lfthsjs *sak šee i K .1 ta praznikov. iMoed šaflj Satoiaie, guadajs aaS Holidays. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdniákl ta oprsrnilkl prastari »M7 South Lswndsls An . v , t-- am« of PublisaUoa: mi Sooth Uwndak Ato. TsUptoas, Kookwoli 4M4 lkto-yeah xxxul fifpf Hato jo 96.00 M. INI, «k «ha a. un. Chicago, ill.,Četrtek, 2. januarja (January 2), mi subscription $e.oo yooriy Aeeoptanco for matting »t »podal ro* of potUc» prooWod for section 1101, Act of Od. t, ltlf, oathorlsod on Juno 14, 1011. $TEV_Nl!MBBR 1 GRKI ZASEDLI NADALJNJE ITALIJANSKE UTRDBE Fašistični protinaskoki odbiti * »ji topniški dvoboj V AFRIKI ATENE, 2. jan.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so grške čet« odbile italijanske protinaskoke in zasedle nadaljnje fašistične utrdi* zunaj Klisure. Grki so pognali v beg tudi italijanske oddelke 8 lanki na cesti, kjer se odpira pol proti Valoni, glavni fašistični bazi v Albaniji. BITOLJ, JUGOSLAVIJA, 2. Jan.—llsoda V alone in Elbasana zavisi od izida borbe, ki se zdaj \ rši v hribih severno od teh mest, po mnenju nevtralnih opazovalcev. Tu so Krtki brambovci naleteli na največji italijanski »Ipor. (¡lavne fašistične pozicije so v okolici Tepelenija, 30 milj južno vzhod no od Valone. če bodo (>rki zasedli Valono in Elba-san. I »odo lahko prodirali naprej proti Tirani, glavnemu albanskemu mestu. Atene, 31. dec.—Italijanske čete na smučeh ho napadle Grke na albanski fronti, toda poskus se je izjalovil, ko so fašisti pometali smuči proč*in se razkropili. I/ozorišče akcije ni omenjeno v uradnem poročilu. To le pravi, da so Grki ujeli tisoč italijanskih vojakov in več častnikov. Kralj Jurij je v svojem govoru pohvalil junaštvo grških brambovcev in poveličeval uspehe, ki so jih izvojevali v bi " * sovražnikom-frontah. Dejal je, da je popolnoma uverjen, da bo grška oborožena sila dosegla nadaljnje uspehe v bodočnosti. "Naša borba je težka, toda bojno razpoloženje je danes večje nego je bilo kdaj prej," je rekel kralj. "Grški narod je odločen in ne bo pozabil na svoje slavne tradicije. Borba se bo nadaljevala do konca." Kairo, Kgipt, 31. dec.—Angleški letalci so metali bombe na italijanske vojaške koncentracij«- v puščavah zapadno od Hardije, fašistične pomorske baze v Libiji. Vrhovno poveljstvo omenja v svojem poročilu priprave glede naskoka na Bardijo, katero oblegajo angleške čete že več dni. Topniški dvoboj med italijansko pOsadko v Bardiji in angleško oboroženo silo se nadaljuje. Him. :.] dec.—Italijanska le-tal-ka -ila s kooperacijo faši-*tieahy, inu-riški poslanik za Fran-• «lospel sem na svoji poti N'lohyju, kjer je sedež Pe-" v lade. Dejal je, da pri-;if da I k» dospel v Vichy 5. 'Ha in prevzel svoje posle, nk je d*m|>el sem s svojo ' ameriško kri±arko Tusca- Hitler napovedal nemško zmago Novoletna poslanica oboroženi sili Berlin, m. dec.—Hitler je v svoji novoletni poslanici nem škim vojakom napovedal, da bo leto 1941 prineslo največjo zmago Nemčiji v njeni agodovini. Zmaga mora priti, ker je Nemčija oborožena bplj nego kdaj prej in na svetu ni nobene sile, ki bi jo strla. "Zelja vojnih hujskačev v demokratičnih državah in židovskih kapitalistov v teh državah je, da se vojna nadaljuje," se glasi Hitlerjeva poslanica. "V letu 1940 je oborožena sila narodnega socializma izvojevala zmage, ki po veličini presegajo vse druge v zgodovini Nemčije. Vse naloge, katere so vam bile poverjene, ste častno izvršili s pogumom in junaštvom. Premagali ste sile sovražnikov c vašim orožjem in demonstrirali v vseh akcijah svojo vzorno disciplino. Zbrisali ste madež, ki je bil na obrazu Nemčije od prve svetovne vojne. Krivica, storjena Nemčiji z versailsko pogodbo, je bila odpravljena. Zahvaljujem se vam, vojaki v armadi, bojni mornarici in letalski sili, kot vrhovni poveljnik oborožene sile in v imenu nemškega naroda. Popolnoma sem prepričan, da bomo dosegli vse naše cilje v letu 1941. Mi smo pripravljeni bolj nego smo bili kdaj prej. Uverjen sem, da bo sleherni izmed vas storil svojo dolžnost. Vsemogočni bo na naši strani v bodočnosti kot je bil v prošlosti. Oboroženi kot nikdar prej, stojimo pred novim letom in zremo z zaupanjem v bodočnost. Nobene sile hi, ki bi rn i lir, nas porazila. Sovražniki NemČi-j Sla vegm ólAsCKff MMr ñl-lMiT fflljfcjö? Naprej do zmage!" Nacijski krogi še niso komentirali Rooseveltovega govora, v katerem je obljubil vso mogočo pomoč Veliki Britaniji v njeni vojni z Nemčijo. Časopisi sploh niso omenili predsednikovega govora. Visoki uradniki so izjavili, da nimajo ničesar reči o predmetu. Morda bo Rooseveltu odgovoril Hitler pozneje. Odsek udaril delavski odbor Smith zahteva omejitev oblasti Washington, D. C„ 31. dec.— Predlog, da se omeji oblast federalnega delavskega odbora v izrekanju odlokov, ki lahko ovirajo produkcijo orožja in bojnega materiala v zvezi z izvajanjem programa narodne obrambe, je uključen v poročilu kongresnega odseka, kateremu je bila poverjena preiskava poslovanja tega odbora. Načelnik odseka je kon-gresnik Smith, demokrat iz Virgin i je. Poročilo sta poleg Smitha podpisala dva člana odseka—Halleck iz Indiane in Routzohn iz Ohia; oba sta republikanca. To med drugim zahteva odslovitev uradnikov delavskega odbora, o katerih je znano, da rfb radikale! in sopotniki komunistov. Delavski odbor ne bi smel trpeti komunistov in zagovornikov komunistične filozofije v svoji sredi. Poročilo vsebuje tudi pritožbo, da je odbor proti temu, da bi družbe, ki so bile obtoAene kršenja Wagnerjevega zakona, dobile vladna naročila. AMERIKA BO POMAGALA KITAJ SKI IN GRČIJI _jM---------H-;----------► Federalni zakladnik pojasnil načrt ANGLIJA KUPILA VELELETALA Washington, D. C., 31. dec.— Federalni zakladnik Henry Mor genthau je po konferenci i predsednikom Rooseveltom in Arthurjem B. Purvisom, načelnikom angleške nakupovalne mi sije, izjavil, da bo Amerika za lagala z bojnim materialom po leg Velike Britanije tudi Kitaj sko in Grčijo. Zadevni načrt se lahko aplicira na vsako državo, ki potrebuje pomoč. To pomeni, da bosta Kitajska in Grčija dobivali material na "posodo". Morgenthau je dalje rekel, da pomoč zavisi od kongresa. Kongrtsna odobritev akcije in denarne dovolitve za kupovanje orožja so potrebne. Zakladnik ni hotel povedati predmeta dis-kuzij med njim in Rooseveltom, pojasnil pa je, da sta s Purvisom razpravljala o problemih, nanašajočih se na večjo ameriško pomoč Veliki Britaniji. Slednji ga je informiral o angleških potrebah. Kitajski uradniki in federalni zakladnik so razpravljali o pošiljanju bojnih letal kitajski armadi, ki se bori proti Japoncem. Morgenthau je dejal, da amfriške tovarne ne producirá^ jo dovolj bojnih letal, da bi ta šla vsom državam, ki jih potre- TCTtajAki'' Jfe UdRllA V zadnjih mesecih le nekaj ameriških bojnih letal. Morgenthau ni hotel konienti-rati poročil glede zasege ali nk-kupa nemških, italijanskih in drugih parnikov, ki se nahajajo v ameriških lukah. Opozorjen je bil na govorice, da je obrežna straža že pregledala te parnike, na kar je odgovoril, da ni bil informiran o tem. Baltimore, Md., 81. dec—Tukajšnji list Sun poroča, da je angleška vlada kupila tri izmed šestih veleletal, katera gradi družba Pan-American Airways. Transakcijo je odobrila ameriška vlada. Anglija je plačala tri milijone dolarjev za letala. Romi material prihaja v Gibraltar Španija. 