglabljanje bral- cu samemu. Nedvomno je tak drugi predavatelj zagovarjati z vso vehemenco drugačno oceno narnen boljši-za isto delo ali isti uspeh. Oba Na koncu knjige nas avtor seveda vedno govorita z »občut- seznanja z nekaterimi tehnika-kom« iskrenosti in pravičnosti, mi opazovanja učencev. Poglav-Knjižica pa nas opozarja oziro- je je kratko, samostojno, toda ma pouči o tem, da naše ocene nič manj ali pa še bolj pomemb-sploh niso objektivne (to pa po- no, saj se opazovanje nanaša na meni, da niso resnične in pra- celotno učenčevo osebnost, kar vične hkrati). So lahko samo je še bolj zahtevno za ocenjeva-boli ali manj blizu resnici, ni- nje kakor samo učenčevo zna-koli pa v konkretnem primeru nje. Avtor seveda že na začetku ne smemo trditi, da je neka oce- opozarja, da moramo otroka gle-na zanesljivo točna, to je pra- dati, vzgajati in ocenjevati kom-vična. , pleksno, vendar pa pri tehniki Kdor bo knjižico skrbno pre- dela ločimo samostojne metode bral, se bo verjetno tudi malo dela, ki naj peljejo k enotnemu prestrašil svojega ocenjevanja skupnemu cilju. Med prvimi v in se bo želel v bodoče izpopol- domačem jeziku nas knjižica niti. In če bo knjižica dosegla ta opozorja tudi na opazovanje in namen, bo že doseženo najbrže 'ocenjevanje socialnega razvoja več, kakor je bilo pričakovano, osebnosti in tudi v tej smeri nu-Seveda nas publikacija ne sa- di osnovna navodila za delo. mo opozarja na korekture naših Morda kdo poreče, da je za prepričanj glede točnosti ocen j e- tistega, ki se zanima, že dovolj vanja učencev, temveč nam da- literature, toda prenaglili bi se, je tudi vrsto navodil, kako oce- če bi mislili, da našemu popreč-njevanje izboljševati, tj. kako nemu predavatelju ne predstav-postopati, da bodo ocene, ki jih Ija problem neki tuj jezik. Tudi dajemo učencem, čimbolj veren jezik naših bratskih sosedov ni simbol tistega, kar resnično naš naš jezik in če hočemo, da bodo učenec obvlada ali zmore. učitelji brali strokovni tisk, mo- V samostojnem poglavju go- ra biti napisan v domačem je-veri avtor nekoliko podrobneje ziku. Enako pomembno je, da je o tem »halo« efektu nri ocenje- tisk prirejen na naše razmere in vanju. Ob tem se zdi bralcu kar če le možno, tudi oprt na do-žal, da avtor ni poglavja neko- mače primere. Prav v tem pa liko bolj razširil, kajti v tem ti- nas avtor ni pustil na cedilu, saj či mnowo drobnih ali tudi večjih je vse naše raziskovalno delo s tragedu oziroma mnogo trajnih tega področja v knjižnici poda-človeških krivic ali zamer v od- no v kratkih povzetkih, nosih med predavatelji in učen- Solarn knjižico ne samo priči. - poročamo, temveč želimo, da bi Poglavje temeljito opozarja, jo vsi kolektivi skupno preštu-da gre za krivičnost, ki jo uči- dirali, hkrati pa naj bi jo imel telj naredi v odnosu do učenca, vsak predavatelj v svoji oseb-kar ni enostavna napaka. V svo- ni knjižnici, li volutivni sferi pa si tudi vsak JO?.F, TRČEK C ZALOŽBA »100 romanov« z vsakim letnikom vse bolj popularna in drugocena V. letnika. Vse knjige novega letnika bodo izšle v letu 1969. Program V. letnika je nadvse mikaven in privlačen. Prepričani smo, da bo ugajal vsem dosedanjim naročnikom in da se bodo številnemu krogu naročnikov pridružili še mnogi novi. V V. letniku bodo izšle tele knjige: Honore de Balzac: OČE GORIOT Znameniti roman o strasti očetovske ljubezni in popolnem žrtvovanju, ena najbolj pretresljivih knjig svetovne literature. Lev N. Tolstoj: VOJNA IN MIR — v petih zvezkih Velika epopeja o zgodovinskih dogodkih za Napo- vciun. dela in zato tudi v sedanjem ob-učenci prvih in zaključnih razre- ®Ggu samostojna. Šolski pedagog dov. Tretji važen moment, ki pod- bl moral poleg individualnega _ pira tako idejo, izvira iz avtorje- svetovanja nujno voditi tudi celo-= ve zamisli šolske svetovalne služ- *en svetovanja, torej ne g be, ki je interdisciplinirano za- ,smb blb usmerjen samo na konji: snovana in skupinsko deluje. V kretno in v nekem smislu prakti-B svoj delovni okvir zajema indivi-. cistično reševanje vzgojnih pro-1 dualno svetovanje, namenjeno blemov, pac pa mora imeti pogled I vsem šolskim otrokom, pedagoško in yPHv na celotno svetovanje m 1 svetovanje, namenjeno učiteljem vodenje otrok, kar pa pomeni, da g in staršem, službo šolskega študi- mora imeti in voditi celotno peli ja otroka, dokumentacijsko služ- ddgosko svetovanje. S tem posta-I bo otrokovega razvoja, službo ne svetovalno delo kvalitetnejše 1 za sleditev razvoja otrokove oseb- in Progresivnejše. Druga ovira je Zdaj razpošiljamo zadnjo knjigo IV. letnika (Jane Austen: l nosti ter diagnostično vzgojno in ta’ da ni povsem jasno začrtana Prevzetnost in pristranost), v tiskarni pa je že večina del | prevzgojno delo s slehernim šol- m®!3 med svetovalnim delom uči- 1 skim otrokom, kajti le tak način telia in šolskim pedagogom kajti ■ obravnavanja zagotavlja popol- svetovalno delo se mora uveljavi-1 nost reševanja problemov in za- P v delu. vsakega učitelja. Razli-| sledovanja enotnega vzgojnega ka obsteja v vsebini in metodah I smotra. Četrti moment, ki je zelo svetovalnega dela. Učitelj naj bi I važen, je ta, da sama ideja zah- realiziral svetovalno delo pri uč-1 teva, da ti strokovnjaki delajo v vzgojnem procesu upošteva-1 neposredni vzgojni praksi, kar loč individualne posebnosti ucen-B pomeni, da morajo biti stacioni- fev.\ vzS°ine smotre in tudi ugo-! rani na posameznih šolah, kar tu- |ovltvf , Ppsamezmh strokovnja-I di potrjuje dosedanja praksa. koy.; &?lslP pedagbg pa ,bl po!eg 1 Upoštevajoč vse te momente, individualnega svetovanja skrbel 1 se v avtorjevi zamisli o teamskem za indirektno^ svetovalno delo tj. ----------------------------- __------ -------- | delu kaže predvsem globina po- z raznimi načmi bi k temu delu leonovih vojn, o boju ruskega ljudstva za obstoj § znavanja vzgojne problematike in s širsih vidikov (voditi je potreb-izžareva neusahljivo življenjsko silo in je kljub ne- g| tudi temeljitost obravnavanja le- P.0 Yse ,uc?ncer|. Pripravljal učite-prestani navzočnosti groze in smrti vendarle slavo- H te, kar je tudi osnova za uspešno 130 ir\ starse.To naj bi bila tudi spev življenju. fi reševanje vzgojnih problemov. jn? temeljnih 'nalog njegovega VVilliarn Styron: LEZI V TEMO - v dveh zvezkih 1 S^kVbi bi^v nekemlmrito novost?"/delo^t^funkcij/pS/ Moderen roman o sprevrženosti in moralnem raz- g ponoJna čeorav ie v srtoTlu /rea mezne šole> sai se mbra spreme-kroiu ameriške družine na Jutru, narisan z. izvirno 3 nizacije’potrebna še sistematične^ niti dejavnost šole, v večji meri ga analitičnega proučevanja. De- uiora biti posvečena skrb meto-jansko se postavlja vprašanje, v dam, poučevanja in individualne-kakšni najracionalnejši organiza- ga dela .in pa tudl sodelovanja s ciji teh služb bi bil učinkovito do- sfarsi* ?Icer., se pb uvajanju šol-sežen vzgojni smoter. V okvir . pedagoske službe sproža še praktične analize bi morali vklju- n,iz vprasan.i — npr. odnos šol-čiti tudi problem vloge posamez- *kega pedagoga do raznih zavo-nega učitelja, ki ni več le posre- dov .mstltuvCij, strokovna izo-... J1 tll- t , - s dovalec učnega gradiva, temveč brazba m ^fnost uporabe dolo- zanesenjaka iz sredine preteklega Stoletja, ko so se m temeljni šolski svetovalec otroku cenih merskih instrumentov (npr. ob pomembnih družbenih premikih ustvarjali teme- m v vseh vprašaniih razvoia ved p- ocenjevalnih lestvic, testov zna-Iji novodobni Franciji. g nja in življenja, in pa tudi pro- ipd' Poleg tega bi moral šo1' Naročnina na vseh 12 knjig V. letnika zbirke »100 gj btem vloge staršev, ki se mi zdi fj”, posred°vati učite- ROMANOV« ie samo 90 00 N-din (9000 S-din! m doka^ nejasen in neobdelan, če- Jem. najnovejše izsledke učno- KUIVI/UNUV« ]e samo au.uu am (»UUU b din). B prav moramo J vzgojnem s vzgojnega dela m z njimi iskat PRIDRUŽITE SE MNOŽICI NAROČNIKOV NA ZBIRKO | tovanju upoštevati tudi niih Tu možnost aplikacije le-teh v sami »100 ROMANOV« TUDI VI! SVOJO KNJIŽNICO SI BOSTE | se nam odpirata dve možnosti-ali učno-vzgojni praksi. S temi pri-OBOGATILI S TRAJNIMI DELI, Z BISERI SVETOVNE | intenzivno delo z vsemi starši in meri sem hotel povedati, da na KNJIŽEVNOSTI. g tako skupinsko kot individualno sedanji^topnji uvajanja posamez- ZBIRKA »100 ROMANOV« JE PRETEHTANO UREJEVANA 1 obravnavanje splošnih in konkret- Uh ?luzb tezko govorimo s stah-KNJIŽNA KOLEKCIJA, KAKRŠNE DOSLEJ SLOVENCI SE 1 nIh vzgojnih problemov, ali in- sca dosedanje prakse, kajti uspeš-NISMO IMELI, KOLEKCIJA, KAKRŠNE NIMAJO NITI VE- ■ tenzivno posredno delo z mljidino "ost svetovalnega dela zahteva, --------------------------------------------------------- 1 kot: bodočimi starši, da bodo v da.pnstopimo k tem problemom 1 poznejšem življenju sami sposob- s slrsega< celostnega in kvalitetno jj ni reševati vzgojne probleme, s nove^a aspekta. 1 kateIrimi s.e bodo srečevali v, dru- Knjiga »Svetovalno delo in šo-U zinskem in vsakdanjem življe- la« že sama po sebi terja določe-1 niy- Danes nam namreč starši od- ne praktične izsledke in potrdit-g krito priznavajo, da morajo otro- ve. Vsa diskusija o strokovnih, g kom svetovati in nanje vzgojno službah, njihovi povezavi in od-b vplivati, jih voditi, čeprav nimajo visnosti pa sedaj zahteva, da k s pedagoške izobrazbe. Ne bi se po- temu problemu pristopimo racio-| vsem strin j gl z ugotovitvijo ne- nalno. Kako naj bodo službe or-m katerih, češ da starši niso zainte- ganizirane, mora pokazati sama g resirani za vzgojo otrok, pač pa praksa in prav zato j« spodbudna || gre tu za to, kako in s kakšnimi študija, ki jo izvaja Pedagoški in-1 sredstvi v sedanji situaciji, ko šo stitut pod vodstvom tov Franca g vzgojni vplivi izven družine ze- Pedička. Upajmo, da bo čez nekaj 1 i n?£eni! še uspešno voditi otro- let smotrnega eksperimentalnega B ka* a0rel gre v osnovi za dva dela na razpolago dovolj izsled-1 Problema svetovalnega dela stro- kov zlasti za organizacijsko struk-g kovnih služb: za neposredno delo turo šolskih strokovnih služb, g z učenci in za posredno vzgojno g vplivanje na učence preko učite-| Ijev in staršev. V kolikšni meri | pa to razvijejo strokovne službe, = mora pokazati praktična analiza. = Verjetno bo reševanje te proble-| matike sprožilo še niz drugih pro-1 Memov, saj nam je jasno, da bi g morali za uspešno reševanje teh kroju ameriške družine na Jugu, napisan z izvirno izpovedno močjo in izjemnim oblikovalnim darom. Henry James: AMBASADORJI — v dveh zvezkih Najbolj dognano delo odličnega ameriškega klasika o veliki »mednarodni temi«, o Američanu v Evropi, ki ga prevzame in osvoji stari svet s svojimi kulturnimi vrednotami in ozračjem duhovne svobode. Gustave Flaubert: VZGOJA SRCA — v dveh zvezkih »Knjiga ljubezni in strasti«, portret romantičnega LIKI NARODI. Prosimo, izrežite ter izpolnite tole naročilnico in jo pošljite čimprej na naš naslov Cankarjeva založba Ljubljana Kopitarjeva 2 Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne, zastopniki in poverjeniki Cankarjeve založbe. Ker so knjige I. letnika zbirke »100 romanov« popolnoma pošle, a bl rali ustregli številnim novim naročnikom, odkupuje CANKARJEVA ZALOŽB^, Ljubljana, Kopitarjeva 2/II (soba 21) knjige I. letnika (s številkami 1—10, tj. 12 knjig) po naročniški ceni. Se-reda morajo biti snjige dobro ohranjene. Plačamo ob nrevzemu — ta-coj. •T* NAROČILNICA za zbirko »100 romanov« PodpisanKa): ■.......„... poklic: .......................... zaposlen(a) pri: ___ stanujoč(a): ......- nepreklicno naročam V. letnik zbirke »100 romanov«. Ce naročila pred koncem IV. letnika, tj. takrat, ko bo založba vse naročnike posebej opozorila, ne bom preklical(a), velja tudi za^ naslednji letnik, tj. do preklica. Naročila med letom ni mogoče preklicati. V primeru odpovedi med letom ima založba pravico zaračunati že prejete knjige po knjigotrški ceni. Ce želite tudi II., III. In IV. letnik zbirke po naročniški ceni, navedite posebej: Milan Adamič Glasbeni večer za gimnazijce Ravnateljstvo brežiške gin*®3' (Naročniška cena za II. letnik je 105,00 novih din, za III. 97,50 N-din, za IV. letnik pa 90,00 N-din. Naročnino za 12 knjig v znesku 90,00 novih dinarjev — bom poravnaI(a) takoj v celoti — bom plačeval(a) v desetih obrokih, in sicer takoj po prejemu položnic. (Ustrezno podčrtajte!) Obvezujem se, da bom založbi sporo-čil(a) vsako spremembo naslova. Knjige pošiljajte: na dom —» v službo — prevzamem osebno. Datum:.......