Naslov — Address NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio (Tel. HEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) URA^IO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION Entered as Seco: NO. 49. — ŠT. 49. 4A **'er Apr^ *926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1817, Authorized March 15th, 1925 ® CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER 19 — SREDA. 19. DECEMBRA. 1945 VOLUME XXI.—LETNIK XXI. SPLOŠNI TEDENwv<5 j ALKANU SE Agrarna reforma v ZNAČILNA POTA Sezonsko razpolože PREGLED 'O SEDEŽ ZDRUŽENIH NARODOV Po daljših debatah in agitaciji je pripravljalni odsek Organizacije združenih narodov, ki zboruje v Londonu, odglasoval, da naj bo stalni sedež te mednarodne organizacije v Zedinjenih državah. Izmed velesil sta bili Anglija in Francija za Evropo, Rusija pa za Ameriko. Delegacija Zedinjenih držav je bila nevtralna. Jugoslavija je gla-! sovala za Ameriko, istotako tudi latinske ameriške republike in Avstralija. V katerem mestu Zedinjenih držav bo sedež Organizacije združenih narodov, še ni določeno; za to odličnost se poteguje kakih 20 mest. SVITA POVOJNE TEŽKOČE """izmed vseh držav, ki so bile zapletene v veliko svetovno vojno, je bila primeroma najmanj prizadeta naša republika. Toda neizogibne vojne posledice tudi naši deželi niso prizanesle.. Dasi ni pomanjkanja, imamo znatno inflacijo, štrajke in pretnje štrajkov in akutno pomanjkanje 'stanovanj. To prav posebno občutijo stotisočeri veterani, ki se iz vojne službe vračajo v civilno življenje. PRIVATNA PODJETNOST Privatna podjetnost nekako zadošča potrebam dežele v normalnih časih, toda v izrednih časih se ne obnese. Zato smo tekom vojne morali imeti vladne regulacije industrij in drugih panog gospodarskega življenja. Po zaključku vojne je bila večina teh regulacij hitro ukinjena, kar se je v raznih primerih že izkazalo za prenagljeno. Povojne razmere niso normalne razmere, in privatna podjetnost, ki v prvi vrsti stremi po dobičkih, zahtevam ne more zadostiti. To se je posebno pokazalo v gradbeni industriji, ki gradi objekte, od katerih pričakuje večjega dobička, medtem, ko se z gradnjami cenejših domov odlaša. Zato je vlada ponovno vzpostavila regulacijo gradbenega materiala in določila 50% istega za izgradnje stanovanjskih hiš do cene deset tisoč dolarjev. PREDRAGE HIŠE Ukrep administracije, ki daje neke prednosti gradnjam hiš do deset tisoč dolarjev vrednosti, najbrž ne bo dosti odpoma-gal pomanjkanju stanovanj. Večina vojnih veteranov si ne bo mogla nabaviti bivališč po takih cenah, niti ne bo mogla plačevati stanarin v takih hišah. Podjetniki pa ne bodo gradili hiš po cenah pet ali šest tisoč dolarjev, dokler lahko gradijo hiše po cenah deset tisoč dolarjev. To enostavno iz vzroka, ker se pri dražjih gradnjah več zasluži. LEPO PREROKOVANJE Philip Murray, predsednik C.I.O., je izjavil, da naša dežela drvi proti gospodarskemu polo mu, ki bo hujši kot je bil oni leta 1929. Po njegovem mnenju so glavni vzroki za to manjši zaslužki delavcev na eni strani, in kopičenje vedno večjih dobičkov1 na strani korporacij. VOJNA ŠPIJONAŽA Sovražna špijonaža tekom vojne ni bila tako razprežena kot smo se bali. Federal Bureau of Investigation naznanja, da je bilo tekom vojne v Severni in (Dalje na 5. strani) Balkanska ljudstva je dolga stoletja vladala Turčija. V začetku 19. stoletja se jt začela turška moč rušiti in balkanska ljudstva so dobila nekaj samovlade pod lastnimi vladarji. Toda le dve balkanski deželi sta imeli vladarja svojega rodu, namreč Srbija in črna gora. Veliki evropski mogotci, med njimi posebno Avstrija in Nemčija, so vsilili “osvobojenim” balkanskim ljudstvom tujce za vladarje. Bolgarija je dobila Nemca, Ferdinanda Kobur-škega; istotako so dobile nemške prince za vladarje Rumuni-ja, Grčija in Albanija. Grčija je po nekaj desetletjih svojega nemškega kralja nadomestila s sinom danskega kralja. Vse balkanske dežele so bile majhne in vsled dolge turške nadvlade zanemarjene, kraljičev oziroma knezov pa je kar mrgolelo. Med temi vladarji je bilo polno intrig, katere so pridno pospeševale in dostikrat naravnost povzročale evropske velesile, posebno Avstro-Ogrska, Nemčija in Anglija ter do znatne mere tudi carska Rusija. Nekateri teh balkanskim ljudstvom vsiljenih vladarjev so bili kar na plačilnih listah raznih velesil. Posebno močan je bil vpliv Avstro-Ogrske in Nemčije, torej nemški vpliv. To je razumljivo, ker so Nemci imeli v svojih nemških princih izborne val- . i f. -,» pete. Najbolj jasno se je to pokazalo v Bolgariji. V obeh svetovnih vojnah se je Bolgarija pridružila Nemčiji. Tega ni bilo krivo bolgarsko ljudstvo, ki je bilo vedno naklonjeno Rusiji, katera jih je bila osvobodila turške nadvlade; v prvi svetovni vojni je postavil Bolgarijo na stran Nemčije, oziroma centralnih sil, biviii kralj Ferdinand, v drugi svetovni vojni pa je zavozil v Hitlerjev tabor Ferdinandov sin, kralj Boris. Nekaj vpliva pri tem je nedvomno imel tudi Mussolini, kajti soproga kralja Borisa je bila italijanska princeza. Tako je bila Bolgarija v obeh vojnah tepena. Na splošno pa tudi drugi balkanski vladarji niso delali posebne časti svojemu peklicu, niti koristi “svojim” narodom. Spori med balkanskimi narodi so bili večinoma povzročeni po zunanjih intrigah, v katerih so služili za posredovalce balkanski kralji in njihovi oprode. Naravne zaklade balkanskih dežel so izkoriščali inozemski kapitalisti, ki domačim delavcem niso privoščili niti eksistenčnega zasluživa. Zato je toliko krika v Londonu in deloma tudi v Washingtonu o “diktaturi” v novi Jugoslaviji, ker se je sedanja vlada odločila za podržav-ljenje naravnih bogastev. Mar je kapitalistom demokracija! Ce bi hoteli iskati pomanjkanje demokracije, najdejo isto bližje doma. Zdi se, da je kraljevskim in-trigantom na Balkanu odžvoni- lo. Največja balkanska država, Jugoslavija, je bila po ustavodajni skupščini proglašena za republiko. V Bolgariji mesto mladoletnega kraljiča Simeona “vlada” regentstvo, toda zdi se, da ima vso oblast v rokah Domovinska fronta, ki bo najbrž proglasila republiko, kakor hitro bodo razmere zrele za to. V Albaniji so nedavne volitve pokazale, da ljudstvo ni navdušeno za povratek kralja Zoga. Gr-(Dalje na 5. str.) Jugoslaviji Povojne razmere so bodisi izzvale ali pa pospešile tako zvano agrarno reformo v raznih evropskih deželah. Temeljna ideja agrarne reforme je razdeliti velika posestva, ki jih lastniki ne potrebujejo ali ne obdelujejo, med male kmete, ki imajo prema jna zemljišča za vzdrževanje svojih družin, ali pa med najemnike in dninarje, ki niso imeli niti pedi lastne zemlje. Take razdelitve velikih zemljišč so se že pričele izvajati na Poljskem, v Češkoslovaški, na Madžarskem, v Bolgariji, v Jugoslaviji in drugod. Nas seveda v prvi vrsti zanima, kako se ta reč vrši v Jugoslaviji. V naslednjem je navedenih nekaj izvlečkov iz obširnega tozadevnega poročila, ki ga je napisal Boris Ziherl, jugoslovanski žurnalist za Vseslovansko časniško službo. Provizorična ljudska vlada je sprejela zakone agrarne reforme, ki določajo razdelitev velikih posestev v Slavoniji, Vojvodini, Sloveniji, Bosni in Hercegovini in deloma v Dalmaciji. V vseh teh pokrajinah so se še iz časov fevdaližma vzdržala nekatera veleposestva. V Jugoslaviji je bilo veliko govora o agrarni reformi v letih 1919 do 1921, toda izvedena je bila v zelo malem obsegu in tako, da so se v glavnem okoristili bogataši. Reforma je imela toliko izjemnih določb, da so mali kmetje in najemniki ostali prilično tam, kje so bili prej. V Srbiji je na primer 337,429 kmečkih družin lastovalo 1,350,922 akrov sveta, medtem, ko je 208 veleposestnikov lastovalo 974,565 akrov. V Sloveniji je 11 veleposestnikov lastovalo 80,000 akrov zemljišč in 15 največjih cerkvenih posestev je obsegalo 92,-500 akrov obdelovalne zemlje in gozdov. V Sloveniji, Slavoniji in Vojvodini so lastovali velika zemljišča tudi inozemci, posebno Nemci in Madžari. Avstrijski knez Auersperg, navdušen pri- (Dalje na 2. strani) REFORM IZ ČEŠKOSLOVAŠKE V Češkoslovaški je stopila v veljavo nova postava, ki določa podržavljen j e narodnih bogastev in institucij v velikem obsegu. Podržavljeni bodo rudniki, jeklarska, pletilna in živilska industrija, trgovske banke in privatne zavarovalninske družbe. Skoro vsa podjetja, ki uposluje-jo 400 ali 500 oseb, pridejo pod državno upravo. Izvzeta pa so stavbinska in posojilna društva, zadružne banke in zadruge, ki tvoiijo velik del ekonomskega življenja dežele. Podržavljena bodo tudi velika posestva ali podvzetja odsotnih lastnikov. Podvzetja, ki so jih lastovali sovražni državljani ali njihovi sodelovalci, bodo odvzeta in podržavljena brez odškodnine. Vsa druga podvzetja pa, tudi podvzetja inozemcev, ki bodo podržavljena, bodo plačana v državnih bondih po vrednosti na podlagi davčnih prijav. Pred vojno je bilo na Češkoslovaškem mnogo nemškega kapitala, od katerega se bo sedaj dežela osamosvojila s podržavi j en jem. Predsednik Beneš se je tudi izrazil, da želi Češkoslovaška ostati v najboljših gospodarskih in kulturnih odnošajih z zapad nimi državami, toda za svojo protekcijo se bo zanašala na Sovjetsko unijo. nje po svetu Vse reforme, posebno tiste, katerih cilj je izboljšano blagostanje širokih ljudskih slojev, imajo od začetka težko pot. Posamezniki ali male skupine, ki se v starih razmerah dobro počutijo, nasprotujejo reformam, jim pripisujejo radikalne tendence in jih označajo z imeni, ki so istočasno na slabem glasu. Ko je pokojni predsednik Roosevelt leta 1937 izsilil od kongresa postave, katere pomagajo farmerjem-najemrnkom se osamosvojiti z dolgoročnimi posoji- li, po zelo nizki obrestni meri, so nasprotniki označevali to reformo za komunistično. Vendar je ta reforma dosedaj omogočila 40,000 ameriškim farmer-jem, da so prišli do svojih lastnih zemljišč. To je dober, dasi majhen začetek, kajti statistika iz leta 1940 je izkazovala v Zedinjenih državah 6,100,000 farm v obratu; od teh je bilo 2,360,000 ali skoro 39% najetih. To se pravi, da so dotične farme lastovali odsotni lastniki, obdelovali pa so jih najemniki, ki si niso mogli kupiti zemljišč. To v najbogatejši deželi na svetu. V Evropi, ki je neprimerno bolj gosto naseljena kot Amerika, je bil še mnogo večji odstotek kmetovalcev prisiljen obdelovati najeta zemljišča. Zahteva za tako zvano zemljiško reformo v Evropi je stara, toda, kot se zdi, se je ta refjrrr j, načela resno izvajati šele ^idaj, ko jej vojna stare sisteme v mnogih | državah resno omajala. Velika posestva posameznikov ali ustanov, ki so se dajala v najem ali so ležala v pušči, se razdeljujejo med siromašne kmete in kmečke delavce, ki niso imeli nikake svoje lastne zemlje ali pa premajhne komplekse za vzdrževanje sebe in svojih družin. To se izvaja v Jugoslaviji, v Bolgariji, na Madžarskem, na Poljskem in drugod. Bivši lastniki takih veleposestev seveda proti temu glasno protestirajo in nazivajo zemljiško reformo za pravi komunizem. Na Japonskem, kjer obdelovalne zemlje še bolj primanjkuje kot v Evropi, so tudi posamezni lastniki posedovali ogromna posestva, medtem, ko so se milijoni kmečkih družin skromno preživljali na najetih zemljiščih. General MacArthur, ki je poveljnik zavezniških okupacijskih armad na Japonskem, je zapopadel situacijo in je ukazal, da se vsa taka velika posestva razdelijo med kmečke družine, ki jih obdelujejo. Tako bo zemljiška reforma izvedena tudi na Japonskem na povelje ameriškega generala, ki je vse prej kot komunist. Kljub temu pa je skoro gotovo, da go bodo prizadeti bivši veleposestniki vsaj na tihem zmerjali s komunistom. SLOVENSKE VESTI Skupno veselico priredita društvo št. 155 ABZ in društvo št. 333 SNPJ v Blaine, Ohio, v soboto 22. decembra zvečer. Polovica čistega dobička prireditve je namenjena v podporo našim ljudem v Sloveniji. * Slovenska mladinska šola S. N. Doma v Clevelandu, Ohio, priredi bogat božični program z igro, petjem in Miklavževim ob darovanjem v nedeljo 23. decem bra. Program se bo vršil v avdi toriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in se bo pričel ob treh popoldne. (Dalje na 2. strani) Po starih tradicijah bi morala ta sezona biti čas miru in dobre volje, toda nam, kot nekdanji bog Januš, kaže dva obraza. Na primer, velika vojna je bila končana in na večjem delu našega planeta je zavladal mir; tu in tam nekoliko nesiguren mir, vendar