Glas zaveznikov
Len>i št.ro Informacijski dnevnik A. I. S.	cen.2im
TRST, petek 9. novembra 1945
dfUJONISTVO: Via & PelUo« 8 - Telefon št. 93854 In 94448
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): ‘-gcvsltl L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36). objave L. 9, finančni ln pravni ■glasi L. 12. V vsebini Usta tekstni oglas:) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P L. Societi ner a Rubbltclta ln 'talla. Trst, vla Silvio Pelhco st. 4. tel. 94044. Cena josaraezne številke L. 2 (zaostale L. 4 . Rokopisov ne vračamo.
Politika britanske vlade
Izčrpna izvajanja zunanjega ministra Bevina- Napoved Stalinovega obiska
Spopadi v Bukarešti
Zaradi odpovedi proslav M-hae ovega rostn- ga dno Jo priilo pred kraljevsko palačo do obračunavanj med vladn.mi In opozicijskimi pristaši
London, 9. novembra
Na zadnjem zasedanju britanskega parlamenta je zunanji minister Bevin s svojim govorom začel zunanjepolitično razpravo. Zaradi pomembnosti njegovih ugotovitev prinalamo obiirnejii izvleček njegovega govora, v katerem je opredelil marsikatero nejasno staliiče britanske vlade.
Bevinov govor
Bevin je začel svoj govor s trditvijo, da je — kar se tiče Velike Britanije in anglelkega parlamenta — vaino predvsem eno: polno soglasje o nujni potrebi, da mora Velika Britanija ohraniti moralno vodstvo na svetu, dasi si posamezni člani parlamenta niso edini v nekaterih drugih vprašanjih, kot n. pr. o razpo-ložljivosti stanovanj in o itevilu trgovin s pečenimi ribami. Zdi se, da gornje potrebno soglasje obstaja.
Bevin je nato izrazil priznanje predsedniku Trumanu za odkritost, s kakrlno se je lotil svetovnih vprašanj in ker' je skuial v svojih dvanajstih točkah izraziti v tako popolni obliki zadržanje Združenih držav.
V tem, kar je Truman označil kot zelo resno zahtevo znanstvenikov, da se postavijo nad državo, je minister izjavil, da vlada ne more odstopiti nobene oblasti ali dolžnosti kakšnemu koli delu skupnosti ali skupini. Potrebne so bile velike odločitve političnega značaja. Uresničenje teh odločitev je zahtevalo sklenitev posebnih sporazumov z drugimi državami. Tisti, ki smo jih izbrali, da izvriijo raziskavanja e ozirom na ta vpraianja, so morali ohraniti uradne tajnosti, enako pa so tudi s častjo odgovarjali državi. Zato je treba imeti kampanjo, ki so jo nedavno vodili o atomski bombi, za neugodno.
Je pa tudi neprimerna z ozirom na odgovornost, ki jo imajo člani parlamenta in vlade.
'Veliko odgovornost
Bevin je potem pozval člane parlamenta, da se zavedajo dejstva, da je med Američani, ki imajo v rokah atomsko bombo in ki so odgovorni za to posest, večji čut odgovornosti, kakor med narodi drugih držav, ki ne poznajo tajnosti o atomski bombi. .	- .
aZdruiene države imajo svoje mnenje o poti, po kateri bodo Sle. popolnoma razumljivo je, da bodo pred korakom, ki bi bil lahko usoden, zahtevali izjavo ne samo o pogojih, katerim bi se morali pokoravati sami, ampak tudi o pogojih, ki bi jih bili pripravljeni izpolnjevati drugi, to je tisti, s katerimi bi delili atomsko tajnost.
Kar se tiče njega ter njegovega predhodnika, je Bevin izjavil, da ni od dneva, ko je sprejel zunanje ministrstvo, nikdar podredil kakinega sklepa dejstvu posesti atomske bom-bc
Minister je vztrajal pri tej točki ter izjavil, da si ni nikoli dovolil misliti, da bi bilo treba o posesti atomske bombe sprejeti kakien sklep. «Ka-kor koli velika naj bo moč orožja, naj bo zunanji minister kdor koli, če se bi nekoč oddaljili od načela, po katerem bomo nekaj sklenili samo zaradi pravičnosti, bo pot v nesrečo odprtav.
Drugo, kar me je vedno navdajalo, je pristavil Bevin, je to, da mora biti vsaka odločitev, ki se tiče mednarodnega položaja skladna, čeprav organizacija Združenih narodov ie ni začela poslovati.
Potreba po razumevanja
So nesoglasja v načelih, ki jih mora rešiti samo čas, razumevanje tn duh sprave. Zato bi prosil zbornico, da ni preveč nepotrpežljiva v tej prehodni dobi. Ne trdim, da mislite uporabiti stare metode mirovne konference, kakor jo bilo to leta 1919 (odobravanje).
Mnogo dela je pred nami. V tej deželi, kakor v vsaki drugi, so množice ljudi, ki verujejo v viijo življen-sko raven, kakor so je množice uživale doslej. Vsepovsod zahtevajo socialno pravičnost. Mimo teh zahtev ni mogoče iti. Vpralanje je, če bodo ta zahteve dosegle takino stopnjo nestrpnosti, da jih ne bo mogoče več pravočasno zadovoljiti. Mislim, da se je predsednik Truman tega zavedal, ko je sestavil svojih 12 točk.n
«Mnogo govorijo o bodoči uporabi atomske sile v industrijske namene. Ne verjamem, da je to mogoče. Treba bo dolgega, napornega, težavnega irt vztrajnega dela, preden bo mogla ta nova sila pomladiti in preobraziti staro obliko industrijske sile.
Odkrite karte
«To mi daje pogum, ko mislim. da bo industrijski razvoj atomske sile zahteval ogromne strolke ter dolgo dobo. imeli bomo čas, da razvijemo organizacijo Združenih narodov tako, da ko bo prilel treno-tek. bo nova organizacija za svetovno varnost onemogočila uporabo atomske sile kot uničevalnega oro-ija.
Vsekakor mislim, da je najvažnej-
vpralanje, kaka preprečiti nesrečo. ki bi nastala, ako bi se poslu-*čvali tega uničevalnega orožja. V isnenu anglelke vlade pozivam vse velike sile, da odkrijejo svoje kar-**• Tudi mi smo pripravljeni to storiti.
Ničesar ne bomo storili, ne bomo vu tudi dovoljevali da bi kdo izmed agentov ali diplomatov ne-storil, kar bi lahko vzbudilo
sovražna čustva proti Sovjetski zvezi, ali pa v vzhodni Evropi ustvarilo položaj, ki bi bil Škodljiv za Sovjetsko zvezo. Ako date to zagotovilo proti napadom in intrigam, sem mnenja, da ne bomo zaprli vrat in prepovedali stikov med narodi, bodisi na trgovskem kakor na vsakem drugem po&ročju (odobravanje).
Pravica po/dobrih sosedih
Nikakor ne morem sprejeti Staniča, ki ga tolikokrat proglasa radijska postaja v Moskvi: da inut Sovjetska zveza vso pravico skleniti prijateljske odnolaje s svojimi sosedi, kakor je predsednik Roosevelt zahteval v svoji politiki dobrega sosedstva do drugih ameriških držav, ker bodo rekli, da so moje zahteve pretirane, če bom trdil, da mora Imeti Velika Britanija dobre odnolaje s svojhni sosedi. Kaj . je v tem pretiranega? Ne delam ničesar v Škodo drugih in tako ne morem sprejeti podobnega staUSča nobene druge države na svetu. Anglelka vlada je večkrat naglalala svojo pravico, da sme skleniti zahodni blok s Francijo, Nizozemsko, Belgijo, skandinavskimi državami in vsemi drugimi državami, Id so sorodne Veliki Britaniji po zgodovini ter kulturi in pojmujejo demokracijo tako, kakor jo pojmujemo mi. Zato izjavljam v imenu svoje vlade, da imamo pravico imeti dobre sosede, kakor imajo drugi pravico imeti svoje dobre sosede. Mislili boste, da so moje izjave preveč energične, toda to je zaradi dejstva, ker sem nekoliko občutljiv. Upam, da se bo zbornica strinjala z menoj v tem, da sem tudi po pravici občutljiv. Ce je imela vzhodna Evropa sovražne vojske, je v zahodni Evropi divjal vojni bes. V stralnem boju je bil velik del nale evropske civilizacije uničen. Zato zlasti z zadovoljstvom sprejemam izjavo predsednika Trumana. Določena vpraianja bo treba reliti s sporazumi, ne pa s silo ter z napadom; sporazume pa moramo skleniti z vzajemnim pristankom prizadetih narodov. To so načela, po katerih se ravna vlada Njegovega Veličanstva.
Za močno Voliko Britanijo
Ce bi Truman podal svbjo izjavo L 1914, bi verjetno ne prtih do vojne. Ako bi jo ponovil L 1939, bi se verjetno prav tako mogli izogniti vojni. Ta Izjava je vlila enak pogani britanskemu in ambrUkemu narodu. Toda anglelka politika mora biti taktna, da bi jo mogli voditi tudi v primeru, če bi ji drugi ne zaupali. To pomeni, da )tiorajo bttl odnolaji in sporazumi Velike Britanije tako na gospodarskem področju, kakor tudi na področju narodne obrambe taklni, da ji bodo omogočili ustaviti vsak morebitni napad.
Ko je predsednik Truman v svoji izjavi govoru o vojski, mornarici ter o industrijskem razvoju svoje velike države, ni navajal golili fraz, marveč fe jasno pokazal, kaklna mora biti vodilna pot, po kateri morajo hoditi Združene države v odnosih do drugih držav ua svetu.
Minister Bevin je nato pripomnil, da so najnižji sloji anglelkega prebivalstva danes pokazali visok čut odgovornosti, da more vlada voditi tako pravično in zdravo politiko, kot se le nikdar ni zgodilo v zgodovini Anglije. Vzrok temu je dejstvo, da je Itevllno prebivalstvo plačalo svoj visok davek, enako kot vojaki, ki so se borili daleč od svoje domovine in pa o tem, da Velika Britanija ni imela od vojne rukake koristi, marveč mora zdaj ceh uvajati sistem visokih davkov in strogo ra-cioniranje živil.
«Na splolno so govorili — ja lia. daljeval Bevin — da bo atomska bomba povzročila, da ne bo treba več imeti suhozemne, pomorske in letalske vojske. To je nemogoče, ker je bila naloga oboroženih sU — kar lahko trdimo vsaj za zadnjih sto let predvsem v tem, da so vzdrževale red. Ne moremo si zamisliti civilnega napredka v svetu, niti si ne moremo misliti, da hi vsakokrat, kadar kaka država ne hodi po pravi poti, uporabili atomsko bombo a najstrainejlimi in najpogubnejilmt učinki. Mislim, da bi bilo v mnogih primerih bolje metati letake, pa bi brez dvoma dosegli boljle uspehe.
V ostalem se moramo čuditi 'ob misli, kako poceni je anglelka mornarica izvrlevala svoje nadzorstvo nad vsem svetom. Ko smo jo raz-melčali, smo v resnici veliko tvegali. Svojo nalogo smo izvrlili dejansko z manj kot sto tisoč ljudmi, to je z resnično majhnim ttevilom, če pomislimo na obsežne naloge, ki smo jih prevzeli.
Upam, da bo organizaciji Združenih narodov sčasoma uspelo omejiti vojne izdatke na najmanjlo mero, gotovo pa ne do take točke, da bi bila ta organizacija v primeru napada brez meči. Vsaka nala bodoča vlada mora posvetiti veliko pažnjo temu vprašanju. Povojni čas je zeh drag in zelo težak; ničesar nočemo tvegali, dokler ne bomo izven nevarnosti.
Držati dano besedo
Edino sredstvo za dosego uspeha v mednarodni organizaciji je. držati dano besedo, da ne bo vsak tre-notek potreben poseg vajalke policije.
S posebnim ozirom na Sovjetsko zvezo je Bevin dejal: ePristall smo na več zahtev, kot smo si sploh kdaj o tem predstavljali. V Jalti. Moskvi in na vseh drugih konferencah si nihče ni mogel misliti, da bo pri-lh do drugih ozemljskih zahtev, ka-
kor do zahtev po nekaterih krajevnih popravah po morskih ožinah, prlstanilčih in podobno. Vsako je mislil, da smo popustili v vsem, v čemer je bilo mogoče popustiti. Zdaj moram reči, da uko smo pristali na vse to in nismo zahtevali niti pedi zemlje, si ne moremo kaj, da ne bi bili nekoliko začudeni, ako bi rada neka velesila naravnost presekala na dvoje britanski Commomvealth. Mislim, da moramo pričeti brzdati to zahtevo po ozemljih in v pametnih mejah reliti posamezna krajevna vpraianja. Take spremembe meja, kakor so jih zahtevali, gotovo niso narodom v zadnjih sto letih prinesle bogastva ali večje varnostih.
Bevin je zaključil takole: aNale oči morajo biti obrnjene k organizaciji Združenih narodov. Samo na ta način bo mogoče ustvariti svetovno organizacijo, ki bo sposobna in bo imela dovolj ugleda, da bo mogla nadzirati razvoj znanstvenih odkritij in doseči, da bo služila človeltvu ter se ne bo spremenila v razdejal-110 silo.
Komentarji tiska
Skoraj vsi anglelki časopisi obširno komentirajo Bevinov govor, ki ga je Imel po govoru Molotova in na predvečer Attleejevega obiska v Združenih državah.
Laburistični «Daily Heraldh pravi: aMolotovljev govor v Moskvi je
lVashlngton, 9. novembra
Ameriški zunanji minister Byr-nea je imel v sredo sestanek s predsednikom Trumanom. Razpravljala sta o bodoč.h razgovorih ■z britanskim ministrskim predsednikom Attleerjem.
Byrn«s je nato na tiskovni konferenci Izjavil, da voditelja dveh narodov se nista dosegla dokončnega sporazuma o palestinskem vprašanu, ni pa hotel povedati, če bodo o tem vprašanju znova razpravljali ob priliki razgovorov, ki se bodo pričeli v soboto. Izjavil Je, da Združene države upoštevajo potrebo po umiku svojih Čet Iz kitajskih področij, kjer so boji. Dejal je, da so novice, ki govore o kitajski državljanski vojni, precej pretirane.
O Sovletskt zvezi
Ko je govoril o Sovjetski zvezi, je mlnstar dejal, da je dobil nova poročila od sovjetskega zunanjega ministra Molotova o vprašanju Daljnega Vzhoda. Dosegli pa n'so robenega sporazuma. Dodal je, da lz Moskve ni dobil odgovora na protest Združenih držav proti gospodarskemu sporazumu med Sovjetsko zvezo in Madžarsko.
podati nobene izjave o Molotovlje-vem gdVoru. Odgovora tudi ne more dati na pripombe, ki so v tem govoru o atomski bombi in o vpra šanju Daljnega Vzhoda.
Z ozirom na govorice o Stalinovi bolezni Je minister zatrdil, da nima smisla, da bi o tem govoril. Nato Je omenil, da Je Stalin na konferenci v Potsdamu dva dni Izostal
bil odkrit govor. Bevin v spodnji zbornici je bil enako odkrit. Oba navajata razlike, ki kalijo medsebojne odnolaje med velesilami. Vendar pa se tako Molotov kot Bevin strinjata, da je sredstvo proti temu povratek k načelom organizacije Združenih narodov. Po izmenjavi medsebojnih pogledov v zadnjih dneh upamo, da bo prišlo do novega zbližanja v pogledu svetovnega tovariš Ivah.
Liberalni «Neu>s Chronicleh ugotavlja, da je bodočnost sveta v veliki meri odvisna od Attleejevlh razgovorov s Trumanom.
Konservativni sDaily Mailh pravi, da po Bevinovem govoru ne more biti več nobenega nerazumevanja britanskega položaja. Iz Bevinovega govora izhaja, da nima nobenega namena, da bi zapustil britanske korisli, pravice ali privilegije.
O Stalinovem obiska
Predsednik sveta lord Herbert Morrison je na neko vpralanje v poslanski zbornici včeraj izjavil, da bi anglelka vlada z veseljem sprejela obisk generallsima Stalina v Veliki Britaniji. Na vpralanje neodvisnega konservativca Daniela Liv-sona, če mogoče to pomeni, da so Stalina že povabili, je Morrison izjavil: sZbomica bi pristala na to, toda mislim, da je treba vsako odločitev o tej zadevi prepustiti britanski vladih.
zaradi bolezni, a se je vrnil na delo v izvrstnem zdravstvenem stanju.
Byrnes je dejal, da ni mogoče nadzorovati vesti o spopadih med kitajskimi komunisti in ameriškimi mornariškimi strelci. Ne more tudi povedati, ali bodo ameriike vojaške oblasti nadaljevale s prevažanjem vladnih čet v severno Kitajsko.
Byrnes je dodal, da so angleško-ameriški gospodarski razgovori V Washingtonu precej zadovoljivi, misli pa, da ne bo mogoče doseči takojšnjega sporazuma.
V pričakovanju Attleejeve izjave
Predsednik ameriške poslanske zbornice Sam Rayburn je dejal, da bodo prihodnji teden povabili britanskega predsednika vlade, da poda izjavo o uporabi atomske sile.
Rayburn je obvestil tisk o povabilu potem, ko se je udeležil razgovora s predsednikom Trumanom la z ostalimi člani ameriškega kongresa.
Belgjsk ministrski predsednik
v Veliki Britaniji
London, 9, novembra »Associated Press* poroča, ča je prispel v London belg jski ministrski predsednik Achille van Acker. Razgovarjal se Je z ministrskim predsednikom Attleejem ln zuna ijlm ministrom Bevnom.
Po dobro obveščenih virih ru-nanjeg ministrstva skuša dobiti van Acker del premogovne proizvodnje v Porurju, ki ga imajo zasedenega Angleži
IZ JUGOSLAVIJE
Vprašanje kmetskih dolgov so po poročilu namestnika finančnega ministra dr. Blagojeviča rešili na ta način, da so z zakonom predvojne dolgove v višini ene milijarde ln tristo milijonov znižali na sto-trideset milijonov. Dalje zakon določa brisanje vseh predvojnih dolgov preko 500 dinarjev tistih kmetov, ki so aktivno sodelovali v osvobodilnem boju na strani partizanskega gibanja, tistih, ki so bili ali Imeli kakšnega člana v koncentracijskem taborišču tn končno kmetov, ki so v vojni utrpeli kakšno škodo tn niso v stanju plačati dolg, ki ne presega 500 dinarjev. Tako so kmetski dolg znižali na približno 30 milijonov dinarjev. Kdo bo omogočil likvidnost denarnih zavodov, poročilo ne pove.
• * •
Volitve v narodno-ottvobodilne odbore na Kosovu in v Metohiji so izpadle kot v drugih krajih federativne in demokratske Jugoslavije. Srbi, Črnogorci in Albanci so oddali 97 odstotov glasov vladni listi.
• * •
Urad za vračanje bivših jugoslovanskih vojnih ujetnikov je organiziral vrnitev 330.000 oseb iz Nemčije, Italije, Švice, Norveške in severne Afrike. Med njimi je 130.000 vojnih .ujetnikov, 90.000 internirancev. 80.000 delavcev in 30.000 beguncev.
Washington, 9. novembra
Zunanji minister Bymes je v sredo objavil besedilo pisem, ki sta at jih izmenjala z Italijanskim zunanjim, ministrom De Gaaperijem ter pisem med predsednikom Trumanom in Italijanskim ministrskim predsednikom Parrijekn.
Iz pisem je razvidno, da J« Italija f>ri«taia že pred sestankom zunanjih ministrov v Londonu na predajo področij Jugoslaviji in na povračilo dodekaneških otol.JV Grčiji. Vseeno pa je italijanska vlada zaprosila Združene države, naj jo podpro v njeni prošnji, da bi mogla Italija obdržati oblast nad Libijo in Eritrejo In da bt ostala i jena severna meja na črti Brenner.
Parrl ln De Gasperl
Parrijevo pismo predsedniku Trumanu prikazuje položaj Italije le v glavnem, medtem ko se spušča De Gasperijeva poslanica v podrobnosti o glavnih teritorialnih vprašanjih kot so: ltalljansko-Juposlo-vanska meja, ltalljansko-francoska meja, posest egejskih otokov in Italijanske kolonije. Obe pismi sta bili napisani 22. avgusta pred otvoritvijo londonskega sestanka na katerem bo pripravili končno mirovno pogodbo z Italijo.
Konec sestanka (na katerem ni bil sklenjen nikak sporazum) Je pustil vprašanje končnega miru z Italijo odprto.
Glavne točke italijanskega položaja, kakor jih je začrtal v svojem pismu De Gasperi, so:
Jugoslavija ima pravico na »nekatere Izpremembe« sedanje meje, Italija pa pristaja na »hudo izgubo* Reke ln Zadra; Italija bi bila pripravljena, da bi dala tržaškemu pristanišču mednarodni položaj. Italija zahteva, da poteka • jena severna meja po Brennerju. Italija ln Francija moreta rešiti svoje spore »neposredno in na prijateljski način*. Italija pripoznava, da mora dobiti Grčija «kot odškodnino ln v znak prijateljstva* dodekaneske otoke. Italija je sporazumna z vzpostavitvijo »strateških področij, pomorskih in letalskih oporišč* v odseku Tobruka ln Marmarike. Najvažnejše je ohranitev italijanske oblasti v Eritreji, Italija pa bi pristala na zahtevo Abeslnlje po svobodnem dohodu do morja.
Byrnesov odgovor
Bymes je odgovoril 4. septembra ln dejal, da je De Gasperijev natančni opis «z italijanskega stališča zelo potreben in da bo predmet skrbnega p-reučavanja*. Zagotovil je De Gasperiju, da so hotele Združene države dati Italiji v povojnem svetu mesto, ki ji gre kot resničnemu činitelju miru ln napredka v Evropi.
Byrnea je izjavil, da bi moral biti mirovni postopek z Italijo tak, do bi dovoljeval njenemu narodu nadaljevanje narodne In mednarodne obnove.
Parrl se J* v svojem pismu predsedniku Trumanu Izrazil tako-le: »Globoko sem prepričan, da ne boste v tem težkem trenotku manjkali Z vso težo vase oblasti*.
Predsednik Je odgovoril 20. septembra s kratkim pismom, v katerem pravi, da zaupa, da bodo zavezniki zaključili mirovno pogodbo, ki bo »nudila Italiji obnovo
Bukarešta, 9. novembra
Ob priliki spopadov, do katerih je prišlo včeraj pred kraljevsko palačo, je bilo nekaj oseb ranjenih. Zdi se, da je tudi šest mrtvih. Mnogo ljudi je policija aretirala.
Grozova vlada je bila predhodno naznanila, da ne bo nikakih proslav kraljevega rojstnega dne ln da tudi v šolah ne bo nobenih slovesnosti.
Dopisniki brzojavljajo, da se Je nato na trgu pred kraljevsko palačo zbralo več kot 40.000 oseb, ki so na ta način protestirale proti vladni odredbi. Na trg so se nato z avtomobili pripeljali komunisti ln drugi pristaši Grozove vlade. Prišlo je do spopada med obema skupinama. Vojska, ki so jo poklicali, da bi napravila konec nemirom, je streljala z avtomatičnim orožjem.
Romunski radio je sinoči objavil komunike, ki ga je izdalo romunsko notranje ministrstvo. Komunike pravi, da sta narodna kmetska stranka, ki Jo vodi Manlu tn narodna liberalna stranka, ki ji stoji na čelu Bratianu, v teku zadnjih tednov povzročili razne nerede in sta za to spravili na noge dobro znane fašistične in reakcionarne elemente. Romunski komunike pravi, da sta ti dve opozicijski
njene politične ln gospodarske strukture in da bo prevzela v zvezi narodov tisto mesto, ki ga kakč-vost njenega naroda in naši skupni Interesi zahtevajo*.
Nova svetovna
mladinska zveza
Lohdon, 9. novembra
Svetovna mladinska konferenca je odobrila v sredo ustanovitev nove organizacije, ki jo bodo imenovali »Svetovna mladinska zveza*.
Vodila jo bo skupščina, ki se bo sestala najmanj enkrat letno in Izvršni odbor, ki ga bo Izvolil svet In se bo sestajal najmanj vsake tri mesece.
Glavni namen nove uprave bo obdržati najtesnejšo povezanost med mednarodno mladino.
Pariški razgovori
Pariz, 9. novembra Včeraj so se sestali predstavniki treh francoskih največjib strank. Delegati so razpravljali o možnosti sporazuma o vladnem delovnem načptu.
Socialisti In komunisti so o položaju že razpravljali in prišli do soglasja. Zastopnik levičarske katoliške stranke pri razgovorih ni bil navzoč in ni mogel odobriti sklepov.
Dunaj, 9. novembra V razgovoru z »Reuterjevim* dopisnikom je izjavil zastopnik Združenih držav v nadzorstveni komisiji za Avstrijo general Mark Clark: »Ce bodo volitve zadovoljivo potekle in postavile na oblast novo vlado, katero bo ljudstvo svobodno izvolilo, ne bo nič oviralo postopnega zmanjšanja zasedbenih čet*.
Clark je tudi dodal, da je bila navzočnost velikega števila zavezniških vojakov v Avstriji v teh zadnjih težkih mesecih najboljša stvar, ki je omogočila Avstrijcem, da so lahko spoznali, kako so tl vojaki vzgojeni ln brezhibni, četudi bi prezrli njihovo veliko obnovitveni delo in živež ter gorivo, ki so ga dali Avstriji. General Clark je nato dejal:
»Nismo preveliki optimisti; rešiti je treba številna finančna in gospodarska vprašanja, nismo pa še prišli niti do skupnega sporazuma, kako naj jih obravnavamo*.
Nato je izjavil, da so izročili posebnemu pododboru v preučevanje vprašanje o zamenjavi valute. Izrazil je upanje, da bodo mogli na prihodnji seji zavezniškega sveta že sprejeti sklep o tem vprašanju.
»Prehranjevalni položaj — je dodal general — je zadovoljiv in Izboljšuje se tudi na Dunaju. Tudi pomanjkanje goriva ni Več tako veliko.* .	t
Ko je Olark govoril o odnošajib do poveljnika sovjetskih zasedbenih *U maršala Konjeva, je Izjavil: »Treba, je upoštevati, da dobiva maršal Konjev svoja navodila i) Moslcva in da je zaradi tega razlika
stranki pod pretvezo monarhistične demonstrancije povzročili anarhistična dejanja in izzivali mnoge mirne meščane. Komunike zaključuje, da je romunsko notranje ministrstvo sklenilo, da bo podvzelo takojšnje najostrejše ukrepe, da ohrani red.
Attlse in Kino v Washington
Washington, 9. novembra Bela hiša je sporočila, da bosta prispela v soboto v VVashington britanski ministrski predsednik Attlee In kanadski ministrski predsednik Mackenzie King. V nedeljo se bodo s predsednikom Trumanom začeli razgovori o atomski bombi.
Hess bo prisostvoval razpravi
Nurnberg, 9. novembra Rudolf Hess, o čigar zdravstvenem stanju so nekateri dvomili, Je včeraj izjavil: »Pripravljen sem, da me sodijo. Kadar koli sem bil s Hitlerjem, sem moral biti vedno čuječ ln duševno zbran. Dasi se ne morem vsega spomniti, kar se je takrat zgodilo, senr. zdaj vendar popolnoma zmožen, da sledim poteku razprave.*
San Francisco zahteva
San Francisco, 9. novembra 2upan mesta San Francisco bo predložil na prihodnjem sestanku organizacije Združenih narodov v Londonu prošnjo, da bi San Francisco izbrali za sedež organizacije Združenih narodov.
Kot je Izjavil dr. Henry F. Gra*Jy, predsednik trgovske zbornice v San Franciscu, bo notranji odbor organizacije predložil ob začetku januarja glavni skupščini svoja novodila o kraju, ki naj bi bil izbran za sedež organizacije. Začasno so določili ,da bo sedež v Združenih državah.
Grady je izjavil včeraj na sestanku, ki se ga je udeležilo 150 osebnost! iz zalivskega predela San Francisca, da bo za zgraditev različnih poslopij ln upravnih sred!šč organizacije Združenih narodov potrebno 6 do 10 ha ozemlja.
Dnevno povelje Vasiljevskega
Moskva, 9. novembra Sovjetski vojni komisar Vasiljev-ski je ob priliki 28. obletnice velike revolucije izdal dnevno povelje, v katerem med drugim, omenja, »Sovjetska armada ne sme počivati na svojih lavorikah, marveč se mora vedno bolj Izpopolnjevati*. Vasiljevski je pozval vojake na mejah rodne zemlje, naj s« zadrže častno in dostojanstveno.
Trumanov odposlanec prispel v BuHareilo
Bukarešta, 9. novembra Posebni Trumanov odposlanec v Romuniji ln Bolgariji Mark Eth-rldge je prispel iz Sofije v Bukarešto.
v mišljenju naravna. Vsakdo Izmed štirih zavezniških poveljnikov pač skuša na najboljši način zastopati koristi svoje države. Res je, da so Sovjeti sumili, da nameravamo ustanoviti blok zahodnih sil, toda ta aum je zdaj odpadel. Zdaj vedo, da si vsi želimo delati v skupni slogi*.
Clark je nato Izjavil, da se vprašanja odpravljanja nacizma in urejevanja beguncev počasi, toda gotovo bližajo rešitvi.
Bližnji sindtka nt kongres
v Varšavi
London, 9. novembra Varšavski radio poroča, da so Velika Britanija, Italija Jugoslavija m Češkoslovaška sprejele povabilo Izvršnega odbora poljske sindikalne konfederacije na prvi eindikalnl kongres, ki se bo vršil v Varšavi med 18. ln 20. novembrom.
Povabili so sindikalne predstavnike 25 držav.
Tekstilna Industrija
Beograd, 9. novembra Tekstilna industrija rabi surovine, da lahko izvrši svojo - nalogo. Volne lahko pridobe doma 7.000 ton, kar pa ne zadošča za domače potrebe. Ostanek bo treba uvoziti. UNRRA Je Se poslala nekaj. Tudi bombaža primanjkuje. Umetne svile ne izdelaj« nič, treba Je vso uvoziti. Letos so zasejali veliko konoplje. Nabiralna akcija starih krp M je dobro obnesla. Uporabili jih hoda V tekstilni Industriji,
ZAPISKI
Češkoslovaška
n.
Predstavništvo bo delovalo tudi kot neke vrste nadzorstvo nad vlado, kateri že od vsepovsod očitajo, da ne predatavlja naroda, da so jo naredili v tujini še pred koncem vojne in da nima predstavnikov osvobodilnega gibanja, izmed katerih je bilo veliko v nemških koncentracijskih taboriščih, ko je prišel dan osvoboditve.
Ta ugovor je močan, kajti vlada se Je v Košicah rekonstruirala in sprejela nekaj članov slovaškega narodnega odpora. Tedaj je prišlo v vlado tudi več komunistov, kakor hi jih smelo, če bi upoštevali sorazmerno predstavništvo vseh štirih strank.
Na splošno mislijo, da bodo po sklicanju začasnega narodnega predstavništva kmalu sestavili novo vlado. To sklepajo tudi iz dogodkov na Slovaškem, kjer sta samo dve stranki, demokrati in komunisti. Upravo ima v rokah slovaški narodni odbor, ki so ga nedavno spremenili, ker so mislili, da se je tudi mnenje na Slovaškem spremenilo. Doslej so komunisti namreč imeli osem članov v narodnem odboru in demokrati šest. Zdaj pa je narobe.
Vsi znaki kažejo, da se tudi na Češkem pripravlja nekaj podobnega, Videti je tudi, da to čutijo sami komunisti, ki jim nasprotniki očitajo, da preveč hitijo z oaleko-sežnimi spremembami na socialnem in gospoda: skem polju, ker hočejo narediti še prej, preden bodo izgubili prevladajoči položaj v vladi, v narodnih odborih in v sindikalnih organizacijah.
Utemeljeni razlogi so za domnevo, da se Je navdušenje prebivalstva za ekstremno gibanje že poleglo. Narodni svetf niso soglasne odobrili delovanja ekstremistov; delavski odbori po tovarnah so se preveč zanimali za Interese prizadetih nameščencev namesto za interese splošnosti, postavljeni upravitelji industrijskih ln drugih po-djeti, ki jih je vlada vzela Nemcem. Madžarom ali »nezanesljivim* Cehom, so se le redko pokazali dobri upravitelji. Veliko delavcev, ki so zaslužili pod Nemci toliko, da so udobno živeli, noče delati in vlada Je morala uporabiti sredstva, ki so jih namenili samo Nemcem, da je prisilila na delo češke delavce.
Peta stranka
na Češkem?
Dr. Bene! je dejal skupini če-Ikih kmetov, da je sedanji strankarski ustroj na Ceikem samo začasen, kajti obstoječe itiri politične stranke niso dobile odziva med kmeti Agrarna stranka, ki je bila pred vojno najmočnejša, je zdaj razpulčend, ker so jo obtožili kolaboracije.
Na splošno lahko ocenjujemo Češkoslovaško kot državo, ki postaja rahlo razočarana in pri kateri se začenjajo pojavljati prve skrbi za bodočnost. Njena revolucija ne teče tako, kakor se pričakovali. Narodni odbori vse preveč pogostoma stvari zavozla vajo. Tovarniške odbore morajo kar preveč pogostoma vladne odredbe opominjati, naj se ne vmešavajo V vodstvo podjetij. Vladni predlogi za nacionalizacijo industrije so povzročili veliko ugovorov. Zgodilo se je celo, da so določili uradne upravitelje -podjetjem, ki so lastnina nar rodno zavednih Cehov ln to še prej, preden je vlada odredila, kar tera podjetja bo podržavila, katerih pa ne.
Letošnja zima bo tudi na Češkoslovaškem huda. Primanjkovalo bo hrane, obleke, goriva. Huda bo posebno za državo, ki je še vedno sredi revolucije, ki ne sega prav nič manj daleč zaradi tega, ker je mirna. Toda češkoslovaški narod je demokratičen tn ne trpi nesposobnosti. Išče poti v bodočnost z novo gospodarsko strukturo, ki naj bi b'la uravnotežena nekje med sovjetsko in britansko koncepcijo državnih in zasebnih podjetij. Celo za češkoslovaški politični ustroj ni jasno, kakšen bo. čeprav bo gotovo predstavljal položaj države na sredi med zahodom in Vzhodom. Toda kras demokracije, preudarnosti in pameti je na delu in Cehi lahko gledajo z zaupanjem v bodočnost.
»Konec
Sestanek o volni ikodl
London, 9. novembra Danes se Je pričel v Parizu sestanek o vojni škodi. Udeležujejo se ga odposlanstva skoraj 20 evropskih držav, ki pričakujejo, da hodo dobil« povrnjeno vojno škodo od Nemčije.
Nesreča francoskega lefa'a
„L noel de Marnier"
Montevideo, 9. novembra
Francoski 70-tonski hidroavion »Lionel de Marnler*. ki je odletet iz Buenos Airesa v Rio ds Janelro, je strmoglavil v jezero 215 km od Montevidea.
Kot poročajo, sta se dva od 68 potnikov ubila.
Ogromni bldroovlon, ki je bQ največjl aa svetu. Je nedavno napravil prvi polet lz Bordeauja * Rio de Janelro in tako vzpostavit trgovska zračno službo med Francijo in Južno Ameriko-
Kot po zračnem napadu.
Trgovinski del mesta Nevi York je bil videti dan po objavi japonske predaje kot po zračnem napadu. Po vseh ulicah so ležale debele plasti papirja, zastavic in raznobarvnih trakov, ki so jih zmetali z oken navdušeni Newyorčani ob vesti o končni zmagi. Na nekaterih pločnikih je bila plast debela več kot pedenj.
SVBNESNA TISKOVNI KONFERENCI
Razgovori z Attleejem - Moskva še ni dala odgovora - Stalinova bolezen
Jugoslavija-Dodekanez
Objava Parrljevega in De Gasparijevega pisma, ki sta ju poslala Trumanu In Byrnesu
GENERAL CLARK 0 AVSTRIJI
Politični in gospodarski položaj Odnosi do maršala Konjeva
KOLIKO JE STAL Hitler Nemčijo
GORICA
Zavezniška vojaška oprava zaprla D.P.8.E.A. v Trstu
Prodajanje nakaznic za živinsko krmo na “črni borzi,,
General 6ryant E. Moore
prevzel poveljstvo ameriških čet
V uvodnem članku newyorlkega lista *Times» se pisec vpračuje pri vesteh o domnevni Hitlerjevi smrti, al4 to če sploh koga samima. Ker mnogo ugibajo In se prepirajo o tem. ah Hitler če fitH ali ne, Je prav sanlmivo vpračanje, če sploh če kdo misli na motnost Hitlerjeve vrnitve na vlado v Nemčiji po vsem tem, kač je Nemčija soradi njega pretrpela t
Članek pravi: <(Morda Je kaklen raslog, saradl katerega bi Nemec ielel, da se Hitler pojavi in stopi ponovno na vodilno mesto v Nemčiji t Hitler je načel Nemčijo premagano, toda ne tasedeno. Načel je Nemčijo, hi je trpela »oradi bres-poselnostl, ki je bila poeledioa gospodarske krite, katero so občutij! v Isti meri tudi drugi narodi. Danes pa se mora nemčki narod boriti za to, da bo Imel »adostl hrane, ker mu v nasprotnem primeru grom glad In propad. C» bo pri tem svojem stremljenju uspel in ustvaril nekaj več, kot bo neobhodno rabil »a svoj obstanek, mu bodo to vseli na račun nagrade vojne čkode, ki jo je pod Hitlerjevim sgrečenlm vodstvom povsročll drugim narodom, ki so končno ostali kot zmagovalci na velikem svetovnem bo-jlčču.
Hitler Je načel nemčka mesta po prvi svetovni vojni nedotaknjena, za seboj pa Je pustil oelo osrednja nemčka mesta, ko eo Berlin in Mo-nakovo, v ručevlnah; zdaj je cvet nemčke mladine mrtev ali pohabljen, otroci trpijo skoraj v Isti meri. kot so trpeli otroci narodov, ko so jih zasedli med vojno Nemoi. Hitler je načel Nemčijo, ko sl Je pod vodstvom demokratičnih In človekoljubnih voditeljev počasi spet pridobivala spoftovanje sveta; »daj pa Je »apustil Nemčijo osovraženo in pretirano v vsem kulturnem svetu.
Vzemimo na primer, nadaljuje članek, .da Hitler ni mrtev. Vnemimo. da Je bil eden izmed njegovih dvojnikov tako poirtvovalen, da Je pristal na to, da sl polene kroglo v glavo in ga potem selgejo, medtem ko se je pravi Hitler naselil v kakčnl skritt dolini Himalaje v srednji Aziji ali v Andih v julnt Ameriki Ali bi takčna misel morda totailla veliko čtivilo Nemcev, ki ee bodo stiskali okrog revnih ognjev v bodočih mrzlih zimskih
Obrok kruha bodo z novim letom povečali na Finskem. Razmere preskrbe ee stalno zboljiujejo, posebno po sklenitvi pogodb z Nor-veiko, Grčijo, Dansko, Sovjetsko zvezo ln Veliko Britanijo.' Primanjkuje edino premoga. Sovjetska zveza zaradi nedostatka prometnih sredstev ne mora dobaviti obljubljenih količin.
UNRRA bo razdelila Poljaki, Ju-e"»lavljl. Češkoslovaški ln Grčiji za 21 milijonov dolarjev materiala ameriike vojaške uprave v Evro Ji. Med tem materialom Je tudi 200 lokomotiv, 4000 železniških vozov, (•čljeki aparati ln drugo blago. Poljaka bo dobila največji del * vrednosti 11 milijonov dolarjev.
nočeh t Mislim, da ne. Nemci niso vsi skesani in spreobrnjeni grelniki, to /e res. Tudi se niso vsi spremenili, a priznali so popoln poraz, ker so ga dollveli ln videli z lastnimi očmi. Jasno je zato, da Hitler, naj bo f!v ati mrtev, ne predstavlja več ničesar, zaključuje člankar.
Razpust
Hsvobodnih Nemcev '
V Moskvi šo razpustili odbor «svobodnih Nemcev», ki je svoječa-sno povzročil toliko slabe krvi med zavezniki. Ko so se predali prvi večji oddelki nemčke vojske pri Stalingradu, so sovjetske oblasti pod svojim nadzorstvom iz bivčth na-cističnih nečkth slčjih častnikov tn nekaterih nemčklh komunistov ustanovili v Moskvi »Odbor svobodnih Nemčeve, ki naj bi bila nekak-čna bodoča vlada zosvobojene Nemčije*. Medtem so zahodni zavezniki odklanjali sodelovanje celo s tako znamenitimi pregnanimi Nejnci kot so bili Thomas Mann in Einstein.
Moskovski Ust zlzvestjae poroča, da so zdaj sklenili razpustiti odbor cSvobodne Nemčije» in vodilni urad zveze nemčkih častnikov. Na nekem sestanku so odobrili sklep, po katerem zaradi popolnega poraza nemčke vlade in zaradi nove organizacije demokratičnega bloka pro-tifačističnlh strank v Nemčiji delo moskovskega odbora ni več potrebno. Nadalje so sklenili ustaviti izdajanje časopisa zSvobodna Nemčija». Odbor so ustanovili meseca julija 1943 po bitki pri Stalingradu. Namen odbora je bil zdrulltl vse protifačistlčne Nemce v SSSR za boj proti Hitlerjevemu reiimu in za demokratsko Nemčijo.
Tako kale Nemčija lalostno fliko drlave na ručevinah ne samo materialnih, ampak tudi socialnih, ki so mnogo bolj nevarne. Kakrčna bo usoda Nemčije, takčna bo usoda Evrope, sNa praznini v srcu Evrope ni mogoče graditi svetovnega mini, če man) pa miru in blaginje Evrope». tako je rekel pred neka) dnevi čvlcarski zunanji minister,' ko je govoril o odločitvi Švicarskega naroda za sodelovanje pri bodoči mednarodni ustanovi Zdrulenih naro-
srdbenem področju je bilo poškodovanih predilnlh strojev z 2.100.000 vreteni ali 29% tkalske industrije. Strojev pa predelavo umetne in na-lavne svile Je bilo poškodovanih 11.000 ali 32%. Največ Škode je utrpela predelava volne: 71S.000 vreten, kar pomeni 61%, ter 10.000 statev.
Zasedbene oMaeti v Nemčiji so se dogovorile, da bodo vsa sredstva, ki jih bodo dobile od Izvoza nemškega blaga vložile v poseben skupni fond, Iz kaferega bodo plačevali nemlkl uvoz. Do sporazuma za Izmenjavo med posameznimi zasedbenimi področji Se ni prišlo. Franclja bo plačala premog, ki ga dobiva Iz Nemčije, v skupni fond,
Včeraj so v Trstu zaprli «Ufflcio Provinciale Statlstlco Economlco dellAgrlcoltura* (U.P.S.E.A.), In aleer do nadaljnjega sporočila glavnega častnika za kmetijske zadeve pri Zavezniški vojaSkl upravi, ker so pri preiskavi odkrili prevare prt Izdajanju izkaznic za živinsko krmo.
Sklep za takojšnja zaprtje tega urada za čas, dokler bo trajala reorganizacija ln preiskava, je bil Izdan, ko so na licu mesta odkrili, da manjkajo odrezki ali dvojniki nakaznic, ki Jih je Izdal ta urad.
Približno pred enim mesecem Je kmetijski oddelek Zavezniške vojaike uprave sestavil komisijo, ki naj Izvede preiskavo proti uradnikom U.P.S.E.A. zaradi pritožba nekega tržaškega časnika.
Načelnik kmetijskega oddelka Zavem like vojaške uprave, major Gordon Sulherland, Je v spremstvu častnikov civilne policije za Julijsko krajino, včeraj obiskal prostore urada U.U.8.E.A. v ulici Roma v Trstu. Po preiskavi Je na licu mesta odredil, da urad zaprejo, dokler bo trajala nadaljna preiskava.
Eden Izmed uradnikov U.P.S.E.A. bo Izdajal nakaznice za nakup živinske krme. Za nakaznice ni treba ničesar plačati. Ugotovljeno Je, da so Izdajali ljudem nakaznice po osem do deset Ur in včasih tudi za tdarila* v obliki surovega masla !n drugih kmetijskih pridelkov. V času, za katerega Je ugotovljeno, da ao delali prevare, so v tržaikl pokrajini zakonito prodali za milijon Ur otrobov, ni pa znano, koliko znaSa vrednost otrobov, izda-
| IZ SLOVENIJE ]
Za poživitev zanimanja pri bližnjih volitvah ata mesto Ljubljana ln Split objavili tekmovanje v votivni udeležbi. V pozivu lz Splita pravijo, da je treba najprej odstraniti neprljatelje narodov:	kralja,
Grola, Mačka, Subašlča ln vse druge.
Krajevni odbor Bele krajine je pozval vse okraje v Sloveniji na likmovanje ne samo v vollvni udeležbi, ampak tudi v času Izvedbe volitev. Okrajni odbor pravi v svo-j«i^ pozivu, da Je Bela krajina prva '.kusUa dobrine nove ljudske demokratične oblast).
Vplivnega zborovanja v Novem mestu se Je udeležilo po časopisnih poročilih 2.000 ljudi, ki so prisil z vozovi ln zastavami iz vseh krajev novomeške okolic«.
Na vollvnem zborovanju v Mariboru Je bilo po Istih poročilih 6.000 volivcev, kmetov, delavcev in meščanov.
Na vollvnem shodu v Ptuju Je bilo 1.500 vollvoev in volivk. Govoril Je general-major Dušan Kveder ln drugi.
Na vollvnem shodu v Murski Bohoti je bilo 5.000 ljudi lz vsega Prekmurja.
Na vollvnem zboovanju v Ma-renbergu ee j« zbralo več ljudi kot kdaj koli poprej.
Po poročilih ljubljanskih listov je bilo pri Italijanski manifestaciji v Trstu 22 ljudi težje ranjenih ln več sto poškodovanih. Listi obžalujejo, da je ob tej priliki tekla kri, da so padle žrtve, toda krivda ln odgovornost, da Je jasno ugotovljena. \
V Ljubljano je prispel poljski
poslanik v Beogradu, Karl Vende v spremstvu tiskovnega atašeja dr. Marjana Jakobinca. Obiskal je dr. Franca Kidriča, predsednika akademije znanosti in umetnosti, ki Jo Je ustanovila v Ljubljani bivša Jugoslovanska vlada. Po vrnitvi z Jesenic, kjer sl Je ogledal tovarne, mu Je predsednik narodne vlade Boris Kidrič priredil večerno pojedino.
nlh na prepovedane nakaznice osebam, ki niso upravičene do njih. Podružnice U.P.8.EA v tržaSkl pokrajini bodo upravičencem se Izdajale nakaznice.
Poleg tega, da so delali «črno borzo* z nakaznicami v.Trstu, ,je v zvezi a tem nastalo še neko drugo resno vpraSanje — vprašanje Škode, ki Je nastala s tem, da so odtegovali živinsko krmo od raclonlra-ne količine.
Zavezniška vojaška uprava je danes izdala ukaz st, 13 za splošno reorganizacijo ustanove U.P.S.E.A. S tem ukazom so Imenovali dr. Amelio Goya za Izrednega komisarja U.P.S.E.A. za področja Trst, Gorico ln Pulj. Dr. Goya bo Imel vsa polnomočja za vodstvo, upravo ln reorganizacijo uradov UP.S.E.A. pod nadzorstvom ln kontrolo Zavezniške vojaSke uprave.
Vpisovanje v slovenske šole
V	razgovoru s prosvetnim dopisnikom VZN je danes podal načelnik proevetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave poročnik John Simoni najnovejše številke o vpisovanju v slovenske osnovne ir srednje šole, kakor tudi številke učiteljev, ki »o bili doslej nastavljeni. Naglasil Je, da se vpisovanje učencev ln nastavljanje učiteljev še nadaljuje In da lzvestno število učencev zdaj polaga sprejemne izpite. To Je tudi pojasnilo na vprašanje, zakaj vlada v nekaterih primerih navidezno nesorazmerje med številom učiteljev ln učencev ln obratno. Takšne nerodnosti bodo izginile, ker se vpisovanje, kakor tudi nastavljanje učiteljev bliža ZAključku.
Poročnik Simoni Je. povedal dopisniku, da se Je v tržaški pokraji-ni vpisalo v osnovne sole Že nad 8000 učencev; Imenovanih Je bilo okoli 100 učiteljev. Odprli so 17 osnovnih šol, ki so Jih priznali, ko sta jih pregledala častnik za prosvetne zadeve ln šolski nadzornik. V tri srednje šole v pokrajini »e Je vpisalo 300 dijakov, Imenovanih pa Je bilo 61 profesorjev.
V	gorlškl pokrajini Je prosilo za priznanje 91 osnovnih šol, v katerih Je vpisanih skupno približno 7000 učencev. Doslej so nastavili 82 učiteljev, okrog ato učiteljev ; a jf prosilo za Imenovanje. V tri srednje šole ee je vpisalo nad 1000 dijakov.
V	puljski pokrajini Je bilo odprtih pet osnovnih šol z okoli 5000 učenci. Okoli 20 učiteljev Je bilo nastavljenih, ali Je prosilo za nastavitev.
Začetek pouka na slovenskih srednjih Šolah
Na vseh slovenskih srednjih Solo h v Trstu se prične redni pouk v ponedeljek dne 12. novembra, v ulici Corsica 11/11. po sledečem razporedu:
11. tn 111. razred Mije gimnazije ob 9, uri, vat razredi tAlje realne gimnazije tn trgovske akademije pa popoldne ob s.30 uri. Včenoi na) prinesejo e seboj zvezke, pisalne potrebččine tn po motnosti slovenske čitanke.
_______ \
Podaljšanje roka natečaja za Stndllske podpore
Predsednik »Ietituto Nazlotiale dl Asalstenza magistrale* je razpisal 10 študijskih podpor v znesku 2.000 Ur, ki jih bo letos Izplačala sinovom članov te ustanove, in sicer za obiskanj« srednjih ln obrtnih šol.
Zaradi težav v poštnem prometu, niso mogli pravočasno dostaviti obvestil o javnem natečaju Imenovane ustanove. Ker niso še severne pokrajine podrejene upravi Italijanske vlade, so podaljšali rok za vložitev prošenj za udeležbo pri imenovanem natečaju, ki Je bil prvotno določen 15. oktobra 1945, na 31. decembra.
Jaksetlch Izpuščen
Glorgia Jakaeticha, ravnatelja tržaškega komunističnega dnevnika «11 lavoratore*. ki ga j« meseca avgusta vrhovno sodišče Zavezniške vojaške uprave obsodilo na 18 mesecev zapora zaradi nezakonite posesti orožja, so danes izpustili iz zapora. Njegovo pomilostitev je podpisal višji častnik za civilne zadeve pri Vrhovnem poveljstvu sredozemskega področje.
Meseca septembra so zadeve komunističnega voditelja predložili v revizijo Vrhovnemu zavezniškemu poveljstvu ln priziv proti sodbi, • kateremu so dodali prošnjo za pomilostitev, ki jo Je podpisalo več znanih časnikarjev, Je bil odklonjen. Kakor so danes sporočili, je bil Jaksotlch pri nadaljn! reviziji popolnoma oproščen.
V času njegovega zapora v Trstu zo Jaksetlchu dali dvakrat na častno besedo deset dni svobode, da je lahko obiskal svojega edinega ■lna, bi Je resno bolan v nekem sanatoriju blizu Ljubljane. V času zapora so Jaksetlcha prosili, naj sprejme Imenovanje za zastopnika Julijske krajine v narodni konzultl v Rimu. Jeksetlh Je to odklonil. Ko je bil v zaporu, so ga Izvolili za častnega predsednika milanskega kongresa komunistične zveze.
Izdajanje osebnih izkaznic
Urad za izdajanje osebnih izkaznic sporoča, da so začeli Izdajati v ulici San Carfo št. 2 Izkaznice osebam s priimkom z začetno črko «G»; nadaljujejo pa tudi do sobote 10. L m. z Izdajanjem Izkaznic osebam s priimkom z začetnimi črkami «C» in «K».
V uradu v ulici della Valle na-dajujejo z Izdajanjem osebnih Izkaznic osebam s priimkom z začetnimi črkami «D», «E», «F».
Včeraj Je bila pred Izrednim r3* rotnlm sodiščem razprava proti 44-letnemu Demanlnsu Umbertu, obtoženemu, da je sodeloval pri brigadah črnih srajc ln se udeležil bojev proti partizanom' v krašklh predelih. V odgovor na vprašanje predsednika Je Dementne očlvldno brezbrižno priznal, da Je bil skvadrlet, da se je udeležil pohoda na Rim, a Je zanikal kakršno koli delovanje po 8. septembru.
Priča Bernardini Plerina Je Izjavila, da je nekega dne po 8. septembru izjavila njegova žena, s katero je slučajno govorila, da s strahom pričakuje povratka svojega moža, ki Je bil na kazenskem pohodu na Krasu. Iz izjave Fael-lija Lutglja Je razvidno, da se Je obtoženec bahal s svojim ud« ležanjem pri požiganju ln mučenju.
Javni tožilec, ki Je označil obtoženca kot nasilno osebo, ki je tudi v teh razgovorih napravila slab vtis, je zahteval za obtoženca 12 let zapora. Branilec, ki Je izjavil da vsa obtožba temelji na govoricah, je zahteval oprostitev. Sodišče je obsodilo obtoženca na 8 let ln 9 mesecev zapora.
Druga razprava Je bila proti 35-letnemu Mantovanlju Lulglju. Medtem ko Je obtoženec zanikal, da M bil član policije, pa Je pričevanje različnih prič pokazalo njegovo popolno odgovornost. Jurlsevič Anton, kt so ga Iskali vojaki SS oddelkov, je dejal med drugim, da j« Mantovanl oblekel republikansko uniformo In nato ekupno * SS oddelki hodi! po civilnih stanovanjih. Pleri Lodovica ln Jurlsevlč Franca Je Mantovanl predal SS oddelkom. Prvega ao postali v Nemčijo. Poropad Josip je videl Mantovanlja, preden eo ga poslali v Dachau, trikrat na sedežu SS. Oebelll Martin, avak atotnlka Oltortna Pesentlja, ki so ga vojaki SS oddslkov ustrelili, je povedal, da Je Mantovanl prišel večkrat v njihovo hišo, da bi zvadel, kje bi
V torek ob 18.25 Je prispel v Videm general Bryant E. Moore, da bi prevzel poveljstvo ameriških čet, k) služijo kot zasedbene čete v Julijski krajini. Spremlja) ga je general Mattevv B. Rldgway, poveljnik ameriških čet v Sredozemskem področju. Bivšega poveljnika 8. pehotne divizije je pozdravil na letališču v Campoformldo general sir John Hardlng, poveljnik 13. armadnega zbora ln general James C. Fry, poveljnik 88. divizije.
Po pregledu častne Čete se je general Moore odpeljal z avtomo-
Oblastl, drlavne ustanove, urade in zdrulenja vabimo, da svoja sporočila in vesti oddajo v urednlčtvu najkasneje do 13. ure. Uredničtvo za Gorico je na kor-zu Verdi it. 30, prvo nadstropje.
bilom v glavni stan 13. armadnega zbora v Trstu ln se vrnil pozno popoldne v glavni etan 88. divizij« v Gorici. Na divizijskem glavnem stanu g« je sprejela častna četa ln osebje glavnega stana. Po kratkem pogovoru s prisotnimi častniki, se je podal v glavni stan, kjer je prevzel poveljstvo ln podpisal tozadevni zapisnik.