-........... Podpis, za pravne osebe tudi žig; a problemov nujno dvigniti celot- zije je pripravilo svojim dijako® no delo in dejavnost šole na višjo prijetno presenečenje. V prosvet' raven. dvorani v Brežicah so se lak' Zadnji del knjige Franca Pe- ko udeležili izbranega in kval1' dička obsega obsežno problema- tebno pripravljenega sporeda, k tiko šolske pedagoške službe, ki sta ga pripravila naša znana ima predvsem tri naloge: šolsko umetnika, solist .ljubljanske op®"® vzgojno svetovanje, šolsko peda- Mitja Gregorač in harfistka P®' gosko svetovanje in šolski peda- la Uršič-Petričeva. Mitja GreŽ0' goski študij otroka. Da je avtor rač je zapel nekaj znanih op®^. posvetil toliko prostora tej služ- ni h arij, pred tem pa predstavil bi, se mr zdi predvsem zato, ker tudi življenje in delo posamezn®" je ta služba nekaj novega in iz- ga skiadatelja. Harfistka Paf® virnega, česar v drugih državah Uršič-Petričeva je seznanila z razvitimi šolskimi službami ne de pt>siužalce z zgodovino in P°' srečujemo. Avtor je v svoji zami- sebnostmi svojega inštrumenta ® fb ° td’ Kl!fbl 1.zbaiaI 1Z u/?\0: prikazaia posamezne načine d* ™Z!:Skati na-/šolskl nja na harfi. Zanimanje mla^ J0"16 '1"0 i-n .ie dokazalo, da si takih umetni neposredno pomoč za reševanje kih - ’ - - vseh vprašanj svojega vzgojno-iz- kUl vecerav se zolljo- "uiiiiitp"^*-* obraževalnega dela v pedagoški S*S' PROSVETNI DELAVEC radio in Sola PROGRAM RADIJSKE ŠOLE II. polletje 1968/69 Nižja stopnja: 7. in 8. II. NAS PREŠEREN 14. in 15. II. KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VSEC? 21. in 22. II. KDO JE NAŠEL JURČKA 28. II. in 1. III. BELE POSTELJICE 7. in 8. III. TUDI ONA NI OSTALA OSAMLJENA 14. in 15. III. TIO IN VELIKA PREGRADA 21. in 22. III. GLASBENA 28. in 29. III. SIJAJ, SIJAJ SONČECE 4. in 5. IV. OTROŠKA DEŽELA (radijska priredba) ll.inI2. IV. MOJ SOSED FRANČEK 18. in 19. IV. KAJ JE NOVEGA V POMLADNI PRIRODI 25. in 26. IV. HI, KONJIČEK 3. in 4. V. PALČIČA (prir. mlad. NIŽJA STOPNJA: 7. In 8. februarja NAS PREŠEREN 14. in 15. februarja KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VŠEČ 21. in 22. februarja KDO JE NAŠEL jtlRCKA 28. febr. in 1. marca BELE POSTELJICE 7. in 8. marca TUDI ONA NI OSTALA OSAMLJENA 14. in 15. marca TIO IN VELIKA PREGRADA SREDNJA STOPNJA: 4. in 5. februarja ZEMLJA — PLANET NAŠEGA SONCA 11. in 12. februarja MARIBOR — NASE DRUGO MESTO 18. in 19. februarja BREZ NASLOVA 25. in 26. februarja GIBAJOČA SE IN MIRUJOČA TELESA 4. in 5. marca PRIPRAVLJAMO IGRO 11. in 12. marca POVEST O DOBRIH LJUDEH VIŠJA STOPNJA: 4. in 6. februarja TRANSPORTNA SREDSTVA — LETALA 11. in 13. februarja NENAVADNI POGOVORI — I. 18. in 20. februarja DEŽELA ZLATA IN KAKAA 25. in 27. februarja NENAVADNI POGOVORI — II. 4. in 6. marca TRANSPORTNA SREDSTVA _ ŽELEZNICA 11. in 13. marca NENAVADNI POGOVORI — III. literature) 9. in 10. V. NE ZAVRAČAJ KRIVDE 16. in 17. V. PLEVEL (prirodopisna oddaja) 23, in 24. V. GLASBENA 30. in 31. V. SREČANJE V GOZDU 6. in 7. VI. ŠTIRIPERESNA DETELJICA (prometnovzgojna oddaja) 13. in 14. VI, MORSKI SVETILNIK — prir. mlad literature Srednja stopnja: 4. in 5. II. ZEMLJA — PLANET NAŠEGA SONCA 11. in 12. II. MARIBOR — NAŠE DRUGO MESTO (iz serije: Naši kraji in ljudje) 18. in 19. II. BREZ NASLOVA (zabavna oddaja za pustni dan) 25. in 26. II. GIBAJOČA IN MIRUJOČA TELESA 4. in 5. III. PRIPRAVLJAMO IGRO (animacija za vključevanje v ^ dramske krožke in za delo šolskih odrov) 11. in 12. III. POVEST O DOBRIH LJUDEH — prir. romana Miška Kranjca 18. in 19. HI. KAKO SO NAŠI PRADEDJE TLACANILI 25. in 26. III. ŽALOSTEN KONEC KOZE FILOROZE (oddaja, ki sicer nekoliko groteskno, a vendarle razloži delo krajevnih skupnosti) 1. in 2. IV. MALA ZAVEZNICA (življenje mravelj) 8. in 9. IV. ROGAŠKA SLATINA (pomen zdravilnih vrelcev) 15. in 16. IV. KRISTINA BRENKOVA (njeno knjižno delo in uredništvo pri MK) 22. in 23. IV. ZGODBA IZ NOB (ob dnevu OF) 6. in 7. V. STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI (slovnična oddaja) 13. in 14. V. O CEM PRIPOVEDUJE ŠKOFJELOŠKI MUZEJ 20. in 21. V. ZGODBA O VZTRAJNEM TEKAČU (športna oddaja) '27. in 28. V. PESNIK GRIGOR VITEZ 3. in 4. IV. KAJ NAM PRIPOVEDUJE GLASBA O ŽIVALIH (glasbena oddaja) 10. in 11. VI. TEMNA HIŠA (zgolj previdnost in prava pamet nas bosta reševala prometnih nesreč) Višja stopnja: V II. polletju bo radijska šola za višjo stopnjo prinesla (poleg tistih, ki že tečejo) nekaj novih ciklusov od~ daj. Med njimi moramo na prvem mestu omeniti ciklus oddaj državljanske vzgoje s skupnim naslovom »Nenavadni pogovori«. V šestih oddajah tega ciklusa posreduje radijska šola osnovno znanje o družbi, posebej o socialistični družbeni ureditvi v Jugoslaviji. Naslednji ciklus je ciklus oddaj o prometnih sred- stvih — letalih, železnici in avtomobilih — o zgodovini njihovega nastanka in razvoja in o njihovem pomenu v moderni družbi. 4. in .6. II. TRANSPORTNA SREDSTVA — LETALA (zgodovina in pomen) H.inlS. II. NENAVADNI POGOVORI I. (Kaj je družba?) 18. in 20. II. DEŽELA ZLATA IN KAKAA (Gana, primer afriške dežele) 25. in 27. II. NENAVADNI POGOVORI II. (O nastanku in razvoju družbe) 4. in 6. III. TRANSPORTNA SREDSTVA — ŽELEZNICA 11. in 13. Hi: NENAVADNI POGOVORI III. (Delavsko in družbeno samoupravljanje) 18. in 20. III. POTOVANJE V INDIJO 25. in 27. III. NENAVADNI POGOVORI IV. (Vsebina nekaterih pojmov) 1. in 3. IV. PARIŠKA KOMUNA 8. in 10. IV. NENAVADNI POGOVORI V. (Družbena ureditev SFRJ) 15. in 17. IV. IVAN TAVČAR — PESNIK POLJANSKE DOLINE 22. in 24. IV. NENAVADNI POGOVORI VI. (Nadaljnji družbeni razvoj Jugoslavije) 29. TVOJ ČILI POLET MLADI KAJUH-KANJUH 6. in 8. V. TRANSPORTNA SREDSTVA — AVTOMOBILI 13. in 15. V. ANTON AŠKERC — PESNIK BALAD IN ROMANC 20. in 22. V. BOREC PROTI SMRTI (R. Koch) 27. in 29. V. SKOZI PANAMSKI PREKOP 3. in 5. VI. HENRY DUNANT — USTANOVITELJ RDEČEGA KRIŽA 10. in 12. VI. MALI PRINC IN NJEGOV AVTOR I. program II. program tekel bo v krogu okoli prvega.) Z našo Zemljo »prevozimo« vsako leto domala milijardo kilometrov okoli Sonca in to s hitrostjo 30 km na sekundo. »Potujemo po poti, ki ima obliko sploščenega kroga — elipse. Sonce ni v središču tega eliptičnega 4. februarja ob 8.55 Srednja stopnja: 5. februarja ob 14.05 ZEMLJA, PLANET NAŠEGA SONCA »Kar naravnost bom vprašal: kaj je naša domovina? ... Slovenija! Jugoslavija! ... In širše? Če odmislimo meje?... Evropa...! In še širše?... Zemlja!« Tako uvede avtor, profesor Pavel Kunaver, oddajo — potem pa razvije pogovor o vsem najvažnejšem, kar naj razjasni poslušalcem predstave o Zemlji, planetu našega Sonca. Zemlja — sicer nekoliko splošče-na na tečajih in s še nekaj nepravilnostmi v obliki, zavoljo česar jo imenujejo geoid — je vendarle krogla: to dokazujejo opazovanja, pomorščaki so to dognali, ob mrku je njena senca na Luni zaokrožena, astronavti jo od povsod vidijo kot kroglo. Vzrok, da ne pademo z okrogle Zemlje je v privlačni sili, v težnosti, ki vse, kar je v Zemljinem območju, veže na njeno površino. Težnost pa vlada tudi v vsem vesolju. Pokorno ji je vse — od največjih zvezd do najmanjšega vesoljskega prahu, vlada v odnosu Zemlja-Luna in v odnosu Zemlja-Sonce. Nevarnost, da bi posamezno nebesno telo, tisto, ki ima večjo maso, pritegnilo drugo, preprečuje sredo-bežna sila, sila, ki poganja telo v premi smeri; obe sili pa stvorita krogu podobno gibanje — gibanje Lune okoli Zemlje oziroma Zemlje okoli Sonca. (Poskus: dva dečka držita za vrv; prvi vleče k sebi, drugi hoče Zemljinega tira, marveč v enem od žarišč (elipsa ima dve žarišči), zato je Zemlja na svoji poti zdaj bliže Soncu, zdaj bolj oddaljena od njega: 3. julija je v odsončju, 2. januarja v prisončju. In vendar imamo na naši severni poluti poletje takrat* ko je Zemlja v odsončju. Vzrok je v nagnjenosti zemeljske osi na krožno pot, tako da je severni tečaj nagnjen poševno proti Soncu. (Poskus z modelom: žarnica nam predstavlja Sonce, jabolko s pecljem na zgornji strani — sevrni tečaj — in z muho na spodnji strani — južni tečaj — pa Zemljo. S kroženjem Jabolka — z nagnjeno osjo — okoli žarnice nazorno prikažemo močneje obsijane dele jabolka v posameznih fazah in s tem nastanek letnih časov.) Mimo vsega povedanega govori oddaja še o nastanku Zemlje, da podobo Sonca in predstavi ostale planete našega Sončnega sistema. Pripominjamo, da je oddaja nekoliko zahtevnejša in ji bodo zato verjetno laže sledili 5. razredi. V vsakem primeru bo*ha mestu vnaprejšnji pogovor, ki bo razložil pojme: elipsa (dve žarišči), zemeljski pol* zemeljska os (njena nagnjenost)* ekvator, dve polobli. Še posebej dobrodošla za boljše razumevanje pa bo naknadna izvedba poskusa za ponazoritev sredobežne sile in poskusa* ki ponazarja s pomočjo žarnice in jabolka nastanek letnih časov. 4. februarja ob 14.05 II. program 6. februarja ob 8.55 I. program teči premo naprej, vrv ga zadržuje. Višja stopnja: TRANSPORTNA SREDSTVA — LETALA V tej oddaji iz cikla o prometnih sredstvid avtor ing. Tomaž Kalin opisuje razvoj letalstva. Od človekovih želja, da bi poletel kot ptica, ki so rodile zgodbe o Dedalu in Ikaru, pa do sodobnih reakcijskih letal, ki jih lahko vidimo tudi na našem nebu, bo pripovedovala oddaja. In pa seveda o drznih poskusih, ki jih doživljamo sedaj, ko ljudje niso več zadovoljni z letenjem v ozračju, marveč hočejo na Mesec, planete in še dalje... Prve resnejše poskuse z jadralnimi letali je delal že pred začetkom tega stoletja Otto Lilienthal, ki je tudi prva žrtev letalstva. Le sedem let po njegovi smrti se začne zgodovina motornega letalstva: brata Wilbur in Orville Wright sta 17. decembra leta 1903 z motornim leta- lom prvič poletela, in sicer 53 metrov. Letalstvo je napi-edovalo in letala so postajala sposobnejša, tako da je lahko leta 1927 Amerikanec Charles .Lindbergh preletel Atlantski ocean. Letala so v drugi svetovni vojni ^postala strašno orožje, ki so odločala vojno. Posebno znana je herojska bitka za Anglijo, ko so angleški* francoski, poljski in vsi drugi piloti* ki so uspeli zbežati iz okupirane Evrope, rešili Anglijo in s tem zadnje oporišče zahodnih zaveznikov V Evropi, Po vojni se je letalstvo še naprej razvijajo z neverjetno hitrostjo —• največ vojno letalstvo, toda to se je poznalo tudi pri napredku civilnega letalstva. , .. Zadnji korak je letalo brez kril — raketa — ki lahko leti tudi v b_ .2-zračnem prostoru. Nižja stopnja: ■J. februarja ob 14.05 11. program 11. februarja ob 14.05 H. program 8. februarja ob 8.55 I. program Višja stopnja: 13. februarja ob 8.55 I. program NAŠ PREŠEREN NENAVADNI POGOVORI — I Tako je naslov naši oddaji, ki naj bi jo otroci ob radijski šoli za nižjo stopnjo poslušali ob slovenskem kulturnem prazniku. Gotovo boste rekli, da je to prezahtevna snov. Kako pripovedovati otrokom v najnižjih razredih o Prešernu in njegovih Poezijah? Poizkusili smo najti način in se tudi to pot približati otroku. Našli smo izhodišče — domači kraj. Avtorica oddaje Neža Maurer, pravi tako: »Vsaka vas, vsaka gora, tudi vsak potok je lep, pravzaprav najlepši — seveda za fantiče in deklice, ki so tam doma.