mir. To je veliko vredno. Na drugi strani pa se nekaki ne-oficielni boji še vršijo v Indoneziji in na Kitajskem. Za zavezniške okupacijske čete v Evropi, na Japonskem in na Pacifiku je sedanji mir tudi nekako polovičarski. Biti morajo v večji ali manjši vojni pripravljenosti, četudi ni več pravih bojev in napadov. Tudi tradicionalna dobra volja sezone nam kaže dva obraza. Glavni vzrok za dobro voljo v skoro vseh delih sveta je dejstvo, da je svetovna vojna končana; takega vzroka pri nas ni bilo že štiri leta, drugod pa še delj. Vojaki, ki so se zdravi vrnili v civilno življenje, imajo dovolj vzroka za dobro voljo; isti vzrok za dobro voljo imajo njihove družine in prijatelji. Splošne gospodarske razmere v naši deželi so še dovolj ugodne, kljub delni brezposelnosti, štrajkom in višjim cenam življenjskih potrebščin. Na drugi strani pa je manj vzroka za dobro voljo v družinah, katerih člani se niso vrnili iz vojne vihre, ali so se vrnili kot pohabljenci. T° velja za našo 'deželo. V evropskih deželah, ki so bile po vojni prizadete, je pogojev za dobro voljo nekoliko manj. Posebno v deželah, ki so bile po vojni tako opustošene in izropane kot je bila naša rodna Jugoslavija. Tam je zima, in tisočerim družinam manjka strehe nad glavo, manjka obleke, obuvala, kurjave, zdravniške oskrbe in mnogokje tudi hrane. Tragedija, ki je zadela deželo, je bila prevelika, da bi se moglo v kratkem času vsaj najbolj nujnim potrebam zadostiti. Za stotisoče naših ljudi v starem kraju bo glavni povod za tisto dobro voljo, ki bo, v dej-(Dalje na 5. str.) SLABO ZA KVIZLINGE Letošnje leto je usodno za narodne izdajalce, katere z modernim imenom nazivamo kvizlin-ge. To idilično ime so dobili od Vidkuna Quislinga, ki je bil svojo rodno Norveško izdal Hitlerju. Pred nekaj tedni mu je sodišče prisodilo zasluženo kazen in zdaj počiva v neznanem grobu. Že pred njim je slično plačilo dobil Pierre Laval, ki je kot lutkarski ministrski predsednik Francije stoprocentno služil Hitlerju. Iz Nizozemske prihaja vest, da je bil tam na smrt obsojen Anton Mussert, ki je v svoji domači deželi igral slično izdajalsko vlogo kot njegov kolega Quisling na Norveškem. Iz Budape-šte poročajo, da se bo v januarju vršila sodna obravnava proti Ferencu Szalasyu, bivšemu ministrskemu predsedniku Mad žarske, ki je prav do poloma sodeloval s Hitlerjem. In iz Bra tislave poročajo, da je bil 28 oktobra tja priveden bivši pred sednik lutkarske republike Slovaške, monsignor Joseph Tiso, ki je bil Slovaško pripel k Hitlerjevemu vozu. Zagovarjati se bo moral kot vojni zločinec zaradi veleizdaje. Kdo ve, kako se vpričo takih poročil počutijo drugi večji in manjši kvizlingi raznih narodov! NOVE IZKUŠNJE IN IDEJE Vsak Človek s povprečno inteligenco lahko ugotovi, da gre razvoj človeške družbe neprestano naprej. Včasih polagoma in skoro neopazno, včasih skokoma. Kdor se zamisli v razmere ali probleme treh ali štirih desetletij nazaj, mora priznati veliko razliko v primeri s sedanjimi razmerami in sedanjimi idejami. Potok moremo začasno ovirati v teku, toda ga ne moremo trajno ustaviti. Tako se morajo stare ideje umikati novim, ki so zrastle iz novih izkušenj in novih razmer. Pri tem je značilno dvoje: nekateri ljudje hitro zapopadejo silo naravnega razvoja in skušajo korakati vzporedno z njo; drugi pa vsled duševne ostarelo-sti ali osebne sebičnosti skušajo ta razvoj zaustaviti. To se jim sicer ne posreči, toda dostikrat tak razvoj ovirajo in povzročajo spore, ki nikomur ne koristijo. Vojni časi so izredni časi, ki prisilijo misliti mnoge ljudi, ki so v tako zvanih normalnih razmerah prekomodni za misliti. Razmišljanje zahteva duševnega napora in vsak napor zahteva moči in volje. Komodni ljudje vsled tega najrajši prepustijo razmišljanje drugim, ker to jim prihrani duševni napor. Toda izredni časi, kot so bili vojni in bodo povojni časi, pripravijo mnoge ravnodušne ljudi, da zaci-nejo razmišljati šalili zase. Zato se v takih časih pojavljajo nove ideje neprimerno hitreje in pogosteje kot v tako zvanih normalnih časih. ★ Čitali smo, da mnogi vojni veterani, ki so se vrnili iz druge svetovne vojne, niso zadovoljni z dosedanjimi veteranskimi organizacijami, ampak si snujejo nove. Ena teh novih veteranskih organizacij je Ameriški odbor veteranov—American Veterans Committee. Načeluje ji 25-letni Charles G. Bolte, ki se je bil že leta 1941 po dovršenih študijah prostovoljno vpisal v armado in je leta 1942 izgubil eno nogo v Afriki. Organizacija je še mlada in primeroma majhna; šteje namreč samo okrog 10 tisoč članov. Člani te organizacije sodijo, da jih ne morejo reprezenti-rati veterani prve svetovne vojne, ker stare veteranske organizacije so zrastle v povsem drugačnih razmerah kot so današnje, ker so v javnosti reprezen-tirane po uradnikih, ki ne zastopajo idej povprečnih veteranov, in, ker veteranom druge svetovne vojne ne dovolijo pravilnega izražanja. Novi veterani sodijo, da je pravilno spoštovati starost, toda pri tem se ne bi smelo prezirati in zapostavljati izkušenj in idej novih veteranov. Člani novega Ameriškega veteranskega odbora sodijo, da je splošno blagostanje ameriškega ljudstva mnogo važnejše od ‘bonusov,” ki jih morejo veteranske organizacije izsiliti od kongresa. Bonus se hitro porabi, če deželo objame depresija. Tudi prednost zaposlen ja za odpuščene vojake ne reši problema. Kdo bo kupoval produkte naše industrije, če je deset ali več milijonov delavcev brezposelnih, dasi so morda zaposleni vsi veterani ? Taka zaposlenost bi mogla biti samo začasna. Novi veterani hočejo prospe-riteto za vso Ameriko, ker le na ta način je tudi njim zagotovljena prosperiteta. Novi veterani (Dalje na 2. strani) Vsak po svoje Po dolgih letih druge svetovne vojne moremo končno s prilično rnirno vestjo zapisati sezonsko krilatico: mir ljudem na zemlji! Ta mir sicer ni popolen, kakor ni nič popolnega na svetu, vendar, organizirana vojna na življenje in smrt, v katero je bi- lo zapletenih sto in sto milijonov ljudi, je končana. Največje tovarne morilnega orožja so bile razdejane ali pa so enostavno ustavile obrat. To je veliko in to je važno. Manjše praske, ki se vršijo v tako zvani sveti deželi, na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji, so, tako vsaj upamo, le bolj lokalnega pomena. Pa je značilno, da so pri vseh teh zaostalih lokalnih vojnah, z izjemo kitajske, soudeleženi Angleži * Morda je to angleško vojno razpoloženje vzrok, da je Amerika obljubila Angliji nekaj nad štiri tisoč milijonov dolarjev posojila. Seveda bo imel pri tem še prej za govoriti naš zvezni kongres, ki je na drugo stran odgovoren ameriškim davkoplačevalcem. * Sodnijska obravnava napram 20 vrhovnim nacijem v Nuern-bergu v Nemčiji je iz zaplenjenih dokumentov ugotovila med drugim, da je češkoslovaški kvizling Konrad Henlein dobival za svoje izdajalsko delo po 12,000 mark-mesečno jz. Hitlerjeve blagajni. Morda tozadevna preiskava tudi pokaže, koliko podkupnine mesečno je dobival iz Hitlerjeve blagajne general Rupnik, pod vodstvom katerega so “slovenski domobranci” v Ljubljani prisegali zvestobo Hitlerju. * Čitali smo, da bo parlament male Albanije, ki je soseda Jugoslavije, svetoval kralju Zogu, da naj še kar nadalje ostane v, Londonu, ker ga v Albaniji ne potrebujejo. Tako bo na prodaj en nadaljni balkanski prestol. * V Evropi in drugod po svetu je mnogo tako zvanih izkoreninjencev raznih narodnosti, ki se nečejo vrniti v svoje domovinske dežele. Mnogi pravijo, da nečejo biti tam, kjer so, pa tudi domov nečejo iti. To je težak problem, ki ga bo morala rešiti Organizacija združenih narodov. Morda bi bilo umestno, da kupi kak samoten otok v južnem Pacifiku in transferira tja vse take izkoreninjence, tuleče der-više in za nameček še vse za-mejne kralje. Neko vlado bodo morali imeti na otoku, in brezposelnih zamejnih kraljev je dovolj na razpolago. S Po novem letu bo odpadla ena nadaljna kurioziteta vojnega časa. Zvezne novčarne bodo namreč spet začele kovati niklje iz pravega niklja. Sedanji niklji so iz bakra in srebra. * Stric Sam je zelo radodaren Santa Claus za Anglijo. Pozabil je tistih pet tisoč milijonov dolarjev, katere ji je bil posodil tekom prve svetovne vojne, pozabil je tistih 25 tisoč milijonov dolarjev, katere ji je dal tekom druge svetovne vojne potom “lend-lease,” in zdaj ji je obljubil še okrog štiri tisoč milijonov dolarjev posojila na dva procenta obresti. To je “Christmas spirit,” kakršnega ni najti nikjer drugje na svetu, želeti je le, da bi Stric Sam izkazoval (Dalje na 2. strani) NOVA DOBA Sezonska voščila GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru aročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Ovmed and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 / Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VOL. XXI. NO. 49 Nazaj k soncu Zemlja, namreč njena severna poluobla, se v tej božični sezoni spet začne obračati proti soncu, da jo njegovi žarki obsevajo bolj in bolj direktno. Ta obrat proti soncu povzroči, da se pričnejo dnevi daljšati, da moč teme polagoma pa gotovo pojema. Zato so ta čas narodi, bivajoči na tej poluobli, obhajali nekake božične praznike stoletja in tisočletja pred pojavom krščanstva. Zimski sončni obrat jim je pomenil rojstvo novega sončnega leta, zmago svetlobe nad silami teme. Za večino Američanov bo letošnje božično razpoloženje lepše kot je bilo kadar koli v zadnjih štirih letih. Leto 1941 nam je bilo prineslo prvi božič vojnega časa in potem ni bilo pravega sonca za nas vse do letos. Toliko časa je vzelo, da so bile temne sovražne sile, ki so nam pretile s strahotno zimo suženstva, dokončno poražene. Veliko je bilo trpljenja, velike so bile žrtve, toda končno je posijalo sonce zmage. Zmagale so sile sončne svobode in oblast teme se je zrušila. In naša pot nas vodi soncu naproti. Posledice zime in teme seveda ne izginejo hipoma. Prehodna doba proti pomladi in poletju ima mnogo neprijetnosti. Mnogi sploh ne bodo nikoli popolnoma preboleli trpkih posledic dolge vojne zime. Za mnoge sončni žar ne bo nikdar tako svetal kot je bil nekoč. Tq^je neizogibno. Na splošno pa koraka ameriško ljudstvo sončni bodočnosti naproti. Kot Slovane po krvi in jeziku nas mora tudi veseliti, da je, po vseh znakih soditi,, zasijala sončna doba tudi slovanskim narodom, ki so toliko pretrpeli pred silami teme in toliko žrtvovali za poraz istih. Dve tisočletni sovražnici Slovanov, zahrbtna Italija in brutalna Nemčija, sta poraženi, kot še nista bili nikdar prej. Strup iz Berlina, Rima in Dunaja ne bo več zastrupljal Slovanov. Največja slovanska država, Rusija, je bila prva, ki je ustavila do takrat nepremagljive nemške horde in jih vrgla nazaj. Takrat se je pričel za pobesnele Nemce začetek konca, takrat so posijali prvi žarki zavezniške zmage. Največja slovanska država je med tremi velesilami, ki so odločile zavezniško zmago, prispevala svoj pošten, morda največji del. Vsekakor pa so bile njene žrtve največje. In danes1 ima v zboru narodov besedo, ki ji gre po njeni moči in njenih žrtvah. Danes ima svoj prostor na soncu, ki ga nobena jata črnih krokarjev ne bo več zasenčila. Posebno pa se kot rojeni Slovenci in Jugoslovani veselimo, da je bila naša rodna Slovenija v svetovni vojni vihri vedno in odločno na strani sončnih sil. Vse, kar je bilo zdravega in poštenega, se je borilo proti Italijanom in Nemcem, borilo se je na tisti strani, kjer so se borile Amerika, Rusija in Anglija. V vsaki deželi se seveda dobijo izrodki, zaslepljenci in izdajalci, in tako ni bila brez njih niti Jugoslavija. Toda ogromna večina ljudstva je bila na strani sonca, na strani svobode, na strani demokratične Amerike, na strani slovanstva. Ta večina se ni vezala s svojimi tisočletnimi sovražniki, Italijani in Nemci, v svrho osebnih udobnosti in koristi. Ostala je zvesta slovanstvu, demokraciji in pošteho mislečemu človeštvu. Danes stopa jugoslovansko ljudstvo odločnih korakov soncu naproti. Zaveda se besed našega velikega pesnika Simona Gregorčiča, ki ga je opozoril že pred desetletji: “Luč naša, bratje, od izhoda; od tam nam sonce nosi zlati dan!” Silne so bile žrtve naše rodne dežele, življenjske in materialne, in težka bo pot do sončnega blagostanja. Toda, ljudstvo, ki je bilo pripravljeno rajši umreti kot pa živeti v temi fašistične ali nacijske sužnosti, bo premagalo vse zapreke povojnih težkoč in prispelo na sončne livade človeka vrednega življenja. To ljudstvo je z dejanji povedalo vsemu svetu: “Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo!” Mi smo upravičeno ponosni na narod, iz katerega izhajamo, ponosni pred vsem svetom. Noben narod si ni bolj odločno in z večjimi žrtvami začrtal svojo pot soncu naproti. Ta pot pa je strma in grudasta in potniki vsaj za prvi čas potrebujejo materialne pomoči od nas, ki smo njihovi bratje po krvi in jeziku. Slovenci in Jugoslovani so s svojo herojsko borbo proti nacizmu in fašizmu pomagali tudi Ameriki. Vsak sovražnik, ki je padel na jugoslovanskih tleh, je pomenil enega sovražnika manj proti ameriškim armadam, v katerih je služilo tudi tisoče slovenskih Američanov. Oddolžimo se jim zdaj za to z materialno pomočjo, ki jo nujno potrebujejo. To naj bo naš božični pozdrav in naš prispevek za srečo in mir ljudem na zemlji. V tem času, ko se ob žaru nove luči vsa srca raznežijo v bratstvu do vseh pošteno mislečih ljudi, posebno pa še do tistih, ki so nam po krvi in idejah najbližji, pošiljam sezonska voščila za izpolnitev njihovih najplemenitejših želj vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze. Ta voščila naj veljajo v mojem imenu in v imenu vsega glavnega odbora. JANKO N. ROGELJ, glavni predsednik ABZ. * * * Spoštljivo se bližamo tej božični sezoni z iskreno in srčno hvaležnostjo za božanski mir, ki je spet med nami. Iskreno želim vam in vašim najveselejši božič in novo leto z izpolnitvijo vaših naj-' ljubših upov. in pričakovanj. F. J. KRESS. 1. glavni podpredsednik ABZ. * # * Vsemu članstvu Ameriške bratske zveze želim vesele božične praznike in srečno novo leto. ANTON KRAPENC, 2. glavni podpredsednik ABZ. * * # Vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze, posebno pa še tistim, s katerimi sem imela srečo in čast se seznaniti na 17. redni konvenciji v Rock Springsu, želim najveselejše božične praznike in blagostanja polno novo leto 19Jf6, MARY KERSHISNIK, S. glavna podpredsednica ABZ. # # # Podpisani voščim in želim vsem glavnim, porotnim in društvenim odbornikom in vsemu članstvu Ameriške bratske zveze najbolj vesele božične praznike ter srečno in nad vse uspešno novo leto' 19^6. STEVE MAUSER, If. glavni podpredsednik ABZ. * * * Zvrhano mero božičnega veselja in zaželjenih uspehov polno leto 191f6 želim vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze. CYRIL J. ROVANŠEK, 5. glavni podpredsednik ABZ. * * • Najlepše božično razpoloženje in vso srečo v letu 19Jf6 želim vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze. MARY PREDOVICH, 6. glavna podpredsednica ABZ. * * * Za večino prebivalstva te dežele bodo bližajoči se božični in novoletni prazniki najveselejši po dolgih letih vojne. Naj bi bili taki tudi za vse člane in članice Ameriške bratske zveze! LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik ABZ. ❖ # * • Nekaljeno zdravje, primerno blagostanje in notranja zadovoljnost so največji blagri človeškega življenja. Naj bi bili tega deležni vsi člani in članice Ameriške bratske zveze v božični in novoletni sezoni in naprej brez konca. DR. F. J. ARCH, vrhovni zdravnik ABZ. * * * Ob tej priliki želim, da bi ta božična sezona bila najveselejša za vse glavne in porotne odbornike in odbornice, društvene uradnike in uradnice ter vse odrasle in mladinske člane in članice Ameriške bratske zveze. Naj vam bo novo leto zdravo in srečno v vseh ozirih, posebno pa naj pospeši vaše delo 'za rr.st in napredek naše Zveze! FRANK E. VRANIČAR, 1. glavni nadzornik ABZ. * # # Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsemu članstvu Ameriške bratske zveze. ANTON OKOLISH, preds. gl. porotnega odbora ABZ. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) tak Christmas spirit tudi na-pram svojim vojakom ki so se tepli zanj v Evropi in na Pacifiku. # V Washingtonu so se finančni eksperti dogovorili, da dobi Anglija okrog štiri tisoč milijonov dolarjev posojila na dva procenta obresti za dobo 50 let. Pravijo, da za Anglijo je to potrebi no, da se gospodarsko spet postavi na noge in da razvije svojo trgovino. To je verjetno. Toda, ko nam veliki časopisi in radijski komentatorji z vso ihto zatrjujejo, da je to posojilo Angliji v gospodarskem in trgovinskem interesu Amerike, nam ne gre v glavo. Na primer, kakšen biznes je to, če komu posojuje-mo denar v svrho, da bo z istim kupoval blago pri nas? In kakšna korist bo za ameriško industrijo, če z našim posojenim denarjem razvijemo angleško trgovsko konkurenco? Nam to enostavno ne gre v glavo. Morda zato ne, ker smo pač zabiti plebejci, ki se ne razumemo na visoke finance. * Če bi nam zagovorniki velikega ameriškega posojila Angliji rekli, da Anglija potrebuje denar za dobro plačano propagando v Ameriki, za vojno v Indoneziji ter za vzdrževanje velikih armad v Indiji, Iranu in Grčiji, bi vsaj razumeli, četudi morda ne bi odobravali. Tako si moramo pa samo dopovedovati, da visokih financ ne razumemo. # Na generalni konvenciji baptistov v Texasu so nedavno kritizirali predsednika Trumana, češ, da ne zasluži častnega dok- torata univerze v Baylorju, ki j jo omenjena verska sekta vzdržuje. Njegov greh je, ker da včasih v prijateljski družbi zvrne čašico rakije in tudi za razve-: drilo igra poker. Vsekakor je j predsednik univerze, Pat Neff,! izjavil, da se na to kritiko ne bo oziral. To pokliče v spomin zgodbo bivšega prohibicijskega kongresnika Toma iz Oklahome, ki je tekom volilne kampanje obtoževal svojega protikandidata, da pije whisky. “Seveda,” je izjavil obtoženi kandidat, “jaz pijem whisky, in sicer najboljšega, ki ga morem dobiti, in kolikor ga morem dobiti. Razlika med menoj in Tomom je pa v tem, da jaz pijem javno, molim pa privatno.” In volilci so Toma porazili. * V Zedinjene države sta pretekli mesec pribežala dva bivša predsednika republike Venezuele, Izaija Medina in Eleazar Lopez Contreras. Sedanja revolucionarna vlada v Venezueli jima je dala na razpolago, da ostaneta v ječi ali pa se izmažeta iz dežele. Tako sta moža sedla v j pripravljeno letalo in odplula v | našo sončno Florido. Kaj hude- j ga jima tam ne bo, ker ubežni diktatorji predsedniške ali kra- i Ijevske pasme si navadno v na- j prej preskrbijo toplo finančno j zavetišče v inozemstvu. ♦ Senator Connally iz Texasa se je pri neki debati tako razvnel, I da mu je ušla kletvica damn. Proti temu je protestiral senator Wherry iz Nebraske, češ, da taki izrazi ne spadajo v senatno zbornico, nakar je senator Connally besedo damn nazaj vzel. Ako bi bil senator Wherry nekaj časa z našimi fanti na evropski ali pacifični fronti, bi se bil takih izrazov privadil. Izgovarjali so jih pri različnih prilikah fantje, ki so neprimerno več storili in žrtvovali za Ameriko kot bo kdaj storil senator iz Nebraske. * * Fašistična stranka se je bila izlegla pred 26 leti v Milanu, Italija. Ustanovili so jo bili: Benito Mussolini, Michele Bianchi, Italo Balbo, general Emilio de Bono in grof Cesare Maria de Vecchi. Prvo imenovani štirje so že šli po gobe, grof de Vecchi pa je oni dan stopil v samostan in postal menih. Koliko krvi in solz bi bilo človeštvu prihranjenih, če bi bila vsa petorica fašističnih zarotnikov šla v samostan pred 26 leti! * Polagoma se spet vračamo v normalnost po dolgih letih vojne. To nam potrjujejo razni znaki na vseh straneh. Eden teh znakov je tudi to, da so se spet začele razcvetati surprise parties, ki so bile tekom vojne sko-ro čisto zaspale. Jaz osebno nisem navdušen za surprise parties, toda nisem tako sebičen, da ne bi jih privoščil drugim, katere veselijo. Zanimajo me pa, in v glavnem zato, ker so tako prilagodljive in porabne za vse mogoče prilike. Samo še krompir je morda poraben na toliko različnih načinov. Surprise party si lahko človek brez posebnega truda prisluži samo če doživi kako določeno število let, od enega do sto; če pride odkod ali misli kam oditi; če ga zakonski jarem žuli toliko in toliko let; če je dozorel za social security; če je prestal izpit za odvetnika ali brivca; če je bil izvoljen za senatorja ali konjederca; če je hruška na njegovem vrtu dobro obrodila, itd. Spominjam se, “ko je naša mačka mlade imela, enkrat štjri, enkrat pet,” in je navihana sosedova hčerka predlagala, da bi bili tudi tisto proslavili s surprise party. # Neki ameriški reporter v Moskvi poroča, kako so ga njegovi ruski prijatelji obsipali z voščili za njegov rojstni dan. Najlepši sta se mu zdeli sledeči ruski voščili: “Naj bi vaša senca nikdar ne postala manjša! Želimo vam, da dočakate sto let enako mladostni in dobro razpoloženi kot ste danes!” To želi vaš poročevalec za božič in novo leto tudi vsem dobro mislečim čitateljem te kolone! A. J. T. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: IZVRŠEVALNI ODSEK: Predsednik: J. N. Rogelj ............ 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio 1. podpredsednik: Frank J. Kress_____________218—57th St., Pittsburgh, Pa. 2. podprednik: Anton Krapenc................ 2021 W. 23 St., Chicago 8, 111. 3. podpreds.: Mary Kershisnik 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo. 4. podpredsednik: Steve Mauser 3511 Humboldt St., Denver 5, Colo. 5. podpredsednik: Cyril Rovanšek 452 E. 149 St„ Cleveland 10, Ohio 6. podpredsednica: Mary Predovich .............. 2300 Yew St., Butte, Mont. Tajnik: Anton Zbašnik_______________________________ aFU Bldg., Ely, Minn Pomožni tajnik: Prank Tomsich, Jr ___________________AFU Bldg., Ely, Minn Blagajnik: Louis Champa ----------------------------------- Ely, Minnesota Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Urednik-uprsvnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. NADZORNI ODSEK: Predsednik: John Kumse---------------------- 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio 1. nadzornik: F. E. Vraničar --------------- 1312 N. Center St., Joliet, 111. 2. nadzornik: Matt Anzelc ... .....................Box 12, Aurora, Minn. 3. nadzornik: Frank Okoren ---------------- 4759 pearl St., Denver 16, Colo. 4. nadzornik: John Tomazic.................. 1763 E. 36th St., Lorain, Ohio FINANČNI ODSEK: Janko N. Rogelj .................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio Louis Champa ............................................ Ely, Minnesota Frank J. Kress ............................ 217—57th St., Pittsburgh, Pa. Frank E. Vraničar ........................— 1312 N. Center St., Joliet, IU. Anton Zbašnik, tajnik ..................... AFU Building, Ely, Minnesota ODSEK ZA PRAVILA: Janko N. Rogelj .................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio Dr. F. J. Arch .................... 618 Chestnut St., N. S. Pittsburgh, Pa. Anton Zbašnik, tajnik -------:............. AFU Building, Ely, Minnesota GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: Anton Okolish.............. 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio 1. porotnica: Rose Svetich................................ Ely, Minnesota 2. porotnik: Anton Eržen ------------------ r. d. No. 1, Turtle Creek, Pa. 3. porotnica: Mary Balint ............ Route 1, Box 656, Enumclaw, Wash. 4. porotnica: Fannie Jenko ------------ 1118 Clark St., Rock Springs, Wyo. Lestvica nagrad, ki jih plačuje Ameriška bratska zveza OD 1. JUNIJA 1945 NAPREJ Za nove odrasle člane NAČRT"D" Za $ 250.00 $ 500.00 $1.000.00 $1.500.00 $2,000.00 $3,000.00 $5.000.00 Za Za Za Za Za Za zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine $ 1.50 $ 2.50 $ 5.00 $ 7.50 $10.00 $15.00 $25.00 NAČRTA "E' Za $ 250.00 $ 500.00 $1,000.00 $1.500.00 $2,000.00 $3.000.00 $5,000.00 Za Za Za Za Za Za IN "F" zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine 2.00 3.00 6.00 9.00 $12.00 $18.00 $30.00 Za nove mladinske člane za vsakega člana načrta "JA" $1.00 NAČRT "JC" Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00 Za vsakega člana načrla "JB" $3.00 NAČRT "JD" Za $ 250.00 zavarovalnine $1.50 Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00 Nagrade 5a nove mladinske ali odrasle člane so plačljive potem, ko je novi član uplačal šest mesečnih asesmentov in se imajo izročiti članu, ki je novega člana pridobil. SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Miklavževo obdarovanje otrok priredijo skupno vsa slovenska društva, med njimi dve društvi ABZ, v Gowandi, N. Y., v nedeljo 23. decembra. Prireditev bo v Slovenskem domu in se prične ob treh popoldne. >|: Federacija društev. Ameriške bratske zveze v zapadni Pennsylvania i bo zborovala v nedeljo 30. decembra v Pittsburghu. Zborovanje se bo vršilo v Slovenskem domu na 57. cesti in se bo pričelo ob eni uri popoldne. ❖ Vseslovanski odbor v San Francisu, Calif., priredi Silvestrovo zabavo z bogatim programom na večer 31. decembra. Čisti dobiček prireditve je namenjen v podporo potrebnim ljudem v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Rusiji. Prostor: San Francisco Civic Auditorium. # Ameriški odbor za jugoslovanski relif v New Yorku naznanja, da je parnik Albert P. Ryder, naložen s potrebščinami, dospel v Jugoslavijo, in da je bilo iz Ljubljane razdeljenih 491,421 funtov teh potrebščin. Pošiljka je vsebovala obleko, šivalne stroje, sulfa-zdravila, otroško hrano, milo, semena itd. To je bila tretja pošiljka, ki jo je odbor poslal v Jugoslavijo to leto. Odbor je bil obveščen od Jugoslovanskega rdečega križa, da so vse tri pošiljke dospele na cilj brez poškodb ali izgub. AGRARNA REFORMA V JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje s 1. strani) staš Hitlerja, je v Sloveniji la-stoval 57,132 akrov najboljših gozdnih kompleksov. Nova postava, ki jo je sprejela provizorična ljudska vlada, je najprej izbrisala dolgove, ki so še tlačili kmete kot odkupnina za revne komade zemlje, katere so bili dobili pri prvi tako zvani agrarni reformi. Dalje postava določa, da se v svrho razdelitve zemljišč med prebivalstvo podržavijo posestva, obsegajoča nad 111 akrov oralne ali gozdne zemlje do 61 oziroma do 86 akrov. Podržavijo se polja, vinogradi, travniki, sadovnjaki, ki so bili po lastnikih dajani v najem ali so bili obdelovani z najetimi močmi, dalje vsa zemljišča bank in korporacij, ki niso izrabljana ali namenjena v znanstvene, kulturne in občekoristne svrhe, velika cerkvena in samostanska zemljišča, ter posestva, ki so po vojni ostala brez lastnikov ali legalnih dedičev. Vse navedene vrste zemljišč se podržavijo brez odškodnine. Podržavijo se tudi posestva Nemcev in narodnih izdajalcev. Nekaterim večjim posestnikom bo dovoljeno obdržati od 49 do 86 akrov zemljišč, v soglasju z velikostjo družin in rodovitnostjo zemlje. Posetnikom, ki se ne bavijo z obdelovanjem zemlje, se pusti le od 7.5 akra do 12.3 akra zemljišča; ostalo pa se podržavi. Samostanom je dovoljeno obdržati največ 24.7 akrov polj, vinogradov, travnikov, gozdov ali sadovnjakov. Zgodovin- | sko važnim samostanom se dovoli obdržati največ 61 akrov oralne zemlje in 61 akrov gozdov. | Prednost pri razdelitvi podržavljene zemlje se daje brezpo-j sestnim in revnim kmetom, borcem jugoslovanske osvobodilne j armade, invalidom iz prve in 1 druge svetovne vojne in družinam, ki so trpele vsled fašističnega terorja. Večji kompleksi I zemljišč se morejo oddati tudi | skupinam, ki jih nameravajo ob-! delovati kooperativno, kjer bodo I šole in delavnice za invalide osvobodilne vojne in za vojne sirote. j V Hrvatski, Sloveniji in drugih krajih, kjer manjka obdelo-! valne zemlje, so se podržavljena zemljišča že pričela razdeljevati med domače revno kmečko prebivalstvo. Kmetje iz nerodovitnih ali po vojni zelo uničenih pokrajin, bodo dobili zemljišča v Vojvodini, odkoder so pobegnili vojvodinski Nemci. Dosedaj se je v Vojvodini naselilo že nad sedem tisoč družin iz Bosne, Črne gore, Dalmacije in drugih revnih krajev. Geslo nove jugoslovanske vlade v zadevi agrarne reforme je: zemljo naj lastujejo tisti, ki jo potrebujejo za eksistenco in ki jo bodo obdelovali. NOVE IZKUŠNJE IN IDEJE (Nadaljevanje s 1. strani) 1 ne marajo slavnostnih govoranc i o junaštvu, ne marajo predpisanih resolucij in razigranih parad,, ampak hočejo tak sistem, ki bo omogočal dostojno eksistenco vsemu ameriškemu ljudstvu, veteranom in drugim. Novi veterani hočejo, da se sliši in upošteva tudi nje, ne sdrno tiste, ki so bili “junaki” pred četrt stoletjem. Svet se je v četrtini sto-i letja zelo izpremenil. CTOKY BUY UNITED 6TATES WAR ’bonds AND STAMPS ■ ENGLISH SECTION Of ▼ 051,clal 0rgan ▼ of the American Fraternal Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS A CHRISTMAS OF PEACE Christmas time is family time for all Americans. Yes, we usually all gather together with our families to celebrate the Christmas season. This year many homes will be happier than ever before in the past four years because many of the boys and girls are home from the service to stay. This year we have our first peaceful Christmas in America after four years of war. Families will again be reunited with their loved ones. However, we will pause in our holiday happiness to give a thought to those brave men and women who did not return from the battlefields. We will remember that this-season of peace was made possible by their sacrifice. Their families’ happiness will not be complete for their loved ones will be missing them when the family gathers together this holiday season. The families in America have a much brighter, merrier Christmas season than anywhere else in the world. To our children, Santa still brings his gifts. In other countries gifts are limited or there is no money for gifts at all. In fact there is no money for even the most necessary things of life. We should also remember these brave people who suffered under the tyrant’s rule and do what we can to help them. We can contribute our used clothing to various collection agencies so they at least won’t suffer from cold this winter. We must not forget the thousands of wounded veterans who will spend this Christmas in hospitals. They too have done more than their share to bring us again a Christmas of peace on earth. Slowly conditions are reverting to a peaceful life. It will take much patience, much more sacrifice, to bring about a true understanding of peace on earth throughout the whole world. With faith in ourselves, faith in, and a better understanding of, our fellowmen, it can be a lasting peace. But we must learn to consider the other men in all parts of the world. Their struggle is our struggle. Their struggle to again become adjusted to a world of peace is also ours. So this Christmas let us be patient with them, help them in any way we can. Only by doing this will we too, be assured of many more lasting Christmases of peace. This Christmas of peace we wish all our AFU members at home and in the service, a very merry Christmas with their families and buddies and we look hopefully to the future of a world with lasting peace! Important Notice To Lodge No. 182, AFU, Members Pittsburgh, Pa.—Hello Folks: Long time no see—no hear from. And I mean just that. It’s been a long time since I saw quite a few of you, and from a few of you I haven’t even heard. This being December I’m hoping the majority of you will be lodge and meeting conscious. I wish to notify all members that instead of the usual meeting night which is the fourth Tuesday of the month, this month our meeting will be held on Thursday evening, Dec. 27th at 8 p. m. at the usual meeting place—the home of the secretary, 4917 Hatfield St. You know something, folks? It would be very nice of you if you brought along a, new juvenile member or a list of prospects for your officers to con-act, then you would help us attain our goal. Your lodge president and yours truly are determined that Lodge No. 182, AFU must be near the top of the list when the campaign for new juvenile members closes on Dec. 31st. We have tried our darndest and our president tried even harder, but we must admit we need some help from the rest of you members, because somehow or other no matter how hard we tried, Rock Springs, W^o,. tried harder and got ahead of Pittsburgh. However, if we all try hard this month, we’ll certainly give them some stiff competition. So won’t you please answer our call for help and bring us a dozen or so prospects for this meeting? But don’t be that busy that you’ll forget to pay your dues because that too must be Lodge 172 Annual Meeting Notice Johnstown, Pa. — All members of Lodge No. 172, AFU are invited to positively attend the annual lodge meeting which will be held on Sunday, Dec. 23rd. It will be held in the usual place and will begin promptly at 1 p. m. At the last meeting it was decided that everyone who does not attend this meeting will pay 50 cents to the lodge treasury. No one is so young that they do not know the meaning of an annual meeting, therefore, come to this important meeting all you members! The lodge auditors are asked to come before the meeting to check the books. I’ll be seeing you all at the meeting on Sunday, Dec. 23rd! John Nahtigal, Sec’y, Lodge No. 172, AFU, Johnstown, Pa. straightened out by a few of you. After this new member business is over, you can elect officers for the coming year, and take care of other unfinished • business we may have. All in all, we should have a very busy evening folks, and then we’ll' all relax and debate on what we’ll do with the award IF, notice that little word IF, we do land near the top of the list in this campaign. If we all pitch in now and get a new member for every two or three we already have, that little word IF won’t bother us because then we’ll be near the top. That’s all folks, only the surprise is left yet, and you’ll get that on the meeting on Dec. 27th. I’ll be seeing you then! Mary L. Bodack, Sec’y, Lodge No. 182, AFU, Pittsburgh, Pa. Annual Meeting Federation of AFU Lodges Western Pa. Pittsburgh, Pa. — Notice is hereby given that the annual meeting of the Federation of AFU Lodges of Western Pennsylvania will be held at the Slovenian Auditorium, 57th and Butler Streets, Pittsburgh, Pa., on Sunday, December 30, 1945, at 1:30 p. m. for the following purposes: 1. To elect officers who shall hold office for the year 1946. 2. To submit to the Lodge Representatives the reports of the officers and committees which concern fraternal and social activities for the New Year. 3. To transact such other business as may properly come before the meeting. All AFU Lodges in Western Pennsylvania, and especially the English-speaking lodges are requested to send lodge representatives to this meeting. The success and progress of a Federation can only be attained if the affiliated lodges show an interest. Every AFU lodge in Western Pennsylvania should be represented at this meeting! F. J. Kress, Pres., AFU Federation of Lodges of Western Penn. Lodge 180 Elects New Officers Cleveland, Ohio—Lodge No, 180, AFU, the George Washington Lodge held their annual meeting on Dec. 9th. The following members were elected officers for the year 1946: Gus Ki-kel, president; Frances Erzen, vice-president; Mrs. Pauline Sternisha, 867 E. 73rd St., secretary; Walter Guzik, treasurer; Frances Erzen, recording secretary; Frank Drobnik, chairman of the board of auditors, and Agnes Kardell and Ann Zupančič, auditors. The lodge meetings will be held every third Sunday of the month at 2 p. m. in room 4 of the old building of the Slovenian National Home on St, Clair Ave. The next meeting will be held there on Sunday, Jan. 20th! We hope to see many of the old time members present then for we are really planning to go places and do things now that the war is over. The former board of officers was given a vote of thanks for doing their best to keep the lodge going during the trying times during the war years. It was hard work, for everyone was too busy to attend meetings but they stuck to their jobs and now the George Washington Lodge is going to begin where they left off before the war. The lodge secretary will collect dues at her home, 867 E. 73rd St., at the meetings on the third Sunday of each month at the Slovenian National Home and on the 25th of every month at the Slovenian Home on St. Clair Ave. So don’t forget to attend members, plan to attend that January meeting and help us make plans for the future. We need the cooperation of every member. Attend the meeting and make new friends and renew old acquaintances! Fraternal regards to all. Frances Erzen Lodge No. 180, AFU Cleveland, Ohio Important Notice to Collinwood Boosters Cleveland, Ohio—Members of the Collinwood Boosters Lodge Not 188, AFU are hereby notified to please attend their annual lodge meeting of the year which will be held on Friday, Dec. 21st at 7:30 p. m. at the home of the secretary, 15717 Saranac Rd. This meeting is very important so let’s be present and elect new officers for the coming year. The attendance at our regular meetings has been very bad during the past year. Let’s see if we can improve it this year. How about some of our returned servicemen taking an interest in their lodge now that they are home again? The folllowing members of our lodge have recently been discharged from the service: Rudolph Agnich, • Stanley Barba, Joseph and William Champa, Joseph and William' Struna and August Fortuna. Don’t forget we’ll be seeing you all on Dec. 21st. I take this opportunity to wish all the members a Merry Christmas and a happy holiday season. Mary Laurich, Sec’y, Lodge No. 188, AFU, Cleveland, Ohio. apredek Notes Your editor spent a very pleasant evening with members of Lodge Napredek No. 132, AFU of Euclid, Ohio on the evening of Dec. 9, 1945 at the lodge so cial. We like to visit in Euclid with these lodge members for we always have a good time. A true spirit of fraternalism is shown by all members when-ever they get together.- The lodge secretary, Brother John Cecelic, and his helpers behind the bar certainly gave everyone good service in the way of refreshing drinks. Sister Adolyne Cecelic was kept busy selling refreshment tickets. And sure enough I ate some more of that delicious cheese strudel which was made by Sister Slop-ko. (How about the recipe, Mrs Slopko?) I was also introduced to S/Sgt. Frank Smrtnik of the U. S. Marine Corps who just returned home that afternoon. He has been discharged and his many friends were glad to see him back again. He had a hard time getting home from the coast due to lack of transportation but he made it in time for the lodge social. His brother, Johnny, was also released from the service recently. The boys are the sons of Mr. and Mrs. John Smrtnik Sr. of 19712 Muskoka Ave. A very enjoyable time was had by all and that “broom dance’’ certainly kept everyone busy. Mrs. Prosen, how come you always had to dance with the broom? Brother Cyril Rovanšek and his charming wife, Ann, were also present. Brother Rovanšek is the 5th Supreme Vice-President of the AFU. That fellow they call “Smiley” certainly entertained us by playing two spoons in accompaniment with the atcordion. By the way, I missed the smiling face of Frank Chukayne. Whfre were you Frank? The bar tenders could have used some help. All in all, everyone had a good time and when the Napredek Lodge again holds a dance, we’ll be there! Frances Erzen, English Editor Annual Meeting Notice of Lodge 144 Detroit, Mich.—All members of Lodge No. 144, AFU are cordially invited to positively attend the annual lodge meeting which will be held on Sunday, Dec. 23rd. This will be the last meeting in the year of 1945 and at this meeting we will elect new officers who will lead and manage the lodge business in the coming year. Regards to all members of the American Fraternal Union and the best of everything to them for the Christmas and New Year season! Mike Bahor, Sec’y, Lodge No. 144, AFU, Detroit, Mich. New Officers of Lodge No. I, AFU Ely, Minn.—The annual meeting of Lodge No. .1, AFU was held Sunday, Dec. 9th at the basement lodge rooms of the Jugoslav National Home. The following were elected for the ensuing year: Charles Merhar Sr., president; Joseph Shikonja Sr., v i c e-president; Frank Tomsich Jr., secretary; John Sayovitz, treasurer; Joseph J. Peshel, recorder; Joseph Shikonja Jr, chairman of the auditing committee; Gilbert Zbasnik, and Anton Stefanich Jr., auditors; Charles Merhar Sr., and Frank Tomsich Jr., representatives to the Minn. Federation; Joseph J. Peshel and Joseph Shikonja Sr., representatives to the Jugoslav National Home. The meetings will be held next year at the usual time, that is, the second Sunday of each month in the basement lodge room at 7:00 p. m. After the meeting refreshments were served, however, more should have attended the meeting, considering that we have a membership of over 400 adults, a very small percentage attended the meeting. As you will notice we have several new members on the committee among whom are two who have returned from the armed forces. It was brought out at the meeting that the Rangers should again be active, for they have been dormant for some time now. Of course if the younger members do not come to the meetings, I can’t see what only the officers can do in this respect, for in order to have activity, the younger members should be present at the various meetings so we can promote various activities. Fraternally yours, Frank Tomsich Jr., Sec’y Lodge No. 1, AFU Ely, Minn. Notice to Members of Lodge No. 203 Cheswick, Pa.—All members of Lodge No. 203, AFU holding old certificates Plan “A” and who wish to qhange them to Plans “AA,” “B” or “C” are requested to do so before the end of the year. This offer will expire on Dec. 31, 1945. You may call at my house on Dec. 20, 21, 22, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 30 and 31 from 6 p. m. to 9 p. m. All members living away from the local seat of the lodge will be sent tljeir forms by mail. Fraternal regards. Joseph Yohman Jr., Sec’y Lodge No. a03, AFU Cheswick, Pa. Th* Seasons Crrctinqs During these times with the dawn, of a new light, all hearts are full of fraternalism toward all righteous thinking peoples, especially those who are closest ta us in blood and ideals, 1 send season’s greetings for the fulfillment of their noble wishes to all members of the American Fraternal Union. This greeting is sent in my name and the name of the entire Supreme Board. JANKO N. ROGELJ, Supreme President of AFU. ■* * # Reverently ice approach this Yuletide season with fervent and heartfelt thanks for the glorious peace that is with Frankie. “You tell her Mitzi.” Just then Daddy exclaimed that it was one of the prettiest Poinset-tias he had ever seen. < “Yes, Daddy, that’s the name of it, I couldn’t remember but the man said just to call it a Christmas flower.” “What man?” asked mother. “Oh the man who works at the flower shop on East Street,” said Frankie, “you see he was cleaning the green house one day long ago and we helped him put things away and pile the rubbish. He then gave us each a nickel and what looked like a dry root. He said if we planted it and took good care of it that by Christmas we would have a beautiful Christmas plant.” “Yes,” said Mitzi, “at that time I thought he was fooling us but we planted it anyway and kept it in the attic until today.” “Well, it’s a good thing I didn’t go up there and find it too early,” said Mother. “Oh you wouldn’t have found it, for every time we thought you-were going up there we would hide it behind the chimney and then when you went down again, we put it back by the window,” said Frankie. The twins’ Mother was so happy and surprised that she could hardly say anything. She gave them each a big hug and said that she loved this gift best of any she ever received. Then the twins opened their gifts and they too, were happy for they found everything that they had wanted for Christmas. Mother, Daddy and the twins had a very merry Christmas and the pretty Christmas plant helped decorate the house just as much as the tall Christmas tree in the parlor. RECOMMENDED READING FOR JUVENILES Belinda's New Shoes by Winifred Bromhall. This is a cheerful picture storybook of Belinda who loved her new shoes so much that she wore them every day instead of saving them for the school festival. * * * Turtles by W. S. Bronson. This is a generously illustrated science book for younger children on many kinds of turtles and on how to care for them as pets. * * * Strawberry Girl by Louis Lenski. Birdie is kept busy guarding her berry patch from a feuding neighbor’s cattle in this colorful story of Florida Cracker life. * * * Henry's Lincoln by Louise Ney- harl. Young Henry had to represent his busy family at the Lincoln-Douglas debate, and he returned a wiser and more thoughtful young American. * * * The above-mentioned books may be obtained from your local library. JUVENILE SPOTLIGHT Well, juveniles, it’s Merry Christmas time again and we editors of the Nova Doba wish you all a very nice Christmas, filled with good cheer and happiness and lots of luck in the new year of 1946! Let’s all resolve to make our Juvenile Page bigger and better in the year to come. Last month the AFU awarded a one-dollar award to Miss Gerry Jevitz of Joliet, 111. for her nice letter to our department. Keep on writing, Gerry, and we’ll be watching for your letters! Now for the big surprise of this month! Yes, here is a picture of our favorite AFU Aunt Mary. As you all know she is the author of “Aunt Mary’s Garden” column. For the past year, this good friend of all AFU Juveniles, has written this interesting column and we have enjoyed it immensely. This month we salute our faithful partner of the Juvenile Page by expressing our sincere gratitude to her for all she has done to help make our Page an interesting one. Greetings to you Aunt Mary, and this is one time we did the surprising! Frances J. Erzen Associate Editor of Nova Doba Benefit Dance for Jugoslav Relief Pittsburgh, Pa.—The year of 1945 will come to an end in just a few days and I’m sure that it will long be remembered as a special year in our lives. To the world as a whole it brought an abundance of joy and goodwill due to the end of the war, with the realization that peace has once again come to the peoples of the world. Of course, many people have felt untold moments of anxiety due to the anticipation of word from their loved ones who were away at war and from some who have not yet returned. However, the majority of the men have returned home and many others are on the way so that things are not too bad at the present. To some people here in America who have not seen the hor-' rors of war it is hard to realize just how much others have suffered but I assure you that it is more than could ever be told by some of the various peoples of Europe. At this time I speak particularly of the people of Jugoslavia. Many of our parents were born there and many of us have some relatives who are ptill alive in this devastated country. They are the ones that could tell the stories of what they suffered during the horrible years of war. They experienced a great deal of hardships and endured untold horrors and suffering, but they still stand squarely on their own feet and defy anyone to take away that which is so precious and dear to them. Yes, the right to live and enjoy life as a free people on this earth. Much has been done to help these people both during the war and after, and at the present it still goes on day after day by various'organizations and individuals. However, no matter j how much aid is given our people in Jugoslavia, it still is a long 1 way from being enough. It is I our solemn duty as relatives and friends of those unfortunate souls, to step forward with a firm foot and go all out in our aid to-them so that their life on earth will be more bearable and that they will be better able to make theirs a free country. It is with this in mind that the combined lodges, who convene at the Slovenian Hall here in Pittsburgh, have set aside Decepiber 31st to hold a dance for the benefit of Jugoslav Relief. They invite you to come one and all from the outlying towns so that this affair will be a success. It really is our duty to those people to make a grand showing at the Slovenian Hall, 57th and Butler Streets the night of Dec. 31st. A good time is assured all who attend with a fine orchestra and all the trimmings that go for making a good time. Don’t forget the date and be sure to keep it open. I’ll be seeing you in that old familiar place on Butler St. Rose Fabec, Member Lodge No. 12, AFU, Pittsburgh, Pa. Joliet Wins From Waukegan AFU Bov/ling Team Joliet, 111. — Although our Waukegan AFU Lodge No. 94 forcasted the coming change to j cold weather—they selected five brave young men—all discharged service men—to brave the j chilled climate to Joliet, accom- j panied by their veteran finan-1 cial secretary, Brother Anton | Stanovnik, his pleasant wife and equally as pleasant Mrs. Novak 1 on Sunday, Dec. 9th—fullfilling their promise to come here for a bowling match. The contest took place at 1:30 p. m. on the Bowl-Era Recreation alleys—with our Lodge No. | 66 proving the better by 281 pins as well as taking all three games. “Bob” Tezak was the only ex-service man on the local team. The remainder of the team are all in their past-40 and near 50’s. But, they can still mow 'em down. The scores are as follows: JOLIET Bluth - 234 189 163 Tezak 153 175 203 Kren 122 173 148 Jurieic.. ..- 134 158 202 Ramuta..- 154 188 172 SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s X. strani) V decembru se pobira običajna naklada po dolarju in po 50c, kakor ste že zavarovani; ta naklada je, da se poravnajo društ-jveni stroški. Vrnili in častno odpuščeni iz j ameriške armade so še nasled-I nji: Rudolf Ujcic, Joseph Okolish, Anthony Okolish, Joseph Zelle, Frank Mekina, Jack Ver-hotz, John Balant, Charles Za-|gar in John Černe. Vsi so sej srečno vrnili brez kakih po-1 škodb. Dobrodošli! Teta štork-j lja se je oglasila pri teh dru- j Ižinah: Mr. in Mrs. E. Jonas! hčerka (mati Mary Černe); Mr. lin Mrs. Edward Obreza, sinčka (mati Jennie Usnik); Mr. in Mrs. Louis Mertic Jr., sinčka; j Mr. in Mrs. J. M. Novak, sinčka (mati Mary Prosen). Naše čestitke vsem! Vsi malčki so pa postali člani našega društva. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsemu članstvu našega društva. Jennie Okolish, tajnica društva št. 44 ABZ. --------------- Chicago, 111. — Pri kegljanju dne 13. decembra ste dve skupini imeli srečo in napravili “Clean Sweep” in sicer Dr. Grill-ova skupina je napravila t r i operacije na Žefranovem po-igrebnem zavodu, Hujanova gostilna je vzela vse tri vrtnice od Gottliebove cvetličarne, Liberty Bell je pa dvakrat pozvonil Spolarjevim hotelom. V posameznih igrah so bili najboljši: Max Bruckman 194, John Hujan in Frank Poupa vsak po 179, in Henry Kulick 176. V skupini treh iger pa: Max Bruckman 521, John Hujan 466 in Henry Kulick 456. V četrtek 20. decembra se bomo spoprije- li po sledečem redu: Dr. Grill-ova skupina proti Hujanovi gostilni, Liberty Bell proti Gott-liebovi cvetličarni, Spolarjevi hoteli proti Žefranovem pogrebnem zavodu. Nekateri že sedaj prerokujejo zmago svoji skupini, toda drugi pa pravijo: Ne delaj račun brez krčmarja. Sedaj pa želim poročati o glavni letni seji društva Liberty Bell, št. 70 ABZ, ki se je vršila v soboto 15. decembra. Društvena pravila so ostala po starem. Nekaj sprememb je pa pri odboru. Vsi odborniki so bili izvoljeni soglasno, ker so nominiranci odklanjali nominacijo, in za več uradov smo morali imeti ponovne nominacije. Kako se spreminjajo časi! Tudi podpisani sem imel namen iti v pokoj, toda ni se mi ponrečilo. Izvoljen je sledeči odbor: Predsednik, Josenh Oblak; podpredsednik, John Hujan; tajnik in blagajnik, Anton Krapenc; zapisnikar, John Gottlieb; nadzorniki: Emil_ (Max) Bruckman, Loui3 : Dolmovich Jr., in Andrew Sto-. par.vZdravniki: Dr. Frank T. ; Grill, dr. John Zavrtnik in dr. Jos. Ursich. Seje se bodo vrši-h po starem, vsako tretjo soboto v mesecu, v navadnem pro-, štoru. Vesel božič in srečno novo leto vsemu članstvu ABZ in čita-tel jem Nove Dobe! John Gottlieb, . i tajnik kegl. lige. j Ely, Minn. — Letna seja društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 ABZ, se js vrši!a v nedeljo 9. - dccembra in je bil za leto 1943 ,1 izvoljen sledeči odbor:- Charles Merhar, Sr., predsednik; Joseph i Shikonja, Sr., podpredsednik; J Frank Tomsich, Jr., tajnik; John Sayovitz, blagajnik; Joseph J. i Peshel, zapisnikar; Joseph Shi-: konja, Jr., Gilbert Zbasnik in •'Anton Stefanich, Jr., nadzorni-. ki. Zastopnika za minnesotsko . federacijo društev ABZ sta ! Charles Merhar, Sr., in Frank ■ Tomsich, Jr.; zastopnika za J. i N. Dom pa Joseph J. Peshel in i Joseph Shikonja, Sr. Mesečne s soje v prihodnjem letu se bodo i v; šile kot do sedaj vsako drugo • nedeljo v mesecu ob sedmih zve- ■ čer v običajnih prostorih. Po seji so bila servirana okr epčila. Omeniti je vredno, da Total - 803 888—2574 WAUKEGAN Ilc ....... 120 195 151 Skerbec.. 93 118 122 Stanov’k- 171 159 164 Novak....- 146 134 149 Treven. .. 202 191 178 Total - 732 797 764—2293 Following the bowling match a lunch with refreshments in the form of a social gathering was held at the Varsity Club on the west side of the town, and provided through the courtesy of Brother Frank L. Rogel, a lodge trustee—and recently elected president of the Will County Sportsmen’s Club. Congratulations, Brother Rogel! The lunch was furnished with compliments of Mrs. Frank E. Vraničar and Mrs. John L. Je-vitz, wives of our Supreme Auditor and lodge president, respectively. Assisting with the arrangements were Brother Louis Kosmerl, lodge trustee, and Louis Martinčič, our recording secretary. The gathering was a most pleasant one, which resulted in the forming of tentative plans for a return match at Waukegan soon after the holidays. The pleasant meet then came to a close with the visitors departing for their 72-mile journey back to North Chicago-Waukegan twin city—and bading them with the farewell words of “pa naj bo Vam srečna pot nazaj domov” and which we hope it was. Wishing you all a Merry Christmas and a Happy New Year! John Donald Jevitz, Scorekeeper, Lodge No. 66, AFU, Joliet, 111. Južni Ameriki aretiranih 1,500 sovražnih špijonov, sabotažnikov in propagandistov. Od teh je bilo na različne kazni obsojenih 603. Izvršenih je bilo nad 25,- 000 preiskav bivališč sovražnih inozemcev in zaplenjenih mnogo radijskih aparatov, orožja in municije. Noben čin sabotaže, direktno naročen iz sovražnih dežel, ni uspel. VAL ZLOČINSTVA Načelnik federalnega preiskovalnega urada, J. Edgar Hoover, je nedavno opozoril občinstvo, da se preko dežele širi val zločinstva, ki preti zavzeti večji obseg, kot je bil zločinski val po prvi svetovni vojni. Deželo terorizira kakih 6 milijonov zločincev, ki so po večini mladi ljudje predvojaške starosti. V glavnem je to posledica nenormalnih vojnih razmer. MACARTHUR UKAZUJE General MacArthur, poveljnik ameriških okupacijskih armad na Japonskem, je ukazal japonski vladi, da mora uveljaviti določne zakone za odpravo fevdalizma, posebno lastovanje velikih posestev po odsotnih lastnikih. Malim kmetom in najemnikom se mora omogočiti, da postanejo lastniki zemlje, ki jo obdelujejo. Dalje je MacArthur ukazal radijskim postajam in časopisom, da morajo ljudstvu povedati vso resnico o mahinacijah japonskih militaristov tekom vojne in pred njo. PRESELITEV NEMCEV Iz Poljske bo preseljenih 3,- 500,000, iz Češkoslovaške 2,500,- 000 in iz Avstrije okrog 150,000 Nemcev v Nemčijo. Razdeljeni bodo po okupacijskih zonah Amerike, Anglije, Rusije in Francije. Preseljevanje se bo vršilo postopoma, po približno 5% v decembru, januarju in februarju, po 15% v marcu ii> apri-„ lu, 20% v maju in juniju m 10% v juliju. Postopno preseljevanje je potrebno zaradi transportacije in zaradi pre-skrfcljenja novih bivališč za prešel jence. Po teh preselitvah bo prava Nemčija imela okrog 65 milijonov prebivalcev, to je okrog 2 milijona manj kot pred aneksijo Avstrije. Njeno ozemlje pa bo skrčeno približno za eno šestino. bila več žoga zunanjih velesil in ne več predmeti izkoriščevanja zunanjih kapitalistov in domačih krvosesov kraljevske ali drugačne vrste. SEZONSKO RAZPOLOŽENJE PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) stvu, da so iz katastrofe izšli živi, da so se iznebili podivjanih okupatorjev in da morejo upati na sončno bodočnost v priborjeni svobodi. Seveda, še neprimerno manj vzroka za dobro voljo imajo vojni kriminalci in kvizlingi, ki zdaj žanjejo, kar so sejali. Na primer, vrhovnih 20 nemških nacijev pred mednarodnim sodnim stolom v Nuernbergu. Ali 40 zveri v človeških podobah, ki so tako bestijalno morili in mučili nedolžne žrtve v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau. Ali japonski vojaški in civilni veljaki, ki jih general MacArthur postopoma pošilja za omrežje, kjer bodo čakali na sodno obravnavo. Med temi slednjimi je celo princ Našimoto, član same cesarske rodbine, ki baje izhaja iz sončne boginje. Med vsemi navedenimi ne more biti niti sezonske niti izvense-zonske dobre volje. Med zavezniškimi državniki tudi ni toliko dobre volje kot bi bilo želeti. Še do nedavnega je bilo med njimi mnogo medsebojnih sumničenj, obdolževanj in napetosti. Ta situacija, se ždi, se je zadnji čas znatno izboljšala. Pred nekaj dnevi so se se-šli v Moskvi h konferenci zunanji ministri Zedinjenih držav, Rusije in Anglije, da ponovno poskusijo rešiti najbolj pereče povojne probleme. Upajmo, da bo na tej konferenci med njimi več dobre volje kot jo je bilo na prejšni. In upajmo, da bodo zaključki te konference taki, da bomo vsi pošteno misleči ljudje lahko dobre volje. DOPISI KAZEN ZA ZVERI Po večtedenski obravnavi je bilo obsojanih na smrt z obeše-njem 11 nacijskih zveri, ki so, na najbolj bestijalne načine trpinčili in morili Žide, Poljake i.i druge nesrečneže v zloglasnem koncentracijskem taborišču Bel-sen v Nemčiji. Obsodba ja bila izvršena v jetnišnici v Hameli-nu. Vsi obsojenci si bili uradniki ali upravniki taborišča Bel-sen, njimi njihov načelnik Josef Kramer in tri žensko. NA BALKANU SE SVITA (Nadaljevanje s 1. strani) vvi kralj Jurij je še vedno v zamejstvu, in je zelo dvomljivo, da bi ga ljudstvo poklicalo nazaj, če bo imelo svobodno besedo; zdaj so tam še britiški bojoneti. Razmere v Romuniji so nejasne; mladi kralj Mihael je še tam, toda zdi se, da nima dosti be-sede. Nihče ne more v naprej vedeti, kako se bodo razmere na : Balkanu razvile. Toda, nič čudnega ne bo, če se v dogledni bo-I dočnosti pridružijo federativni republiki Jugoslaviji Bolgarija, Albanija in Grška. Sedanji si-] sitem Jugoslavije je najboljša vaba za to. Vsaka narodnost naj i.via avtonomijo in popolno upravo notranjih zadev, vse skupaj pa naj veže federalna jugoslovanska ali balkanska republika. , Potem balkanska ljudstva ne bi se je izmed nad 400 odraslih članov društva udeležilo letne seje le malo število. Udeležba bi bila lahko boljša. Kot je razvidno iz imenika novega društvenega odbora, je tam nekaj novih imen, in sicer imen članov, ki so se vrnili iz vojaške službe. Na seji se je razpravljalo, da bi bilo priporočljivo, da se spet oživijo “Rangers”, toda če mladi člani ne bodo prihajali na seje, bo težko kaj storiti v tem oziru. Bratski pozdrav ! — Za društvo št. 1 ABZ: Frank Tomsich, Jr., tajnik. Cleveland, O. —Na letni seji društva Ilirska Vila, štev. 173 ABZ, je bil za leto 1946 izvoljen sledeči odbor: John Hrvatin, predsednik; Joseph Birk, podpredsednik; Frank Benigar, 1141 E. 66th St., tajnik; Steve Mejak, blagajnik; A. J. Ter-bovec, zapisnikar; Anton Primc, Andy Poklar in Frank Iskra, nadzorniki. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Frank Benigar, tajnik. seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki in vojaki. Naša letna seja se bo vršila v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. in 109th St. v nedeljo 23. decembra ob 2. uri popoldne. Na omenjeni seji se bo volil odbor za prihodnje leto in urediti bo treba še druge zadeve, ki spadajo v področje letne seje. Sestrski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 160 ABZ: Anna Ponikvar, tajnica. Pittsburgh, Pa.—Letna seja federacije društev Ameriške bratske zveze v zapadni Pennsylva-niji.— Tem potom se naznanja, da se bo letna seja federacije društev Ameriške bratske zveze v zapadni Pennsylvaniji vršila v nedeljo 30. decembra. Vršila se bo v Slovenskem domu na 57th in Butler Sts., Pittsburgh, Pa., in se bo pričela ob 1. uri popoldne. Na paogramu te seje bo: 1. Izvolitev* federacijskih odbornikov za leto 1946. 