Celje - skladišče D-Per
214/1981
I lil
1119811177,3
COBISS o
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXX. - ŠT. 3 - 15. FEBRUAR 1981
Gospodarjenje s sredstvi v bankah v naslednjih petih letih
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bomo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju pri sprejemanju odločitev o razširitvi materialne osnove dela naših organizacij izhajali iz nekaterih osnovnih planskih dokumentov. Enega takšnih dokumentov predstavlja tudi samoupravni sporazum o temeljih planov bank združenih v Ljubljansko banko — združeno banko za obdobje 1981— 1985, s katerim za naslednjih pet let opredeljujemo naše gospodarjenje s sredstvi v bankah, katerih članice so naše delovne organizacije.
Preden podamo nekatere bistvene značilnosti dokumenta o katerem govorimo, je ¡potrebno povedati, da gre za osnovni srednjeročni planski dokument bank v sistemu Ljubljanske banke — združene banke, ki predstavlja osnovo za oblikovanje vseh srednjeročnih planov bank za obdobje 1981—1985.
Uvodoma je potrebno poudariti, da s samoupravnim sporazumom o temeljih planov bank za obdobje 1981—1985 urejujejo članice temeljnih bank medsebojne odnose, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njihovih skupnih interesov in vloge bank v procesih ustvarjanja in kroženja dohodka, njegovega združevanja in usmerjanje nazaj v procese družbene reprodukcije. Zaradi tega je ‘njegovo oblikovanje temeljilo, poleg objektivno danih pogojev gospodarjenja in družbenoekonomskih odnosov, predvsem na skupnih razvojnih ciljih in usmeritvah federacije in republik ter razvojnih ciljih in usmeritvah vseh članic.
Če samo na kratko povzamemo skupne razvojne cilje in usmeritve v naslednjem srednjeročnem obdobju, kot so te zapisane v samoupravnem sporazumu, moramo ugotoviti, da so predvsem naslednje:
—	dinamičen in stabilnejši gospodarski razvoj z zagotovitvijo .večje enotnosti jugoslovanskega trga, krepitvijo akumulacijske in reprodukcijske moči združenega dela in uveljavljanjem kvalitativnih sprememb v gospodarjenju z živim in minulim delom;
—	učinkovita integracija gospodarstva in celotne družbene skupnosti na samoupravnih osnovah;
—	prestrukturiranje gospodarstva, ki bo zagotavljalo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena družbena sredstva;
—	intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela z močno ¡poudarjeno izvozno usmerjenostjo gospodarstva, ki mora temeljiti na ekonomskem računu združanega-dela;
—	zmanjšanje uvozne odvisno s ti gospodarstva;
—	izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter povečanje življenjskega standarda in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov v skladu z individualno in družbeno produktivnostjo dela, doseženim dohodkom in objektivnimi materialnimi možnostmi;
—	nadaljnja krepitev o-brambne sposobnosti in družbene samozaščite;
—	smotrna raba ¡prosto-
denj, ki temelje v pretežnem delu na uporabi domačih surovin in reprodukcijskih materialov in ki imajo močno pozitiven devizni in ¡plačilno-bilanč-ni učinek. Seveda bodo morale biti pri tem te investicije tudi» tehnološko-razvojno intenzivne in bodo zagotavljale dolgoročno visok dohodek in s tem tudi visoke osebne dohodke delavcem.
Pri izvrševanju nalog, ki si jih banke oziroma njihovi upj^avljalci zadajamo s tem samoupravnim sporazumom, bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju dopolnilna bančna sredstva na voljo samo za tiste tekoče in imvesticij-
Pogled v notranjost kontejnerja pri zaključnih delih
—	¡povečanje razvoj no-tehnološke intenzivnosti družbene proizvodnje z izrazitim poudarkom na uvajanju dosežkov lastnega znanstveno-raziskoval-nega in razvojnega dela;
—	skladnejši regionalni gospodarski in socialni razvoj s posebnim. poudarkom na hitrejšem razvoju nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo;
ra in izboljšanje človekovega okolja.
, Konkretno uresničevanje navedenih razvojnih ciijev bo ¡moralo biti usklajeno s politiko gospodarske stabilizacije, kar pomeni, da bodo upravljalci bank v prihodnjih petih letih u-smerjali dopolnilna bančna sredstva predvsem v povečanje proizvodnje hrane ter vseh tistih proizvo-
ske naložbe, ki bodo skladne s prej navedenimi razvojnimi cilji in usmeritvami in ki bodo v pretežni meri temeljile na združevanju dela in sredstev kot osnovni in prevladujoči obliki sistema financiranja družbene reprodukcije. Pri tem bo posebna pozornost veljala politiki uravnoteženja plačilne bilance. To pomeni, da bodo dopolnil-
na bančna sredstva na voljo samo za tiste naložbe, ki bodo zasnovane na dohodkovnih in reprodukcijskih povezavah, ki bodo u-sklajene v okviru delovne ali sestavljene organizacije združenega dela ter bodo imele pogoje za dolgoročno usklajen razvoj v okviru posameznih dohodkovnih in reprodukcijskih celot ter v okviru celotnega gospodarstva. Takšna usmeritev v ¡gospodarjenju z denarjem je nujna, če želimo zmanjšati sedanjo preveliko odvisnost gospodarstva od bančnih .posojil. Zato si banke v prihodnjih letih zadajajo kot eno osnovnih nalog, da bodo prevladujoče posojilne odnose postopoma vendar odločno nadomeščale s trajnejšimi oblikami združevanja dela in sredstev, ki temelje na dohodkovni ali reprodukcijski odvisnosti in prevzemu skupnega rizika. S tem v zvezi si banke v samoupravnem sporazumu tudi zadajajo naloge ¡glede nadaljnjega razvijanja vloge bank kot organizatorja procesov pospeševalca, pobudnika in organizatorja procesov združevanja dela in sredstev.'
Skladno s stabilizacijskimi prizadevanji v celotni družbeni skupnosti, banke v prihodnjih petih letih tudi ne bodo zagotavljale dopolnilnih sredstev za negospodarske investicije, razen za potrebe ¡stanovanjske in ¡komunalne gradnje. Takšno zelo restriktivno stališče do ¡negospodarskih naložb, ki je tudi v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije, je nujno, če želimo doseči planirane cilje gospodarskega in družbenega razvoja.
Pomembna vsebinska novost v predlogu samoupravnega sporazuma na katero je potrebno opozoriti, je prednostno usmerjanje sredstev, kot nova oblika usmerjanja sredstev v bankah za nekatere prednostne namene ali dejavnosti. To pomeni, da bodo (Nadaljevanje na 2. strani)

Neposredne naloge organizacij sindikata v pripravi na lil. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo ob pomoči občinskega sveta ZSS pravočasno organizirati razprave o najpomembnejših vprašanjih in vsebini, ki bo predmet kongresa. To nalogo lahko osnovne organizacije uresničijo na različne načine, kot so: sestanki osnovnih organizacij, tematske razprave, razgovori v sindikalnih skupinah oziroma članski sestanki v organizacijskih delih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, sestanki delegacij in delegatov ipd.
Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo zagotoviti:
—da v razpravah sodeluje čimširši krog delavcev,
—	da bo kritično analizirana lastna samoupravna praksa,
—	da oblikujejo na podlagi razprave predloge in mišljenja glede vsebine in načina odločitev stališč in vprašanj, na katera naj bi kongres dal ustrezne opredelitve,
—	da bo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih sprejet dogovor za hitrejše odpravljanje slabosti in problemov pri razvijanju samoupravnih odnosov.