« In če bi mogli napisati otroci pesem, najlepšo pesem o svojem domačem kraju, kako bi jo napisali? Tako pesem je nekoč napisal na j večji slovenski pesnik, doktor France Prešeren. Njegovi domači kraj je majhna vas Vrba, od koder je le uro peš hoje do tiste kotline, za katero pravi, da je prava podoba raja To je Blejsko jezero z otočkom. Takrat, ko'je mali France Prešeren prvič videl to lepo kotlino, ob jezeru še niso stali hoteli, tja še niso prihajali na izlet šolarji, to je bilo pred dobrim stoletjem in pol. Pozneje je France Prešeren prepotoval veliko sveta, svoje rojstne vasi pa ni nikoli pozabil. Dosti je živel v Ljubljani, in kratek čas svojega življenja tudi v Kranju. Vrba, Kranj, Ljubljana — trije kraji, v katerih je Prešeren živel, trije kraji ob isti reki Savi. Vrba, njegov rojstni kraj, sreča njegovih otroških let in uteha v kranjskih letih. Ljubljana — kraj Prešernovih moških let, njegove življenjske sreče in nesreče, kraj, kjer je nastala večina njegovih pesmi. Kranj — poslednji kraj v njegovem življenju, kraj njegove smrti. Vrba—Kranj—Ljubljana — trije kraji ob isti reki Savi. Savo, bistro in zeleno, ki jo je Prešeren srečeval in občudoval od otroških let, je poznal tudi z njene potuhnjene, hladne strani. Križala mu je pot in mu ugrabila prijatelja Matija Čopa, potegnila ga je v vrtince, na katerih dnu se baje skriva povodni mož (Ko je Prešeren listal po zaprašenih knjigah, je naletel na ljudsko zgodbo o prevzetni Ljubljanski Urški, po katero je prišel povodni mož. Napisal je o tem pesem.) Najlepše in najdragocenejše, kar je Prešeren podaril Slovencem, ja »Sonetni venec«. Napisal ga je ob prijateljskem vzpodbujanju Matije Čopa. Sava je v času Prešernovega življenja tekla, kot teče danes, tekla je Ljubljanica in tudi potok v vašem domačem kraju, je že tekel. Življenje pa je bilo vendarle precej drugačno — v hišah še ni svetila elektrika, po cestah so vozili samo vozovi, ni -še bilo železnice. V zadnjih letih svojega življenja je Prešeren živel v Kranju. Ljudje se ga spominjajo kot dobrega človeka in poštenjaka, ki se je pred sodiščem potegoval za reveže, za resnico in pravičnost. Tudi med otroki si je hitro našel veliko prijateljev. Rad jih je počakal pred šolo in jih peljal v bližnjo gostilno na večerjo. Prišla je tretja'jesen, kar je bil Prešeren v Kranju. Ni več čakal otrok pred šolo, otroci pa so še vedno hodili mimo njegove hiše in gledali v razsvetljeno okno v prvem nadstropju. 8. februarja 1849 ob 8. uri zjutraj mu je ugasnilo življenje. V takšnem obsegu je torej zajeta naša oddaja in tako bo otrokom vendarle do neke mere predstavljen pesnik dr. France Prešeren. 11. februarja ob 8.55 I. program Srednja stopnja: 12. februarja ob 14.05 II. program MARIBOR — NAŠE DRUGO MESTO Ondan je bilo, ko je eden izmed najvišjih političnih mož na Slovenskem z nasmehom izjavil: »Tovariši, če hočete ali ne, Mariboru moramo priznati, da se je razvil v veliko mesto, ki Ljubljani je in bo enakovredno. Maribor nam je zrasel v vsestranski center, katerega pomena ne moremo zanikati — in po moji sodbi bi moral biti vsak Slovenec tega vesel.« V resnici so časi, ko je bil Maribor v vseh ozirih v senci Ljubljane, že mimo. Mesto ob Dravi je danes prvi slovenski industrijski center, ki si z vsemi svojimi urbanističnimi in kulturnimi ter življenjskimi posebnostmi, da bi kar najbolj izrazito reprezentiralo slovensko republiko, saj pomeni ena izmed njenih vrat in obenem eno izmed trdnjav njene neodvisnosti; to seveda ni trdnjava z obzidji in topovskimi cevmi, kajti moč naše majhne dežele ni v njenih manifestacijah sile, pač pa v manifestacijah kulture in življenjskega poleta. In v tem pogledu nam je Maribor s svojim poletnim razvojem še kako dragocen. To mesto, ki ga je Hitlerjeva propaganda proglašala za čisto žarišče nemškega duha, je v pičlem četrtletju kljub vsem preizkušnjam in kljub nenehnemu odpiranju na vse strani ne le ohranilo, pač pa še utrdilo svoje slovenstvo, o čemer morda še najbolj zgovorno priča mariborska založba Obzorja, ta najbolj slovenska hiša na Slovenskem. Tako o Mariboru v 'naši odaji ne bomo govorili kot o mestu, ki bi bilo za Slovence in slovenstvo drugotnega pomena, pač pa kot o mestu, ki se je s svojim intenzivnim razvojem pridružilo Ljubljani. Govorili bomo predvsem o njegovi sedanjosti in — o njegovi prihodnosti. Kajti prihodnost je temu mestu odprta. Njegova industrija se razrašča, na njegovih obrobjih se pno kvišku nova stanovanjska naselja, število prebivalstva se veča, stare siromašne četrti postopoma izginjajo, center spreminja podobo, turistično zanimiva okolica bogati, dovčerajšnji poganjki mariborskih kulturnih in znanstvenih ustanov so se neizpodbitno utrdili. Prihodnost prinaša vrhu vsega še nove, moderne cestne povezave z zamejstvom, z Ljubljano in z Zagrebom, kar vse bo mestu ob Dravi dajalo nov pomen, novo spodbudo in nov polet. O Mariboru ne bo mogel nihče več reči, da je nekje daleč na robu te male dežele, na severu te naše domovine, odmaknjen od velikega sveta. Povezan bo z velikim svetom in znašel se bo prav v njegovem osrčju, kar mu zagotavlja nenehen razcvet. Oddajo je pripravil radijski sodelavec Zvone Kržišnik. Avtor skuša mlademu poslušalcu odgovoriti na temeljno vprašanje: Kaj -je družba. Po splošnih osnovnih karekteristikah, ko skuša sproti , razčleniti sleherni težko dostopni sociološki ter politič-no-ekonomski termin, naniza pisec v obliki pogovora med profesorjem Erženom in njegovim sinom Petrom značilnosti in bistvo posameznih družbenih formacij, kakor so se uveljavile v naši družbeni ureditvi. Analizira pojme: družina, stanovanjske enote, hišni svet, krajevna skupnost, zbor občanov in zbor volivcev, občina, republika in federacija. Glede na izjemno težko snov se je avtor namenoma izognil pojmom samoupravljanja, družbene organizacije, predstavniški organi itd., zakaj vsi ti pojmi zahtevajo posebno obdelavo, če naj jih mlad poslušalec popolno-razume. Ti pojmi bodo obdelani, razumljivo, v naslednjih oddajah. Prav tako je ustava v prvi oddaji samo bežno omenjena. Razložena je samo osnovna definicija tega akta. Naslednje oddaje se bodo tako in tako ukvarjale z najpomembnejšimi kompleksi ustavnih določil. Oblika oddaje je, kot rečeno — pogovor. Pisec sodi, da je to edini mogoči prijem za posredovanje te težke snovi. Na nekaj mestih je pogovor prekinjen s kratkimi živimi vložki, ki predstavljajo reminiscence sogo\7ornika Petra. Te vložke je pisec uvedel iz več razlogov: zlasti je hotel z njimi ohranjati problemski pogovor v stiku z življenjem, funkcionalno dopolnjevati razlago pomembnih pojmov in navsezadnje poskrbeti za kratek predih. Oddaja je zahtevala precizno in vestno delo režiserja. Zlasti se je moral režiser temeljito poglobiti v prehode med sekvencami, da je dobro izpeljal in izkoristil radiofonske poudarke. Okvirna režijska zahteva oddaje pa je bila seveda: prenašati snov počasi, zelo počasi in logično. 15. februarja ob 8.55 I. program , Nižja stopnja: 14. februarja ob 14.05 II. program KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VŠEČ Z veseljem ugotavljamo, da ima naša oddaja vse več in več zvestih poslušalcev. To nam kažejo pisma, ki se kopičijo na urednikovi mizi in ki nam povedo, da so takšne radijske glasbene šole uspešno dopolnilo glasbenega pouka na nižji stopnji osnovne šole. »Vaše oddaje tako aktivirajo otroke, da so pozorni od začetka do konca oddaje,« beremo v številnih pismih, ki nam jih vse če- šče pošiljajo tov. učiteljice. Ta priznanja nam nalagajo prijetno dolžnost, da bomo tudi v bodoče oblikovali takšne oddaje. Izmed treh pesmic, ki smo jih predvajali v pretekli oddaji, se je večina otrok odločila za tisto, ki poje o Lipeju. Objavljamo jo z željo, da bi se jo učenci naučili in jo veselo prepevali. Srednja stopnja: 18. februarja ob 8.55 I. program 19. februarja ob 14.05 II. program BREZ NASLOVA Pustni torek! Skorajda se nam je zdelo kruto zamoriti prešerno razpoloženje, ki si je na ta dan priborilo vstop tudi v šole, z resno, strogo poučno oddajo, pa pošiljamo zato na obisk Ježka, saj zna s svojimi domislicami zabavati, hkrati pa skozi humor povedati prenekatero bodico pa tudi resnico, ki si jo je vredno zapomniti. Tudi tokrat ošvrkne mimogrede tiste, ki se navdušujejo zgolj nad detektivkami, tiste, ki se zgledujejo po kavboju Jimmyju, tiste, ki tacajo po stanovanju z umazanimi čevlji, tiste, ki se radi postavljajo s svojim junaštvom, a se cmerijo, če je treba k zobozdravniku, tiste, ki so cmere in jadikovavči nasploh — in jim za konec zapoje pesem o Sončni uri. Že pred časom je nekaj šol zaprosilo za besedilo te imneitne pes mi — pa jo zato tokrat priobčujemo: Veš, pozabiti ne smeš, da je svet na pol preklan: pol noči je, drugo pa je svetel dan. Ko kdaj ti bo hudo, le ne maraj nič za to! Smej se, smej, le svetle ure štej! Sončna ura dobro ve: šteti temnih ur ne sme. Kaj za to, če temno danes je vse nebo, jutri zlato sonce bo. Delaj kakor te uči, štej le svetle sončne dni. Ce ti je kdaj hudo, kar pozabi na to, saj bo jutri spet lepo. Kaj bi cmihal se, cmeril, kaj bi točil solze, če kaj narobe gre! Sončna ura te uči, štej le svetle, sončne dni, če ti je kdaj hudo, kar pozabi na to, saj bo jutri spet lepo! Za Ježkovo oddajo »Brez naslova« želimo vsem prijetno zabavo. Višja stopnja: 20. februarja ob 8.55 l.p rogratn 25. februar ja ob 8.55 \. program 18. februar ja ob 14.05 H.p rogram Srednja stopnja: 26. februarja ob 14.05 11. program DEŽELA ZLATA IN KAKAA GIBAJOČA SE IN MIRUJOČA TELESA »Ime mi je Kofi Osei. Star sem osem let in to je prav toliko, kot je svoboda moje domovine, Gane. Kakor vi, tudi jaz hodim v šolo, kjer se učim veliko zanimivih stvari. Prej sploh nisem vedel, da leži Gana v zahodnem delu Afrike. Afrika je moj kontinent, ki je precej različen od Evrope. Tako so mi vsaj pripovedovali moji starejši bratje, ki so bili tam. Dokler ni prišel zdravnik v našo vas, nisem vedel, kako je to, da je nekdo bel, drug pa črn. Jaz sem črn in vsi moji prijatelji v vasi so prav tako črni...« Tako začenja Lada Zei svojo pripoved o Gani. Ta začetek navajamo, ker je značilen za raven in način pripovedovanja, in si tako lahko laže ustvarite popolnejšo sliko o naši oddaji. V nadaljevanju spoznamo poleg Kofija še nekoliko mlajšega, za šolo komaj godnega Amaduja. Iz pogovorov teh dveh dečkov zvemo marsikatero zanimivost o tej deželi zlata in kakaa in pred nami se razgrnejo domačinski običaji ter podoba vsakdanjega življenja katerekoli ganske vasi.- »Kofi, umrla je mati starega Kva-meja! Pravkar je poslal veliko bučo, polno vina. po vasi, da bi vsi vedeli in prenehali delati!« »Če je tako, potem nehajmo delati. Ne vem pa, kako bodo ljudje s tem zadovoljni. Na plantažah prav danes obirajo kakao in kadar je ka-kao zrel, mora vse drugo počakati!« »Če je umrla, potem bodo danes streljali! In plesali bodo tudi! To bo veselo!« Veselo? Da, kajti tamkajšnji domačini preženejo žalost s plesom! Govoreči bobni sporočijo žalostno novico daleč naokoli in potem se iz vseh sosednjih vasi zbirajo ljudje, da bi počastili spomin ranjkega in rajali pozno v noč. ' Taki in drugačni običaji so v naši oddaji prikazani nevsiljivo, nekako mimogrede, vendar, upamo, vsaj — dovolj plastično, da ostanejo v spominu. Z našo oddajo seveda nimamo namena, da bi prikazali Gano kot deželo v celoti, temveč bomo podali nekaj drobcev iz vsakdanjega življenja tamkajšnjih ljudi, in to tako, da je dovolj prejmosto in obenem zanimivo, hkrati pa otroci pri zemljepisu ob poglavju o tej afriški republiki dobijo bolj plastično podobo, kot jim jo lahko posredujejo suhoparne številke o kvadratnih kilometrih in milijonih prebivalcev ter podobnem. Nižja stopnja: 21. marca ob 14.05 II. program 22. marca ob 8.05 I. program KDO JE NAŠEL JURČKA V pripravljeni oddaji se nameravamo ozreti po svoji najbližji okolici in opazovati vsakdanje pojave. Opazovali bomo telesa, ki mirujejo, in telesa, ki se gibljejo. Vsebina razgovora med sinom in očetom bi bila v zelo zgoščeni obliki naslednja misel: Vsako telo ostaja v svojem stanju mirovanja ali premočrtnega gibanja, če nanj ne deluje nobena sila. Brž, ko začne na neko telo delovati stalna sila, ves čas enaka sila, se bo telo gibalo enakomerno pospe- Višja stopnja: šeno; to pomeni, telesu se bo vsako sekundo enako spremenila hitrost. V tako zgoščeni obliki je videti oddaja kar malo težka za srednjo stopnjo, vendar pridemo do navedenih osnovnih misli o gibanju in mirovanju teles s pomočjo sproščenega razgovora na sprehodu- ob konkretnih vsakdanjih dogodkih. Če bodo šolarji na oddajo nekoliko priprav-Ijeni, jo bodo gotovo dojeli in osvojili. Tekst za oddajo je napisal ing. Franc Žerdin. 25. februarja ob 14.05 II. program 27. februarja ob 8.55 I. program NENAVADNI POGOVORI — i! Tudi ta oddaja» Nenavadnih pogovorov« še zmerom raziskuje pojem »družbe«. Vendar se loteva naloge drugače. Za 'razloček od prve, ki je obravnavala družbene enote v naši družbeni ureditvi, se druga oddaja ukvarja z zgodovinskim razvojem človeške družbe. Ukvarja se tedaj z zgodovinskimi formacijami, začenši s časom, ko človek še ni bil organizirano-družbeno bitje. Nato razčlenjuje pojem suženjstva, te najzgodnejše in najsurovej-še družbeno-ekonomske formacije, ko je bil človek (že kot član družbe) totalno eksploatiran. Dalje razlaga pojem fevdalne družbene ureditve. lastništvo fevdalcev nad zemljo in delno nad človekom — kmetoTn ter vse_ druge karakteristike te dolgotrajne dobe. Sledi analiza družbene formacije in družbeno-ekonomskega sistema kapitalizma. Vseskozi avtor oddaje pripoveduje o nastanku, temeljnih značilnostih in zgodovinskem položaju kapitalizma nekoliko bolj podrobno kot je govoril o zgodnjih formacijah. Težnja po večji temeljitosti je razumljiva, saj predstavlja ta sistem pri nas komaj minulo,. v velikem delu sodobnega sveta pa veljavno družbeno stvarnost. Oddaja zaokroža obširno razlago pojmov socializem in komunizem. Nižja stopnja: 28. februarja ob 14.05 1. marca ob 8.55 n. program I. program BELE POSTELJICE Pedagcgi-elementarci, ki že dlje časa vključujejo EŠ v svoje razredno delo, se bodo te naše oddaje najbrž še spominjali. Poiskali smo jo v arhivu, ker so jo pred leti šolarji z veseljem 'sprejeli in upamo, da bo tudi zdaj uspešno dopolnila razredne pogovore o prometu in prometnih sredstvih. Mimo tega pa predstavi oddaja malim poslušalcem še druge tehnične naprave, ki »krajšajo« razdalje in so nam danes malone nepogrešljive. Pripovedovalec opazuje v kolodvorski veži vrvež ljudi. Tik pred odhodom gorenj ca pritečeta oče in sinko. Prvi skoči po vozni listek, Jurček pa čaka pri smučeh. Pa se pobiču zazdi, da odhaja očka že na peron, popusti smuči in steče za umišljenim očetom. Oče se vrne od blagajne, a sina ni. Kliče ga, išče po ulici, pri izhodu, tudi na peronu, ni ga. V strahu, da se je fant sam odpeljal, pošlje načelniku postaje v Kranju brzojavko, a dobi odgovor, da se Jurček s tem in tem vlakom ni pripeljal. Telefonira ženi, sina ni doma. Žena je seveda vsa iz sebe, zato se odpelje z avtotaksijem k njej, hkrati pa še rahlo upa, da najde fanta vendarle že doma. Ker ga ni, prijavi na postaji LM, da se mu je izgubil sin. Potem odda oglas v radio in tako zvedo ljudje skozi eter, da se je izgubil Jurček Zmrzne. Če bi izgubljenega pobiča našel kdo, ki nima radijskega skrejemnika, odda za vsak primer še oglas v časopis, zanese ga kar v tiskarno, kjer ropotajo tiskarski stroji. Ko vse to opravi, mu preostane samo še čakanje. Oba z ženo reši skrbi telefon; ta zvečer sporoči, naj prideta po sina na železniško postajo. Kam se je bil torej Jurček zataknil? ... Ko je pritekel na peron, se mu je mož, ki naj bi bil njegov očka, Izgubil v množici. Tako je ostal samcat na tračnicah, ko je odpeljal vlak proti Kranju. Zanj se je zavzel načelnik postaje in skupaj sta iskala očeta. Tudi v vežo sta šla, a naključje je naneslo, da so se vedno križali. Ko pa je jima neki železničar povedal, da je videl takega in takega človeka z dvojnimi smučmi pod pazduho skočiti na vlak, je bil seve tudi načelnik prepričan, da se je očka res odpeljal. Zato je poslal Jurčka v Kranj kar na lokomotivi. Tako si je lahko mali radovednež od blizu ogledal stroj in naprave na njem ter zvedel, zakaj so signali na progi in še marsikaj. V Kranju ga strojevodja pusti zunaj postaje, nato skuša Jurček najti Korenove, kamor sta bila z očkom namenjena. Toda v snežni obleki Korenove hiše ne spozna — in zdaj mu pogum upade. V težavi mu pomaga Lučka. Ker je punčka hčerka načelnika kranjske postaje, se stvar dokončno razplete. Jurček se s prvim vlakom odpelje nazaj v Ljubljano in tu se s postaje po telefonu oglasi očku in mamici. Ob učni enoti »Bolezni sto imamo, a zdravje eno samo«, smo pripravili oddajo, s katero bi radi otrokom pregnali strah pred bolnišnico vsaj toliko, kolikor se bojijo osamljenosti, zapuščenosti, pomanjkanja pozornosti in tudi nežnosti, saj si jp vsak bolnik želi in jo potrebuje. Povedali bi jim hkrati radi, kako zelo je potrebna zdravstvena služba in kako nujni so v danih primerih zavodi, kakor so bolnišnice. Vse to bodo otroci lahko spoznali iz oddaje »Bele posteljice«. Tinka se je vrnila s športnega dneva in ji ni nič’ dobro. Toplomer poskoči čez 38 stopinj. Ponoči vročina ne pade. Tinka bruha in drugo jutro pride zdravnik. Ugotovi škrla-tinko: grlo je vneto, bradavice na konici jezika nabrekle, koža po telesu suha, razen okoli nosu in ust se že kaže droben, rdeč spuščaj. Tinka .mora v bolnišnico. Hudo ji je, a je disciplinirana. Bolnico sprejmejo v sprejemni pisarni, obdržati sme svojega medvedka, čeprav imajo otroci v bolnišnici dovolj igrač na voljo; materi vrnejo Tinkino obleko, da jo doma prekuha in razkuži. V sobi je šest belih posteljic, ena je še prazna. Tinka se kmalu vživi in.po nekaj dneh in po nekaj injekcijah penicilina se ji začenja obračati na bolje. Zdravnik je prijazen/ za vsakega ima dobro besedo, zna se tudi pošaliti. Posebno so mali bolniki navezani na sestro in se z zaupanjem obračajo nanje. Zmerom ima sicer polne roke dela, hrani jih, meri jim temperaturo, daje jim zdravila in poroča zdravniku o njihovem zdravstvenem stanju, poleg tega pa še počeše Milenco in ji popravi posteljo, menja Janezovim rožam vodo,: preobleče Tinko, ker se-je spotila* Marjanu prinese novo knjigo — ni pozabila, da mu jo je prejšnji večer obljubila — sploh naredi vse tisto, kot doma mati. Zdraviti zna celo dosti bolje. Samo eno je: mama pa le ni. Med malimi bolniki se razvije to-vajrištvo, tisti, ki vstajajo, pomagajo ležečim, sklepajo se celo nova prijateljstva. Čez nekaj dni pride v mali kolektiv Nuška, vendar s krikom in vikom; noče v bolnišnico, ostati hoče pri mami. Ko pade nekaj pikrih, počasi utihne. Prisluhne, ko pripoveduje sestra, koliko otrok je na oddelku, in da »rdečkarji« ne smejo priti na obisk zavoljo nalezljivosti in da mame ne morejo ostati pri svojih otrocih, ker bi potem za bolnike zmanjkalo prostora. Ko je na vrsti injekcija, je pri Nuški spet jok, ostali pa se šalijo: pri prvi injekciji jo-češ, pri drugi samo stokaš, pri tretji pa nič več. No, tudi Nuška postane kmalu »priden« bolnik. Oddaja je preprosta in ji bodo otroci zlahka sledili. ‘j&mčiidEL dajct diva jfanez B/fenc ■■■ 1 J J J'""! Tom-di-dli da-jo, li-pej pa ra_ja, tamle pod ~T7rl 1 1 -±= ^^ lo_—po, v w , w ziuda-no jo-po* BeJe ma soJenčf®, suknji-co ve, lanske rebrne—n?, ka-p!be_lo. 4, marca ob 8.55 J. program Srednja stopnja: 5. marca ob 14.05 II. program PRIPRAVLJAMO IGRO 11. marca ob 8.55 I. program Srednja stopnja: 12* marca ob 14.05 II. program POVEST O DOBRIH LJUDEH »In vendar imam ta razred najrajši ...« pravi razredničarka 5. t>. razgibanega, delovnega, a najbolj razboritega razreda na šoli. »Tistega dne so poskrbeli za vznemirjenje Marjan — dober, a nekoliko predrzen fant, Bojan, še tako otročji, da je sposoben največjih neumnosti, in Milan, ki pa je sicer skorajda vzoren učenec. Že nekaj časa sem opazovala, da počenjajo čudne reči: zamujali so šolo, na lepem jih dva dni kratkomalo ni bilo, s čudnimi gestami in šušljanjem so motili pouk; no, tistega dne pa so napravili razdejanje v telovadnici. Priznali so, da so se šli Indijance in tako sem mimogrede zvedela, da so brali knjigo o Tomu Sawerju. Ta je burila njihovo domišljijo in jim uravnavala dejanja in nehanja. Po domenku z ravnateljem sem sklenila, da bom poskusila radoživost teh treh fantinov uporabiti za kaj koristnega ali vsaj za nekaj, kar ne bi bilo škodljivo. Pripravila bom z njimi igrico o Tomu Sarverju. Moj predlog so fantje sprejeli le delno; igrico bodo pripravili sami. Pristala sem. Po treh tednih sem izvedela, da še niso prišli daleč. Ne morejo se zediniti, ker hoče Marjan igrati vse vloge sam. Bodo splavali? čez teden dni sem opazila, da je v razredu mirneje, da torej med tremi junaki ni vse v redu. Sprožila sem delček manevra in vsemu razredu povedala, kaj naši trije fantje pripravljajo. Poiskal me je Bojan in me poprosil za nekaj razlag. Videla sem. da sem na pravi poti; fantje imajo težave. Če se bodo končno vendarle^ z zaupanjem obrnili name, če bodo sami poiskali pomoč, bo moja igra dobljena. Sprožila sem glavni manever: vsemu razredu sem povedala povest o Tomu Savverju, navdušila razred in mu hkrati vzbudila radovednost, kako bodo mogli naši junaki predstavniki vse osebe, ki v povesti nastopajo. Pomirila sem jih — gotovo so si kako pomagali, gotovo nam bodo priredili neko predstavo. S tem sem prisilila svoje tri junake ob zid. Poprosili so me za razgovor. Potožili so, da se večkrat skregajo — kdo naj ima glavno besedo, kdo bo igral to ali ono vlogo, sploh pa — da iz povesti nikakor ne znajo izluščiti najvažnejšega in napraviti celovite igre. Rada sem priskočila na pomoč. Sestajali smo se dobre tri tedne. Razčlenili smo zgodbo, si uredili dialoge, se vadili gladko in prav brati, ugotovili, da se morajo naučiti igralci vloge na pamet in igrati. tako, da bo videti »zares«; treba bo torej tudi veliko vaj na odru. Končno so moji trije junaki spoznali, da vseh vlog vendarle ne morejo igrati sami, in tako se je zgodilo, da je postal malone ves 5. b gladališka družinica, vendar družinica, ki je hkrati solidno opravi! svoje šolske dolžnosti . ..« S to našo oddajo želimo animirati šolarje za delo v dramatskih krožkih, hkrati pa jim dokazati, da tako delo ni preprosto, da se ga je treba lotiti načrtno in pod primernim vodstvom. Beseda Miška Kranjca je bila velikokrat posvečena tudi mladim bralcem. Iz celotne zbirke Kranjčevih del seveda lahko izberemo le tri knjige, ki jih bo literarni zgodovinar uvrstil pod razdelek »Mladinska književnost«: imel sem jih rad, Čarni nasmeh in Mesec je doma na Blagovici. Tu so potem še posamezne črtice, daljše in krajše novele — in pisateljevi načrti v tej smeri. Bržkone omenjene knjige med mladimi, pravzaprav najmlajšimi bralci, ne nahajajo največ oboževalcev, vendar pa to nikakor ne zanika njihove umetniške cene. Kranjcu so privrele iz srca kot izraz nikoli pozabljenega mladostnega čustvovanja, kot živ in bogat spomin. Namenjene so sicer mladini, vendar so dragocene kot berilo za vsakogar, za »otroke od sedmega do sedemdesetega leta«, kot je zapisal v poslednji (Mesec je doma na Blagovici) pisatelj sam. Morebiti bomo zaradi svoje odločitve, da uvrstimo v program priredbo romana Povest o dobrih ljudeh, deležni prigovorov. Razlogi za to odločitev so predvsem v želji, posredovati poetičnost Kranjčevega opisa prekmurskih ljudi in prekmurske pokrajine, pri tem pa izvesti majhen poizkus in ugotoviti, ali je razmeroma visoka raven, kot jo terja priredba omenjenega romana, četudi namenoma nekoliko poenostavljena, primerna za poslušalce te stopnje. 'z. V priredbi Povesti o dobrih ljudeh za radijsko šolo so ljubezenski odnosi, ki so v romanu precejšnjega pomena, potisnjeni več ali manj ob stran in le nakazani. Dejanje poteka kljub temu dovolj sklenjeno in Kranjčevemu izvirniku zvesto. Najprej bomo priča vzdušju v domu starega Kosterce in njegove žene, nato pridejo Korenovi, ki so kot sleherno leto na pomlad odšli v neznani tuji svet in se pod zimo spet vračali na samotni otoček sredi med Murinimi rokavi; kasneje bomo spoznali vnuka starega Kosterce, »razbojnika« Petra, ki ga preganja postava, čeprav nikomur na svetu ni storil zlega. To bo srečanje s skupino majhnih, po srcu dobrih, prekmurskih ljudi, ki so dajali pisatelju vso mladost najbolj dragoceni vir pisateljskega navdiha; ti ljudje se nam predstavijo kot simbol Prekmurja in njegovih socialnih razmer* ki jih je Miško Kranjec ujel v lirični tok svoje pripovedi v vsej njihovi življenjski enkratnosti. Oddajo bo mogoče uporabiti ne le kot ponazoritev Kranjčevega literarnega snovanja, pač pa tudi kot upodobitev prekmurske pokrajine v času pred revolucijo. Iz teh opomb sledi, da bo treba poslušalce na poslušanje oddaje temeljito pripraviti. Nekoliko širše in nasploh orisana podoba bosta prišli zelo prav. Ob njiju bo nekoliko bliže poslušalcem tudi vzdušje Povesti o dobrih ljudeh, tako značilno za večji del Kranjčeve proze, zlasti predvojne, ta odmaknjenost velikemu in neznanemu svetu, kamor odhajajo njegovi ljudje iskat kruh in srečo. Višja stopnja: TRANSPORTNA SREDSTVA 4. marca ob 14.05 6. marca ob 8.55 II. program I. program ŽELEZNICA Ing. Tomaž Kalin, avtor serije oddaj o transportnih sredstvih govori v tej oddaji o skromnem poskusu Angleža Trevitdricka. Le-ta je namreč najprej poskusil zgraditi kočijo na parni pogon in v njegovem poskusu se stikajo začetki avtomobilizma in železnice. Na misel, da bi svojo kočijo postavil na tire, je prišel zato, ker njegovo vozilo ni zdržalo sunkov na slabih cestah. Vendar pa ta poskus ni imel večjih uspehov, če odštejemo, da je opozoril angleško javnost, torej javnost tokrat najnaprednejše industrijske dežele, na nove možnosti. Sele njegov naslednik in prijatelj Stephenson ]&> zgradil parne lokomotive (in ustrezne tire), ki so dosegli za takratna pojmovanja nezaslišane hitrosti. S tem je utrlo železnici pot v praktično uporabo; kmalu nato si je železnica osvojila svet. Avtor oddaje se zlasti ustavlja ob graditvi prve avstrijske železnice, tako imenovane Južne železnice, ki je (tudi) preko naših krajev povezovala Dunaj in Trst, potem pa sklene svojo pripoved z razmišljanjem o pomenu železnice v sodobnem svetu. 7. marca ob 14.05 8. marca ob 8.55 Nižja stopnja: TUDI ONA NI OSTALA OSAMLJENA II. program I. program Osmi marce je v svoji osnovi dan bsrbenih žena, vendar je pri nas nekako spontano prerasel v praznik vseh žena; zato sodita vanj predvsem toplina in pozornost. Tak odnos naj bi vzbudila v malem poslušalcu tudi tale naša oddaja. Mati padlega partizana je dolga leta živela v revni kletni izbi, sama, neopazna, zapuščena. Nekega dne pa starko odpelje bolniški avto. Šele to vzbudi prebivalcem bližnje okolice pozornost; šele zdaj se zgane v njih občutek, da so pravzaprav pozabili nanjo. Otroci zvedo, da je bil njihov šolski upravitelj' mladostni prijatelj njenega sina Andreja. Gredo in mu povedo, kako je z Uršičevo mamo. Upravitelj stopi v razred in pripoveduje o Andreju. Nazadnje pravi: »Spomniti se je moramo vs:»j zdaj. Višja stopnja: 11. marca ob 14.05 13. marca ob 8.55 II. program I. program NENAVADNI POGOVORI — lil Tretja oddaja iz serije o državljanski vzgoji bo po obliki zelo sorodna prejšnji, po vsebini pa se bomo tokrat vrnili na sodobna domača tla. Obravnavala bo najpomembnejšo vsebinsko značilnost naše družbene ureditve — delavsko in družbeno samoupravljanje. Nastopili bodo spet profesor Eržen, njegov sin Peter in vezalec, nji- hove dialoge pa bo dopolnjevala vrsta živahnih prizorov, ki primerno ilustrirajo predmet. Tudi to oddajo je pripravil Zvone Kržišnik. Pedagoge prosimo, da nam svoje morebitne pripombe sporočijo takoj po poslušanju vsake oddaje o državljanski vzgoji, tako da jih bomo lahko upoštevali v nadaljevanju cikla. Nižja stopnja: 14. marca ob 14.05 15. marca ob 8.55 II. program 1. program TIO IN VELIKA PREGRADA ko jo je bolezen priklenila na posteljo.« In ko so jo v nedeljo obiskali, ji prinesli drobnih daril in rož z njenega vrta, ji obljubili, da bodo ta čas oni skrbeli za njene gredice, da bodo oni nosili cvetje na Andrejev grob in da jo bodo hodili obiskovat, ko bo spet doma. In Uršičeva mama je vsa srečna povedala: »Nič več nisem osamljena, prišli bodo, prihajali bodo ...« čeprav je otroku te starosti težko kaj podrobneje razlagati tehniko, tehnične naprave in njih delovanje, vendarle ne moremo obiti tematike te vrste, saj se otrok srečuje s tehniko in njenimi dosežki sleherni dan in malone na vsakem koraku. In čeprav so podobne razlage zavoljo zgolj slušnega dojemanja še težje po radiu, bomo vendarle spet skušali ilustrirati tehnično opremo, in sicer pogovore, ki se v tem času sučejo v drugih razredih okoli vode, vodne sile, elektrarn in tega, kaj pomeni elektrika v gospodarstvu. Ponovili bomo prisrčno, v pravšnem jeziku pisano, zgodbo francoskega pisatelja A. Verdela: TIO IN VELIKA PREGRADA. Priredili smo jo in bo taka, kot je, malim šolarjem kar lepo pomagala bistriti pojme. Godi se v gorski dolini, lepi in slikoviti, s penečo se reko, temnimi gozdovi in strmimi, skalnatimi pobočji. Zgodbe ne doživlja človek, saj ta šele pride v dolino, da izkoristi silo gorske reke, pač pa jo doživlja Tio, drobni ptiček, ki je tu doma* in pripoveduje, kaj se dogaja v njegovi soteski, odkar dela v njej človek, in kako se spreminja njena podoba, ko raste v njej mogočni jez za novo elektrarno. Se o knjigah Cankarjeve založbe »Svet med Muro in Dravo« Ob 100-Ietnici prvega sloven- se je lotil urbanistično-gradbene zajetem območju. Ponatis razpra-Mimo družboslovne in še pose- uglednejši znanstveni dedarci in skega tabora je skupščina občine osnove trgov ^e^din - zT^knjiSvelfa- 4“ SS: ~ ““S™ “3 .nraven m resen program .povezuje kov. Proti kionou preteklega leta za to zajetno delo, in sicer za vlado Valenčič se ukvarja s številč- s Podgrad ja: »To je lepa knjiga iz-zalozbo tudi zunanje sodelavce, je založba med bralci in naročni- klub prleških študentov. iPokazalo nim stanjem prebivalstva po Slo- kerijo štetiče.« Kulturne delavce. Poseben odnos ki izvedla široko anketo. Rezultat bi naj vsestransko podobo te po- venskih goricah od 18. stol. do uo druziboslovja je zbral ob re- j,e neverjeten: na vprašanja je cd- krajine ob robu slovenskega današnjih dni. Jože Ptičar nam .r~kci.ii Cankarjeve založbe širok govorilo več kot polovico vpraša- ozemlja. Zdaj ga je založila založ- opisuje delež politika in »gro-TOg znanstvenih in družbenih de- nih in odgovori sijajno potrjujejo ba Obzorja v Mariboru. Kajpada movnika« Božidarja Raiča v mla-^avcev, ki lahko veliko store tudi prizadevanje založbe. Naročniki sta oba dejavnika segla izdatno v doslovenskem gibanju. Nekakšno za sole. Zato so v programu tudi predlagajo, da se izboljša papir svojo blagajno, pa tudi sklad središče knjige je razprava Vik-bcbenifci, priročniki, slovarji, vod- in vezava ob miinimlilnem pove- SRŠ je podprl izid knjige s pri- torja Vrbnjaka Prvi slovenski ta-piki, zemljevidi itn. Krog sode- Čanju cene, kar bo založba kmalu merno subvencijo. bor v Ljutomeru, polna zanimivih Jan Baukart. lavoev ni sklenjen, izpopolnjevali uredila. Sa bodo še novi in z njimi se bo- V veliki etnografski zbirki izi- rvicano ■ navaiamo podatkov in nadrobnosti, plod ea bodo še novi in z njimi se bo- V veliki etnografski zbirki izi- važneiS** in tehtnei- dolgotrajnega in natančnega štu- db sprožale tudi nove pobude za dejo letos tri knjige. Prva bo Na- ž ctni=0 TT-JrvHnma na<; Ciril Cllp- diJ3- v dobo pred prvo svetovno Potrebne izdaje. Veliko naročil za ravne in kulturne znamenitosti L V. cpznania z geološko nodo- vojno ie posegel Bogo Teply z strokovne knjige v srbohrvaščini, Slovenije. Piše jo visita uglednih , p , Slnveniie in onozar- daljšo razpravo Narodnostno živ-, rned katerimi je precej učbenikov, avtorjev — geograf, etnograf, • bkra^ “na njene zemeljske za- henJ® v Slovenskih goricah, ki je kaže, da bi .bilo primemo in po- umetnostni zgodovinar, arheolog, kja(je Svetozar Ilešič razpravlja tipičen primer za takratne raz-hebno izdlartli nekatere v sloven- slavist — kutami delavec in na- Q razvoju kmetijskih naselij na mere v spodnještjeraskih mestih fčfai. Založba bi z veseljem upo- raVostavec, sodelujejo pa še drugi. tem ozemiju Borut Belec se po- in trgih. Dr. Eman Pertl je prav stevala predloge prosvetnih delav- Knjiga bo imela popolnoma nov sebei ukvaria z razvojem vino- nadrobno orisal zdravstvo med cev. zemljevid Slovenije - v moderni gradništva, ki mu godijo izfedne Tin-r)rTav? v razdobju ^S0,- Tofcraf posvetimo nekaj od- izvedbi z oznako vseh znamenito- klimatske prednosti in površinski Jože Jenko nam pove, kako stavkov 'književnosti. Najprej, do- siti pa tudi s prometno mrežo. rebef pokrajine ter z njeno -po- so se razvile železnice na tem ob-tnačd, zavoljo dveh razlogov. Iz- Knjiga bo tudi šolnikom v veliko stepno deagrarizacijo po drugi mo,čju ^v dveh stoletjih. Rudolf dajmje domačih del pomeni podpi- plomoč pri snovanju eksikurzij, iz- svetovni vojni. Kolarič je podal kar kratko, toda Panje piscev pri njihovem ustvar- letov, potovanj. Drugi dve 'knjigi . _ , . , , . . izčrpno gramatiko svojega^ doma- fenju, kar je kulturna naloga vsa- sta Slovenska kmečka noša (dr. Anton Trstenjak podaja zam- čega narečja. Janko Jurančič pri-ke slovenske založbe. Žal pa mo- Marija Makarovič) in Slikarstvo mivo karakterolosko podobo s o- merja govorico Prlekije in sosed-*ano ugotoviti, da takšna priza- na panjskih končnicah (dr. Go- venjegonskega človeka m nava nega Hrvatskega^ Zagorja Jakob Sevanja založb pri bralcih nimajo razd Makarovič). Rlf.Ier,paI na f Prave podpore. Zanimanje za do- Ob koncu še zanimiv podatek: ■ ' ^ wh ali yP|hvala_ kajkavš^ina v IS. stoiet- ^ača dela js skrajno majtao. Se 32 del od napovedanih 64 knjig, Pove 2lol°nih ob smrtI kakega izhodnegT delTSeškega CLm-Pajvec so hram ze zn,ani avtorji, torej toono polovica, je delo do- znanca ali vašeana. Vilko No.vak ija. Janko Glazer navajl obširno ^v.Cktmiu maramo pripoVeduje 0 ljudsk€m življenju‘rokopisno gradivo slovenjegori-S,®V€ldi P™te^-^ftodLje) s polo, v slovenskih goricah v prvi polo- šfcega izvora v mariboraki študij-^toga današnje sole. Ne bi bilo vico del pa posredujemo bogastvo vici 19, stoletja, Angelos Baš pa ski knjižnici. Anton Slodnjak S®0’ lQa bi miela-vsaka popolna drugih narodov. Za prihodnja leta 0 notranji opremi hiš v ljutomer- obuja spomine na Jakoba Košar-vse sole (kuge stopnje v ima Cankarjeva založba v progra- ski okolici v isti dobi. Stanko Pa- ja dvornega kaplana v Gradcu knjižnici vsaj po en izvod vsake- mu dragocena nova dela in želi hič nas povede ob mnogih po- ki je po Slomšku poslovenil Schil-sa diomačega dela in prav tako. narediti dva nova razvojna kora- sn.etkih v dobo predslovenske na- lerjevo Pesem od zvona in jo za-'ia'''ne ikinjižinice? v programu ka: pripraviti pomembne zbirke seiitve v Slovenskih goricah in pisal v dajnčici. Kot zaključek utanače literature ima Cankarjeva za mladino in delavce im izdati Pomurju in prihaija do kopice knjige je Sergej Vrišer orisal bo-^aiožiba letos sedem del, med ka- cel opus znanstvenih del o naši novih podatkov. Milko Kos nas ga to baročno kiparstvo v Sloven-J®'imi. je posebej pomembna An- domovini in učbenikov ali priroč- 0b številnih primčrih seznanja z ekih goricah, Marijan 1 Zadnikar jogija slovenske poezije. To ne nikov, ki naj — kot »100 roma- nastankom krajevnih imen na ci. pa slovenjegoriška znamenja. Otrok je oče človeka last najširšega kroga bralcev. konvencionalna zbirka najbolj nov« za literaturo — postanejo Pianih in priljubljenih pesmi najpomembnejših pesnikov, temveč P0 našo .dobo na novo pretehtala y dala prerez celotnega sloven--pesni škega gradiva od na-todne pesmi do danes. Veliko in rePrezentaiavm0 delo, važno za ^safco šolo, za vsakega slavista in Vsakega fcultunnega delavca. Razpisana suhskripcija omogoča na-rocilo s pcpiustom. G'd drugih del a3j posebej, omenimo Pavleta Zi-d^rja zbirko črtic Stanja, v kate-bh prikaže pisatelj celo vrsto človeških podob z življenjskimi prob-iemi. Drugi domači avtorji so Franci Zagoričnik (Obsedno sta-a!e)> Vitomil Zupan (Novele), A-icijz Gradnik (Lucipeter), Bojan Stih (Eseji in kritike) in Filip Kalan (Gledališki portreti). . Dve že dobro znani zbirki Bios PJ Mozaik napovedujeta vsaka sbri pomembna dela. Omenimo Paj eno najboljših biografij — G. Rusovo Katarino Veliko, H. Tho-razgibano zgodovino velike ^Vropske vojne Španija proti Spa-l»i> roman iz pionirskih' časov Amerike — I. Stona Tisti, ki ijn-ijo, roman o duševnosita najraz-acnejših tipov