2. Predložitev društvenim zastopnikom poročila odbornikov in odborov, tikajoča se frater-nalističnih in družabnih aktivnosti za novo leto. 3. Izvršitev takih drugih poslov, ki po pravilih spadajo in pridejo na sejo. Vsa društva ABZ v zapadni Pennsylvaniji, posebno angleško poslujoča društva, naj bi poslala zastopnike na to sejo. Uspeh in napredek more federacija beležiti le, ako se v isto spadajoča društva zanimajo. Vsako društvo ABZ v zapadni Pennsylvaniji'naj bi bilo zastopano na tej i seji. F. J. Kress, predsednik federacije društev ABZ v zapadni Pennsylvaniji. Barberton, O. — V nedeljo 23. decembra'bo glavna letna seja društva Sv. Martina št. 44 ABZ. Prosi sc v:;e člane, da bi se udeležili te seje; izvoliti se mora odbor za leto 1946. Kakor že veste, je sedaj zadnji čas za premembo vašega certifikata. Vi (lini, ki imamo certifikate načrta A, bi jih morali premeri i v nsčrt A V a'i kaki drugi načrt B C F D. Ti razredi so vsi dražji kakor A, neka j malega se mora več plačati tudi v načrtu AA. V kratkem ča;u vas obiščem, pi 'pravite vaše stare certifikate, da jih oddaste meni. Potem dobimo nove. Chicago Bowling League News (Continued from page 3) drew Stopar. Lodge physicians are Dr. Frank T. Grill, Dr. John Zavertnik and Dr. Joseph Ursich. The meetings will be held as usual, every third Satuiday of the month in the usual place. A Merry Christmas and a Prosperous New Year to the entire membership of the A I* IJ anl all readers of the Nova Doba! John Gottlieb, Sec’y, Chicago AFU Bowling League. Relief Supplies Reach Jugoslavia The American Committee for Jugoslav Relief, 235 E. 11th St., New York, today disclosed that 491,421 pounds of relief supplies had arrived in Jugoslavia on the S. S. Albert P. Ryder and is being distributed from Ljubljana, capital of Slovenia. The cargo includes such diversified items as clothing, sew-| ing machines, sulfa drugs, baby i foods, soap and seeds. This is ; the Committee’s third shipment of the year. , The Jugoslav Red Cross has advised the Committee that all three shipments had arrived i without loss due to spoilage or j other causes, an unusual record, i according to the Red Cross. San Francisco, Cal. — V ponedeljek zvečer 31. decembra priredi tukajšnji odbor Vseslova-nov veliko veselico in slavnost “Starega leta večer” v tukajšnjem velikem San Francisco-Ci-vic-Auditoriumu. Ves dobiček te priredbe bo enako razdeljen za pomoč ruskim, češkim in jugoslovanskim revnim ljudem v stari domovini. Program, kateri bo bogate vsebine, se prične točno ob osmih zvečer. Na programu bodo : Ruski Balalayka orkester, Jugoslovanski Tamburica orkester ter število drugih veselih točk. Dobroznan in napreden radio-novičar in tolmač mednarodnih novic, Sidney Roger, bo predstavil in raztolmačil vsebino programa. Za plesalce bo igral unijski orkester, ki vsebuje 30 igralcev, pod vodstvom znanega artista Josepha Ciz-kovskya. Slovenci iz ,San Francisca in okolice so vljudno vabljeni, da se sigurno udeleže. V Civic-Au- j ditoriumu je prostora za najmanj deset tisoč udeležencev. Naša dolžnost je, da ga napolnimo na ta večer in s' tem pokažemo svetu našo slovansko solidarnost in željo za pomagati našim ubogim ljudem v stari domovini. Pridite in praznujte večer “starega leta” na “vseslovanski veselici”. V nedeljo dne 10. februarja 1946 pa priredi tukajšnji odbor bratovščine Sv. Vlaha program s plesno veselico v Scottish Rite Auditorium. Na programu, kateri se prične ob dveh popoldne, bo hrvatska-partizanska igra in število drugih točk. Dobiček od te priredbe tudi gre za pomoč našim v starem kraju. Podružnica WRFASSD in tukajšnji odbor za American-Jugoslav War Relief Fund prosi naše rojake in rojakinje za pomoč in ko-operacijo pri nabiranju obleke iri drugih potrebščin za pomoč našim ljudem v stari domovini. Odbor nujno rabi število prostovoljcev za šivanje obleke in za druga dela, tikajoča se pošiljanja potrebščin. Za vsa nadaljna pojasnila pokličite ATwater 2059 a 1 i DOuglas 0800. Želimo vsem našim somišljenikom vesele božične praznike in srečno novo leto. Na svidenje na starega leta večer v Civic ^Av-ditoriumu! — Za publicijski odsek: Anthony Kastelic. Finleyville. Pa. — Člane društva Sv. Frančiška, št. 148 ABZ, pozivam, da se gotovo udeležijo letne seje, ki se) bo vršila v nedeljo 23. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob 1. uri popoldne. Na tej seji bo več važnih zadev za rešiti, med njimi tudi izvoliti novi odbor za leto 1946. Podpisani ne bom mogel predsedništva sprejeti za v bodoče, k§r imam tako delo, da mi to preprečuje. Torej, pridite vsi na sejo 23. decembra in izvolite odbor, ki bo mogel točno in v korist društva poslovati v bodoče. — Za društvo št. 148 ABZ: Frank Pernishek, predsednik. Johnstown, Pa.—Vsi člani društva Planinski raj, št. 172 ABZ, so vabljeni, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 23. decembra. Vršila se bo v navadnem prostoru in se bo pričela točno ob 1. uri popoldne. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da vsak, ki izostane od te seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Nihče ni tako mlad, da ne bi vedel pomena letne seje, torej, naj pridejo na to važno sejo vsi člani in članice. Nadzorniki so prošeni, da pred sejo pregledajo knjige. Na svidenje na seji v nedeljo 23. decembra! — Za društvo št. 172 ABZ: John Nachtigai, tajnik. Detroit, Mich.—Člani in članice društva Triglav, št. 144 ABZ, so vljudno vabljeni, da se gotovo udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 23. decembra. To bo zadnja seja v letu 1945 in na tej seji bo treba .izvoliti odbor, ki bo vodil in upravljal društvo v bodočem letu. Pozdrav vsem članom in članicam Ameriške bratske zveze ter vse najboljše za božič in novo leto! Mike Bahor, tajnik društva št. 144 ABZ. Cleveland, O.—Člane in članice društva Krasni raj, št. 160 ABZ, obveščam, da je bilo na naši seji meseca novembra sklenjeno, da se mora letn£ seje v decembru udeležiti vsak član in članica odraslega oddelka našega društva. Kdor se omenjene Gowanda, N. Y. — Podpisani se želim tem potom iskreno zahvaliti glavnemu uradu Ameriške bratske zveze in društvu Sv. Jožefa, št. 89 ABZ, za točno izplačavanje podpor in končno posmrtnine za mojo nepozabno soprogo, ki je preminila po triletni bolezni. Vsled potrtosti vpričo nenadomestljive izgibe to leto ne bom pošiljal običajnih sezonskih kartic, kar naj mi moji prijatelji oprostijo. Voščim pa tem potom vesele božične praznike in srečno novo leto osobju v glavnem uradu ABZ, osobju v uredništvu Nove Dobe, vsem glavnim in porotnim odbornikom in odbornicam, vsem članom in članicam društva št. 89 ABZ in vsemu članstvu Ameriške bratske zveze. Charles Sternisha, blagajnik in zapisnikar društva št. 89 ABZ. Cleveland, O. — Božičnica Slovenske šole SND. — Učenci in učenke šole S. N. Doma podajo v nedeljo, 23. decembra ob 3. uri popoldne v avditoriju, 6417 St. Clair Ave, krasen božični program z igro “Vrabci”, v dveh dejanjih, (spi-al Joseph Ribičič), s petjem, deklamacijami h |drrg:iyi varijetnim programom, pod režijo učiteljice Mrs. Antoinette Simčič. i Po pregramu nastopi kot običajno tudi letos Miklavž, ki b ) I, (Dalje na 6. strani) Janko N. Rogelj: Jakčev božič v Ameriki Akademični slikar Božidar Jakac je moj dobri in zvesti prijatelj že polnih 15 let. V Cleveland je prišel na dan 6. maja 1929. V Ameriki se je mudil preko dve leti. O svojem romanju in delovanju v Ameriki je s pomočjo svojega dobrega prijatelja Mirana Jarca, pesnika in pisatelja, napisal knjigo “Odmevi rdeče zemlje.” * Ko je okupator zasedel slovensko zemljo, sta se oba pridružila Osvobodilni fronti v Sloveniji. Jakac je preživel drugo svetovno vojno. V juliju ali v avgustu leta 1942, za časa glavne italijansko-nemške ofenzive je izgubil življenje Miran Jarc, eden najboljših slovenskih pesnikov. S pesnikom Jarcem sva postala prijatelja na njegovem domu na Krtini, blizu Kamnika, ko sva ga z Jakcam obiskala leta 1938, ko sem bil na obisku v domovini. Z obema sem bil v dopisovanju, dokler se ni pričela vojna v Jugoslaviji. Oba sta mi proro-ško opisovala prihajajoče zlo, kako se pripravlja mladina in kaj bodo cilji onih, ki razumevajo to borbo, ko bo domovina postavljena na preiskušnjo. Njima sem hvaležen še danes, da sem prav z lahkoto razumeval bojevanje Osvobodilne fronte in partizanskih oddelkov. Kdo je umetnik Božidar Jakac? Iz knjižice, ki je bila natiskana meseca novembra 1938, ob Jakčevi razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, posnemam sledeče: Božidar Jakac se je rodil 16. julija 1899 v Novem mestu, kjer je obiskaval gimnazijo, dovršil pa je realko v Idriji. Kot vojak je služil v svetovni vojni od leta 1917 do 1918, ter se udeležjj bitke na Piavi. Od takrat so tudi prve risbe, ki jih je razstavil ravno pred 20 leti na XV. umetnostni razstavi, ki jo je priredil mojster Jakopič v svojem paviljonu oktobra in novembra leta 1918. Leta 1919 je odšel na akademijo v Prago, kjer je študiral pri J. Obrowskem in Fr. Thiele-ju, grafiko pa pri A. BK>mseju. Med tem časom je večkrat prepotoval Nemčijo. Leta 1923 je dovršil akademijo z odličnim uspehom. Leta 1925 je odšel za eno leto v Pariz in medtem obiskal prvič Tunizijo. Nato je poučeval risanje na drugi državni realni gimnaziji v Ljubljani, do drugega odhoda v Afriko leta 1928. Leta 1929 se je napotil v Ameriko ter prepotoval Zedinjene države od Atlantika do Pacifika. Vrnil se je leta 1931 v domovino, kjer je izdal s sodelovanjem Mirana Jarca obsežni knjigi potnih spominov “Odmevi rdeče zemlje.” Naslednje leto je izdala Umetniška matica v Ljubljano njegovo monografijo v redakciji dr. K. Dobide. Potoval je mnogo po Jugoslaviji in večkrat po Italiji. Leta 1926 je preživel več mesecev na Norveškem in prišel preko Severnega rtiča do Kirkinesa. Od leta 1932 živi stalno v Ljubljani. Slika zlasti pokrajine, zadnja leta se je pa posvetil tudi portretu. Portretiral je razen mnogih oficielnih osebnosti tudi kralja Petra II., kraljico Marijo in rajno rumunsko kraljico Marijo. Mnogo se je udejstvoval kot grafik. Ilustriral je več pesniških zbirk, raznih mla dinskih in drugih knjig. Sodeluje kot ilustrator pri večih revijah. Izdal je tudi leta 1932 pr vo slovensko izvirno grafično mapo, Gradnikova “Pisma” v lesorezu. Njegova dela vise v raznih galerijah, tako v ljubljanski Narodni galeriji, v Modern galeriji v Zagrebu, v Banovinski galeriji v Splitu, v Art muzeju v Clevelandu, itd. Koliko Jakčevih del je ostalo nedotaknjenih v Jugoslaviji skozi drugo svetovno vojno, je veliko vprašanje. V svojem zadnjem pismu je omenil, da so v Ljubljani uničili sovražniki vsa njegova dela. To je Jakčeva življenjska pot do leta 1939. Kakšno je Jakčevo duhovno življenje, pa lahko zasledite njegovo mišljenje in izpoved v spisu, katerega je napisal na dan 24. in 25. decembra 1929, v Holy-woodu, California, ki se glasi: “Dan svetega večera. Toplo je prispevalo sonce preko Western Ave. in ves Hollywoodland z velikanskim svetlobnim napisom je žarel v zlatu. “Mračen in silno potrt sem brezciljno taval po Hollywood Blvd., da bi v gneči in vrvežu pozabil samega sebe. “Že je šlo na tretjo uro popoldne, pa nič ni bilo podobno, j da bo nocoj sveti večer. “Sveti večer. Beseda, ki sega do srca. To ni zame samo verski praznik in ne samo morda sentimentalno čuvstvo, ne, vse več je, vse več. Ta dan se razgiblje prav globoko v duši vse, kar je ustvarila tradicija, vse, kar še iz pradavnih časev pritajeno tli v človeku kot usedlina silne zmage luči nad temo. V takih trenotkih zakipi razpoloženje, ki ga človek ne more razložiti, ker je preveč lepo, da bi šlo v pusti razum, ker je preveč bolestno-radostno, pa tako elementarno, kakor da je klic krvi . . . “Prav zdaj se bliža v domovini polnoč. Kot da sem se vrnil zapoznel, blodni romar domov, vidim v duhu vse drage mi obraze v'svetlobi gorečih svečic na božičnem dreveščku in pred jaslicami. Vidim bolestno mehkoben, v trpljenju razoran obraz svoje matere ... bled ji je obraz, sivi lasje so tako pogosto vtkani .. . zasanjano in ljubo se ozira name, da se kar zdrznem in stresem ... in zbudim se v svetlost californijskega dneva. O še bi sanjal, še in še. Vidim svojega očeta, ves je vase zaprt, mračen in brez besede. Vidim sestro, ki gleda mojo sliko na steni, ne-pokojna je in težke skrbi ji temnijo poglede. O, kje je čista sve-tonočna radost? 'Začutil sem vonj kadila in sveč. Zaslišal sem veliki zvon kapiteljske cerkve, ki doni tako mogočno in blagoglasno med škripanjem snega pod nogami vernikov, ki se spe-šijo v jarki mesečini k polnočnici. Vse zveni v meni v opojno otožno pesem. "Iz sanj me je zdramil proseč glas srednje dobro oblečenega človeka. “ ‘Prosim vas, ali mi daste za večerjo. Nimam . . . Prosim vas .. “Vidim bližajočo se dlan, vidim obup na obrazu in zazdi se mi, da sem srečal svojega zrcalnega dvojnika. Nemiren drget mi je šel po telesu ... V žepu sem imel poslednjih—50 centov. “Kot iz dalje sem spet zaslišal bučanje orgel, ki izvablja Hladnik iz njih čudovit baročni opoj. V bleščečem soju luči žari Tintorettova slika v velikem oltarju, valovi kadila se dvigajo ob zlatih ornatih, vsa cerkev je zveneča veličast, je vtelešena hvalnica polnočni skrivnosti rodečega se Boga . . . “In vidim še sto in sto obrazov, ki sem jih vzljubil v življenju in ki jim želim v tej uri samo svetlo veselje. “Nekdo je zahupal na cesti Avto se je ustavil tik mene. “‘Hej, Jakac, kam pa greš?’ je zaklical List. “povsod in nikamor,’ sem mu odvrnil. “‘Tedaj pa kar z menoj!’ In že sva zadrdrala po dolgi ravni cesti. “Zvečer sva se oglasila pri Je-rinovih. Zbrali so se v sobi in kramljali. Otroci so se igrali z božičnimi darovi. Nad vsemi je visela teža. Nič ni bilo čutiti sve-tonočne radosti. Ni bilo jaslic, ni bilo kadila, le čaše califomij-čana so imeli za priboljšek. “Ustavila sva se še pri nekih Slovencih. Povsod so obujali spomine na lepe božiče v domovini, na baklje in sprevode v hleve in na skednje, na jaslice v kotu, na pisane prtiče in Svetega duha, ki je visel na stropu. Pa slastni kolači in tečni štruklji. O, vsa Amerika ne odtehta teh dobrot. “In vse to smo zamenjali za tuj kruh. In kaj vse nas še čaka. Mračili so se jim obrazi, nič Božiča ni bilo pri njih. Žalosten je naš Božič—tako sem slišal povsod. “Na cestah, po vrtovih bogatašev pa je žarelo tisoče in tisoče razkošnih drevesc. “Minil je sveti večer. O, kako lepo je bilo pričakovanje, vse lepše kot doživetje, ali vendar je nekaj prišlo v srce. Po vseh težavah in razočaranjih zadnjih dni je dahnil v dušo čudežen mir. “Na dan 25. decembra 1929. “Pozna noč. Truden sem, da komaj pišem. “Čez dan sem bil pri Jerino-vih. Peljal sem se mimo cerkve in rad bi se ustavil ali stroj je brnel dalje in dalje ter nas vlekel v sončni dan. Peljali smo se k Brosovim na farme, kjer smo se srečali tudi še z drugimi rojaki. Otroci so lovili z magnetnim trnkom umetne ribice ... “Preko nas vseh je zavel duh zemlje in oživel podobe domovi-in le njej so bili posvečeni pogovori. “Po vožnji skoz čudovit, žareč večer smo se rojaki spet se-šli v Los Angelesu. Otroci so kričali, dve dekleti skoro španskega tipa sta igrali ‘šlagerje’ na električni klavir. Tako čudno občutje se mi je zbudilo: dva svetova se lomita drug ob drugem. “O, domovina, trda si, ali tujina je še trša. Zobe moram stisniti, vsako občutje moram zadušiti v sebi, če hočem iti dalje, Bog ve kam dalje, pa—ali ni vse ena pot in ena bolest. Zdi se mi, da visi prekletstvo nad menoj kot nad vsemi, ki so moje krvi, Ali je tudi moja pot usmerjena tja, ko ji ne vem pravega konca? Ali res mora biti tako? “Vse je tako zagonetno, tako čudno. In moja resnica teh dogodkov: samo še za večerjo imam—kaj potem? Kam? Kje bom našel pot do vsakdanjega življenja ? Strašno mi je, ali vendar čutim v sebi moč in silo življenja, naprej hočem, pa če tudi skozi morje solza in trpljenja, pa če tudi ostane samo ena svetla ura—zasvetila bo mogočno, še naprej bo kazala v bodočnosti temo in vse bo spet mirno v meni. “ ‘Sveta noč — blažena noč’ zveni iz harfe prav pod menoj. Duša se mi vije v krčeviti bolesti in klone v neskončni vdanosti, kolena se upogibajo. Zemljo bi poljubil kot človek, ki se je ves razprostrl v popolno vdanost. “O, mogočna pesem miru, v čem je skrivnost tvoje moči? “Tiše in tiše se izvijajo iz tresočih se strun glasovi svete pesmi ljubezni. Kako daleč je moj dom, kako daleč sem proč od ljubezni, od vsega, kar daje čisto radost. “Sam sem, razočaran, truden romar z globoko bolestjo v duši Čudna, čudna so moja pota.” * * * To je Jakčeva globoka in verna izpoved, to so besede iz njegovega nemirnega srca, ki je ču tilo in tipalo v daljave in širine naše slovenske bitnosti. Saj svojo knjigo zaključuje: “V dneh, ko so postavili Ivanu Cankarju, najglobljemu Slovencu, spomenik, veje preko naše zemlje tuj veter. Ali smo še dovolj zdravi, da se bomo uprli njegovim valovom?” Te besede so tudi odgovor na vprašanje: Zakaj je Božidar Ja kac stopil na pot, ki ga je peljala v partizane. On je dosegel svoj cilj. In v tem cilju je našel tudi pogrešani božični mir. ANTON OKOLISH: Sezonske misli Letošnji božični prazniki nam prinašajo zelo različne počutke. Vesele in žalostne. Vesele zato, ker smo dočakali prenehanje klanja in mučenja ljudi v Evropi, započeto po nemških krvnikih, kateri točasno prejemajo tisočkrat zasluženo plačilo. Veselimo se posebno zato, ker se je naša velika Amerika otresla japonskega in nemškega barbarstva. Veselimo se, ker mir in dobra volja ljudem na zemlji prihaja polagoma tudi k našemu milemu slovenskemu narodu v Evropi, potem ko so od vseh strani začeli vdirati v njegovo zemljo sovražniki dne 6. aprila 1941, in ga skušali popolnoma uničiti. Veselimo se vsi tisti, ki smo bili toliko srečni, da so se naši sinovi vrnili domov iz raznih delov sveta, zdravi in nepohab-Ijeni. Na drugi strani pa bodo občutili bolj kot kdaj prej žalost ravno ob božičnih praznikih tisti nesrečniki, katerih up, da se bodo ob božičnem drevescu letos zopet skupaj zbrali s svojimi sinovi, se ni uresničil. Grenijo nam mnogokaterim tudi pisma, katera smo začeli prejemati iz stare domovine, katera nam namesto veselja solzijo oči, ko čitamo, da je mater, očeta, brata, sestro umorila vojna, direktno ali razmere povzročene po vojni. Grenijo nam veselje nadalje tudi vedno bolj pogoste in detajlirane vesti o bra-tomorstvu med slovenskim narodom v starem kraju. Up na splošno vesele božične praznike v bodočnosti, ko bode mir in dobra volja med ljudmi na zemlji, pa nam daje pripravnost narodov sveta, seči si v roke prijateljsko in ne z orožjem v rokah, in do katere pripravnosti je največ pripomogel naš pokojni, veliki in nepozabni F. D. Roosevelt. Up na dobro voljo in mir med ljudmi na zemlji nam dajejo tudi naši krvni bratje Rusi, kateri so kot še noben narod v zgodovini človeštva izšli iz grozot vojne in opustošenja njih domov, močnejši, spoštovani in kot velika sila k dosegi miru in dobre volje med ljudmi na zemlji! ne vstopnice, ki so se tako le-1 po potrudila in razprodala veči-n o m a vse dostavljene listke.' Prav lepa vam hvala za vašo j naklonjenost. Ostajam za Slo- ‘ vensko šolo SND, vaš, Erazem Gorshe, tajnik. Chicago, 111.—Ponovno se obračamo na slovensko javnost v Chicagu in okolici s prošnjo, da kdor ima še kaj porabne obleke in obuval, da daruje za naše brate in sestre v stari domovini, kateri nujno potrebujejo naše pomoči. Ni potrebno poudarjati, kako veliki reveži so, to javno govorijo njih pisma, katere či-tate dnevno v naših časopisih. Kdor nima srce iz kamna, ta bo dal, kar premore. Prinesite rabno in izčiščeno obleko in obuvalo v Slovenski Delavski Center, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Slučajno pa, da imate več obleke, pa pokličite telefonsko številko: Rockwell 2864, pa bomo prišli na dom iskat. Obleko in obuvala lahko pustite tudi pri Louis Moharju na naslovu 2048 West 21st St., ali pa pri Mrs. Helen Kušar, 1936 S. Kenelworth Ave., Berwyn, 111. Važno je tudi to, da bo kampanja trajala samo ta mesec, nato se bo vse uredilo in poslalo na pristojno mesto. Zato se ta mesec požurite in prinesite, kar imate na razpolago, nagovorite svoje znance in prijatelje ali pa tujce, da kaj darujejo za naš narod, kateri se je herojsko boril in doprinesel velikanske žrtve. Za vsak najmanjši dar vam bodo hvaležni, zato naj ne gre ta apel mimo vaših oči, da bi se ne dotaknil srca. Naj odločuje vaša plemenitost do ubožnega naroda.—Za relifni odbor postojanke št. 25 SANS: Louis Zorko, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Louis Mohar, blagajnik. DOPISI (Nadaljevanje s 5. strani) razdelil darove naslovljencem, mladim in starim. Zato se apelira na vse, ki želite koga obdarovati potom Miklavža v Sj N. Domu, da prinesete zavoje pravočasno v urad tajnika S. N. Doma, 6409 St. Clair Ave. Miklavž bo z veseljem razdelil vse dostavljene darove naslovljencem. To je običajna letna božičnica, od katere je šola doberšen del odvisna. Ima dvojen namen, in sicer, da okrepi blagajno Slovenske šole SND in pa da učenci pokažejo javnosti, da so se nekaj naučili, kar bo njim in nam prav prišlo v bodočnosti. Slovenska šola je temelj vsemu slovenskemu gibanju tukaj Ako ne bomo negovali šole in vzgojili naraščaja, ki bo znal naš jezik, bomo mnogo prej izginili, kot pa če imamo vsaj nekaj izvežbane mladine med seboj, ki bodo za nami prevzeli društvene urade, vodili naše Na rodne domove in druge ustanove. Zato je zelo važno, da z vso resnostjo negujemo Slovensko šolo SND in ji pridobimo še več učencev, čimveč mogoče, tem-bolje za vse. Pouk se vrši vsako soboto, in sicer dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 1. do 3., v št. 2 dvorani, vhod na 6417 St. Clair Ave. Oba razreda poučuje Mrs. Antoinette Simčič. V imenu Slovenske šole SND, naše mladine, vas vse vljudno vabimo na božično predstavo. Obenem pa se želimo zahvaliti društvom, ki so jim bile posla- 27. decembra. Vršila se bo v! navadnih zborovalnih prostorih, na domu tajnice, 4917 Hatfield St., in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Lepo bi biio, da pridejo na to j sejo vse članice in da privedejo I s seboj nekaj kandidatov za mladinski oddelek. Predsednica in tajnica društva sta se odloči- J li, da mora naše društvo ob za- j ključku kampanje biti med pr-1 vimi. Dosedaj smo se že mno- j go potrudile in treba se še bo! potruditi nam vsem, če bomo hotele v Pittsburghu prekositi Rock Springs. Do sedaj so tam še spredaj, kolikor nam je znano. Toda, še ni vseh dni konec, in do 31. decembra, ko se kampanja zaključi, lahko še mnogo j storimo. Sosestre, potrudite se in privedite s seboj na letno sejo 27. decembra vsaji ducat ali j dva novih mladinskih članov. Članice so tudi prošene, da naj bodo ta mesec točne s plačili asesmentov; če je katera kaj zadaj, naj poravna, da bodo ob zaključku leta računi v redu. Na letni seji bomo tudi izvolile odbor za leto 1946 in uredile še druge zadeve, ki spadajo na to sejo. Bo dovolj dela za ves večer. Ko bodo uradne zadeve zaključene, bomo pa za oddih ko-modno razpravljale, kaj bomo storile z vsekampanjsko nagrado, ČE jo dobimo, ČE namreč izidemo iz celoletne kampanje med prvimi, “če” je zelo pomembna beseda, dasi je kratka. Ampak “če” vse članice porabimo te zadnje dneve decembra z vpisovanjem članov v mladinski oddelek, bo odpadel drugi “če”, namreč “če” bomo kvalificirale za nagrado. Na svidenje! — Za društvo št. 182 ABZ: Mary L. Bodack, tajnica. Podpisani bi rad odložil tajništvo, ker letos je prihajalo skoro vse delo samo na tajnika. Člani, ki navadno ne posečajo mesečnih sej, naj bi prišli vsaj na letno sejo 23. decembra, ker ta seja je najbolj važna v letu. K sklepu voščim vsem članom in članicam vesele božične praznike in srečno novo leto. — Za društvo št. 148 ABZ: Anton Mikec, tajnik. Pittsburgh, Pa.—Z nekaterimi članicami društva št. 182 ABZ se nismo videle že dolgo časa. Upam pa, da se večina odloči in da se spet snidemo na letni seji. Seja se ta mesec ne bo vršila četrti torek, kakor se vršijo običajne mesečne seje, ampak se bo vršila v ČETRTEK Voščilo Vesele božične 'praznike in srečno novo leto vseskozi želim glavnim, uradnikom in uradnicam, Članicam društva “Jutranja zvezda ,” št. 137 ABZ, vsemu članstvu ABZ in vsem čitate-Ijem Nove Dobe. MARY BRADAČ, 3. nadzornica društva št. 137 ABZ. Pošiljanje denarja Denar se zopet lahko pošlje v ; Jugoslavijo, Italijo itd. Denar se i izplačuje po kurzu one dežele, kamor je namenjen. Novi jugoslovanski kurz je približno 50 dinarjev za dolar. Pošiljatve se nakazujejo po navadni pošti, po zračni pošti ali po brzojavu. Pri pošiljkah od $10 do $50 je stroškov: za navadno pošto $1.25, za zračno pošto $1.55, a za brzo-jav $3.75. Pri pošiljkah nad $50 do $100 so stroški sledeči: za navadno pošto $1.50, za zračno pošto $1.80, a za brzojav $3.75. Ako rabite pojasnila za pošiljanje paketov, nam tudi lahko pišete. LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 302 East 72nd Street, New York 21, N. Y. Finleyville, Pa.—Vsi člani in članice društva Sv. Frančiška, št. 148 ABZ, so vljudno vabljeni, da se udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 23. de-j cembra. Seja se bo vršila v Slovenskem domu v Hackettu, Pa., in se bo pričela ob 1. uri popoldne. Na tej seji bo treba izvoliti odbor za prihodnje leto in rešiti še druge važne zadeve, ki spadajo v program letne seje. VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Avenue. HEnd. 5670 a AKO JE DOLGODIS-TANCNI KLIC PROSIMO, KLIČITE LE, ČE JE POTREBNO V DNEH 24. IN 25. DECEMBRA THE OHIO BELL TELEPHONE: COMPANY TUNE IN 'THE TELEPHONE HOUR' Mondoyi at 9 P. M. • WTAM • WLW • WSPD • WHIZ • WlOK