General Moore Ima za seboj slavno vojaško kariero. Ob začetku zadnje vojne je bil poveljnik 164. polka, polka, ki je bil prvi, ki je stopil v šest mesecev trajajoče boje na otoku Guadalcanal v Tihem morju. Pozneje je bil postavljen za pomočnika poveljniku 104. divizije ln ee udeležil s tem oddelkom bojnih operacij pri An-versl. Pozneje ee Je vrnil v Zdru-
mogel Izsledit) stotnika. Mantovanl ee js udeležil tudi plenjenja v Jurlševtčevem stanovanju.
Javni tožilec Je dejal da Je krivda obtoženca Jasna ln js zahteval 20 let zapora. Branilec Je prikazal vse razbremenilne okoliščine, da kazen ne' more biti tako huda. Sodišče je obsodilo Mantovanlja na 10 let zapora. —
Za hrvatsko iolo
Na ponovno leljo starčev hfvat-ske narodnosti za otvoritev razredov i hrvatskim učnim jezikom, vabimo starte hrvatskih otrok, da iste prijavijo med 11. in 12 uro pri slovenskem čolskem nadzorniltvu ulica Duca D'Aosta 4lil. Prijave bomo sprejemali do 15. novemba.
Slovensko šolsko nadzorništvo
Poročilo delovnega orada
Delovni urad poroča, da je Zavezniška vojaška uprava z namenom, da zagotovi mir ln red pri delu, prepovedala, da . ne sme nihče razdeljevati poljedelskih pridelkov enostransko.
Morebitne spremembe v poljedelskih pogodbah, ki ao zdaj v veljavi, spadajo pod oblast zveze delodajalcev ln delojemalcev ter Jih mora odobriti Zavezniška vojaška uprava.
Obvestilo
Predsedništvo področja sporoča, da so Izšle naslednje številke Uradnega lista ZVU; št. 4 B, ki vsebuje zasebne objave v Italijanščini ln slovenščini, it. 5, ki vsebuje zasebne ln uradne objave v italijanski ln slovenski Izdaji. Trojezična Izdaja vsebuje samo uradne odredbe. Trojezična Izdaja etane 50 lir, Italijanska ali slovenska pa Po 20 lir. Številke prodajajo v uradih prefekture v Trstu, soba št. 15, vsak dan od 10.-12, ure.
žene države. Oeneral govori tuje jezike ln se je naučil francoščine že na ameriški vojni akademiji. J« zelo navdušen športnik, posebno v letalstvu. Pred nekaj dnevi s« je vkrcal na ' letalo v VVaahlngtonu In z dvema pomočnikoma prispel v Caserto. Svoj« potovanj« na alužbeno mesto je nadaljeval z letalom. General Rldgway, ki ga je spremljal, je prispel na pregled Julijske krajine. General Moore Ima številna odlikovanja, med ka-tereriml Je britansko odlikovanje Dlallngulshed Service prder, srebrna medalja ln bronasta zvezdnata medalja.
V imenu vsega prebivalstva telimo generalu Mooru ga njegovem novem službenem mestu prisrčno dobrodošlico.
Parada 88 divizije “Modri vragi,,
Oddelki 88 divizije «Modrl vragi*, bodo proslavili zmago zaveznikov nad osrednjimi silami lz leta 1918 z veliko parado ln pregledom čet. V posebnem dnevnem povelju Vrhovnega pOveljnlštva v sredozemskem področju — 11. novembra Je zgodovinski dan razorožitve — so določili dan za' proslavo 12. novembra. Na trgu Kampanjuca v Gorici se bodo združili oddelki divizije ln točno ob 11. url bo eno minuten molk v počastitev spomina tistih vojakov, ki eo padli v veliki vojni.
Vojaške svečanosti ee bodo udeležili drugi uataljon 349. pehotnega polka, bataljon sestavljen iz protitankovskih oddelkov, topniški ln pomožni oddelki, trije bataljoni pehote ln en bataljon motorizirane artilerije s topovi.
Nove osebne izkaznice
Danea Izdajajo v Gorici — pri pristojnem uradu, nameščenem v poslopju trgoveke šole, v ulici Toma št, 3 — osebne Izkaznice osebam a priimkom z začetnimi črkami od PA do PER; v soboto 10. novembra bodo izdajali osebne izkaznice osebam ■ priimkom z začetnimi črkami od PES do PU.
Nakazilo olja in masti
Udruženje obrtnikov gorlške pokrajine Ima na razpolago malo količino mazllnega olja ln masti.
Člani obrtnikov katerim služi za lastno gbšpodarsko uporabo, tiaj se zglasijo po nakazilo v uradnih prostorih Udruženja v Gorici, Via Rlsmondo št. 8/1. n.
Nesreča. Včeraj popoldne Je padla po stopnicah 62-letna Alda Tremontl, stanujoča na trgu Vlt-torla 3 in sl težko poškodovala desno nogo.
Prometna nesreča. Včeraj proti poldnevu sta na korzu Verdi, v bližini Javnega parka, trčila neki tovorni avtomobil ln «Jeep», Pri nesreči ni nihče zadobtl kakšnih telesnih poškodb.
V ulici Garibaldi so v teku kanalizacijska dela, zato je ulica zrprta za premet z vozili.
Slavk« tiskarmikih uslužbencev
Zaradi stavke tlakarni&klh uslužbencev v Gorici, se je včeraj -o-poldne sestala skupina lndustrlj-cev grafične stroke, da bi preučila prošnjo o povišanju, ki so Jo predložili predstavniki delavcev iste etroke. Sklepi seje bodo sporočeni danes.
Ustanovitev sindikata obrtnikov
Udruženje obrtnikov gorlške po krajine v Gorici, Via Riamoc.do 8/1. nadst. vabi vse obrtnike na •«Jo, ki bo torek 13. novembra ob 17.30, za podkovače;; v eredi. 14. novembra ob 17.30 za vst kamnoseke ln cement Iste.
Obe seji bosta za obnovitev sin dlkata.
Sobota, 10. novembra 6.30 glasba za dobro Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini; 7.46 koledar lahka jutranja glasba; 10 prenos lz Vidma; 12.35 predavanje v slov.; lž.45 poročila v slovenščini; 18 potočila v italijanščini; 13.15 operna glasba, 13.45 športne novice; 14 pregled vesti, krajevni pregled predavanje; 16 prenoe lz Vidma;
18.30	obvestila svojcem; 19 ljudska 8’asbena ura; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21 mladi umetniki; 21.30 komedija; 22 martinovanj« v pesmi In besedi;
22.30	plesna glasba; 28 vesti v Italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 28.20 nočno zabavišče.
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
Obvestilo javnosti
Pležllo
pristojbin m davkov
Opozarjamo javnost na lzveetna določila splošnega ukaza št. 1, katera navajamo nižje ln ki so stopila v veljavo v delu Julijske krajine, ki Je pod oblastjo Zavezniške vojaške uprave od mesece Junija 1945:
Cl. IV. - Plačilo pristojbin ln davkov Vse pristojbine in dajatve, ki jih Je treba plačevati na zasedenem ozemlju, morajo plačevati davkoplačevalci ob dospelosti brez kakršnih koli zamud, prav tako kot morajo takoj plačati vse mo rebttne zaostanke.
CI. VII. - Prekrški Nihče ne sme: a) namenom: odklonit) ali zanemariti plačilo, v kbllkor Ima sredstva na razpr lago, da to stori, kakršne kol pristojbine ali dajatve, katero * dolžan plačati ob dospelosti smislu določil čl. TV.
Cl. Vlil. - Kužni Kdor koli bi prekršil ta sploš:,. ukaz. bo kaznovan, v kolikor ge h. zavezniško vojaško sodišč« g pozni, lo krivim, z zaporom ali globo ali obojim po odločitvi sodišča.
Vel uradi davčne uprave so prejeli navodila, da efcrogo postopajo v smislu zakonov In zagotovijo plačilo veeh dajatev ln pristojbin, ki so plačljive po določbah tozadevnih predpleov; nemarnim davkoplačevalcem bo zaseženo njihovo premično ln nepremično premoženje.
dov.
Rudarska Sola
Dobro strokovno iziolano delavstvo je prav tako valno kot dobra opre ma v rudnikih, industrijskih in trgovinskih podjetjih. Zato so vsi napredne drlave polagale vedno veliko vainost na strokovno čolstve Nala slika nam kale praktični pouk v rudarski čolk v Sheffieldu
GOSPODARSTVO
IZREDNO POROTNO SODIŠČE
Dva kolaboracionista obsojena na 18 let in 8 mesecev zapora
CARLOS P. ROMULO
11.
PADEC FILIPINOV
Železniški promet ao omejili na Madžarskem zaradi pomanjkanja goriva. Vse lokomotive ln železnl-ek« vozove bodo uporabljali za prevoz živil v Budimpešto, kjer grozi lakota.
Delo v Skodovlh tovamlh epet
oživlja. Električna centrala, livarna In strojne tovarne za predelovanj« železa spet obratujejo v polnem obsegu. Trudijo s« obnoviti proizvodnjo finega jekla in Im-leznlh konstrukcij za mostove. Pivovarna v Plznu bo začela kmalu proizvajati takšno količino piva, da ga bo mogla celo Izvažati.
James W. Angeli Je postal ameriški član v odboru za nemško vojno škodo. V kratem bo odpotoval v Berlin.
^beelnlja bi kihko prispevala mnogo k prehrani Evrope, če bi rešili vprašanj« prevoza, trdi ameriški generalni konzul John Shaw. Abesinlja je bogata zemlja, katera bi pri upoštevanju modernega gospodarstva v kmetijstvu lahko veliko pridelala.
NemAk* tekstilna industrija je v t«j vojni znatno trpela, pravi poročilo ameriškega trgov!; *’ ga ml-n.stretva. V vzhodnem i»v>Uiočju, ki je zasedeno po sovjetih, štknje ni zadovoljivo. V anglo-ameriškem za-
Amerizke letalske prevozne družbe, 57 po številu, so sklicale 9 sestankov, kjer žele urediti vprašanje tarif, da Izločijo nedostojno tekmovanje. Ameriške oblasti nameravajo sklicat) sestanek, ki bo obravnaval osebni zračni promet preko Atlantika. Predlagati nameravajo enotno ceno 275 dolarjev za oeebo pri potovanju Iz N«w Yorka v London.
Proizvodnja premogu v Porurju Je dosegla 4.25 milijona ton.
Na prisilno delo v premogovnike eo zasedbene oblasti poslale vse nemške delazmožne moške od 18 do 35 leta starosti.
Ameriške tvrdke ae pogajajo a
pristojnimi angleškimi oblastmi za zgradltsv tvorni«, v Angliji, ki bi dobavljale Izdelke na trge britanskega Imperija. Med prvimi, ki so uspele dobiti dovoljenje ln ao že postavile svoje tovarne, je ameriška družba «Natlonal Cash Ro glster Company>, ki je postavila svojo tvornlco v Dundeeju na Škotskem, kjer zaposluje tisoč delavcev.
Obvezno delovno službo so uvedle židovska oblasti v Palestini za vso mladino moškega ln Ženskega spola od 17-18 leta, ki oblakujo sedmi m osmi razred srednjih šol. Dotlej je bila ta služba obvezna samo .a tiste, ki so srednjo šolo končali.
Za izpolnitev te obljube smo postavili na noge vse sile Zdrulenih drlav v ljudstvu in materialu. Drli-te se dobro, narodi Filipinov, vač dan bo pričel».
Četudi bi me stalo moje življenje, sem se odločil, da ponesem to poslanico naravnost v strelske jarke!
Srečno sme pristali pri ladjedelnici Cabcaban na Bataanu. Pred nekaj dnevi eo Jo bili napadli z letali, toda delo so medtem že spet obnovili.
Ko smo pristajal) pri neki barki, ki je stala ob obrežju, smo zagledali ameriškega častnika, kako je nekaj" mahal z rokami ln tekel proti nam. Gledali smo ga In zdelo se nam je, da Je dobil božjasten napad.
»Prokletl norci!* je končno uspel zakričati, «alt ne veste, da je barka polna dinamita*.
V neke* sekundah smo m odstranili od nevarnega kraja!
Toda naša obleka je' postala vsa znojna. Potoval sem že Štirikrat
okoli sveta ln dolgo časa sem živel v tropičnih krajih, toda še nikdar nisem občutil takšne vročine, kot je vladala na Bataanu.
B1U smo res v dobi največ-jlh poletnih vročin, toda. povedali so nam, da Je to najtoplejše poletje v zgodovini tega polotoka.
Obrisal sam st čelo, da ml znoj ni tekel v oči in pogledal okoli sebe. Nekaj zapuščenih koč Je stalo okoli ladjedelnice. V eni izmed njih sem videl telefon. Pozneje sem se nanj spomnil, ko sem lazil tod okoli ln Iskal kar koli, s čemer bi mogel uiti lz Bataana. V drugih kočah so pustili domačini lončke, v katerih so rasti e orhideje ln druge pestre cvetlic« iz tropičnih gozdov.
Od obalne vasice Je vodila zaprašena cesta proti gozdu, kjer so koristne rastline bile večni boj za obstanek. Iz gozda so se plazil« najrazličnejše plazilke ln skušale prerasti trte. katere so domačini gojili na obrobkih gozda.
Poveljstvo, katero smo šelell obiskati, Je stalo skrito na tajnem mestu ob cesti/
Navadno sl ljudje predstavljajo Bataan kot džunglo, kakršno so navajeni videti v filmih, kjer itru-pene kače prežijo na mlmohodeče ljudi lz skrivljenih ln obrastllh drevesnih, vej. Zelo mi Je neprijetno, da moram ljudem skaziti tako pestre iluzije, toda ko smo se zibali po zaprašeni cesti na velikem avtomobilu, sem se spomnil na srečni dan, katerega smo ‘prebili na Ba-taanskem polotoku pred nekaj meseci, ko smo proslavljali z vsem mojim osebjem dva in dvajseto obletnico izhajanja mojega lista. Godba je Igrala ves dan ln plesali smo pod košatim drevjem do poznega večera, ne da bi nas motila katera koli strupena kača ali divja zver.
Ko smo poskakovali na razrvanl cesti skozi džunglo, smo videli filipinska ln ameriške vojake, ki so stražili cesto. Opazil sem telefonsko žico, ki so jo napeljali ob cesti, kot so to storili na Corregidorju ln mi še prej po manllsklh ulicah. Naš oddelek za obveščevanje ni postavil nobenih telefonskih drogov, da ne bi tako pokazal sovražnim bombnikom, ki so letali nad glavami, poti k našim povelj-
stvom. V zgodnjih popoldanskih urah smo prišli v glavni stan generala Fldela Segunda. Bill smo na bojšču pri Morongu, na sami obrambni črti Bataanekega polotoka.
Čete generala Segunda, oborožene s strojnim) puškami ln strojnicami, so stale razporejene po celi bojni črti. Na gričih za našimi hrbti In v gozdovih so bili skriti položaji naših topov.
Znašel sem se sam na odprtem polju. Začel sem Izvrševati svojo nalogo kot odposlanec v bojni črti na Bataanu. Prvič v življenju sem videl bojno črto, bojne Jarke, ki so se vlekli preko čistine v gozdu. Jarki so bili prav tako Izpostavljeni vročim sončnim žarkom kot sovražnim smrtonosnim kroglam. Nekatere jame so bile okrogle in je bilo v njih prostora samo za enega vojaka. Nekatere so Izkopali v dolžini nekaj metrov ln v njih Je našlo prostor nekaj vojakov. Nekateri so ai morali sami Izkopati jarke z lopatami ln kram.pl. Mnogi so al ob tej priliki izkopali svoje grobove.
Japonskih ostrostrelcev je bilo toliko kot številnih opic v drevesih teh gozdov. Privezali so se na drevo ln se skrivali v mrežah, katera ao razpeli; od spodaj so se zakrili z vejami ln zelenjem. Njiho-
vi naboji ao imeli brezdimnl smodnik. Nihče ni mogel ugotoviti, odkod prihajajo krogle. Japonski strelec, četudi smrtno zadet, ni padel z drevesa, ampak j« obvisel na njem in trohnel med vejami.
Smrad po razpadajočih truplih Je okužil zrak na vsem Bataan-ekem polotoku.
Tega dne sem se naučil, kako Je treba skakati iz enega jarka v drugi, kako se skače od drevesa do drevesa, ne da bi dal priliko Japonskemu ostrostrelcu, da me dobi na piko. Naučil sem se teči preko čistine v gozdu sem ter tja do najbližje jame ali drevesa.
Letala so krožila nad našimi glavami, ko sem prvikrat skočil v jamo, da bi pokramljal z našim vojakom.
Filipinski vojaki . a Bataanu so bili sami mladeniči. Mnogi so dosegli komaj sedemnajst let, šele odrasli srednji šoli, ki so stopili v vojsko dan ali dva, preden so J>h poslali na bojišče. Mnogi so bili prijatelji mojega sina.
Govoril sem z njimi ' ves popoldan, najprej z enim, potem * drugimi.
Bill so v razcapanih oblekah. Glad- j« izžel njihove obraze. V teh umazanih luknjah, kjer niso mogli ne stati pokonci niti ležati, da bi ae
odpočili — tukaj so jedli, živali, delali vse, kar so morali, ln čakali, da pride njihov t-ranotek. Niso imeli niti najtanjših čelad, da bi Jim čuvale glave. Mučila Jih J« neusmiljena eončna pripeka, mrčes, ki se Jih j« prijel ob bivanju v gozdovih, toda živeli so, pazili, •treljall, se boril) ln čuvali, da bi sovražnik ne prišel prepooenl do zmage 1
V prvi svetovni vojni eo Izmenjavali ameriške vojak« v Jarkih vsak« tri dni. Mnogi izmed teh mladeničev so stali v bojni črti dva meseca, ne da bi jih kdor koli tudi za en »am dan zamenjal!
Mladeniči, ki so bili z doma navajeni na najrazličnejše vrete udobja, so živeli tukaj kakor živali! Slabše kot živali, zakaj celo divjo živali v gozdovih najdejo priliko, da z drgnjenjem očistijo umazanijo s svojih teles.
Nihče ae ni pritoževal! Fantje, o katerih sam vedel, da so Jih vzgojili v razkošju bogatih m&nil-sklh družin, so se dobro držali v tem strašnem položaju. Na ustnicah so imeli vedno samo eno samo vprašanje, prav Isto, kot so ga tudi njihovi poveljniki postavljali 2 enako vztrajnostjo:
(Nadaljevanje prihodnjič'