ljudi, K. A. Porter-vV® Ladja brezumnih in druga 'ala. Med bogatim leposlovnim iz-oroim . bi opozorili na tri knjige sodoviihskega romana, ki ga je a«'Pisal M. Druan, Prekleti kralji, a veličastno nordijsko sago T. .mhranssena v dveh knjigah In cn° pojo gozdovi, Dediščina Xv5*a* P|onovno se tiskajo Gals-orthvjeva dela Saga o Forsytih. ®®rna komedija in Zadnje po- ■Potsebno ugledno mesto ima v Cankarjeve založbe zbir- !a[J;ajah -100 »Uiti romanov«. To je prava izib ’U,r'na zakladnica že glede na Qr’ njena posebna vrednost pa Iz zapuščine Franja Baša je uvod v zgodcivino stanovanjske , . , hiše na Slovenskem. Joža Curk ^črpava , bogastva teh razprav. Ta kratki pregled kajpada ne Sodniki bodo menda pogrešali daljšega opisa šolstva na odprtem področju med Muro in Dravo, saj je poslalo v višje šole številne fante, ki so pozneje postali klicarji po boiljši in pravičnejši usodi slovenskega človeka. Skoda ' je, da temu zborniku ni priključen stvarni in osebni register. Bil je že izdelan, toda za tisk glede na datum stoletnice tabora pre-pozno. Morda pa zagleda kdaj pozneje beli dan. »Svet med Muro in Dravo«, je knjiga o stoletjih za desetletja in le malokatera slovenska pokrajina se lahko ponaša s podobnim delom. Nabavil bi si jo naj vsak, ki zmore njeno ceno (125 din, tu-r di na obroke), zlasti še šole na Sodobna pedagogika, detektologl-ja, psihologija, mentalna higiena in sociologija enoglasno poudarjajo da so biološki, psuholški in socialni pogoji, v katerih živi predšolski otrok, izredno pomembni za vse njegovo nadaljnje življenje. Tega, kar zamudimo v tem obdobju, ne moremo namreč nikoli več nadoknaditi. Jugoslovanska bibliografija del s področja predšolske pedagogike ni preveč obsežna. Vsa dela o predšolski vzgoji — med temi je največ srbskih o*z. hrvaških prevodov iz ruščine — lahko mimogrede preštejemo na prste obeh rek. To so: — P. N. Gruzdjev: Fedagogija. Beograd. Naučna knjiga, 1949. — F. S. Levin-Ščirina — D. V. Mendžerinska: Fredškolski odgoj. Zagreb, Pedagoško-kn j iževnd zbor, 1950. — E. A. Arldn: Vaspitanje pred-školskog deteta u porodici. Beograd, Dečja knjiga, 1955. — A. I. Sorokina: Predškolska pedagogika. Beograd, Centralni odbor udruženja vaspitača Jugoslavije, 1959. — A. A. Ljubljanska: Razgovori s vaspitačem o razvitku deteta. Beograd, Naučna knjiga, 1967. — dr. M. Bergant: Predšolska vzgoja (v knjigi »Pedagogika. II.«, str. 43 do 89). Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1963. Raznih monografij in številnih manjših člankov s področja predšolske vzgoje pri naštevanju teh del seveda nismo upoštevali. V mesecu oktobru lani pa se je na knjižnih policah naših knjigarn pojavila nova knjiga s tega področja, in sicer z naslovom »Pe&agogija v predšolski dobi«, kii jo je pod vodstvom Marije Bartuškove in z njenim sodelovanjem napisal kolektiv desetih avtorjev. Ta knjiga služi kot učbenik za vzgojiteljice v otroških vrtcih v Češkoslovaški socialistični republiki. Prevod je v primerjavi z originalno izdajo iz leta 1964 nekoliko skrajšan. Vsebuje štiri večja poglavja: — Uvod v pedagogiko: — Vzgoja otrok v otroškem vrtcu; — Organizacija dela v otroškem vteu in — Pogledi pedagoških klasikov na vzgojo predšolskih otrok. Čeprav je knjiga napisana na podlagi pedagoških izkušenj v Češkoslovaški, zaradi česar vsebuje nekatere specifičnosti, ki za naše razmere niso prikladne, ni njen pomen nič manjši, seznani nas z visoko ravnijo predšolske vzgoje v tej deželi ter pomeni obogatitev naše tovrstne pedagoške strokovne literature. Predšolske vzgojne ustanove, pa tudi nekateri posamezniki, ki delajo v takšnih inštitucijah, bodo to knjigo prav gotovo kupili; zanjo bodo morali odšteti 25,50 N-din. VIATOR Novo med knjigami a; s« iti Bo Uvodne študije. Pišejo jih naj- Henry MQOre: »Glava s čelado« — bron — 1950. London, Tate Gallery Vrbetič: NASTAVA POVI- JESTI u teoriji i praksi. Zal. Skolska knjiga, Zagreb. 1968. Str. 258. Avtorska ekipa je združila domiselno in pregledno v skladno celotno gradivo o metodi pouka in učenja zgodovine. Bogata praktična izkustva iz osnovne in srednje šole so obdelana sočno in zanimivo v luči novejših izsledkov pedagoške teorije. Obravnavani primeri in sheme ne zavajajo v šablone (kar se v specialnih metodikah le prera-do dogaja). Knjiga bo služila zgodovinarju kot dober standardni priročnik, hkrati pa kot zelo uporabno dopolnilo tovrstni slovenski literaturi. Schmid: ZBIRKA ZADATA-KA IZ MATEMATIKE za sedmi razred. Zal. Skolska knjiga, Zagreb, 1968. Str. 285. Isti za osmi razred, str. 288. Bogato, metodično urejeno zbirko nalog iz algebre in geometrije, z dodatnimi napotki in rezultati (v vsakem zvezku nad tisoč) bodo pozdravili zlasti tovariši, ki poučujejo matematiko na osemletkah izven svoje stroke. S pridom jo bodo uporabljali tudi učenci oz. kandidati, ki dopolnjujejo svoje znanje za to stopnjo izven rednega šolanja. Oba zvezka sta opremljena s po okoli 150 geometrijskimi slikami, deloma v nalogah, deloma v rešitvah. (Pd) Dr. Tone Žel: Otrok škili Povojna dejavnost slovenskih založniških hiš nenehno narašča. Zlasti pa je razveseljivo, da se na našem knjižnem trgu pojavlja vedno več poljudnoznanstvenih knjig s področja medicine, katerih namen je zdrav* stveno prosvetljevati našega de* lovnega človeka ter ga seznanja* ti s sodobnimi izsledki in mož* nostmi te najstarejše znanosti na svetu. Knjižica z naslovom »Otrok škili«, ki jo je napisal dr. Tone Žel, vsekakor sodi v to* brez dvoma vedno zaželeno kategorijo pravkar omenjenih knjig. Kot laiki nismo pristojni za presojo avtorjevega dela. To naj store ustrezni strokovnjaki. Ostaja nam le prijetna dolžnost, da na knjižico, prvo te vrste pri nas* opozorimo široki krog pedagoških delavcev, saj se ti tudi sami večkrat srečujejo z učenci ali gojenci, ki trpe zaradi nepravilnega položaja svojih oči*; kateremu pravimo škiljenje-ozi-roma strabizem. Avtor je vsebino knjige razdelil na deset poglavij. V prvih treh obravnava karakteristika zdravega vida ter njegovih anomalij, nato pa se osredotoči na medicinsko problematiko škiljenja. Za pedagoge sta zlasti po- membni četrto in peto poglavje* ki govorita o vrstah in vzrokih škiljenja ter o posledicah te hibe za telesno in duševno zdravje otroka. Le-te niso škodljive samo za njegov vid, marveč mu tudi zožujejo možnosti pri izbiri poklica ali otežujejo socialno adaptacijo. Otrok, ki škilijo, je relativno precej: kar 4 odstotke. Zato je prav, da se pedagogi s to problematiko podrobneje seznanijo* saj jih kot učitelje in vzgojitelje otrok in mladine živo zanima vse, kar opazijo nenavadnega v telesnem, duševnem in socialnem razvoju razvijajočega se osebka. Prav zato jim knjižico dr. Toneta Žela »Otrok škili« (88 strani. Založba Obzorja), ki je opremljena z ustreznimi risbami in skicami ter slovarčkom manj znanih strokovnih medicinskih izrazov, iskreno priporočamo. Stane 8 din. Omenimo naj tudi, da bo izdala založba delo dr. Janka Berčiča »S čim se moj otrok ne sme igrati«, v katerem bo avtor na poljuden način obdelal nevarnosti, ki človeku — zlasti pa še otroku — grozijo vsakokrat, ko jim v požiralnik ali dihala zaidejo razni trdni predmeti ali pa škodljive tekočine. Knjižico je mariborska založba »Obzorja« uvrstila v svoj knjižni program za leto 1969. VIATOR Svet moderne umetnosti (28) Mi °mPftzicija (gl. repr. v prejš-bi jf^Kki) v svoji poilaibsitirakt-haa v0'rrnj' že razodeva pridih ar-Cae tipike in simbolike, kar vsaj presenetljivo v *b,aJZirane«! XX. stoletju; teh-aato sama P'0 s6bi dovolj; v«rp '^'00ro — ki ni prvi pod vpli-tija ‘ ^Kaičiniih kultur — brez tež-iHi rP° čustvenosti, s sestavina-cfika Zur®iega oblikovanja impri-iiovi^^Sije bogati kiparstvo z je i-L-1 j^raznimi možnostmi: Ce ŠlaP'-ri z® Pih in farnim■, .zaokroženo poudarjenih Par^ . b dblikah, pa je za kliti nm*Se .b,0|lj anačiilno »zunanje j^nje oblikovamje« kipa. 1 jo urii?16 ;S,arn j® dejal: »Obst-aja-Vsakdo e1rza*ne oblike, katerim se ja k! ,kko nezavedno prilaga- a dn cim,einj®n plastiki pri-0 izraza arhitipdka v sploš-za ’ ad'nih dblikah, pa je za ki- astr, katere lahko vsakomur tro;a 7';do, .ak° jih zavestna kon-h&iver»3i ‘Zključuje.« To iskanje °bču1 . forme ne izvira le iz kfkgj! , aal'la pnekolumbovske me-ve>5ji 'rn'e .Ptoetnosti, marveč še v terialrarf1^ skladnosti med ma-ter nien m ^hitektensiko obliko Pdste v&liko močjo, ob buj- raanoterih form Ležeče ženske , oblake so pogost motiv, Moore je v oblikovanju žena in mater videl neizčrpen vir oblikovanja. Ne--osebnega (personalnega), marveč ab-straktno-ncosebnega. V takih stvaritvah je hotel izraziti • rodnost, življenjski proces, včasih delujejo tovrstni motivi kot preplet organske in anorganske prirode v univerzalnem svetu. »Mati z otrokom« (gl. repr. v prejšnjem številki) pa govori o kiparjevem podajanju »zunanje in notranje forme«. Najsi poudarjajo, da je tudi temu botrovala piredkolum-bijska umetnost Mehike, pa. si je težko odmisliti »rentgensko slikanje«, kot so ga poznali nekateri impresionisti (prim. G. Gros-za). Moore pri »Materi z otrokom« ne teži le k oblikovanju površine, bolj zunanje voluminoznosti, marveč hkrati odkriva notranje forme. Moore saim pravi, da zavoljo težnje po večji plastiki, težko pa je pri tem odmisliti kiparjev podzavestni svet (čeprav nikakor ni surrealist), ki je v zunanjih okroglinah in ločno napetih formah izraža! feminijime oblike. vzbokline pa leglo rojeva- nja in notranjega ustroja, seveda ne v medicinskem smislu, marveč v nedokončanem pojmovanju prostornine. Izbokline in vbokliine so podane v enakem razmerju in v soisfeladju. Materinstvo, lahko tudi otrok porojen iz matere, pride tako do občeveljavnega rojevanja in je nepogrešljiv proces življenja. Moore je oblikoval tudi tu arhitip nečesa občečloveškega; zametujoč čustvene sestavine je ostal tudi tu razumski, kar gre pripisati kljub kiparjevemu odporu za-per mentahteto samo sebi zadostni tehnizaciji — prav trezni misli, kot jo je oblikovala tehpi-zacija XX. stoletja. »Mati z otrokom« v svoji statičnosti lahko da deluje hladno, ni pa mogoče utajiti lepote nove kategorije in ob-čeveijavnasti forme kot izvora nekega novega možnega izražanja, ki seže preko dosedanjega izkustvenega območja oblikovanja. Pri »Materi z otrokom« je upad-Ijivo, kako je Moore oblikoval sosklrdje zunanjega in notranjega pii os tora, da daje večvalent-na vsebina kipa v svoji ločno-šfcoljfcasti obliki tudi asociacijo otrokove varnosti ob »obdajajo- či« ga materi, ali bolje obratno in celoviteje: »obdajajoča« ga mati je vir življenja in varno zavetje otroku, nekaj kot zunanja zaščitna stena, ki varuje »mehko jedro«. Vsekakor pa gre za življenjski proces, ki je prvobitne narave človeku in eno osrednjih pojmovanj v celotnem življenjskem prostoru Mooreove-ga stvariteljstva. Oznaka matere z otrokom v ležečem položaju ni več identična z označeno vsebino. Kipar je povzel posamezne elemente ne glede na odnos med oznako in označenim in jih celovito izpeljal v novo izrazno vrednost. Do istega spoznanja in iste trditve bi lahko prišli pri »Glavi s čelado«. V povojnih letih nastala skulptura — pravzaprav je Moore izdelal serijo inačic na isto temo! — pa daje misliti o večvalentni povednosti kiparjeve zamisli. Zunanja trda lupina se prepleta z notranjim, zaščitenim jedrom. Čelada je organsko tkivo — človek. Tisto, kar as odira oči, je hkrati tudi kot konci cevi strelnega orožja. Hladen izraz celotne skulpture ob strogo oblikovanih poenostavitvah še najvidneje ponuja misel o nečem grozečem, o značilno specifičnem odnosu med notranjim prostorom, tokrat celote, kot jo vidimo, in zunanjim, tistim, ki je sprožil v človeku tako stanje in kar »nevidno« obdaja skulpturo. V svoji polivalentni vsebini »Glava s čelado« ne asociira le vojne, ob tej skulpturi smemo videti tudi kiparjevo pojmovanje relacije med kozmosom in človekom, negotovost in sovražnost nepoznanega, prostranstvo nedojetega in še nerazpoznavnega, kar ogroža ze-meljsko pregrajenega človeka. Bržčas pa bo le prevladovala misel, da je Moore, ki je na svoji koži čutil breme vojne, ta problem zaobjel s pretresljivo razumsko jasnostjo in z razširjeno povednostjo. John Russel govori o Mooreovem kiparstvu ter pravi, da človekova dobrota ni vselej zadostna, da bi človeka obvarovala mračnih, tudi iracionalnih sil. Te sile »obstajajo tudi v nas samih, zavest in izobrazba ne uspevata, da bi jih zadržale — kar potrjuje zgodovina modernih časov. Eden najvažnejših aspektov sedanjih Maoireovih del je svojstvo, da evocira neverjetno moč teh sovražnih sil in da istočasno zmore dokazati, da je človeško bitje v stanju, da jih premaga.« Moore je kipar, ki je polagoma našel mesto in veljavnost med velikimi stvaritelj i umetnosti XX. stoletja. Okoli 1939, tj. v času, ko se je znova razplamtela vojna, so o kiparstvu Henryja Moorea govorili malone le poznavalci moderne umetnosti, čeprav je bilo na Angleškem očitno, da je prav Henry Moore tisti, ki je najvidneje in radikalno zaoral poti moderne misli v umetnosti in prelomil z zvodenelim akademizmom in z utrudljivo tradicijo angleške umetnosti. V plastiki je cenil zla-.sti les. beton, pa tudi bron. Možnosti oblikovanja zunanjega in notranjega prostora ni samemu sebi namen, marveč obogatitev novih formalnih možnosti, novih soodnosov prostornine in arhitektonske teže. V svetovnem merilu pa je Moore postal glasnik novih izraznih možnosti šele v zgodnjih povojnih letih, 1946 je velika retrospektiva v newyorškem Muzeju moderne umetnosti potrdila tisto, kar je bilo očitno že dosti prej. Dve leti kasneje pa je Hen-ry Moore prejel nagrado na be^ neškem bienalu. Ta formalna priznanja pa le znova izpričujejo, da skuša oficialna razstavna manifestacija beneškega tipa z za-mudništvom sprejeti in priznati ustvarjalne novitete umetnika, ki je naporno, z dvomi in iskanji dozorel mimo umetniških središč in samosvoje utiral pota modemi oblikovalni misli. (Nadaljevanje prihodnjič; St. 2 P!!l!lillii!!illl!!llll!!lllllllllll1ll1[l!llllll!ll!l!il!l!llllll!ll!!!ll:l!l!l!!ll!l!i!lllllll!l!!!IIII1lllli!!llllll!ll!lll!l!ll]||lllll!!llllll!llll!llllllllllll!!lllll!!!llllll!llllllllllll!inill!lllllllllllll!llllllil!ll!!!l||llll . Izšle so Poezije dr. Franceta Prešerna g Uredil dr. Anton Slodnjak j j| V knjigi je vse, kar nam je ostalo po našem geniju; opremljena pa 1 p je s tehtnimi urednikovimi pripombami. Posebej opozarjamo na p p novost med že tolikimi izdajami, ker je urednik dokončno rešil ji J H vprašanje soneta Matiju čopu. Zato bo ljubiteljem našega najveejega p |g pesnika, posebno pa učeči se mladini, nepogrešljiva. 1: Ob obletnici Prešernove smrti, ob slovenskem kulturnem prazniku g |g so Poezije tudi primemo darilo. p j g Cena samo 10 din (broš.) oziroma 15 din (vez.) Šolski mladini in vsem, ki radi fj potujejo, priporočamo knjigo, ki jo m je napisal dr. Avguštin LAH Naše sosedne države P P B Knjiga seznanja bralca z razmerami in gospodarstvom, z lepotami g p krajev, z zgodovinskimi spomeniki in kulturo naših sosedov, je bo- p gj gatb ilustrirana in opremljena z večbarvnim zeljevidom. Obsega 33G g : strani in 32 strani slik v bakrotisku. = Cena 12 din (broš.) oziroma 20 din (vez.) Naročila sprejema uprava PREŠERNOVE DRUŽBE Ljubljana Pražakova ul. 1 Predšolska ustanova Lendava RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta; I upravnica, VZG s strokovnim izpitom in petletno prakso; prednost imajo kandidatke z vsaj pasivnim znanjem madžarščine. Oddelek Lendava — 1 vzgojiteljica, VZG Oddelek Lendava — Nafta — 1 vzgojiteljica, VZG Oddelek Petišovci — 1 vzgojiteljica, VZG Oddelek Gaberje — 1 vzgojiteljiva, VZG Oddelek Dobrovnik — 1 vzgojjiteljica, VZG. Prednost imajo kandidatke s pasivnim znanjem madžarščine. Priročnik za učitelje fizike Vprašanja in odgovori I!l[|l!!illll!!llllll! llll!l!!l!!!llll!!!IU!il Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE KOBILJE | POSTA DOBROVNIK V PREKMURJU razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk za določen čas od 20. februarja do 30. junija 1969. Stanovanje v učiteljskem stanovanjskem bloku. Rok prijav do zasedbe delovnega mesta. Pago|; Ustrezna kvalifikacija mafilarskega’jezika. in po možnosti obvladanje IIIIIIU«!! Razpfena-komisija VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA V SLOVENJEM GRADCU razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA ZAVODA Pogo j 1: Končana srednja vzgojiteljska šola s strokovnim izpitom, pet let prakse na vodilnem delovnem mestu v tej stroki, ali 10 let prakse pri vzgojnem delu. Drugi pogoji so razvidni iz statuta zgoraj omenjenega zavoda, člen 73. Stanovanja ni. Razpisna komisija VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA V SLOVENJEM GRADCU razpisuje prosto delovno mesto OTROŠKE NEGOVALKE Pogoj; Končana srednja medicinska šola. Prijave z dokazili o razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati razpisni komisiji zavoda v lo dneh po objavi razpisa. = Stanovanja ni. »EKSPERIMENTALNI ZADACI IZ FIZIKE U SREDNJOJ SKOLI« Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj v Beogradu je izdal priročnik za učitelje fizike »Eksperimentalni za-daci iz fizike u srednjoj školi«. Priročnik, ki ga je napisal sovjetski pisec S. S. Moškov, prevedel pa Dj. M. Basatič, pomeni v tovrstni strokovni literaturi prijetno in pomembno novost. . V štirih poglavjih »klasične fizike« poda avtor zbirko tako imenovanih »poskusnih nalog« iz fizike, novost, ki je šele pred nedavnim uvedena pri pouku tega predmeta. Pod »poskusno nalogo« pojmuje S. Moškov nalogo, za katero dobimo podatke, potrebne za razrešitev, poskusno, pred očmi učencev, ali' pa jih dobijo učenci sami. Glede na to je rrtogoče vse računske naloga razdeliti v dva razreda: v naloge po besedilu in v poskusne naloge. Medtem ko imamo za naloge po besedilu, ki jih uporabljajo skoraj v vseh naših šolah, že precej napisanih in prevedenih zbirk halog, pa je omenjena zbirka poskusnih” nalog prva te vrste v Jugoslaviji. Kakšno prednost imajo poskusne naloge pri pouku fizike? Pisec pravi, da je z njimi mogoče kar najbolj uresničiti načelo o enotnosti teorije in prakse v učnem procesu. Učenec lahko neposredno, ko opazuje ali izvaja fizikalni poskus, zbira podatke, jih izračuna in tako dobi rezultat. Glede na to, da je fizika znanost, ki temelji na poskusih, je omenjena metoda nedvomno ena najboljših: z njo lahko učenci dojamejo fizikalne zakone zavestno in aktivno. Ta način dela pa ima poleg izobraževalnega tudi vzgojni značaj, ki se manifestira v povezovanju teorije in prakse. V razširjenem uvodu daje pisec metodične napotke za pripravo izvajanja poskusnih nalog pri pouku fizike. Naloge so razdeljene kvalitativno in kvantitativno, poleg tega Popolna osemletna šola v Krmelju Z letošnjim šolskim letom je zabela delovati popolna osemletka, v Krmelju, ki je bila prej podružnična šola osemletke v Tržišču. V ta namen so adaptirali šolsko poslopje že leta 1965. tako da ima šola sedaj štiri Učilnice. ki zadoščajo za izmenski pouk. Letos jo obiskuje 187 učencev, v njej pa je tudi oddelek za podaljšano bivanje. Na šoli je zaposlenih il prosvetnih delavcev. V višjih razredih poučujejo absolventi pedagoške akademije, ki bodo opravili diplomo še v tem šolskem letu. Od tujih jezikov se učenci uče nemščino. Tehnični pouk poučute v treh šolah — v Krmelju, Tržišču ih Šentjanžu isti učitelj. Ustanovitev popolne osnovne šole v Krmelju je pozdravilo tudi prebivalstvo tega kraja, saj je že v šolskem letu 1965/66 prostovoljno zbralo denar za opremo ene učilnice. STANKO SKOČIR pa je podana tudi podrobna analiza raznih vrst nalog glede na njihovo vsebino. , Največ nalog je v poglavju mehanike, nekoliko manj v poglavjih o toploti, elektriki, magnetizmu in optiki. Vsaka naloga je dokončno poškusno postavljena, navedeni so potrebni'1 pripomočki, do konca je izpeljana tudi rešitev, ob ustreznih metodičnih navodilih. V priročniku JO podal avtor izbor preglednih pb-skušov. pri tem pa upošteval tudi to, da jitrbo mogoče- izvesti z lahko dostopnimi tehničnimi sredstvi in metodami. Knjižica ima tudi več jasnih risb in shem povsod, kjer je to potrebno. priročnik stane 12 din. . E. D. / .V ’• č ; .-v. ' 'v; ,'t' v Za tri milijone Na neki riaši šali so kupila super ekstra moderno — uro. Za tri milijone starih dinarjev. Modernizacija je vendar potrebna. Učitelji si morajo po novem zakonskem' predpisu pridobiti dodatno strokovno izobrazbo. Na omenjeni šoli šo v knjižnici zaman iskali potrebno leposlovno literaturo. Ljubljana, kjer ie vse na kupu, jim je bila predaleč. Iskali so rešitev na kraju samem. In so našli odlično opremljeno knjižnico od Slomška do Kataloga — v župnišču ... VPRAŠANJE: Osnovna šola v Ljubljani ima v svojem pravilniku o delovnih razmerjih določilo: »Kdor je sprejet na delo v šolo na delovno mesto, za katero je predpisan strokovni izpit, pa tega izpita še ni opravil, mu pripada do opravljenega strokovnega izpita osebni dohodek, ki je 10 9io nižji od osnove osebnega dohodka, ki pripada delavcu z opravljenim strokovnim izpitom na tem delovnem mestu. Po predpisani dobi opravlja delavec iz prejšnjega odstavka strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi. Po opravljenem strokovnem izpitu pridobi delavec vse pravice in dolžnosti delavca na tem delovnem mestu. Osebni dohodki, določeni za to delovno mesto, mu pripadajo od prvega prihodnjega meseca po opravljenem strokovnem izpitu.« Prizadeti delavci na tej šoli pa so že ob sprejetju tega določila imeli 2 ali pa tudi že 5 let službovanja, ne da bi imeli opravljen strokovni izpit, zato se jim je ustrezno znižala tudi osnova osebnega dohodka. Sedaj spodbijajo zakonitost tega določila in trde, da se bi praviloma smela znižati osnova osebnega dohodka le do dopolnjenih dveh let službovanja, ko pridobijo pravico opravljati strokovni izpit. Ce pa po dveh letih še ne bi opravili strokovnega izpita, jim pripada 1^0 "it osnova osebnega dohodka do dopolnjenega 5. leta dela, ko jim preneha pravica do vzgojno-izobraževalnega dela. Ali je torej določilo v pravilniku zakonito in kakšne so možnosti prizadetih pri uveljavljanju zahtev po sodni poti? določen čas preneha samo s potekom določenega časa, z izvršitvi! dela ali z medsebojnim pismeni™ sporazumom. Za prenehanje talcsn ga dela in delovnega razmerja nam reč ne pridejo v poštev določbe 100. do 113. člena TZDR, ki govore " prenehanju dela Izjema je 3. °°s; vek 100. člena TZDR, saj tudi dela vec, zaposlen za določen čas, lank samovoljno neha delati, če neopra vičeno izostane z dela toliko časa. kolikor določa statut. V kolikor pač hoče delavec, spr£ jet za določen čas, spremeniti službo, bo to lahko storil le, če.se predhodno z delovno organi-acuu pismeno sporazumel. VPRAŠANJE: Pred odhodom k vojakom je vodja šole, ki ima pravico do brezpiaj-nega stanovanja, zaprl stanovanje pustil vozilo v garaži. Ali ima me“ odslužitvijo kadrovskega roka PJA ! vico do stanovanja in ali ga s™, šola v tem času utesniti s poas» novalcem, če je ta učitelj? ODGOVOR: Po zakonu o stanovanjskih rf** merah (Ur. 1. SFRJ. št. 11/66) Pridni bijo občani stanovanjsko pravico n* podlagi stanovanjske pogodbe kakšnega drugega akta. ki je po veljavnih predpisih veljaven naslov z vselitev in morajo zato v redu Pla čevati stanarino itd. Brezplačna d°: delitev stanovanja delavcu torej m dopustna po zakonu. Zakon Pozll, še oddajanje funkcijskih stanovanj in hišniških stanovanj (glej 40. n 41. člen cit. zakona), za katere velje, poseben način oddajanja in °dP . vedi stanovanja. V našem primer , torej ne gre za funkcijsko stanova l nje, ker zakon omenja kot taka J stanovanja v stavbah kazensko-P^i boliševalnih zavodov in sekcij želez niškega transportnega podjetja, ces: nih čuvajnic, vojašnicah, na letau | ščih in drugih vojaških objekti™: kjer so stanovanja povezana z opra', Ijanjem službene funkcije v stavo1’ v kateri je stanovanje. Vodja šole je torej imel pred odhodom k vojakom stanovanjsko Pr* vico, po kateri trajno in neoviran uporablja to stanovanje ob pogoP' iz tega zakona. Vodja šole je tuo> še naprej ostal član delovne a'511?, nosti in mu dolžnosti ter pravice i delovnega razmerja med tem čason le mirujejo. Z odhodom na odsluz tev vojaškega roka torej ni PreI?f: hal trajno uporabljati stanovanje i ima torej še vedno stanovamsK" pravico. Zato tudi ne more šola tem času razpolagati s tem stanova njem in vodjo šole, ki je na odšla ženju vojaškega roka, utesniti podstanovalcem. saj nastane podsta novalsko razmerje po določilih J®' člena zakona o stanovaniskih raz merjih s pogodbo med imetnik’’11 stanovanjske pravice ( vnašem Pr' meru vodjo šole) in podstanova1 Uro pa le imajo! Najbolj skrite želje ^ LJUBITELJI NARAVE, tičejo- v- o-mtu-, U oidaja, Kiumkilfr m pa-čitefo po- delu- fccup tako- pa- jun- ujiho-oo-hMctio psunctia kuti k&uoti. -Ma mmqa, vpnmtmja/ do~ dv, kuti motiti itiati uti* myqJti najti lm> nim- ondi pd toM kumln* Iti tiAatitA*, slcuti n& piaMtintip nem-eti*. sNmu m-aemO’ rm-Lja, (ti pAiMtia izhajati c 1. januaAje*n '1969, &* nefoaktim domači oto&uuk, ndudtim pnti * hat&um Map »pMjaleljo nadtin, e-upali in nasum," natiti Ud*, feaA fMti&6uje-jo'. vVcif nadejmup ' hahp& leoije-: ae-tenjadni/ o-adni in cmtitini žtiati ip domu in mnaj doma, čM>, Mmi tdMaA^acUaotina zdtiea, amtiim. okolica dom-a, in, nmatij Ud. mmmmm ■ naročite na naslov ČP »Kmečki glas«, .Ljubljana, Miklošičeva .4, p, p. 4? Zelo uspel seminar za filmsko vzgojo V Dobrni je potekal med 21. in 25. januarjem seminar za prosvetne delavce, ki se na šolah in vzgojnih domovih ukvarjajo s filmsko vzgojo. Skrbno pripravljen program je zahteval od udeležencev precejšnje napore, saj je seminar potekal od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. Bo- . .... ga ta in uporabna vsebina pa je SADJARJI, bila tista, ki je pritegnila obiskovalce, da so z razumljivim interesom živo spremljali referate in razprave. Spričo tehtne vsebine in namembnosti seminarja bo potrebno o tem še posebej spregovoriti. »Čarobna piščalka« Frana Roša Ob koncu minulega leta so uprizorili v celjskem slovenskem ljudskem gledališču pravljično igro »Čarobna piščalka«, ki jo je napisal mladinski pisatelj in pesnik Fran Roš, prosvetni delavec in častni meščan mesta Celje. »Čarobna piščalka« je bila uprizorjena že večkrat, navadno ob novoletnih praznikih, tokrat -pa so z njeno postavitvijo na oder počastili pisateljev 70-letnl življenjski jubilej. S. Skočir Društvo za moderne tuje jezike in književnosti Društvo za moderne tuje jezike in književnosti SRS vabi na občni zbor, ki bo 23. februarja 1969 ob 10. uri na II. gimnaziji v Šubičevi ulici 1. Vsi učitelji tujih jezikov vljudno vabljeni. Pisali so v srednji šoli nalogo s tem naslovom. V neki nalogi so prebrali; »Rad bi bil z BB na samotnem otoku.« Nastal je splošen preplah. Zgražanje. Zasliševanje. Ravnatelj je salomonsko razvozlal v pogovoru z učencem, ki je napisal tako pokvarjen stavek: »Tudi jaz bi bil rad.« Odkritosrčnega učenca je rešila avtoritet^, namesto zaupanje. Namesto pogovora, zakaj so naše najbolj skrite želje tolikokrat tako nevsaikdanje in nesprejemljive in neizvedljive. Predvsem pa mu niso niti poizkušali odgovoriti na vprašanje, ki je V najbolj skriti želji izraženo ... Sonce je zakril oblak Imam sošolca, ki je slab uče-neč. Pa je moj prijatelj. Rad ga imam. Veš, nezakonski je. Sele letos je izvedel, kdo je njegov oče in kje živi. Pisal mu bo. Dolgo pismo. Če bi bil jaz njegov sin, bi ga preklel. Drugega ne zasluži — prekleti. Naši profesorji so vedeli za njegovega očeta, pa mu niso hoteli pomagati. Nič boljši niso od prekletega neodgovorneža. Veš, vsem je nekako sitno, ker je nezakonski. Pa menda ne mislijo, da je sam kriv svoje nezakonščine?! Joža Zagorc ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih ima glede delitve sredstev .za osebne dohodke le temeljna pravila, le temeljna izhodišča, ki jih določa že ustava SFRJ, podrobnejšo ureditev pa zakon prepušča statutu in pravilnikom delovne skupnosti (glej določila 78. in 79. člena TZDR). Izhodišča za osnove, ki jih delovna skupnost določa glede na naravo in posebnosti dela v delovni organizaciji, pa so določena v 80. členu TZDR le primeroma in naj pokažejo, kje je treba iskati elemente, ki so v delitvi lahko osnova za ugotavljanje delavčevega delovnega prispevka. Med drugim je navedena tudi zahtevnost nalog oziroma dela, ki postavlja pred delavca določene zahteve glede delovne sposobnosti (strokovna izobrazba — sem spada tudi strokovni izpit — delovne navade itd.). Ker je torej delovna organizacija pri elementu oziroma sestavini osnove vrednosti delovnega mesta zaradi pomanjkljive strokovne izobrazbe — neopravljenega strokovnega izpita že vnaprej določila nižjo osnovo osebnega dohodka z določili pravilnika, je tako določilo po zakonu dopustno. Delavci, ki smatrajo tako določilo za nezakonito, so namreč v zmoti. Nezakonito bi bilo, če bi delovna organizacija npr. od že obračunanega osebnega dohodka odbijala določen odstotek zaradi neustrezne oziroma še nedovršene stopnje strokovne izobrazbe. V našem primeru pa je delovna skupnost s svojim splošnim aktom določila, da se osnova osebnega dohodka zniža zaradi neizpolnjevanja zahtev dela oziroma delovnega mesta in bodo tej zahtevi šele ustrezali po uspešno opravljenem strokovnem izpitu. Da je temu tako, potrjuje tudi določilo (54. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68), saj učitelji, ki ne opravijo strokovnega izpita v 5 letih, ne smejo več opravljati vzgojno-izobraževalnega dela na osnovni šoli. Prizadeti delavci sicer lahko ugovarjajo in zoper negativni odgovor najvišjega organa upravljanja v de- „°^anizj?Si apr?4«0 delovni aam “BošpodinTstvaJ po 'zakonu P'% spor Pred sodiščem, ki pa bo mo- Vico trajno in neovirano osebno i:P; -ralo upoštevati določilo delovne or- nsbljati to stanovante tudi po smrt' ganizacije. imetnika stanovanjske pravice. te VPRAŠANJE: Delovna skupnost je dala sv0j"?a mu članu stanovanjsko pravico *» določenem stanovanju. Po prete» enega leta pa je odšel k volakon1’ v stanovanju pa je ostala njego žena. Ali sme šola utesniti staIL, valca za določen čas, ker je stali* vanje dvosobno in je slabo izkor ščeno? ODGOVOR: Imetnik stanovanjske PraV*f.! kljub temu, da je odšel na ženje kadrovskega roka, še ved:e, trajno in neovirano uporablja dod. Ijeno stanovanje, kakor sem to ° razložil že pri prejšnjem vprašani • K temu je treba dodati, da zakon stanovanjskih razmerjih ne P°7rl več utesnitev. Poudariti je še treD ^ da imajo uporabniki, ki skupaj imetnikom stanovaniske pravice st . nujejo v stanovanju, in družins* Osnovna šola Stogovcl, p. Apače RAZPISUJE prosto delovno mesto učitelja za tehnični pouk in fizike, PRU (za določen čas) Pogoj: predmetni učitelj. Nastop službe takoj. OGLAS Predavatelj za angleščino prevzame mesto na katerikoli osemletki v Sloveniji, najraje v okolici Ljubljane z začetkom drugega polletja 1969. Naslov v upravi PD. PROSVETNI DELAVEC , Mst izdaja republiški odbor sin-J > dikata delavcev družbenih dejav- < c nosti SRS. Izide štirinajstdnevno> S med šolskim letom. • , Ureja uredniški odbor, odgo. < C vomi urednik Drago Ham. ; ^ Naslov uredništva: Ljubljana, < > Poljanska 6-II, telefon 315-585. J > Naslov uprave: Ljubljana. Na-« J zor jeva 1, telefon 22-9,84. Poštni predal: 355-VII. Letna naročnina: 12 din za po-, > sameznike, za šole in druge usta- < >nove 30 din. Štev. tek. računa: 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica. VPRAŠANJE! Osnovna šola Šentilj sprašuje, če sme učiteljici, ki bo nastopila porodniški dopust 1. januarja 1969 in predvidoma rodila 28. januarja, ugoditi njeni želji, da bi izkoristila skrajšani delovni čas strnjeno in nato delala s polnim delovnim časom. Tovarišica se mora namreč voziti \ kraj službovanja 17 km z avtobusom in zveze niso najprimernejše. ODGOVOR: Delavka z otrokom, starim do osem mesecev, uživa po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih posebno zaščito. Njena temeljna pravica je, da dela v tem ča£u štiri ure na dan. Delavki pa gre ta pravica samo takrat, kadar to sama zahteva. Taka delavka dela štiri ure dnevno, ne glede na to, ali znaša^poln delovni čas v njeni delovni organizaciji sedem ali pa osem ur dnevno (glej 1. odstavek 40. člena TZDR) posebno vprašanje pa predstavlja skrajšan delovni čas prosvetnih delavk z otrokom do 8 mesecev oziroma 3 leta starosti glede na to. da je delovni čas teh delavk sestavljen iz časa učne obveznosti in časa za pripravo ter drugo delo v šoli. Zato bo morala šola sorazmerno skrajšati vse tri sestavine njenega delovnega časa. Glede na povedano Torej ni mogoče ugoditi želji delavke, da bi izkoristila skrajšani delovni čas strnjeno in nato delala s polnim delovnim časom, ker bi bilo v nasprotju z določili zakona. VPRAŠANJE: Osnovna šola Dobrepolje navala, da je vodja podružnične šole odšel na odslužitev kadrovskega roka, na njegovo mesto pa so sprejeli drugo učno moč za določen čas brez dogovorjenega roka. Sprašujejo, če mora nova učna moč poučevati na delovnem mestu toliko časa, dokler se ne vrne stalna učna moč ali lahko spremeni službo, če ima priliko dobiti stalno zaposlitev? ODGOVOR: »Določen čas« je lahko opredeljen neposredno z določitvijo trajanja zaposlitve in datuma prenehanja dela ali pa posredno: z dnem, ko je opravljeno delo, za katero je bil delavec sprejet. V našem primeru torej, ko je bil delavec sprejet za čas, ko je treba nadomestiti odsotnega delavca, je »določen čas« enak trajanju odsotnosti takega delavca, tako da preneha takšno, za določen čas sklenjeno delo z dnem, ko nastopi delo delavec, ki se je vrnil v delovno organizacijo. Učna moč, ki ste jo sprejeli za določen čas, b'o torej morala poučevati toliko časa na tem delovnem mestu, dokler se ne vrne odsotni delavec, ki je šel k vojakom. Za določen čas sklenjeno delovno razmerje oziroma zaposlitev za 4111--lin xv ca o',c»i ivj v nuj • ■« v . ^ . začasna odsotnost imetnika stan vaniske pravice zaradi odslužit kadrovskega roka ne mo^e biti z konski razlog za odooved stanov^ nja. Sola po povedanem ne utesniti stanovalca za določen že dodeljeno stanovanje f1rU -mu. Podstanovaisk0 ra^ro^ie ^ lahko nastane le s n^^^^bo ,r'-imetnikom stanovanjske pravice podstanovalcem. VPRAŠANJE: Dl. D j. Iz Maribora njegovi delovni organizme'u ~ 5Tt posebci določeno kaj je kaj učna obveznost, čeprav srednjem šolstvu v 45. členu da srednja šola s statutom ^ učno obveznost v okviru od 24 tir tedensko za učitelje teore^ ne*ra pouka in v okviru do ^ _ tedensko za učit.eUe nrakfičuerrn uka. Ker priuruvHaio pravilnika n delitvi oseb”'h ^ kov. po katerem bo oseb«! doh^^ odvisen tudi od /opravljen*]! *v ur, ga zanima, kobko pr maksimalno lahko za učitelje teoretičnih ”— koliko ur učne obve:« praktičnega pouke, da bi bil* vedno v mejah zakona'. »'V'1* r ODGOVOR: Preden boste spreminjali Pral^ nik o delitvi osebnih doh°d! v* ste pač morali uskladiti doldftlfl statuta z določili zakona o 5 * ^ šolstvu. Učno obveznost bos določili maksimalno 24 ur tede^-^ za učitelje teoretičnega pouka ur tedensko za učitelje p ra k ti pouka. Dosedanie določilo pravim * o delitvi osebnih dohodkov, P°xjte-terem znaša učna obveznost liev teoretičnega pouka 28 ur teaoCr sko in za učitelie praktičnega uka 42 ur tedensko, je v nasprg.jg z določili 45. člena cit. zakona. s ^ po določitvi učne obveznosti tutom boste lahko uredili vpra» v pravilniku o delitvi osebnih hodkov. Razlika med učno obveznostjo^ delovno obveznostjo (42 ur teden& ^ pa odpade na čas za priPra'Jfver drugo delo v okviru delovne 0° ^ nosti, kot to določa 47 člen f lav^ kona. Cas za priprave lahko del ^ prebije tudi doma in ni potrebno« je ta čas v šoli. ^ Čeprav vas dosedanja organi^ji ja pouka na šoli sili, da u£Tgnci nraktičnega pouka delajo z jg 7 ur dnevno, torej 42 ur tedensK to zaradi nezadostnega števila Ujeia Ijev, boste morali organizacijo pač prilagoditi tako, da bo obveznost učiteliev usklajena konskimi določili, in če je potrxi fc* sprejeli na delo nove učne moc nač ne bodo' nolno zaposlene m ^ do torej v delovnem razmerju z polnim delovnim časom. JANKO BRUNEJ dipl. prava1*