31. dec —Po-« u Algecirana se glase, da i iz tukajšnje luke s 550 ame ajo velike kolfrine bojnega j nškimi državljani, ki so zapustili Kitajsko. Na poti se bo ustavil v Jokohami. kjer bo vzel na Američani zapuščajo Kitajsko' ftangbaj. 31. dec.—Ameriški parnik President Coolidge je od- • t .ala in «treliva v Gibraltar "rambne priprave tamkaj - napredujejo Algeciras le. " drugi *t ra ni zaliv» od an-trdnjave ob vhodu v Sre-' m*ko morje. Nacijska grupa plačala davek Preiskava nacijskih aktivnosti se nadaljuje Chicago, 31. dec,—Tožba čika-Akega okraja proti tukajšnji podružnici Nemško - ameriškega bunda, nacijske organizacije, glede davka v vsoti $380.56, ki je bila vložena proti i*>družnici in Teutonia Publishing Co., ki izdaja nacijske publikacije, je bila poravnana. Slučaj je bil pred sodnikom O. S. Caplanom, ki je ustavil postopanje, ko je nacilj-ska grupa plačala vsoto $461.39. Ta krije davek, obresti in kazen. Dr. Otto Willumeit, načelnik nacijske podružnice, ni nastopil pred sodiščem. Tiskovna družba tudi ni poslala svojega reprezen-tanta. Sodnik Caplan je izjavil, da je bila zadeva Izravnana a pla-čitvijo davka, kolikor se je U nanašala na sodišče. To ne bo podvselo nadaljnje akcije proti bundovcem. Federalni detektivski biro bo nadaljeval preiskavo aktivnosti svoj krov nadaljnjih 200 Ame- bundovrev Zdaj študir* rekor-ričanov Med onimi, ki so zapu-'de. ki so bili zaplenjen. v poll-stili Kitajsko, tvorijo večino mi- rljskem nsvalu na urad nar.ji.ke s.jonarji in otroci. |organizacije ored nekaj tedni. Domače vesti Nov grob v t hicagu Chicago.—-Dne 29. decembra je v predmestju Berwynu umrl Alojz Darovec, pionir, star čei 70 let in doma od Novega mesta. Zapustil je štiri sinove in štiri hčerfe. Z daljnega zapada St. Joseph Valley, Wash.— Pred dnevi je tu umrla Mary Mally, roj. Markič, stara 80 let in doma iz Gorič nad Kranjem. V Ameriki je iivela 51 let in tu zapušča sina. * Clevelandake novice Cleveland.—Slovenski katoliški shod, ki se t j« vršil 29. dec. v SND, je vodilo okrog pol tuca-ta duhovnikov, ki so bili obenem glavni govorniki in avtorji sprejete resolucije sli spomenice, v kateri so navzoči izrekli sožalje za umrlim drjem. Antonom Korošcem v starem kraju. Dalje so se izrekli za Koroščeve politične cilje glede zdruiene Slovenije in končno so izrekli udanost Združenim državam.—Slovenski sodnik Fr. J. Lausche je s posebnim odlokom dovolil elevelandski družbi ulične železnice, da lahko razpiše po en dolar dividende svojim delničarjem.—Dne 20. dec, je po dolgf bolezni umrl rojak Gregor Marolt. Podrobnosti o njem ie niso znane. WHEELER SVARI PRED VOJNO HISTERIJO Senator vidi možnost vzpostavitve miru AMERIŠKA DEMOKRACIJA V NE VARNOSTI Washington, D. C„ 81, dec,— Senator Burton K. Wheeler je v svojem govoru po radiu isja vil, da se Amerika nshaja na robu vojne. Situacija Je taka kot je bila v januarju 1. 1917, nekaj mesecev pred vstopom Amerike ,v svetovno vojna Wheeler je apeliral na ameriško ljudstvo, naj pokale svojo odločnost in nastopi proti vojnim hujskačem, ki bi ga radi poslali v klavnico kot ovčjo čredo. Wheeler je odgovarjaj predsedniku Rooseveltu, ki je v svojem govoru zadnjo nedeljo na-glasil, da je mir med diktatorji in demokracijami nemogoč in v katerem je tudi zagotovil vso mogočo ameriško pomoč Veliki Britaniji v njeni vojni proti Nemčiji in Italiji. Dejal je, da je ameriško ljudstvo slišalo Rooseveltovo obljubo, da ameriška armada ne bo poslana na evropska bojišča, toda ljudstvo ni dobilo zagotovila, da ne bodo ameriške bojne ladje, mornarji, letala in piloti poslani v Evropo. "Ako bomo dajali bojni material na posodo Angliji zdaj, bodo tudi naši fantje ili v Evropo v bližnji bodočnosti," je dejal. JWaahinrtxu H. *L J r t. Obrambna komisija je naznanH*er Je vsvojem goVoruliamlg-la, da ameriške tovarne izdelajo Produkcija letal t- se povečda Poročilo obrambne komisije povprečno 700 bojnih letal na mesec, 24,000 letalskih motorjev, 10,000 avtomatičnih puik in 100 tankov. Industrije, ki izdelujejo orožje in bojni material, so uposlile čez milijon novih delavcev zadnjih dveh mesecih in nadaljnji milijoni bodo dobili delo v prihodnjih mesecih. Komisijs je naznanila, da Je odobrila pogodbe s kompanijami, ki predstavljajo naročila v vsoti čez deset milijard dolarjev. Od te, vsote bo šlo $8,300.000,000 za bojne ladje, $1,500,000,000 za gradnjo novih tovarn, $1,500,-000,000 za bojna letala in priti-kline, $600,000,000 za strelivo, $600,000,000 za topove in puške in $400,000,000 za tanke in motorna vozila. Te pogodbe in one, katere so dali Anglija in druge države, predvidevajo povečanje produkcije v amerjAkih industrijah. Te l*>do izdelale 50,000 bojnih letal, 180,000 letalskih motorjev, 9200 tankov, 2,006,000 pušk vseh Naciji preprečili rusko akcijo? Sovjeti so nameravali zasesti norveško luko Helsinki, Finska. 31. dec.— Nemčija je ojačila svojo voja ško posadko v Kirkenesu, norveški luki na skrajnem severu, poročajo tukajšnji diplomatlčhl krogi. To je storila, da prepreči ruski vojaški sunek v tisto smer. Moskva je nameravala poslati vojaške čete čei severno Finsko v norveško luko in jo zasesti kmalu potem, ko so Nemčija. Italija in Japonska naznanile sklenitev vojaške pogodbe. Na sugestijo Stafforda Cripp-sa, angleškega poslanika v Moskvi, ki se je trudil, da pridobi Rusijo na svojo stran, so sovjeti še razpravljali o načrtu odhoda dela ruske armad«« v Kirkenes. Izvedbo načrta je preprečila Nemčija, ko je poslala pet tisoč vojakov v norveško pristaniščno mesto. Moskva je nato opustila idejo glede okupacije luke, ki bi ji nudila izhod do Atlantika. DoinaVs se, da se Finska ne bi upirala sovjetski zahtevi glede prehoda ruskih čet preko svojega severnega ozemlja na Norveško. Finska vlada se mora pokoriti ukazom iz Moskve, odkar je podpisala premirje, ki je zaključilo vojno med njo in Rusijo. V zadnjih dveh mesecih so se pokazala znamenja, da se bo morala Finska ponovno boriti proti Rusiji. Na to se je še pripravila In morda bi bila izbruhnila vojna, če ne bi bila Moskva umaknila nekatere zahteve. Za kulisami Je Nemčija podpirala Finsko v njenem odporu proti Rusiji. nil, ds so oni, ki propagirajo mirovna pogajanja, ljudje, ki bi radi potolažili diktatorje; vsi ti so orodje zunanjih sil. Whee-ler je zavzel stališče, da edini način, ki lahko uniči hitlerizem, je odprava pogojev, ki ao prinesli nacizem. On vidi možnost vzpostavitve miru na podlagi gotovih pogojev, ki so: Vzpostavitev nemške meje iz leta 1914 z avtonomno Poljsko in Cehoslovaško, neodvisno Francijo, Holsndsko, Norveško, Belgijo in Dansko. Francija mora dobiti nazaj Alzacijo in Isoreno. Vrnitev kolonij Nemčiji. Zaščita vseh rasnih In verskih manjšin v vseh državah. Internscionalizacija HoeAkega prekopa. Nobenih odškodnin in reparacij In omejitev oborože. vanja. Wheeler Je naglasll, ds so njegove simpatije v tej vojni na strani Velike Britanije, Saeno pa Je pobijal Kooseveltov argu vrst, municijo, 880 bojnih ladij, ment, da bi nacijski zmagi v tej 200 trgovskih parnikov, 210 vojaških taborišč, 50,000 tovornih avtov in obleke ter opremo za armado dva milijona mož.. Naznanilo omenja, da Je ena vojni sledil napad na Združene države in strtje demokracije. Ameriško ljudstvo bo izgubilo demokracijo In civilne svobod-ščine, če se ta dežela zaplete V itu vojno. V Ameriki se sedaj na-bojna ladja «grajena na vsakih | ^ mnogfj čUnoy ^^ dvanajst dni In spuščena v morje. Objavljeno je bilo po Roose-veltovem govoru po radiu, v katerem je obljubil večjo |H»moč Veliki Britaniji, ki se bori proti Nemčiji in Italiji. Zdraoniki zašili ranjeno srce New York, 81. dec. -Izredna dinastij, knezov, mogočneže v in njih obotovalcev, katerim visoki krogi v Washingtonu pri re. jajo gostije, (lasi tftčejo potisniti Vi deželo v vojno. TI bi morali ostati doma in se tarn bori Vi za svobodo, demokracijo in krščanstvo, o katerih govore, da so v nevarnosti uničenja. Mehika plačala opersclja Je bila kršena mi ^^^^ Ameriki dečku, ki si J« po nesreči tabo- > del škarje v srce, v bolnišnici Ja- Mexico City, 81. dec,—JCduar- maici. Dr. A. H. Smith, glavni Suarez, finančni minister, Je kirurg v tej bolnišnici, je s po- naznanil, ds bo Mehiks plačala močjo 4v«h drugih zdravnikov Ameriki $500,000 kot obrok «»d- izvršil usprfno operarijo na de- škodnln« za zemljišča ameriških vet let nem dečku Richardu <¡ue- državljanov, katera Je konflscl- rínu In mu rešil tlvljenje. Dvig- rala, I. JanusrJs Na-lednJI dan Finska je dsnes bolj pripravljena na boj kot Je bila pred enim letom. Tu trdijo, da Je dobila za- ne bo nikdar dovolila Rusiji do. stopa do Atlantika. Finci se zanašajo na nemško podporo in so uverjeni, da jim bo Hitler |>oma-gal v slučaju isbruha novega konflikta med Finsko in sovjeti. V Helslnku napovedujejo, da ne-ns|>adalna pogodba, katero sta sklenili Rusija In Nemčija, ne bji, dolgo živtala. Unijski vodja napadel Forda Obdolžil ga je krienja delavskih zakonov Detrolt, Mlrh., 31. dec — R. J. Thomas, predsednik unije združenih avtnlh delavcev, včlsnjetie v Kongresu industrijskih orgsni-zacij, je v formalni Izjavi označil magnata Forda za najbolj no-toričnega kršitelja W«gn<'rjeve-ga zakona in drugih delavskih zakonov. V svoji izjavi Je Tho-mit« udaril tudi vojni depart-ment, ker Je dal naročilo Ford Motor Ce, v vsoti $1.387,500. De-jal je, da bo to demoralisiralo razpoloženje delavcev, ki so upo-sleni v obrambnih industrijah. Thomas Je tudi ftohijal izjavo J^oniove korn|Mthije, da plačuje najvišje mezde v avtni industriji. Izjava je bila objavljena kot oglas v v«Hi glavnih ameriških listih. Predsednik avtne unije je dejal, ds delavci v Fordovih tovarnah prejemajo nižjo plačo nego oni, ki so upo«leni v tovarnah kompanlj, ki imajo pogodb« z unijo, s OGRSKA POZVALA NADALJNJE ČETE K OROŽJU : . -i • .v. ■ | Nemci polagajo mine v ustjih Donave NAPETOST NA BALKANU NARAŠČA • r IludimpeAta. Ogrnka. 81. dec.— Medtem, ko Hitler pošilja vo-'jske v Rumunijo, je Ogrska pozvala nadaljnje čete pod zasta-vo. Nekateri krogi vidijo v tem novo fazo v nacijskih pripravah za vojno ali drug izbruh na Balkanu. poročila iz Sofije, Bolgarija, omenjajo zbiranje nemških čet ob ruaki meji v severnem sektorju Dobrudše, ki je rumun-ska posest, v bližini ustja reke Donave, kakor tudi ob bolgarski meji. Poročila pravijo, da Nemci polagajo mine ob ustjih te reke, nad katerimi hoče so-vjetsks Rusija dobiti kontrolo. Na tisoče Madžarov vojaške starosti je dobilo pozivnice, da morajo stopiti v armado. Odredba glede splošne mobilizacije ogrske oborožene sile bo kmalu Isdaua. Ta mora biti Izvedena do 15. januarja. Iz Lvova, ruska Poljska, prihajajo poročila o aovjetskih vojaških aktivnostih. Ogrska bo morda koopefirala z nemško milit§rtstično mašlno v slučaju sovjetske Intervencije v južnovzhodni Evropi. Vesti iz Kumunije potrjujejo domnevo, da naciji pripravljajo balkanske armade za dvojno službo. Možnost Je, da bodo te u-r Hrtljt In Turčiji. Sirijo se tudi poročila o padca produkcije olja v rumunsklh krajih, katere je zasedla Hitler-gotovilo iz Berlinai ds^ Nemčija jm oborož«rtia sila. Vesti is Bolgarije se glase, da je glavns nemška, oborožena sila koncentrirana na oljnem polju severno in zapadno od Bukarešte. V zadnjih dneh j« nastalo več |H)Žarov ha oljnem polju, kar nekateri pripisujejo sabotaži rumunsklh vojaških častnikov, ki sovražijo Neme«. Slednji |H)lagoma izločujejo rumunske vojaške častnike js oljnih dis-triktov. Bolgarski kralj Boris, o katerem pravijo, da Je povedal diktatorju Hitlerju, da bo raje odstopil kot pa dovolil prehod nemškim četam preko bolgarskega ozemlja, I si pojasnil situacijo v govoru (K) radiu. V tem govoru ^ bo morda orisal svojo politiko napram Nemči/I, ki ima veliko število vojskov ob ,tio|. garski meji. Bolgarski narod' Je bil že opozorjen, da mora biti na straži In pripravljen na vse, kar lahko pride. Mottkva, 31. dec,—Ruski časopisi pišejo o trenju na Balkanu. Z velikimi naslovi so prinesli poročila o (Milemiki med Ogrsko in Rumunijo, vHržall pa so se komentarjev o razpletu situacije na Balkanu. Jugoslavija razpustila unije! Ruski časnikar / izgnan iz dežele llelgrad. 31. dec.—Notranji minUtcr Je daoes odredil razpust delavskih unij v Jugoslaviji in prepovedal nadaljnje unijske aktivnosti s posebnim nil Je erre, ga zašli In položil na- bo plasia obresti v vsoti tM^rmn. Hlllmar. je dejal, da bi morala naroČilo dobiti drugs kom» penija, ne pa Fordova, ki Je bila obtožena kršenja federalnih delavskih zakonov. zaj. ^operacijske mize so deč- fgg) Huar*z Je naznanil, da bo ka položili v posteljo, nakar Je vlada plačala odškodnino tudi bila Izvršena transfuzija krvi, Angležem. Francozom In Itallja-katero mu Je dal njegov oče. j nom, katerih poseetva Je zasegla Kidney llillman, delavski re-presentan» v komisiji narodne ¡dekretom. Vzrok riiomen jen. obrambe, je prej protestiral |»rl Budimpešta, OgnAa. 31. M. vojnem fWimrtrrwntu, ker Je dal —Vest iz Belgrade se glasi, da naročilo Fordovi kompanlji, to- »o jugonlovanske avtoritete Izda nj*gov (»rötest Je bit Ignorl- »tnale dopisnika rusk« časopisne s gen ture Tasa na obtožbo špio-naže v prilog rieft tuji državi. Vest dostavlja, da Je Ml reporter že pognan čet mejo, najbrte v Bolgarijo. PHOSVETA ČETRTEK, 2. JANUARJA 1 PROSVETA TBE ENLIGHTENMENT SUHLO IH UfTKINi ILOVntMB HA BOOM K poorotNi jiDNon Ot|M tt mm4 KllWltM M <'»*«• (h««« CMeacO (ft M« Mim.llWmHlMi, UM« Mrt M«; M C**»« lft CW*rv tli« u M*. M H u H bu; ft Uwm—«*» Ü.M. Iirtft-l-r"-" mat |«r Um» t/»lu* HUU. («MV« Chinml Ml UMMh M« I»r r«u. CkUmmm m4 CUm* »T M H» r«w I«a«i0ft — Mftlft— 9* M »*r >«r. CfM «fl«Kw pm 4pm»vru lO+uviM 4a*Ua* ta ** 41»«*«« ß» $0 >r»*«K MtftH MMW»* '"Wm (MtrtlM. p~ vmtt. 4rmm». immI 114 | •> >rM«u iwODsulju U w Btutmtu, j» »rlMil »-SUU-. r»tJ»nr «M MNÜK«ATW> PK KS* iMtMM v M |>rtM«r (Jmnitmry II, IMI/. t^M M ft—h*" MMN J» • UM. 4«l «• rudnina POTtoviUr J« prav«*Mftvernov7.Maini in u ju *no-vzhodrji Kvropi, to je MrednJeevropaki>. Baltiško in HalkatiNko faderacijo. V teh federacijah bi priftli večHioma Hlovsni v poštev, med kate-rimi bi bili pomnim «vntrijski Nemci, Ogri. Kurnuni, Alba.ici, (irkl in Turki iMile« uhro* fin«kih f^udatvv na vihodnem severu. AvU»r •i ni na ČiMem. ali je liolje, da «o Poljaki v Haltiški «II Srrdnjeevro|M»kf federaciji, nima l»a nič proti temu, če ImnKi avatHJiikl Nemci in Madžari uMjučenl v Hrednjeevropalio kvt-io. Jugrs*L«viJii itcveda ontane centralha «ila Balkan«kK federacije. Važne je to, da pi-Hem, xofx-t ponavljajo hvalo m slavo po cerkvah, kjer OTiljubJja-jo, da. hc zopet porodi nekakšen /aelicar, da bo liudi r*i«il. Ako pa nekoliko pomislimo In pogledamo po tem p uk las tem «vetu, vi^imOr da se vedno večji kriminalci pojavljajo. Namesto da bi. šli v civilizacijo, pa gremo nazaj v najhujši? zvferinstvo. Pa kaj hočemo, glavno je, da je kupčija dobra, pa naj ie poštena ali nepi/šti^a — "bušiness is biialne««*, kakor pravijo Američani. Kiromak, ki ni pošten, pa ostani siromak, dokler pe Izdihneš in gruda je vse tvoje planilo. Za samske brezpoulece pod 50. letom še zdaj ni nobene podpore. Čeprav so pri zadnjih volitvah še večje davki naložili v ta sklad, toda denarja vseeno ni. Naj jih I>ok ali vrag preživi, ali pa naj pok repa jo kakor staro kljuse tam na gmAjni. Tukaj so sedaj po dvoranah sezonzke priredbe in tudi lepe, poduči j i vc igre, ki so večinoma dobro igran«. Ampak križ je U, ko izljerejo igro, potem pa dobe Igralce skupaj w vseh vetrov. Kakor je vam znano, Slovenci povsod drugače govorijo. In ko pridejo Igralci na oder, vsak po svoje govori pa slovenščino lomijo in jevarijo tako, da včasih mislim, da s« le med sabo ne razumejo. torej kako Jih more razumeli človek v dvorani, ki mogoče njihovega narečja ne po-zna. Opazil pa «em pri mladih, ki so hodili v tukajšnjo slovensko šolo, da veliko bolje slovensko govorijo kakor pa oni, ki so pri-šli iz starega kraj»; nekateri prekosijo celo še one, ki so v stareth kraju srednje Šole Izdelali. Prftem se pa še pritožujemo, da tu rojeni otroci slovenski ne razumejo! Lotila Kocjan, 5. kakor pri mrH. Zupančič, Gran dovih, Wlarjih, Podlogarjevi* m Zatinikovih. Pri teh rojakih rta P ros veta in Proletarec na mizi in se pri njih počutim kakor dorgp. Vsi so vzeli koledarje. Jože je prodal ie »vojegs, tako da ga moral «4aj od Cyetana kupiti. Naj «e Cvetan ne j«fi,1cer mu rit farftilim (Iglo prevzeti, čeprav mi je Frank Podiogar vlača! naročnino. Mary Tursieh. . ifcfjo priredbo, me pa ie pova-bjjp. in tako sem ie dec ße o stavki Chicago. — Ko sem zadnjič po- Ob praznikih Cleveland. — je torek. dan pred božičem. Mnogi se pripravljajo za ta praznik, ki za trgovce in tovarnarje pomeni velikanske dobičke, za one pa prazne mošnje, ki so praznih mošenj nasajeni. Nekaj dni po božiču bomo slišali, kako se je ta aH oni napil in kako {M/ro se mu je godilo, ko je bil ngtraskgn. Potem bo vse utihnilo in zopet bomo slišali staro pesem. Slišali bomo kri)iko o vreme nu, kako strašno mrzlo je in za kaj bogatini n* bi poskrbeli za toplo v renta. Kritika bo proti onim» ki nas vladajo in kritizirali jih bodo največ oni, ki so jim pomagali na krmilo. To i skoraj neprenehoma ponavlja, kakor'se tudi pri našem Delavskem domu proti direktorjem. In zopet jih kriticirajo največ oni, ki «o jih predlagali na delniški «eji In tudi zanje glasovali. Oni pa, ki bo na delniški seji resnico govoril, bi mu pa ravno tisti, ki se pozneje jaze na one druge, katere so poma gali izvoliti, najraje skočili m vrat To se ponavlja že od kar pomnimo. In tako bom ?opet ponovil, da so nekateri "člove IU" zelo neumno ustvarjeni. , Evo primere. Johana Hočevar z VVooster roada je tožila moža, ali jo je tožil on za ločitev zakona. Ampak Louia Hočevar ni hotel plačevati alimonija svoji prejšnji ženici in ji je bil že dolžan $112. Pa so «i ddmUlf-ii, da ga bodo prisilili, če ga ze- m« je bila — mrtva. Ker niso telefona** je Qlgica letela udeležil fljih soomiitfke «lavno- 90 zdrk*inkeiin jokala, toda ni ob ¿Metrffci shifti Ivjtjla bi jo vač pomoči. Cankarja. Igrali so socialno] Prejšnji večer jima je mama (JrtQio VQt#". Spiigl jp pripravila darila, toplo obleko, je foše Moškrie In je t>ov«em katero hranita še danes, proti socjglisti^na, delavska ali kakor juiru pa je umrla. Tako je hjj-Že hočete. Pokazuje boje med ma Miklavž v»l drago mamo. delavstvom in kapiUlom - na- Oče, Andrew Kaučič, doma ne-»topajo delodajalec ali kapita- kje h Vipave, je umrl že prej. ii»t, njegov ravnatelj tpvafnc,' Ostali «ta sami. Slifta k ajj-jcu. delavci In zaupnik-'njih organi- Ker pa je sam imel Mm otrok, ¿acije. , r. " j sva midva z možem prosila za Nekateri si domišljajo, da deklici in prišli sta k riinn. ys*k ne sme vaakd|> jnar-4 ve^er sta molili za mamo in Jo- več 1e tisti, ki je po*tav!j'en od kali. Danes sU fini» pridni, gotove skupine. Arrtpkk tako' pametni, 'inteligentni in vzorni mišljenje je napečno. Če greip' dekleti. ^eto« sU se vrpiii v h trgovcu in kupim nekaj od .svojo hišo in sta zelo dobri gori jejfa, imam tudi pravico kriti-'sp<*Iinji. zirati, če se mi kaj ne dopade.1 fco sta prišli k takrat s# Ce «epi volil državnega zaatop-1 je pri nas šele «Ufeio PWvo i»v- ročsTo"*Htavki 7tovarni ChieifO Pr«jj> v "kejho". Ampak so se Molded ProducU Corp., sem pozabil omeniti, da delovodji (bo«-«I in formani) niso uključeni v Htavki, O tam sem vprašal tudi stavkovni odbor, ki Je izjavil, da niso in ne morejo biti člani unije; prav tako ne bodo pri volitvah o uniji imeli pravice do glasovanja. f Justin Haitz. O tem in Jenners, Pa. — Ker pošiljam polletno naročnino za Franka Podlogarja, bom obenem še malo napisala v naš priljubljeni list Prosveto. V nedeljo pred božičem smo se |>odali z možem In M*ry Kočevar na agitacijo za Družiimki koledar. Najpp*vo smo Jo mahnili proti Hoversvellu, čeprav tihi nI dosti Slovencev tod«, kjer «e kaj proda, je dobro. Mogode bi Jože Imel boljši us|>«h, če bi prodajal mašne knjige. Ali ker smo prodajali koledarje za napredek in izobrazbo delavatva. je delo bolj težavno, Janezu Mandelu (prej Zupančtt) ga ni bile treba nič pflPUjath Je k«r priflenel dolar On je bečlar in «e ana v kuhinji dobro zavrteti. ttkiMial nam Je domačih mesenih klobas in kave« Jas pa sem bila za kelnarico, da sem sendviče napravila. In klol»as nam je skukal jard In I ml. Z njimi Je biki dosti smeha in Ae domov nam jih je dal. Hkoda. da pokojnega ZManška ni ve£, ker tudi njemu so Jknsk* rade kaj «avlte, da je neael domov. Zalili nmo Jih b neko sladko tekočino, da urno bili bolj ko-rnjšni. > - 1 v Tudi pri Malnarjevih so kupili koledar t mm. Ažman, ki je dal« polovico, proti tirajr-ju Tim je tudi nek s j korenin pri krfterlk «e «Movek rad oclaat. r)Ika, da nie zastopa v vladi, to- Ijenje, kajti dom bw o^k jai " programu, ga'pravi dpgi. " UM" " I.. ' vrniva i ' rtskl da se izneveri imam pravico kritiziratif Cia ni, ki so me izvolili kot odbornika njfh društya, imajo pravipo, da me kritizirajo, Če Bvoje odgovornosti zanemarjam in če šel.predaleč, me lahko ie brcnejo iz odbora. In če posetipi, ali pa kdo drugI, igro, koncert, shod ali karkoli Že in sem plačal vstopnino, imam pravico do kritike, čp ga Nilu hiš» je fcila zjniraj polna otvgk. . Frišli ao Frank ie, Stephie, Joeic, Fredie, Margie in drugi. Moj mož je kupil lepega telega psa "Špika" — otroci so -mo duli ime "Bud4y". Neko*^t>ri4e naša 8-letna Micka od nekod in pravi: .Videla sem lepe male popičke in njihovo mamo. Kdaj bo pa naš Buddy Izpel male p«ičke?" Ne-Jtdo ji pravi, da je*Mdumbell tisto društvo aH ustanova lomi. Razgaljena me vpraša, naj Ji Če ga bom pa jaz lomil, iroate^vendar povem. Tolažim jo, da pa zopet drugi pravico me kriti- morebiti o bo*iČu. Vsi otroci so zirati. Tako gre ta biznis s kri- čakali qd veselja. Vendar ni (¡k,,» Mici pozabila, zakaj so ji rekli In kaj je bilo narobe pri|"dumbel1" Neko^e žalost-"Rdečih rožah"? Bom čisto kra-|»? k ,n me vpraša, če «em tok Nekateri iaralci so igrali v *q1° svoje vii^lav^tbro ££ 'I ^^ ^ tudi izgovarja» in glaano pou, malih psičkoC? ker j» moi.ne darjgli besede, da si jih lahko.*»na- slišal- Dočim «o bil! drugi pre-| Kmalu potem so pri sosedu tihi in le zase govorili. Toda ne F. Vraničarju dobili malo "be-moremo v/w krivde polagati nanje. Prvič . ker koče biti vač kot j« aU. i Nin m preveč prilj«bije« pri Cankarjevi u«t«nuvi, ali k «Ur niča guprta, dokler ni igra končana. Vedite, da se je na odru predvajala igra, tam v barroomu so pa fantje eno zapeli. 8ed|j pa recite, kar hočete. Cfe gre to dvoje skupaj, naj se nas Bog usmili. Drugič nekateri neprestano hodijo po dvorani med igro. Igralec tih, kako ga boš razumel? fte več, nekateri posetniki ti pa igrajo za tvojim jirbtom, da ne veš, Če bi poslušal ifcje ali one na odru. Človek pride v dvorano, da bi sledil igri, pa ti Je nemogoče. In potem še ploskanje takrat, ko ni na mastu. Potem se pa vprašaj, kdaj bo prišla tista naAa izobrazba in kdaj se bo delavec spametoval. V barroomu iie, pa prinafta šq toliko dobička. Ne vem, če bom s to kritiko kaj drugega dosegel kot to, da bom zdaj jaz kritiziran radi tega poročila. Ampak fakt je fakt in nihče ga ne bo izbrisal ali utajil. Ko so mi nekoč naznanili, da hodi neki član, ki je b|l na bolniški listi, okrog pijan, sem šel k njemu In mu direktno povedal v brk: "Ce si bolan, bodi bolan, če hočeš piti in biti pijan, pa bodi to, ampak ne mešaj obojega skupaj. In ravno tako je tu* kaj. Kadar daste igro na oder, nam dajte igro, potem pa dajte pijače onim, katerim ni za igro, ne pa mešati ^ prave izobrazbe z alkoholično izobrazbo. H koncu naj še omenim, da je John K lam ar, sprevodnik poulične na postaji Woodkill, bolan že več kot mesec dni za pljučnico. Stanuje na 15619 1 by". Oče vzame 6-letnega "Cin-kita" s seboj po mleko k mlekarju. Ko prideta domov, pravi sinček očetu: "Ata, zakaj je naša mama tako neumna, da kupi to baby, ki celo noč joče? Poglej, Dušakova teta je raje ku pila psička, Kranjčičeva teta ima malega teleta. Zakaj ne bi še naša mama ne kupila telička?" je filozofiral mali "Ci„ki" aii Frankie Vranič. i V nedeljo popojdne je kmalu po krmilu prišel Miklavž k nam in se Ustavil v prostorih, kjer so navadno seje. Miklavža je po-klicala Ženska zveza. Največ pa se je potrudila tajnica Mary Meglich, da je bilo vse tako lepo pripravljeno za Miklavža, ki je bogato obdaril vse male in tudi velike. Bilo je božično drevespe, sveže rože, (Jarilca itd, Vsi stari in mladi smo peli tatfičae pesmi po angleško in slovensko. Z nami je pel tudi znani pevec Frank Prijatelj, ki je že večkrat nastopil pri Prešernu kot soJist. Spremljala ga je njegova mlada in simpatična žena, ki je do-ršila glasbene študije v see-države Illinois. Dr. Prijatelj, njegov brat, ieViüdl gostoval v Oglaatyjn pri a^etu. Naš slovenski mest nI komisar Fred Paulicka je lepo pel in se zelo pohvalno izrazil. Imeli smo goste iz Peruja, 0eer Parim, Chicaga in vsi so bili zadovoljni z Miklavžem. Potem smo vsi #kupaj krenili V La Balle v Slovanski dom. Tudi tam je bil Miklavž in obdaril Otroke. Imeli so lapo igro, Soča je zapela nekaj izbranih pesmi, potem pa smo plesali. Sre-čašr «em več znancev in flBM teljev.! ker ve, kaj je Družinak I koledar Xmpak Hočevsr praVt, iti»1 School a ve. O» Ima dva brata Kttka, ,M) MaVHiil HmtJ S(. v Sheboygan u. Wis di poznan. Frank Harbič kjer je tu- bavali čisto po domače. Več žensk In moških mi je dalo ,pri-tnanje za moje dopise v P«*> sveti. Torej hvala! Tudi a*j O Miklavžu in hoiiču dobji prijatelj Leo Zevnik i« Ogleahv. IH.—Danes, ko to pi- Sail® .Je reke|, da rid bere moJji šem, je dan sv. Štefana. V sta- dopise. Ampak, ko sem ftp rem kraju smo na božični dan vprašala, n«j mi pove moje nk-mollll, na fltefanov dan pa pie- pake, mi Je rekel: "Reza. le pisati, da se je vse kadilo. Tako šl še in pametno piši — pusti smo se vselili vsgk po svoje bo- 'mrtve t miru in tpdi tisoče in žičnih dpi. Tukaj pa ljudje ze- tisoče je takih, ki se zaljubijo." lo verujejo v Miklavža, da vsa- Itd. Leopold ima prav. Je odkri-kemu kaj prinese. Nam staraj- tosrčen. Obžalujem, dasl je pre-špn prinese in odnese, malčkom pozno. Dotičai. če je priz«det. pn s*»io pr|ae«e — včanih, žali naj mi pile na mqj dom I*»g. tudi odnese. Walnut «t., Oglesby). V resnl- RUo je košično jutro leU ei nisem mislil« nikogar žaliti. Otroci val iftndaj pokon- Imam vsa pisma, slike itd. in tiitk/^ŠO. J*" * Miklavž bom hvaležno odpisala, eftkrftt^gnflesel. Tako «U storili tudi geni pač tako ustvarjena, če dvr maJUičerki naše sosede, 8-1 imam človeka rada, se k« s poleta« Wry in 12-letna Olga minjam tudi po smrti. Človek Kaučič- Ali «U najprvo v ku- umre. ali Uubezen do njfga živi kinjo. da mamici sjjiuhaU vro- in bo živela do konca dni. U-eega čaja, ker je ponoči v drugi pam. da me ne bo imel nihče v S4»bl kašljala Ko jo pokličete, slabem spominu, ker včasih tali kilo nobenega glasu, ker ma- tDsU* i «tnurt.) Tehnbkradja (Nadaljevanje-4n konec) " Tehnokracija po naši sodbi ni utopija, lahko se izvede in lahko deluje, toda to ne bo vlada ljudstva, pac pa vlada inženirjev iu strokov, n jako v—vsi 1 j ud jn pa jie bo4p oik4ar samo ženirji in strokovnjaki. Prave demokrat • ekonomske in socialne demokracije, v tehr.ol krači j i ne bo in ne more biti. Za pas w mor? biti eko/iflm^t«*" in. social-WW preobrata na bolje brpz ekonomske i„ socialne demokracije; sleherni preobrat, kate-(ega dvojega, je preobrat na Politična ftejnp)1 rAcJUA«. Kakršna je danes v Združenih državah, nam »i malijt To je samo ko» demokracije, ki pa lahko sluii kot orodje za dosego popoln^ demokracije, ^konpm^ke in sociaJjje. Ko je enkrat dosežena ekonomska in socialna demokracija, politična demokracija lahko o^de, če se izkaže kot nepotreben pri. vesek. Človeška družba je prav lahko organi-rana kontinenUlno ali v ^eder^ciji kontinen-loy kot kakšna industrijska korporacija brez politične forme in vlade v njej. Kakor danes Jakko eksistjra politična demokracija brez ekonomske in socialne demokracije, tako bo lahko v bodoči družbi eksistirala ekonomsko-socialna demokracija brez politične demokracije. K|jub temu mora biti demokracija. Oblast mora vedno biti v večini ljudstva in mora iti od adolaj navzgor, nikdar pa ne od zgoraj navzdol. Večina mora imeti kontrolo nad industrijami in nad vsemi ostalimi človeškimi pri-zadevanji v kooperativnem (zadružnem) smislu. To je prava demokracija! In le v takšni demokraciji je svoboda za posameznika! Tehnokratje bi znabiti izvršili dobra.delo, če bi svoj tehniški načrt spojili s principom ekonomske in socialne deipofcraeije. Pri tem jim ni treba razpletati nobenih filozofskih dolgo-veznosti in dJa^epnosti. Demokracija se lahko definira znanstveno v epem samem stavku, v katerem je lahko stvarno po.vedano vse, in sicer na tak oačiri, da vsak preprosti človek z zdravimi možgani lahko razume. Filozofija ni za delavca. Delavec se lahko nauči na pamet besede filozofskih sestavkov, kakor se vernik nauči molitvic, potem pa nekaj blebeče, dasi ne ve, kaj. • • s ' ' ■ • ' ► L r' Ta razprava je bila U zaključena, ko je Milan Medvešek iz Clevelanda prišel v svoji koloni ''Od časa do ča«a" s sugestijo, naj bi urednik Prosvete analiziral od noša je med slovenskimi tehnokrati in nagimi kulturnimi aktivnostmi. To bi bilo posebno poglavje, če bi se izplgčalo z ozirom na dqjstvo, da je med nami komaj pol tucata tako zvanih tehnokratov, ki kopirajo nekaj iz tehnokratskih tiskovin za naše liste. Ali je naše kulturno gibanje odvisno od šestorice teh rojakov? Lphko se pa konstatirg, kje je vjrok, da Slo-veppi, ki «topijo v tehnokratsko organizacijo, takoj zmranejo za naše javno življenje. Tehno-kratski aparat je strogo zaprt napram vsemu, kar je v zvezi s "sistemom cen"—čeprav v prak* Si sleherni dan in sleherno, uro tehnokratje ope; rijajo s cenami (navdušeno prodajajo svoje tiftyvinq), kjir pomeni, da se poslužujejo "prjee systema" i» osovraženega denarja za razširjanje svoje propagande! V, tehnokratski tiskovini Technocracy Briefs —za katero je uredništvo hvaležno rojaku in tehpdkratu; Frgnku Lunki iz Clevelanda—je med drugim rečeno tole: Technocracy, Jnc„ as a disciplined Organization witfi a definite esprit d$ corps, can never permit any Technocrat to hold any position the occupation of which might poptibly place him in a political racket where he could be framed or iqiUified in suck a, way as to bring discredit to both himself and our Qrganization." Ali raaumete? S tam ni rečeno, da slovenski tehnokrat ne sme biti član podpornih ali kulturnih društev, da ne sme biti aktiven v slovenski kulturni orgapiweiji »M pri SNPJ. Rečeno je le, da tebnokratska organizacija, ki ima stro«-gp disciplino, na bo nikdar dopustila, da bi njen č|an stopil v službo, katera hi 9a lahko postavila v političen "reket" jo s tem osramotila njega in organizacijo. Naše podporne in kultprne organizacij« nis« noben političen "reket"—l*hko pa izvajamo, da slovenski tehnokrat §elp široko pojmuje disciplino svoje organizacije, ki mM m** prv«. p« se boji, da hi njegov sakcijski "chief ah vrhovni Mehief" smatrala, d« «e je izneverlT tehnokratski organizaciji, ako bi agiti/^! Cankarjev glasnik ali za nov« člane SNPJ. Kaj pa tehnokratski "chief" \ Ciavelgndu aii Lo» Angelesu ve o naših podpornih in kulturnih organizacijah? In kaj »e bri*a? Ali mu ni morda v«e to—političen "reJcer? Dejstvo, da je peščica dovenakih tehnokn. tov pgsivna v našem javnem življenju in na je le v izrabljanju našega časoma «e »voj tehnokrataki "rekef-fla je delotaa "rpket, lahko dokažem črno na belem—potrjuje mojo trditev. Ta trditev bo stala, dokler je slovenski tehnokratje sami ne ovržejo z DEJANJI, ne z besedami. Ivan Molele. urednik puhUkadj SNPJ . (Dalj« Is pnw luOon«.) z ekonomskimi razmerami In na podlagi t k dejstva razpravlja o bodoči ureditvi Rvrop* v znamenju evroojike federacije In p^f«*d«ieeU-Rusijo p» izključuje iz svojeg« načrta, ker ne ve, kako A bo Rtmija k mfd vojno ošUh h«. ali ostane mirna ali se prfdruii fni e«i strani. Ce Rusija ostane mirna, potrm vs. k» kor ostane zunaj evropske federacije. fETRTÄf M upI [i Slovenije tiv mrlič m* kravami Maribor, II. oktobra. jtehridke usod« i« deležen .„letni Jane« Vogrinec i« Galtf-ka ,,rj Sv. Juriju ob Ravnici. ■1086 je bil prepustil svoje ¡JJftvo nekemu Janeeu Senčar-u s katerim se je bil dogovoril, lu 'bosta Sanšar in njegova že-„ v redu itaMl M «Ureaa ,reaiitk«rja. ¿akonea fienšarja ta seveda vse rada obljubili, „da kmalu »o «e začele štaifcf oud ljudstvom govorice o trdem i vi jen ju ubogega preušitkarja Ljudski glas je al' pr|- pravil orožnike do tega, da do i*-iriili na Vogrinčevem domu te-Lljito preiskavo. Našli ao ata [ega Vogrinca v bornem hlevu .1 najhnim, zaprtim okencem, Jm tta imeli prostora še dve kravi n svinja. Na koncu staje krav e bilo nekaj segnite slame ip U je ležal stari Janez V#grinec »opoinoma oslabel, še ves objele» in oglodan od 9* tu-i ves načet od gnilobe odpadkov Ivine. Starček je falehal na rev ju in to je bil izgovor zakon-ev Senčarjev, da ste odpravila tarega Vogrinca iz hiše v hlev, jer .sta mu ngprgvila IpŽid^ lizu tam, k^mor padajo živinski dpadki, da se odpravljajo med Ljriico. Niti V9gnpš$vi otro- kraja fin s "suha^nijo", ki tam na tlfh t rohni in gnije. Ali je prav, da to vae gnije, naši ubogi, katerih je vse pofao, pa bodo ihorali sedeti pri mrzli peéi? Ce se že komu posreči, da dobi v tem gozdu kakšen yoz "suharni", mora zato garati po ?0 težakov. Ce bi semo vsak težak vel j un 5 din, bi to bilo že 100 din. Gozdna uprav» pa pri tem ne pomisli, koliko škode vsako leto napravi zverjad našemu kmetu. Zato pa /ji čuda, če se med ljudmi šu*-(ja o razdelitvi tega gozda. Ker si naši ljudje v tem gozdu več ne morejo prislužiti tflrv, go se za àeli s prošnjami .gatekati v E sterh«zijev gozd, kjer so nalete li na bolj usmiljeno srce. V tem gozdu je gozdni čuvaj razumel P PO ftdHno v norišnico, stopili in VogBipea jjh je leče prosil, naj ga rešijo trplje-ija. Orožniki so tftkH) otoljli, a se je stari Vogrinec vrnil v bo, zakonca Senčarja pa «e bo-La morala zagovarjati pred so-mm. Bgonetna smrt utopi Jenke Ouštanj, 12. oktobra. V Mušeniku pri Črni Je velika idustrijsko podjetje gozdne U»-rave. Tu obratuje žaga. Nedn= * od jeza so te dni zjutraj polnili iz Meže truplo 261etpe agarjeve hčerke Lenasjjeve, ki i' obviselo ob skali, segajoči do tke. Ker je utopljenka imel* otfodbe na glavi, je sodišče v revaljah odredilo raztelesenje. Oblast je takoj uvedi» obšir- 0 preiskavo, ki naj bi razvozila zagonetni dogodek, ki je )udil v gornjem kotu Mežiške »line mnogo razpravljanja. O ugodku je sodna komisija izja-ila naslednje: 2agarjeva hčerki je imela nezakonsko dete v arosti treh let. Otrokov oče je ekoračil mejo in je v sosedni ¿avl Sirota je bila slabotna, ukrivljeno hrbtenico, v teži 40 f ter ponovno nekaj mesecev v agoslovljenem stanju. V pon-ljek zvečer je neznanokam Iz-nila in vse iskanje je biloferea-i|H;ano. Domači niao ne*tanku ipisovali preveč brige, ker se »sliii, da Je odšla kam na pot, 1 k noaedom na obisk v kak od-Ijenejii kraj. Tretje jutro eo nad jezom ob skali našli mr- Na «lavi je imel» pet ran, dobljenih po kakem trdem edmetu ali pa ob padc*i. na »k oster predmet. A ugotovita je, da io rane krvavele. Ix t» "ledi, er*tj nalorržena v vo-ali da je izvršila samomor kok m na gUvo v reko ia lam 5 udarni v < kaleh dna dobila Mne porfkodbe na glavi. fj «a drv« f Prek «ur ju l/z • - Javskeg^ okraja «no 7"»» dopia; Maši I j ud '-koreke« stalno bili na ^»lagii /ozdni upravi velepo-/rofiee Marije Zichy, re-Mafa Pola na, s« temu čeda-' gibajo. V tem gozdu. ' < M. Polane, m> naši Iju-«toktja garali in gv-« zdravje in si tako pri-|>kaj drv, ki jih v naših ••dalje bolj primanjka-;-*e*tvo ie par let dvi-^Hidaj si v tem gosdu • drva zasluii • težaškim« »Une« je to skoraj nemngo-i>r'* pn moraš imeti, i* ho-~ >n tMmi pom*reči e ko-^aao. Ljudje IMije aUl-t z«*va Zadovoljili bi «li « tiUim solii|^ vejev jem Minil v prostovoljno smrt Pružino posestnika AvguaU .Eterna y Močni pri Sv. Marjeti stalno zasleduje zla usoda. Mariborske oblasti so dobile prijavo, da se je obesila njegova 65letna mati Rozglija Dernova, ki je clfr živela pravo življenjsko tragedi-Pred meseci se je njeni hčer^ i naselbin (Nadaljevanje s 2. atranl.) ko nepremišljeno pišem. 2elim vsem urednikom, dopisnikom (posebno ženskam) in čitateljem Proeve€T— veselo novo leto. Končano je prestopno leto. Thereaa Dniak. zmračil um« .4a so jo morali spraviti v norišnico. Ta udarec je ubogo staro mater hudo priiadel. Neprestano je žalovala "ca svojo skrbno in delavno /^locAVtri \tj hčerko In vse noči prejokala. Za- VJiaJHJVl 1¿j radi tega je starka najbrž tudi oslepela, kar je srečo še poye-čalo. Slepa in nesrečna starka je obupala nad svojim bednim življenjem ter segla po vrvi. ' k » Mendno gibanje rudarjev Pri Trboveljski premogokop-ni druibi eo se pričela pogajanja l zastopniki rudarskega delavstva v vprašanju ureditve dela In mezd. Pred tem je bil v Četrtek v Trbovljah sestanek zastopnikov vseh strokovnih delavskih organizacij, Delavske zbornice in II. rudarske skupine, na katerem so bile sestavljene zahteve, ki naj služijo za podlago teh pogajanj. Predstavka delavstva, predložena TPD, zahteva ¡{Vrtenje temeljnih mezd vseh petih kategorij, tako da se bo temeljna mezda V. kategorije (mladoletni delavci) zvišala od 24 na 84 din, v IV. kategoriji od 29 na U din, v ostalih kategorijah pa sorazmerno. S tem bi mecde približno ustrezale podra-titvi življenjskih potrebščin. Tudi mezde sa akord no delo se morajo-prllnfpdjt i sedanj lih razme- ram. Kolektivna pogodba ee ni dopolniti tako, da bo zagotovila rudarjem še posebno božično do-klado po 160 do 300 dinarjev po kategorijah. Nadalje plačan do*' j »n »t. kakor ga dajejo delavcem državni rudniki. Delavstvo dru gih obratov TPD cementarne» kamnolomov, apnenio Ud. naj dobiva stanovanjsko doklado, de« putatni premog in naj bo tudi drugih ugodnosti enako deletuo kakor rudarjih Za nedeljsko delo mora delavstvo prejemati stoodstotni po višek, v kolikor traja to del^ uad osem ur. Nove določbe kolektivne pogodbe morajo veljati ta vse rudnike in strunske obrate Trboveljske jire-mogokopne družbe. To so v glavnem zahteve delnvstva v revir jih, po katerih naj bi se skleni la nova kolektivna pogodba^ Ce pozabiš zapreti pipo na sodu , . • Dne 18. okt. zvečer so pri ne^ kem kmetu v Linrbušu lička I i koruzo, kjer ee je «bralo dosti fantov in deklet, kakor je to še star običaj. Med temi sta bila tudi 191etni delavec Josip V. in nje-gov;p*jjat*lji 201etni viničarjev sin Feliks N. iz Limbuša. Med ličk*njem sta omenjena imela gotovo premalo pijače, zato sta se domenila in odločila, da si jo bosta sama preskrbela in to brez denarja. Med ličkanjem sta se tiho odpravila v klet soseda Franca PŠundra v Limbušu in s ponarejenimi ključi 'vdrla. Ko sta prišla do jabolčnika, sta si natočila nekaj litrov in kar v kleti pila. Med svojim tatinskim poslom pa jih je menda kdo motil ali pa «ta slišala nekoga priti in sta jo urno odkurila. Pri vsej hitrosti pa eden izmed njiju ni mogel zapreti pipe in je kar radi tega izteklo iz soda vseh m litrov jabolčnika./Studenški orožniki so osumljenk fanta zaslišali, ki sta dejanje skesano prignala, pravita pa, du nista i mela namena izpustiti vso količino iz soda. Posestnik Pšunder trpi preoejšnjo škodo, ker je zaradi slabe letine itak malo pridelal. Mlada tata ste prijavljena sodišču. stor pripravljen tanj» topovi sami naj bi prlAli šele fotneje . Med tem| utrdbicami jo tekel plitev jarek, namenjen tankom aa pest. Bolj zadaj angleški vojaki kopali itrelske tarke In zaklonišča. Angleški vojni dopianiki, žveči n* udeleženci svetovne vojne kakor jas, eo si lal%ysak mesec po 1000 aparatov, V takšnih okoliščinah nI čg-dno, da so se Poljaki kmalu po le« b h Lu 1966. začeli približevati Nem-oem, videč, da ae na francosko I »«»moč ni zanašati. Iz istega vzroka sta m tudi Belgija in Jugoslavija otresli francoskega vpliva. Za vse to je bila Velika IfelJ tanija najmanj toliko odgovor na kakor Francija. Londonski bankirji*so se tresli za svoja posojila Nemčiji, drugi vplivni Angleži so pa videli v Nemčiji jez pred boljševiško revolucijo. Prišla je monakovska konferenca. V Ameriki eo še takrat brez ovinkov kritisiraii Gham-berleina in Daladierja. Toda Združene države niso poznale rasmer. Londončani in Parišani eo bili^tm mir po vsaki oenl, ko pa niso imeli niti zavetišč pred letalskimi »»padi niti plinskih mask niti topov protiletalsko obrambe «^medtem ko so po «a-slugi nemške propagande krožile med ljudmi strahotne govorice o velikanskih nemških bombah, tolikšnih, da baje cele mestne okraje porušijo. Po Monakovekem je politika miru po vsaki ceni začela na Angleškem izgubljati tla. Poslednji udarec ji je zadala novica o vkorakanjtt Nemcev v Prago, Jeseni j. 1989. je bila vsa angleška javnost proti kapitulaciji. Tako a« je začela vojna-*vojna, ki je bila za Francijo izgubljena tisti tršnutek, ko se je začela. nismo imeli.dovolj letal n« tankov ne topov za prpti-letalsko obrambo ne tovarn, da bi izdolovale, kar nam manjka. Vojna je bila pa vnaprej Izgubljena tudi zato, ker Je Imela naša zjuvesnlea Anglija le neenat-no kopensko armado. je rekel eden Izmed onih, nnam bodi Beg milostljiv I Napadal trn orožje je (Janen najmanj desetkrat močnejše kakor pred 86 leti, ta obramba pa je desetkrat slabotnejša;* Kitler Je nekoč dejal, da bo "labil vojno zaveznikom iz rok". V dolgi alaiš samega brezdel ja se mu Je to tttdi posrečilo. Vojaki so bili siti večnega kopanja strelskih jarkov v delju, proti na sprotniku, ki ga ni bilo nikjer vi- Nihče na fronti ni reano mislil na molnost sovražnikovega vpada. Vsi so se pritoževali samo na dolgčas.| V Ar ras u Je bilo abranlh več tisoč mož, starih vojakov, aamih veteranov. Njihovi častniki so Jim skušali priskrbeti dela, ka kor so vedeli in znal)s gojili so vrtičke, redili kokoši in kunce In pitali prešlče. Hvalevredno delo eicer, a nujpejte bi bilo vseka-ko utrjevati Arras in reko Hcar pe. Neki častnik, moj prijatelj, se Je predrmll to svetovati svojemu generalu. "Kaj, Scarpo naj Utrjujemo?! Tako daleč ne bo sovražnik nikdar prodrl I VI ste dofitletl Molčite in storite, kadar vam drugi ukašajo!" — General Glrand, star, preizkušen vujak, Je mislil, da Francozi ne hi mogli prej napasti kakor leta 4941. J v * "Nezaslišano je, koliko nam manjka," ml Je rekel v pogovoru. ''Predvsem letal. Veate, koliko jih premorem Jaa, armadnl poveljnik? Celih osem I Res Je, da imsmo Royal Air Herce. Angleško letalstvo je čudovito. Toda če bi hotel dobiti katerega Angleža aa ogleden polet, bi ae moral obrniti 4o generala Georgesa, ta bi monai poklicati generala Oamnllna, ta pa prositi maršala Barratta, da ae obrne do podmar-šala Blounta, ki bi dal potrebni nalog. Paeden se ta agedi, je pa stvar še zdavnaj aamujena." Kmalu potem, ko eo se prve britanske šele izkrcale na Francoskem, me je v Začetku oktobra 1989, povabil britanski vojni svet, naj pridem kot "uradna francoska priča" v glavni stan britanske armade. Moja naloga naj bi bila, prisostvovati vojnim operacijam In ustvariti s članki, predavanji Irt radijskimi govori stik med britanskim vojaštvom in francoskim val-stvom, V prejšnji vojni sem e-previjal štiri leta podobno službo pri britanski armadi. Kvoje takratne engleške In škotske to-varI še sem Imel v najlepšem spomihu, zato sem se vabilu rad odzval. Ker sem franeoeki r*er-vni šaetnik, sem prešli evoje peedetojnlke sa dovoljenje in ga tudi dobil. Maurois popisuj t mu t o «eo/ obmk pri Itriiuusksm vrhovnem poveljniku Undu Gwtu in na «e-{¡Jeilism 4tir $WstniMk* front* in mdnljujs; Zgrozil sem se, ko sem videl, kako šibke so prve obrambne črte. 8ker sem vedel, da se Magi-notov utrdbeni pas pri M^nUno Razgovori o obrambnih problemih Aviktliki poslanik bo vodil pogajanja Washington. D. CH »0. d»c. — .^TTTi T: . - >Rasgovori, katere j* pričet poknj- Ce naj to hodo naše utrdbe, |H)|l||||>|k )ofd 1 hotel Reynaud že v aprilu ia*H»rod*tavitev genere-la Gamellfia; m n^govo meitir naj bi prišel genezi Gebirges. Tode Da lad lar 1® zagrozil, da tudi on odstopil, še pojde Game. Claai avtae mije r«sp^a»s>e letake lin. Reynaud Je «flfil '»dnehetl, Po brltsnskl zmagi pri Nervi- H^r^nTLdVr^r.Zi ^ J- J^modova po-tojsnks dyju kon/a, V«i)dar aem v avoji y jf dol>|| na vn^ti mla «. da m utrdbe na ^J ^ To M d-ljujejo ob Ulgijskl meji, če- ^ * ^ ^o znamenje. To-prav so morda nekoliko š bkejše. ^ ^ ^ tj-tf VjM Tako strahotno me še nI v živ-^ f nJ|fn g0¥mitf m| ^ , ^ fjenJu pretreeV» kekor takrat, ko ^^ ^^^ p«j».nll, sem videl borne utrdbe, ki naj bi ^ ^ ¥ xmMi t ^ nas ob belgijski meji verovaler-,.^ p^ismenUrneaa poraza in invazije. , asMieJa/' Ja aekel s pomilovei-tu pa um so stale en kiio-|n,m glasom, Meogi Reynaudovl meter ali dva vsaksebi majho* n$*proUtikl eo se sami trudUi, eementne kor*e« obdene % \>od*< '»An pomrv/že štavlio njegovih gia žico, v vsaki takšni uUdbifi je *,v Zakaj soglasnost Je neoeeb-bil pe majhen angletki oddelek narionelaa. patrioUkai veli-po ali š*s( mo> P'»sedka Je ^ «očine pa potnem oseben imela periskop ta opniovanje te- ^poh." rene in po eno težko In lahko Drugi dan me Je sprejel sam strojnk*. