203ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) IN MEMORIAM Prof. dr. Tone Ferenc (1927–2003) Ne samo v uspe{nem zasebnem ‘ivljenju, tudi na poti k strokovni uspe{nosti mora ~loveka spremljati vsaj kan~ek sre~e. ^e ti je bilo kot zgodovinarju dano, da si med svoje u~itelje, kolege ali prijatelje {tel velika imena modernega slovenskega zgodovinopisja, kot so bili Fran Zwitter, Bogo Grafenauer, Metod Miku‘, Ferdo Gestrin…, Tone Ferenc, si lahko po~a{~en in se lahko {teje{ med sre~ne‘e. Tega privilegija je bila dele‘na tudi najina generacija. Med zgodovinarje, ki so neizbrisno zaznamovali slo- vensko zgodovinopisje sodi tudi na{ kolega in prijatelj – red. prof. dr. Tone Ferenc. Zgubili smo ga 25. oktobra lan- skega leta. Zgodovinarja, ki mu na strokovni poti ni bilo vedno postlano z ro‘icami in je zato vedno nosil kan~ek grenkobe v srcu, znanstvenika, ki mu je bilo temeljno ‘iv- ljenjsko vodilo raziskovalno delo, pesnika, ki so mu doma~i ob 75 letnici »izdali« zbrana dela prilo‘nostih pesmi, veseljaka, ki ga je bila vesela vsaka dru‘ba, in prijatelja, ki ni vedno lahko sklepal prijateljstev, ~e pa jih je, so bila tako reko~ ve~na. Zlasti pa je bil Tone izredno ob~utljiv, ~eprav v~asih na videz oster, nepremakljiv in za koga morda tudi vase zaverovan. Bil je ~lovek ob~udovanja vredne delavnosti in na~el. Majhnih in velikih. Svojih strokovnih in zasebnih stali{~ ni spreminjal »po (politi~nem) vetru«. Spreminjal jih le, ~e so zato obsto- jali trdni argumenti. Njegovo strokovno ‘ivljenje je pravzaprav ~asovna premica. Tudi pri pisanju zgodovine NOB, kateri je bil najbolj zavezan. Ker je bilo domala vse kar je napisal osnovano na zgodovinskih virih, je tudi mogel verjeti v to, kar je napisal. Tone Ferenc je namre~ sodil v tisto vrsto slovenskih zgodovinarjev, ki zgodovinska do- gajanja interpretirajo in reinterpretirajo le na osnovi virov. Vsi, ki smo ga poznali vemo za njegov sintagmo, celo moto znanstvenega dela – »govorijo naj dokumenti«. Pa ne zato, ker je bil v delu svoje strokovne kariere arhivist, temve~ zato, ker se je trdno dr‘al temeljnega metodolo{kega na~ela na{e stroke – »kriti~ne analize virov«. Ta zavezanost arhivskemu gra- divu se seveda ka‘e v dobr{nem delu njegovega znanstvenega opusa, saj je objavil kar nekaj (komentiranih) zbirk virov, brez katerih si preu~evanja zgodovine predvsem medvojnega dogajanja na Slovenskem ni mogo~e predstavljati. Res je bilo v~asih te‘ko razumeti, kako zmore po cele dneve neumorno sedeti v arhivih in si z drobno, a zelo ~itljivo pisavo izpisovati pomembne podatke ali tudi cele dokumente. [e potem, ko je bilo preslikovanje arhivskih virov ‘e nekaj vsakdanjega, se je zanj odlo~il zelo preudarno in var~no. V njegovi zapu{~ini je sicer veliko zvitkov filmov in {e ve~ papirnatih fotokopij dokumentov iz arhivov {irom po svetu, toda dvomimo, da je nepotrebnih posnetkov veliko. Tako je zmogel s {tipendijo deni- 204 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) mo za {tirinajst dni, raziskovati v tujini tudi {e enkrat dalj. To njegovo delo in na njem temelje~e pisanje zgodovine, ~eprav v~asih ozna~evano tudi s pozitivizmom, je Tonetu Ferencu prines- lo ne samo vrsto doma~ih priznanj, temve~ so ga tudi v tujini uvrstili med najuglednej{e preu~evalce in poznavalce zgodovine druge svetovne vojne pri nas, pa tudi {ir{e. Napisal pa je toliko, kot malokdo, ~e sploh kdo, med pi{o~imi slovenskimi zgodovinarji.1 Zato sem bil mlaj{i od obeh podpisanih po~a{~en, da so me v za~etku devetdesetih let, z njim vred uvrstili v skupino, sicer »politi~no spornih« zgodovinarjev sodobnega ~asa, v katero nas je slede~ informacijam na{e doktorandke, uvrstil znan slovenski novinar osrednjega slovenskega dnev- nika. Tudi ob vlo‘eni ovadbi, ~e{, da je dr. Ferenc sodeloval pri »etni~nem ~i{~enju« prek- murskih Nemcev, ki jo je to‘ilstvo sicer ovrglo, njemu pa je zagotovo skraj{alo ‘ivljenje, smo mu stali trdno ob strani. V univerzitetni pedago{ki proces se je dr. Tone Ferenc kot znanstveni svetnik vklju~il leta 1975 pri podiplomskem {tudiju. Prelomnica v njegovem pedago{kem delu na Filozofski fakul- teti je bilo leto 1981, ko je kot redni profesor dobil povabilo, da prevzame