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije bo zagotovil v vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov ustrezno aktivnost.
boru in pomoč osnovnim organizacijam zveze sindikatov pri vodenju razprave v temeljnih in drugih organizacijah združenega, dela.
Glede na svojo družbeno vlogo v razvoju socialističnega samoupravljanja in
razreda moramo v celjskih sindikatih dati poseben-poudarek pomenu, pripravi in izvedbi III. kongresa. Zato postavljamo to nalogo v središče naše aktivnosti in prevzemamo svoj del odgovornosti za. uspešno izvedbo kongresa. Poudarja-
sti, ki bodo prispevale k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitvi njegove materialne osnove, k afirmaciji doseženih rezultatov in pozitivnih izkustev, k spoznavanju vzrokov in problemov, ki zavirajo razvoj samouprav -
ljevanju smeri njihovega premagovanja. S temi kongresnimi cilji uresničujemo tudi svojo družbeno vlogo v združenem delu in družbi.
Predsedstvo OSS je soglašalo tudi s predlogom o ustanovitvi in imenovanju članov občinskega koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa samoupra vljalcev.	Sestavljajo
ga:	predsednik Ponikvar
Igor; člani: Arzenšek Jože, Ahačič Janez, Cmok Branko, Geršak Jože, Gračner Jože, Ilc Aleš, Jančar Emil, Kavčič Milan — EMO Celje — predsednik komisije za samoupravne posle in konference OOZS, Kavka Franc, Lemut Franc, Marolt Jože, Mele Stane, Ocvirk Sonja, Peperko Rudi, Pezdir Slavko, Podr-gajs Ivan, Rosina Boris, Rožman Tone, Stropnik Vera, Sprajc Peter, Tratnik Zoran in Zalezina Venčeslav.
Koordinacijski odbor se bo sestal predvidoma že v naslednjem tednu, ko bo sprejel program nalog in po potrebi imenoval delovne skupine.
Gospodarjenje s sredstvi v bankah v naslednjih petih letih
Svojo aktivnost bo usmeril zlasti v naslednje naloge:
—	opredelitev vprašanj iz svoje redne aktivnosti, ki se po vsebini in času uvrščajo v pripravo na kongres;
—	program. tematskih razprav po vsebinskih področjih z nosilci in- rokom razprave kot' tudi tistih razpray, ki jih bo občinski svet zveze sindikatov organiziral skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami;
—	sodelovanje pri določitvi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti, ki bodo pripravile sporočila kongresu, usklajeno s koordinacijskim odborom Slovenije za pripravo III. kongresa samoupravljalcev;
—	izdelava poročila o razpravah kot tudi povzetek konkretnih predlogov in mišljenj o kongresnih dokumentih;
—	sodelovanje pri izboru in pripravi delegatov za delo na kongresu;
—	sodelovanje v občinskem koordinacijskem od-
(Nadaljevanje s 1. strani)
vse banke v sistemu Ljubljanske banke — združene banke prednostno usmerjale del Svojega kreditnega potenciala za kreditiranje izvoza opreme in izvajanje investicijskih del v tujini, za podpiranje sovlagateljev pri naložbah, ki temelje na povezovanju organizacij združenega dela iz več republik ter za financiranje udeležbe v mešanih bankah in finančnih institucijah v tujini.
Banke z območja ŠR Slovenije pa bodo glede na sprejete obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 še dodatno prednostno u-smerjale del svojih prostih sredstev v primarno proizvodnjo hrane in ribištvo, v pospeševanje gospodarskega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji, v modernizacijo in novogradnje, ki temelje na dolgoročnem vključevanju v mednarodno delitev dela, v pospeševanje gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju in v od-
pravljanje posledic elementarnih nesreč. Ta temeljna usmeritev in način usmerjanja sredstev v prednostne namene predstavlja osnova za široko uveljavljanje in razvijanje združevanja dela in sredstev in dohodkovnih odnosov. Istočasno pa ostaja v preteklem obdobju prevladujoča oblika zagotavljanja sredstev za prednostne namene in objekte, tj. vzajemno združevanje sredstev bank, le še povsem obrobnega pomena ter sč v bistvu ohranja le še za zagotavljanje sredstev za naložbe v infrastrukturo samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje.
Pri povzemanju nekaterih osnovnih značilnosti predloženega samoupravnega sporazuma moramo vsekakor opozoriti na problematiko ekonomskih odnosov s tujino. Gre za enega ključnih področij bančne dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju, pri čemer bo nadaljnje razvijanje ekonomskih odnosov s tujino u-
smerjeno predvsem v povečevanje izvozne usmerjenosti članic bank in zagotavljanje kvalitetnega bančnega servisa v poslovanju s tujino. V okviru pospeševanja ekonomskih odnosov s tuj ino bodo banke posvetile še prav posebno pozornost pospeševanju višjih oblik ekonomskega sodelovanja s tujino ter bodo aktivno podpirale nadaljnji razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja, predvsem na podlagi skupnih naložb.
Banke seveda predvidevajo večjo dejavnost tudi na ostalih področjih, prav posebej pa se bodo posvetile bolj učinkoviti njihovi notranji in širši družbeni organiziranosti pri gospodarjenju z denarjem. S tem v zvezi bo v bankah posvečeno veliko več pozornosti boljši organiziranosti in krepitvi finančne funkcije v samem združenem delu. To pomeni zlasti nadaljnje uveljavljanje internih bank in posebnih finančnih služb v organizacijah združenega dela. Poleg tega si s tem samo-
upravnim sporazumom tudi zadajamo naloge izboljšanja delovanja delegatskega sistema v organih upravljanja in odločanja v bankah tar razvijanja novih oblik dela v postopkih dogovarjanja in sprejemanja odločitev.
Ob zaključku kratke predstavitve. nekaterih o-snovnih značilnosti predloženega predloga samoupravnega sporazuma želimo poudariti njegov celovit in enoten pomen za vse banke, ki izhaja iz njenega jugoslovanskega značaja in koncepta. Tako je v predlogu sporazuma prisotna kopica ukrepov in nalog, s katerimi se bo okrepilo dosedanje dobro sodelovanje slovenskega združenega dela z združenim delom v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah, pri čemer je dan poseben poudarek krepitvi sodelovanja članic bank z območja SR Slovenije s članicami bank, ki poslujejo na področju manj razvitih republik in SAP Kosovo.
—----------------------------------------------------------7---------- 3
TOZD RADIATORJI
Prilagoditi se težnjam gospodarstva
Konec januarja je bila razširjena seja izvršnega sveta odbora TOZD RADIATORJI, osnovne organizacije ZK, vodstva TOZD in DO, Predsedstvo KOOZS DO in predstavnikov strokovnih služb. Na seji so bili prisotni tudi gostje, predstavniki občinskega sveta ZSS Celje Stane Mele in Miro Medved, ter predsednik odbora kovinsko prede-lovne industrije pri republiškem svetu ZSS, tovariš Srečko Mlinarič. Na seji smo obravnavati problematiko tozda Radiatorji v letu 1980, ki je nastala z začasno ukinitvijo proizvodnje EMOTERM radiatorjev in smernice za prihodnje srednjeročno obdobje.
Pobudo za sejo je podal izvršni odbor OOZS tozda. V ta namen smo prisotni dobili dobro pripravljene materiale, ki so bistveno pripomogli k konstruktivni razpravi. Kot sem že o-menil, je začasno prekinitev proizvodnje v tozdu vzpodbudila izvršni odbor OOZS, da je zahteval od vodstva tozd, ter strokovnih služb obrazložitev, kaj je pripeljalo do nastale situacije, kje so vzroki za to in kako jih bomo odpravili. Odgovori in podatki, ki jih je sindikat tozda dobil, niso člane izvršnega odbora popolnoma zadovoljili. Zato so se odločili, da skličejo vse prizadete in ši kot radi rečemo iz oči v oči razjasnimo, kje so nastali problemi in kako jih bomo reševali. Temu se je pridružila tudi konferenca OOZS, ki je zavzela stališče, da je potrebno temeljito razčistiti vse probleme, ki so nastali okrog proizvodnje in prodaje radiatorjev, ter nakazati rešitve za nadalj-ni razvoj tozda. V razpravi, ki se je na seji razvila, so bile podane izčrpne informacije, ki so jih podali predstavniki strokovnih služb. Proizvodnja emo-term radiatorjev je bila u-stavljena v glavnem zaradi pomanjkanja pločevine, ki so jih prenehale dobavljati vse Jugoslovanske železarne. Problem s proizvodnjo pločevine je nastal zaradi pomanjkanja surovin, ki jih železarne dobivajo iz uvoza. Tu pa nastane ključni problem. Za uvoz surovin potrebujejo železarne devize, ki jih zahtevajo od svojih kupcev. In ker naša delovna organizacija nima dovolj deviznih sredstev, bi morala kupovati pločevino pod nesprejemljivimi pogoji.
Naslednji problem je nastal pri prodaji EMOTERM radiatorjev. V preteklem letu smo tekoče prodajali radiatorje praktično direktno iz proizvodnega traka v glavnem na slovensko tržišče. Dobra prodaja nas je zavedla, da smo zanemarili ostalo jugoslovansko tržišče. To je izkoristila konkurenca, ki se je hitro razvijala in se vdinjala direktno pri projektantih in montažerjih. Torej je skrajni čas, da tudi mi stopimo v akcijo in se prilagodimo celotnemu jugoslovanskemu tržišču.
V razpravi o dolgoročnem razvoju tozda, je bila podana ugotovitev, da proizvodnja radiatorjev dolgo-
ročno gledano ni interesantna. Morali se bomo prilagoditi težnjam celjskega gospodarstva in izdelovati predvsem kapitalne izdelke. To pomeni artikle v katero je vloženo veliko znanja in malo fizičnega dela. Trenutno že premišljujemo o uvedbi nekaterih
novih izdelkov v srednjeročnem obdobju.
Ko so bila razjasnjena vsa vprašanja izvršnega odbora tozda radiatorjev so se v razpravo vključili tudi gostje. V prvi vrsti so pohvalili pobudo sindikata, da je prišlo do skupnega sestanka in razreševa:
nja problemov. Tovariš Mlinarič je poudaril, da so pogoji gospodarjenja zaostreni in se bodo še zaostrovali, saj je surovin za izdelavo jekla vedno manj na razpolago. Posamezne republike se zapirajo vase, Slovenija pa ne proizvede dovolj jekla za svoje potrebe. Republiški odbor kovinsko predelovalne industrije je zelo zainteresiran, da se seznani s celotno problematiko oskrbe repromateriala v SRS in situacijo v črni metalurgiji. V ta namen je vključena tudi gospodarska zbornica. Poudaril je, da mora vodstvo tozd radiatorji te-
DRUGI 0 NAS
ZAČETEK GRADNJE NOVE TOVARNE ENERGETSKE OPREME
V septembrski številki Lesninarja ste lahko prebrali članek o poslovnem sodelovanju ter združitvi dela in sredstev DO LESNINA z DO EMO Celje ter skupni gradnji nove tovarne energetske opreme v Šentjurju pri Celju. Investitor je predstavnike naše delovne organizacije in-
formiral, da gradbena dela tečejo po začrtanem terminskem planu, tako, da lahko pričakujemo, da bo ta tovarna pričela s proizvodnjo do konca letošnjega leta. Ureditev okolja pa bo končana v prvem četrtletju 1982.
Predstavnike naše delovne organizacije je investi-
Dopisujte v naše glasilo
meljito informirati delavce o problematiki proizvodnje, v katero smer se iščejo rešitve in kakšne so dolgoročne usmeritve tozda. Seveda moramo dati več poudarka na medsebojnem zaupanju, programe aktivirati pa strokovno opredeliti in postaviti no-nosilce nalog.
Janko kSšTOMAJ
tor povabil na ogled začetnih gradbenih del, kjer sta nastali tudi pričujoči fotografiji.
Lesnina je sovlagatelj v novo tovarno.
LESNINAR št. 1 — JANUAR 1981
E. KARDELJ
Minuli dve leti
V torek 10. februarja je minilo dve leti, odkar je naša domovina izgubila enega največjih mož slovenske zgodovine, soustvarjalca nove Jugoslavije, velikega revolucionarja in teoretika, člana predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ tovariša Edvarda Kardelja.
Napredni svet je izgubil velikega bojevnika za človekovo svobodo, za pravične in humane odnose med ljudmi in narodi, delavsko in komunistično gibanje pa marksista — misleca, ki je ogromno prispeval k teoriji znanstvenega socializma.
Vse njegovo teoretično in praktično revolucionarno delo je bilo u-smerjeno k temu, da bi prišla v revoluciji do kar se da popolnega in neposrednega izraza u-stvarjalna moč ljudskih množic ter zgodovinska ustvarjalnost in pobuda' delavskega razreda.
Njegovo delo pomeni danes in bo pomenilo tudi v prihodnje odkrito marksistično misel, teoretično inspiracijo in spodbudo, brez katere ni mogoča vizija nadaljnje graditve socialističnega samoupravljanja. Pomeni bogato zakladnico ob kateri se bodo učili in rasli novi rodovi jugoslovanskih pa tudi tujih marksistov.
Naši partiji, naši revoluciji, neodvisnosti; samoupravnemu socializmu in ugledu naše države v svetu je dal tovariš Edvard Kardelj izjemno velik prispevek, zato bo njegov svetal lik neomajnega revolucionarja, ki je vse svoje življenje posvetil uresničevanju idealov in stremljenju delavskega razreda, ostal globoko v nas vseh, v vsakem našem človeku. Njegova plemenita o-sebnost in njegovo revolucionarno delo pa bosta vzor še mnogim poznejšim generacijam.
LETNA KONFERENCA »DlATI EMO«

Potrdili srednjeročni načrt
V ponedeljek, 2. 2. 1981 je imelo društvo letni občni zbor, kjer je bila poudarjena pomembnost in uspešnost prizadevanja v preteklem letu. Med gosti smo pozdravili tovariša Tratnika iz raziskovalne skupnosti, tovariša Hu-deja in Hrovata iz AERA, tovariša Halerja iz Štor, tova-riča Grdino in kot častni član društva je zboru prisostvoval tudi ijlavni direktor tovariš Franci Gazvoda.-
V poročilih je-bila poda- okviru njegovih možnosti, na uspešnost inovacij, ki Izrekel je še priznanje UO je v letu 1980 znašala 225 DIATI in s tem društvu starih milijonov gospodar- za uspešnost in prizadeva-ske koristi, avtorji pa so nje populariziranja- in raz-
vijanja inventivne dejavno- nekaj tednov ali celo mesti.	secev.
V pripombah posameznih članov je bilo izraženo nezadovoljstvo, da se posamezni predlogi res počasi rešujejo, vendar so zato vzroki, ki tičijo v samem začetku. Za dosego ocen predloga, ki so ga dolžni po naših samoupravnih aktih dati določeni strokovni delavci, preteče takoj
Vemo,' da je to nevzdržno in vendar ne naredimo nič, čeprav takšna ocena ne zahteva prevelike izgube časa. Vsi smo prepričani, da bodo odgovorni sprejeli v prihodnosti tudi inventivno dejavnost kot resen faktor v vsesplošnem prizadevanju za stabilizacijo gospodarjenja.
Zbrano so sodelovali člani društva
kot pravično nadomestilo ' dobili ca. 12 % od celotne vsote, kar občutno presega slovensko poprečje.
Zbor je potrdil srednjeročni plan in plan za leto 1981, ki ga je posredoval predsednik društva mr. Pešec Miloš. Poudarek v planu je na popularizaciji inventivne dejavnosti, na organiziranju strokovnih predavanj in posvetovanj (krožkov) ob določenem inventivnem predlogu, ko je potrebna prisotnost naših strokovnjakov, da se čim hitreje odpravijo ozka grla v proizvodnji.
Društvo je za leto 1981 namenilo vso usmerjenost na prihranke vseh vrst energije, zato pozivamo vse delavce, da s svojimi predlogi in z stalnim inventivnim razmišljanjem prispevajo k prihrankom energije.
Seveda pa so tudi drugi predlogi dobrodošli.
Tovariš glavni direktor je v svojem govoru poudaril pomembnost izkoriščanja lastnega znanja, ki se vklaplja v našo razvojno in razvojno družbeno družbeno usmeritev Slovenije. Poudaril je, da je potrebno čim hitreje reševati predloge, ki so posredovani oddelku industrijske lastnine (OIL), to je referatu inovacij in ob tem zagotovil vso podporo v
aeveaa pa je strokovna ocena, le prva stopnica na poti k realizaciji predloga. Zato se je potrebno pri vsaki invenciji potruditi od ideje do realizacije.
Da bi pospešili inventivnost in da bi se tudi moralno zahvalili avtorjem v preteklem letu za njihove dosežke in aktivnost, je društvo podelilo knjižne nagrade in priznanja.
Za najuspešnejšo inovacijo so dobili priznanje tovariš KRANJC Teodor, SKARLOVNIK Franc in GUBENŠEK Jože.
Kot najaktivnejši predlagatelj je bil nagrajen tovariš COKLIČ Edvard, priznanja pa so dobili za aktivnost še tovariši:
AGREŽ Alojz — upokojenec,
BARUKCIC Ivica — Emokontejner,
JURJEVIČ Ivan — Posoda,
MURKO Jože — Posoda,
OBERSKI Franc — Posoda,
REJC Marjan — Posoda,
ROJNIK Stanko — Posoda,
STEPIŠNIK Stanko — Emokontejner,
ŠIBANC Ferdo — Posoda,
ZAVŠEK Ivan — Posoda.
Vsem iskrene čestitke in poziv k še večji ustvarjalnosti.
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Družbena samozaščita in njena vloga pri uresničevanju gospodarske stabilizacije
Zagotavljanje ugodno politično varnostne situacije je neposredno povezano z bitko za gospodarsko stabilizacijo na vsakem delovnem mestu. Dobri poslovni rezultati neposredno vplivajo na samozaščito in obrambno sposobnost delovne organizacije. Družbena samozaščita se v naši delovni organizaciji uveljavlja in deluje čedalje uspešnejše, čeravno ne moremo in ne smemo biti vedno zadovoljni. Delovna organizacija stoji pred zahtevnimi nalogami na področju gospodarske stabilizacije, kjer ima svoje mesto in vlogo z pridobljenimi izkušnjami družbene samozaščite. Družbena samozaščita se mora sedaj dokazovati pri razreševanju problemov, povsod, kjer se pojavi, ki otežuje-
jo uresničevanje gospodarske stabilizacije našega kolektiva. Naloge družbene samozaščite so predvsem, da je prisotna skrb za uveljavitev učinkovitih zaščitnih temeljnih norm in vrednost samoupravljanja, da se krepi družbeni položaj delovnega človeka in zavaruje njegov življenjski interes, skrb za uveljavitev zaščite družbenega imetja, krepitev delovne discipline, odgovornosti, ustavnosti in zakonitosti.
Pri uresničevanju naštetih nalog se pripravljamo hkrati ža vedenje in ravnanje v primeru, da nastopajo izredne oziroma težje razmere. V praksi se vse prepogosto srečujemo s pojavom nespoštovanja dogovorjenih rokov pri izvrševanju nalog vezanih na uresničevanje gospodarske
stabilizacije. Proti slednjemu se morajo vse subjektivne sile odločno upreti, ter zavestno intervenirati in to od organov samoupravne delavske kontrole do osnovnih organizacij zveze komunistov.
V obdobju gospodarske stabilizacije moramo preprečevati pojave razsipni-štva, oziroma neupravičene porabe družbenih sredstev. Dolgotrajni, slabo pripravljeni in zato nesmotrni, ter nekoristni sestanki med delovnim časom odnašajmo velika materialna sredstva in negativno vpli-vajp na poslovni rezultat, ter na razpoloženje delovnih ljudi.
Pri zaščiti materialnih osnov samoupravljanja bomo morali predvsem omogočiti sodelovanje Samoupravnih organov, delov-
nih ljudi, kajti možnosti organov prisile niso neomejene.
Pri vsakdanjih naporih moramo preprečevati o-portunizem do zastavljenih delovnih nalog, ki se kaže v miselnosti »To ni moja skrb« in je nevarna, ker zavira naše skupne aktivnosti pri uresničevanju gospodarske stabilizacije.
O.	E.
EÀiiafâJiêC'
Uvedba mednarodnega sistema merskih enot
Že od nekdaj je merjenje osnovna dejavnost znanosti nih osnovnih enot: kilo- Vse enote za druge količi-
in iphniltp Rro? tnorinnia na h< manij nnicnirafi in lolrn frrom >rr.	n ^	£-«J-_tl.
in tehnike. Brez merjenja ne bi mogli opisovati in izkoriščati naravnih pojavov, ne bi mogli konstruirati strojev in jih uporabljati. Brez merjenja bi imeli težave tudi v vsakdanjem življenju, saj na vsakem koraku naletimo na različne dimenzije, mase, teže, prostornine, porabe goriv, električne energije, in tako dalje.
gram za maso, meter za ne so izvedene iz osnovnih
katere enote, ki niso iz SI sistema. Takšne enote so npr. za čas minuta, ura, dan, leto, za prostornino liter, za maso tona. Dovoljene so tudi enote, ki so vezane za določen merilni instrument. Primeri so Shore za trdoto, Mooney enota za plastičnost, Eng-
dolžino, sekunda za čas, preko fizikalnih zakonov, Jer za viskoznost itd Za t>i amper za električni tok, razen dodatni osnovni eno- — - -	-	1
Da je človek lažje opiso-vas in izkoriščal naravrte pojave, je definiral določene količine, značilne za pojav in jih začel meriti. Da 'je lahko dobil »koliko je česa«, je moral imeti nek dobro definiran primerjalni standard neke količine, glede na katerega je količino meril. Tako so nastale merske enote. Z razvojem znanosti in tehnike in z uporabo matematike je nastala potreba, po vse večjem številu teh opisovalnih količin in s tem so nastale tudi nove enote, ki so bile bodisi osnovne, bodisi sestavljene iz že obstoječih. Nastali so merski sistemi enot.
Obstoječi merski sistemi, ki zvečine nosijo imena avtorjev, kot na primer Giorgijev, Ganssov, Anglosaksonski, in tako dalje, se na žalost precej razlikujejo. Ker so različne dežele na svetu sprejele različne merske sisteme, se zato pojavijo praktične težave pri znanstvenih in tehničnih sodelovanjih, trgovanju, izdajanju učbenikov, znanstvenih publikacij in tako dalje. Vse skupaj pa je povezano z večjimi stroški, saj stroj, kupljen v deželi z anglosaskonskim sistemom zahteva tudi o-
Kakšen je SI sistem? Osnovni del predstavlja sedem natančno definira-
mol za količino snovi, kan-dela za svetlobno intenziteto in kelvin za temperaturo. Razen kilograma so vse ostale ‘osnovne enote definirane mnogo natančneje kot so bile prvotno.
.. OT . .	.	.	sanje mnogokratnikov o-
ti SI sistema, m sicer ra- snovnih ali izvedenih enot dian za ploskovni kot m si priporoča potence, osno-steradian za prostorski ve 10, vendar ne dovoljuje Jcot-	predpone kot deka, kilo,
Večina izvedenih enot nosi imena raznih znanstvenikov. V tem smo zastopani tudi Jugoslovani, saj je enota za magnetno poljsko gostovo Vs/m2 poimenovana po našem izumitelju Nikoli Tesli. Poleg
mili, itd.
To so osnovne značilnosti Mednarodnega sistema merskih enot.
Namesto kilopondov bomo za silo uporabljali newton (N), za razne mo
imen pa SI predpisuje	natezne trdnosti, tla-
enotne simbole posameznih količin. Nekatere enote, ki so bile do sedaj veliko v rabi, na primer kilo-pond za silo ali poise za viskoznost, SI. ne dovoljuje, medtem, ko so nekatere enote le prehodno dovoljene. To je predvsem zaradi velikih stroškov, ki bi nastali ob zamenjavi raznih merilnih instrumentov. Takšni enoti sta bar in atmosfera. Tudi temperaturo bomo še naprej po-
ke bomo uporabljali Pascal (IPa N/m2), za viskoznost pascal sekunde (Pas), za temperaturo Kelvin (K) ter za energijo joule 1J lNm), saj kalorija ni več dovoljena. Vse ostalo ostane isto, saj je v okviru SI sistema dovoljeno. Ni tako veliko novega in tudi preračunavanja so enostavna.
Morda bo kdo imel- v začetku težave z novimi enotami in bo pomislil, čemu
dajali v stopinjah Celzija, so vse te spremembe po-vendar le za močno usta- trebne, vendar moramo Ijene temperature v stopi- misliti na prihodnost, na njah Celzija, kot so teles- naše potomce, katerim bo na temperatura, tempera- delo ob enotnem sistemu
tura zraka, vode in tako dalje. SI dovoljuje tudi ne-
po vsčm svetu močno olajšano.
Ekipa EMO na Trnovskem maratonu
ko, da si kos vsem naporom maratona. To je v resnici tekma s samim seboj.
V nedeljo, dne 8. febru-	delovne organizacije, ki je	novskega gozda in ravni-	v. Doživljaje in občutke na-
arja 1981 je bila organizi-	v sestavi COCEJ Peter, ZU-	cah okoli Črnega Vrha nad	sih udeležencev na mara-
rana že sedmič zapovrstjo	PANČIČ Breda, JOŠT Ber-	Idrijo. Tekmovalci naše	tonu bomo podrobneje^ o-
najbolj množična športno-	nard, KRAŠOVEC Marjan	ekipe, oziroma udeleženci	pisali v eni prihodnjih ste-
rodja, energetske	pogoje,	politična prireditev smu-	in PANGERL Franc nasto-	letošnjega maratona pravi-	vdk glasila,
delovne pogoje	v	okviru	čarjev tekačev — TRNOV-	pila oziroma preizkusila	jo, da je doživeti takšen	„ Ekipe tekmovalcev iz na-
SKI MARATON. Letos je	svoje zmogljivosti v teku	maraton svojevrsten uži-	se DO se bodo še nadalje
bila ta prireditev organizi- na 15 km, IVANČIČ Zrna- tek.	udeleževale takšnih in po-
rana še s posebnim po- go in GREGORČIČ Emil T..____________________dobnih množičnih priredi-
tega merskega sistema,-da ne govorimo o stalnih preračunavanjih, ki predstavljajo še dodatno breme. Nekateri merski sistemi so namreč dokaj zapleteni in so zato stalna preračunavanja zamudno delo.
Pred skoraj stotimi leti je v svetu nastala želja po nosti.
udarkom ob 40-letnici usta- pa sta pomerila svoje mo- , ^ ,se PreP(cta ljubezen tev. Zato s tem v zvezi ponovitvi osvobodilne fronte či v najdaljšem teku, to t0 te^a. ‘P prijetnost teka
slovenskega naroda in ob je na 42 km.
na smučeh z napori, katere
___• 1; -	mora tekmovalec vložiti,
stične revoluclie iusoslo Kl.iub nezadostnim in po- da premaga 42 kilometr-vanskih narodov in narod-	?^e_.razdalj_eL -lkratk^'_ £
Ljubitelji smučar-
zivamo vse ljubitelje tekaškega smučanja. »Javite sel«
Interesenti naj se javijo tovarišu Ivančič Zmagu na tel. št. 23-561. Pri njem bo-
brez predpriprav so vsi čla- premaga samega sebe in
enotnem merskem siste- skega teka so se. lahko pm	2^1“?	Z si^dobilVtudi^se podrob-
mu, ki bi bil čimbolj vse- merili na izredno dobro	“	“ ne informacije.
stranski in čim enostav- pripravljenih progah dol-nejši. V ta namen je bila gih 42 km, 15 km, 12 km in ustanovljena Generalna pionirskem teku na 7 km. konferenca za mere in ute- Trnovski maraton je še ži (CGPM) in njeno stro- vedno pojem rekreativne-kovno telo Mednarodni ko- , ga smučanja pri nas, saj
ni moto vseh udeležencev pomemben, ker je prvi in maratona. Proga je bila osnovni cilj vsakega udele-speljana po bregovih Tr- ženca razporediti moči ta-
Klenovšek Viki Gregorčič Emil
mite za mere in uteži (CIPM). Kot osnovo za enotni merski sistem je leta 1948 Generalna konferenca za mere in uteži
se na tej prireditvi zbere veliko rekreativcev, naj bo to od šest let pa do osemdeset in še nekaj čez.
V navadi je, da se mara-
sprejela Giorgijev deseti- tona udeležijo tudi borci, ški merski sistem zaradi ki so pred štirimi deset-njegove racionalnosti in letji hodili tod okoli s pu-enostavnosti, ter ga ime- ško na ramenih in se bo-novala Mednarodni sistem rili za lepšo prihodnost, enot (SI-Le Système Inter- Skratka trnovskega ma-national d Unités). Do se- ratona so se udeležili Iju-daj je SI sistem sprejela bitelji smučarskega teka iz že večina držav na svetu, vseh predelov naše republi-med njimi tudi Jugoslavi- ke, nekaj pa tudi iz sosed-ja z zakonom iz leta 1976, njih republik ter nekaj iz ki določa popoln prehod Italije in'Avstrije. na SI -sistem pri nas v za- Na maratonu je. bila pričetku leta 1981.	šotna tudi ekipa iz naše
TOZD TOBI SKLENIL
Delavci TOZD tovarne TOBI Bistrica so na^ zborih delavcev dne 24. in 25. 12. 1980 na predlog delavskega sveta TOZD z dne 15. 12. 1980 obravnavali pobudo za pričetek postopka za izločitev TOZD TOBI iz sestave DO EMO Celje ter na podlagi 339. člena ZZD sprejeli naslednji
SKLEP
I.	Delavci TOZD tovarne TOBI Bistrica so na podlagi predlagane pobude za izločitev TOZD TOBI iz DO EMO in mnenja vodstva DO EMO na predlagano pobudo z dne 12. 12. 1980 ugotovili, da je pobuda utemeljena in se strinjali, da se TOZD TOBI izloči ‘iz sestave DO EMO Celje ter vključi v istem statusu v DO TVT BORIS KIDRIČ Maribor.
II.	O svoji odločitvi bodo delavci TOZD tovarne TOBI Bistrica dokončno odločili z referendumom, ki ga bo razpisal DS TOZD TOBI v zakonitem roku.

Popravilo in vzdrževanje smuči
V prejšnji številki glasila smo pisali o tekaškem smučanju in o pripravah na tekaški maraton, v današnji številki pa bomo spregovorili nekaj o popravilu in vzdrževanju smuči.
O nakupu smučarske opreme ne bomo govorili, vendar pa se moramo zavedali, da mora biti nakup celotne opreme zares strokoven, saj bodo verjetno kasnejša popravila in vzdrževanje stala neprimerno manj, kot pa v primerih, kjer gledamo pri nakupu le na barvo, obliko in ceno smuči, vezi itd.
Vzdrževanje smučarske opreme (predvsem smuči in vezi) lahko primerjamo z vzdrževanjem avtomobila. Če bo vzdrževanje redno, bodo tudi okvare redkejši pojav, če pa se slučajno še pojavijo jih lahko hitro in učinkovito odpravimo.
SMUČI
Smučka je torej glavni problem popravila in vzdrževanja, zato moramo biti do nje še posebno pozorni ob nakupu in takoj po tem, saj je vse prej kot poceni.
Začne se z montažo vezi. Le izredno natančno in na pravilnem mestu montirane vezi nam bodo zagotovile dobro in varno smuko, zatorej je najboljše, da se montaža prepusti poklicnim strokovnjakom, ki imajo edini originalne svedre za posamezne materiale iz katerih so narejene smuči.
POSNEMANJE
ROBNIKOV
Ko je na smučko pritrjena vez, še ne pomeni, da je pripravljena za sneg. Najprej je potrebno »posneti« nove robnike. Kaj to pomeni? Z zelo drobnim smirkovim papirjem za kovino nekoliko zmanjšamo ostrino tovarniško novega robnika na krivini približno 10 do 20 cm na repu pa le 10 cm. To naredimo zato, ker je smučka še povsem nova, kar pomeni, da so njene lastnosti še maksimalno dobre in taka smučka premočno drži smer v krivini in ne dovoli zadostnega bočnega drsenja v zadnjem delu, saj so robniki izredno ostri. - Po vrhu vsega pa smučar ni navajen na novo smučko in njene lastnosti, kar pomeni, da bo brez tega »posnemanja« robnikov veliko težje smučal, za začetnika to velja še posebej. Posnemanje robnikov naj bo zato pri slabšem smučarju nekoliko bolj intenzivno kar tudi velja za mehkejši sneg.
IMPREGNACIJA
IN MAZANJE
že novo smučko je potrebno pravilno zaščititi, kasneje pa jo redno mazati. Pri novi smučki se lotimo najprej impregnacije drsne ploskve. Ker so danes drsne ploskve smuči iz polietilenskih in poli-propilenskih mas pomeni, da imajo te mase majhne pore, skozi katere lahko pride vlaga. S pravilno impregnacijo zapremo te pore in omogočimo, da je s tem masa bolj elastična, kar pomeni, da je odpornejša proti odrgninam in vlagi. Pri lesenih smučeh pa impregnacija omogoči daljšo uporabno dobo smučke saj vemo, da na
vlagi les hitro propada. Za impregnacijo se uporablja vosek imenovan »system 4 racing base wax«, izdelek švicarske tovarne maž TOKO in licenčne tovarne v Bregencu (Avstrija). Ta vosek nanesemo na smučko, najlažje tako, da ga stalimo v posodi, nato pa ga s čopičem nanesemo na drsno ploskev. Pri tem moramo biti zelo previdni, da vosek ne pregrejemo, ker ta izgubi del svojih lastnosti. Vse skupaj naredimo v prostoru, ki ima sobno temperaturo, zaradi tega ker smučka pri' tem o-pravilu ne sme biti prehladna, ker se vosek prehitro pri nanašanju strdi in tako ostane le na površini drsne ploskve. Ko vse skupaj nanesemo, še s posebnim likalnikom zgladimo in omogočimo da vosek zares zapolni pore v masi. Likalnik je lahko tudi tisti, katerega uporabljamo za likanje perila, vendar naj bo na minimum. Paziti moramo, da ga pri likanju enakomerno počasi vlečemo po drsni ploskvi, nikakor ga ne smemo zadržati na enem mestu, ker bo tam masa odstopila od same smučke. Namreč, drsna ploskev je na smučko prilepljena s posebnim dvokomponent-nim lepilom (Araldit), ki nad 150 stopinj Celzija začne izgubljati svojo lastnost — lepljivost.
Ko je faza impregnacije končana je potrebno odvečni vosek odstraniti z drsne ploskve. Najprej očistimo utor s posebnim plastičnim strgalom. Nato s kovinskim strgalom (mizarskim), odstranimo odvečni vosek vse do mase.
Sedaj preidimo na mazanje smučke. Ves postopek se popolnoma na enak način ponovi, le da moramo sedaj izbrati ustrezen vosek. Pri strganju voska pustimo tanko plast na drsni ploskvi, katero še zgladimo s krpo. Tako namazana smučka bo odlično drsela in ni nikakršne bojazni, da bi se na drsno ploskev lepil sneg, vsaj nekaj dni smučanja ne. Impregnacijski vosek je posebej prirejen za mazanje s Toko System 4 transparent. Pri izbiri in mešanju teh voskov moramo poznati vsaj približno lastnosti snega (suh sneg — pršič, moker...). Obstajajo namreč tri vrste voskov za raz-
hčne vrste snega. Voske ločimo po barvi: rumen, rdeč (ta dva se v glavnem uporabljata) za izredno mrzlo vreme pa se uporablja želen vosek. Obstaja še trdilec (vijoličaste barve), vendar ga manj uporabljamo. Glede mešanja voskov za netekmovalca ni treba pretirana natančnost pri mešanju voskov-. ^4ed namazani smučki moramo med krivini in zadnjim delom dati časopisni papir ali pa kakšno polivinilasto folijo, da ne poškodujemo (popraskamo drsne ploskve še predno smo se zapeljali prvič po snegu;
BRUŠENJE
ROBNIKOV
Brusi se ročno ali strojno. Slednje le v smučarskih servisih, ker je investicija takega stroja za' o-sebno rabo zelo velika.
Ročno brušenje je ob pazljivem delu lahko prav tako kvalitetno, le da nam vzame več časa. Pila ne sme biti'pregroba in dvostransko narezana, temveč le enostransko, ker se s tako pilo ne poškoduje robnik, le ta pa bo tudi bolj oster. Športne trgovine
na drsni ploskvi, šele nato brusimo s strani. Tekmovalci nato izboljšajo o-strino s posebnim brusilnim kamnom, kar pa za smučarje netekmovalce ni potrebno. Ko so robniki nabrušeni, jih moramo v krivini in zadnjem delu »posneti« kot pri novih.
POPRAVLJANJE DRSNE
PLOSKVE
Poškodovano drsno ploskev (raza) popravimo z originalnimi P-tax svečkami ustreznih barv. Svečko prižgemo ter jo počasi pomikamo nad raze, dokler se ta ne zapolni. Pri tem pazimo, da na drsno ploskev spustimo čim manj kapljic v katerih so saje, saj takšno popravilo po tem ni najbolj učinkovito. Ko se čez nekaj minut vse ohladi z ostrim kovinskim strgalom odstranimo odvečno maso z drsne ploskve. Večje raze, kjer je poškodovana še podlaga popravljamo na več načinov:
a)	na poškodovano podlago nanesemo TOKO-Ma-stic ustrezne'barve. (Toko-Mastic je dvokomponent-na lepljiva snov, ki se pripravi po priloženih navodilih) počakamo, da se posuši (trajanje sušenja pri sobni temperaturi je 24 ur) ter nato z TOKO REPAIR CHIPS (posebna masa z nižjim tališčem kot jo ima drsna ploskev) in s pomočjo likalnika (lahko je tudi plinski) popravimo poškodbo. Vendar se to v amaterskem popravilu bolj
/ ■ i
-

Dobro vzdrževanje smuči nam omogoča dobro smuko
imajo posebne pile z nastavkom, kateri omogoča pravokotno brušenje, kar je osnovno in najpomembnejše za pravilno in dobro nabrušene robnike, vendar z nekaj spretnosti in natančnosti lahko tudi z navadno pilo pravokotno nabrusimo robnike. Robnike' je potrebno večkrat v sezoni nabrusiti, še posebej dobro jih moramo, če želimo smučati po poledenelem smučišču. Brusimo lahko od krivine proti zadnjemu 'delu in obratno. Najprej se lotimo brušenja
poredkoma uporablja, ker je vse skupaj nezanesljivo. Drugače je, če tako smučko popravljajo v servisu s posebnim pripomočkom, ki nanaša maso. Prav tako je z amaterskimi pri-
pomočki težavno popravilo utora oziroma vrezovanje novega. Smučarske delavnice imajo za to vrsto dela poseben stroj z nožem, ki ima 30.000 obratov v minuti.
Popravilo izpolnjenih vezi je uspešno le v smučarskih servisih, kjer imajo posebne kovinske čepe kateri imajo navoj zunaj in znotraj. Le ta se privije v luknjo, katera se predhodno napolni z lepilom (araldit) in se nato daje v sušilnico (70—80 stopinj Celzija) zaradi boljšega poli-meriziranja araldita. Tako priviti in zalepljeni čepi zdržijo veliko večjo silo kot pa vijaki s katerimi pritrjujemo vezi, zato imajo tekmovalci (vrhunski) tako pritrjene vezi že pri novih smučeh. Tudi popravilo odlepljenega oziroma odtrganega robnika je stvar smučarske poprav-Ijalnice, saj amater res ne more imeti vseh pripomočkov. Pri tem popravilu zopet odigra glavno vlogo araldit in sušilnica, katera omogoči, da se lepilo hitro strjuje in tako pridobi na kvaliteti. Vse skupaj je dt> kaj zapleten postopek, saj je potrebno robnik, ki mora v zavoju prenašati še kako velike sile. Od vseh ostalih opravilih, ki jih je potrebno včasih narediti na smučeh, ne bi več pisal, ker so vsa taka, da jih po smučanju dobro obrišemo s krpo in ko jih doma postavimo v. kot naj ne bodo na krivinah nikoli stisnjene z varnostnimi jermenčki in naj ne bodo blizu peči.
Pri vezeh je pomembno, da jih po vsaki smučarski sezoni nastavimo na minimum, ker bodo tako vzmeti ohranile svojo trdoto: jih namažemo v kolikor je to potrebno. Ne bo odveč, če preizkusimo vse vijake ali so še vedno dovolj priviti.
Če bomo vsaj delček prostega časa posvetili svoji smučarski opremi, jo pregledali in morda sami naredili kakšno amatersko popravilo se bomo veliko lažje in boljše smučali. Pri zahtevnejši poškodbi pa nikakor ne smemo odlašati. Takoj moramo poiskati. ustrezen servis, kjer nam bodo strokovno odpravili napako. Tako ne bo le boljše in varnejše smučanje, tudi veliko cenejša bo smuka, saj tak nakup ne bo prepogost.
OBVESTILO
FOTO KLUB IN GOSPODINJSKI KROŽEK LT DO EMO CELJE vabita vse svoje člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 19. februarja 1981 ob 16.30 v prostorih kluba LT.
Vljudno vabljeni!

Kuharski tečaj v EMO
V letošnjem januarju je gospodinjski krožek LT EMO Celje pod vodstvom marljive voditeljice ELI-• CE VAJDIČ organiziral kuharski tečaj, katerega obiskuje 14 tečajnic. 10 bodočih kuharic je iz tozda POSODA, 4 pa iz DSSS. Tečaj skupno obsega 10 predavanj oziroma praktičnih vaj. Vsako predavanje traja 6 do 8 šolskih ur.
Vodja tečaja oziroma glayni predavatelj na tečaju je delavka z dolgoletnimi izkušnjami s področja kuharskih mojstrovin MARIJA OZIS iz žalskeea HMEZADA.
Na teh tečajih se bodoče kuharice naučijo mnogo novih kuharskih veščin, oziroma pridobijo mnogo novih izkušenj, katere lahko doma pri vsakdanjem delu s pridom uporabijo.
Na posnetku Marija OZIS obkrožena s svojimi tečajnicami. Velja dobro prisluhniti in pogledati
Gospodinjski krožek LT EMO bo s takšnimi tečaji nadaljeval tudi v prihodnje, zato vabi vse zaintere-
sirane, da se zglasijo v prostorih kluba, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila.
KOO ZS EMO CELJE
organizira v počastitev dneva žena
NAGRADNI NATEČAJ za ročna dela —. vezenine
(prtički, prti, robci, gobleni in podobne stvaritve)
Vabimo vse delavke naše delovne organizacije, ki se ukvarjajo z izdelavo vezenin, da se odzovejo natečaju in oddajo svoje izdelke v propa-. gando (kletni prostori upravnega poslopja, poleg SLO) najkasneje do 27. februarja 1981. Izdelek naj ima pripeto oznako z izpisanim priimkom in in imenom avtorja in TOZD, kjer je zaposlen.
Posebna komisija bo ocenila in nagradila 5 naj lepših izdelkov.
Vsa dela, ki bodo prispela na nagradni natečaj, bodo razstavljena v steklenih vitrinah ob vhodu v jedilnico v času od 4. do 23. marca 1981.
Nagrade:
1.	nagrada 1.000 din
2.	nagrada 750 din
3.	nagrada 500 din
4.	nagrada 300 din
5.	nagrada 300 din
Pričakujemo vaše sodelovanje!
Kadrovske vesti
OD L 1. 1981 DO 31. 1. 1981
SPREJETI NA DELO
Zlatan Vesič, Zoran Bordevič in Ivo Grlič (vsi TOZD frite); Milan Klenovšek, TOZD vzdrževanje; Milovan Jockovič, TOZD odpreski; Branko Lovrek, TOZD posoda.
IZ DO SO ODŠLI
Ivana Štancer, TOZD odpreski; Dragica Janežič, Rozalija Krajnc, Terezija Dolar, Jaga Vižmah, Alojzija Vinder, Stane Krampušek, ‘ Milan Jazbin-šek, Isrriet Hodič, Ivan Matkovič, Anton Tadina, Rafko Drofenik, Ladislav Jurkošek, Radenko Ku-kič, Rade Novak, Zdravko Cerovski, Marjan Obrez, Ivan Kušenič, Stanislav Goles, Petar Džinič in Ivan Ilijaš, vsi TOZD posoda; Jože Malgaj, Ivan Gaber in Branko Pezdevšek, vsi TOZD orodjarna; Marjan Dobrotinšek, Egon Starlekar, Slavko Štingl, Rudi Rebernik in Milan Dobrotinšek, TOZD vzdrževanje; Anton Keblič, Ivan Bacek in Ferdinand Špan, TOZD radiatorji; Anton Macuñ, ERC; Anton Žličar, Srečko Mohorčič in Karl Jager, TOZD kotli; Vojko Zorko in Srečko Mastnak, oba TOZD kontejner; Ivan Čater, Marija Panza, Vera Turk, Jožica Lebič, Antonija Jurkošek in Lidija Gabrovec, DSSS.
UPOKOJENI SO
Dragica Janežič, Rozalija Krajnc in Terezija Dolar, TOZD posoda; Ivan Čater, Marija Panza, Vera Turk in Jožica Lebič, vsi DSSS.
POROČILI SO SE
Anica Ojsteršek-Zalokar; Milena Vodeb-Cmok: Mira Ratkovica-Šučur; Milica Lakičevič-Simič; Dragica Ostojič-Carevič in Anka Šprem-Jug.
POZOR!
Da se ne bo kaj prižgalo?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in babice
TEREZIJE KALŠEK
se iskreno zahvaljujemo sodelaveern in sodelavkam za darovane vence ter izraze sožalja.
Žalujoči: sinova Ivan in Franci,
. hčerka Tilčka' in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dragega brata
IVANA ZEMETA
se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem v TOZD posoda-emajlirnica za izraze sožalja in denarno pomoč.
Frančiška Petek
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam montaže za denarno pomoč in venec.
Zahvala tudi za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Jožica Tancer
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
MARTINA LUŽERJA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD ERC za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvala tudi godbi na pihala DO EMO Celje.
Žalujoča hčerka Jožica Dimeč z družino
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z- dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.

■SESTAVIL SE* PROŠNJO v OBLIKI križanke, ker jo 3000 TAKO Hitreje OBRAVNAVAL!
Naš humor
Pri vhodu službujoči vratar opazi delavca, ki se močno ziblje levo in desno. Zato ga zaustavi in mu
Med tednom se na smučišču na Rogli srečajo trije naši delavci. Med njimi se razvije naslednji razgovor:
Prvi:	»Jaz imam do-
pust.«
Drugi: »Jaz pa koristim ure v dobrem.«
Tretji: »Srečneža, jaz pa sem v bolniški zaradi nege bolnega sina, pa sem zato moral še mulca pripeljati s sabo!«
»Franci slišim, da si napredoval, da imaš sedaj več ljudi pod seboj. Kaj potem delaš?
»V tozdu vozim dvigalo.«
—0—
Delavec plača za prvi pregled v ambulanti 50 din in se tolaži, češ tudi v ambulanti morajo živeti.
Nato tudi v lekarni plača za zdravila in razmišlja, seveda tudi v lekarni morajo živeti.
Na poti domov pa mora čez most pri Hudinji. Tu pa se ustavi in vrže zdravila v yodo, ter zaškriplje z zobmi: »Hudiča, tudi jaz moram živeti.«
reče: ■
»Ti pa ne smeš v tovarno, ker si pijan!«
—0—
»Jaz, da sem pijan, kaj pa se tebi sanja?«	Pri nas delimo dohodek
»Zakaj pa potem tako čudno govoriš?« vpraša na osnovi vloženega dela, ar	■	samo delo je slabo ocenje-
no.
»Ja zato, ker imam nove zobe!«
»Janez, če ne boš uporabljal zaščitnih sredstev, bo kaj narobe,« pravi varnostni tehnik delavcu.
»Ja madona, vsi ste enaki. To mi je sinoči doma že žena dopovedovala.«
Modre in manj modre
Komaj si na zeleni veji, že spoznaš koliko je na svetu drvarjev.
— 0 —
Neumnost je neomejena, zato se hitro širi.
— 0 —
Privilegij je boj razreda za obstanek na ravni.
— 0 —
Položaj delavca je dober, če je delavec na položaju. — 0 —
Ni najhuje, če obupuješ. Hujše je, če se na obup
navadiš.
— 0 —
Lačen pes se ne boji palice.
— 0 —
Tehnokracija je čudovita armada, ki je obkoljena od spodaj in od zgoraj, a kljub temu ukazuje navzdol in navzgor.
— 0 —
gospodar.
»Pa zakaj potem smrdiš po alkoholu?« vztraja vratar.
»Seveda, če pa mi je zobozdravnik z alkoholom razkužil protezo.«
— 0 —
Med pregledom pacienta v ambulanti zdravnik zazna, da le-ta zaudarja po alkoholu.
»Ali vi pijete?« ga vpraša.
»Ja gospod dohtor, kaj pa imate?«
“*/7 St /C£tvf KEK SrMA/O P05ÍU7EM0 Z IZGUBO
—0—
Delavec iz enega naših tozd se hvali svojemu znancu, kako je ponoči med delovnim časom prespal cele štiri ure.
»Ja kaj pa ti je rekel potem tvoj delovodja?« vpraša znanec. '
»Kaj le, nič posebnega. Pošteno me je ozmerj-al, pa nič zato. Raje grem domov ozmerjan, kot pa nenaspan, ker grem potem takoj naprej pogodbeno delat.«
—0—
Mi vsi hodimo v šolo ob delu, zato, da nam ne bo treba delati.
—0—
Na terasi pri Celjski koči stojita dva naša sodelavca in zreta v meglo, ki se razprostira nad dolino. Pa pravi prvi:
»Ali ni čudno, kako slabo se vidi v dolino?«
»To je povsod enako«, odvrne drugi, saj oni na vrhu tovarne tudi ne vidijo, kako ga mi spodaj lomimo.«
se3 pwn Bzez seseo . se 3 3 sopes n....
I	'	(M-AiAŠFIV
Dopisujte v naše glasilo