predavanja in seminar iz zgodovine NOB in druge svetovne vojne. S postopnim prevzemom celotnih dodip- lomskih in podiplomskih pedago{kih obveznosti za to problematiko je omogo~il programsko preosnovanje {tudija zgodovine z oblikovanjem samostojne {tudijske smeri za narodno in ob~o zgodovino med vojnama ter prispeval k zapolnitvi velike vrzeli, ki je nastala z upokojit- vijo prof. dr. Metoda Miku‘a. Tone je bil na to ponosen. Rad je predaval, prena{al svoje enciklopedi~no znanje na {tudente in pomagal mlaj{im kolegom. Sprejeli smo ga za svojega, ~eprav v za~etku nekateri ne brez pomislekov, saj je navzven kazal svojo trdo lupino, mehke notranjosti pa {e nismo prav poznali in nismo bili povsem prepri~ani ali se bomo tudi ~love{ko ujeli. Toda tudi on nas je kmalu vzel za svoje. Celo tiste med nami, ki bi mu bili lahko sinovi, kot je rad poudarjal. ^eprav ni nikoli zapustil svoje prve in najve~je ljubezni, dana{njega In{tituta za novej{o zgodovino in svojega z akribijo zaznamovanega znanstveno raziskovalnega dela, se je z njemu lastno vestnostjo predal tudi pedago{kemu delu. In ostal je zvest samemu sebi, svojim na~elom. »Predavam le tisto kar raziskujem«, je vedno znova zatrjeval. [tudentom je posredoval tudi vse svoje najnovej{e znanstvene izsledke. Diplomske naloge, magisteriji in doktorati oprav- ljeni pri njem kot mentorju so bili vedno znanstvena dela napisana na virih. Popravljati je bilo treba toliko ~asa, dokler ni bilo vse na svojem mestu, tako kot so zahtevali stroka in metodolo{ki kriteriji. Zahteval je veliko, a je tudi veliko dajal. Kar je zahteval od sebe je zahteval tudi od drugih. Taka naravnanost ni prispevala vedno le k priljubljenosti in razume- vanju, prav gotovo pa k usposabljanju kakovostnega znanstvenega nara{~aja. Oddelek za zgodovino ter posebej njegovi kolegi in prijatelji s katedre za sodobno zgodovino visoko cenimo pedago{ko-znanstveno delo dr. Toneta Ferenca.2 Cenili smo, da je prof. Ferenc tudi po letu 1995, ko je kon~al svoje delo na dodiplomskem {tudiju, ob~asno {e sodeloval pri doktoratih in magisterijih, redno pa prihajal na tradicionalna letna sre~anja sodelavcev od- delka za zgodovino FF. Ko pa si je Tone Ferenc vendarle oddahnil od dela, se je prelevil v iskrivega sogovornika, prilo‘nostnega pesnika in pravega prle{kega veseljaka. Ponosen nase, na svoj rod, dru‘ino, 1 Zgodovinski ~asopis je ob Feren~evi {estdesetletnici in sedemdesetletnici objavil jubilejna ~lanka z orisom njegovega bogatega znanstvenega in strokovnega opusa, ki sta ga prispevala Miroslav Stiplov{ek v: Z^, 41 (1987) 393–398 in Boris Mlakar v: Z^, 51 (1997) 297–300. 2 Pomembna pedago{ka vloga prof. dr. Ferenca je osvetljena v vseh jubilejnih fakultetnih publikacijah (Sedem- deset let Filozofske fakultete v Ljubljani, Zbornik 1919–1999, Oddelek za zgodovino 1900–2000 ob osemdesetlet- nici). 205ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) Prlekijo in svoje delo med doma~imi trtami, je znal zabavati vso dru‘bo. Tudi z (resnimi) zatrjevanji, da bi bil lavantinski {kof, ~e ne bi bil to, kar je. Nikoli ni prvi od{el iz dru‘be. ^e kdo, je on znal ostro lo~evati delo od zabave. Kdor Toneta ni poznal ob kupici vina, ga pravzaprav sploh ni poznal. Nekateri smo ga na ‘alost prepozno spoznali in zlasti poznali premalo ~asa, toda dovolj dolgo, da vemo, kaj smo izgubili z njegovim odhodom v spomin. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je in bo ocenila stroka. Ocenjevalcev je bilo in bo veliko, ~e drugega ne zato, ker je vzgojil veliko zgodovinarjev, ki so danes v vrhu slovenske- ga zgodovinopisja. Ocene zagotovo ne bodo samo pozitivne in ne enozna~ne, toda tega se je zavedal, ko je zapisal prvo ~rko v svoji prvi znanstveni razpravi. Mnogo manj pa je in bo takih, ki bodo vedeli, kdo in kak{en je bil ~lovek ter zakaj je na etiketo buteljke svojega vrhunskega, jeruzalemskega {ipona zapisal verz: »Naj vinska kaplja vsaka, ~ista kakor biser, se prelije v ‘lahtno misel, da vsak brat sto let do~aka. da vsak Iz moje molitve v na{ih goricah« Ni mu bilo dano, da bi se mu izpolnila zapisana ‘elja. Tistim, ki smo mu bili blizu pa ne, da bi se lahko {e dolgo dru‘ili z njim. Du{an Ne}ak, Miroslav Stiplov{ek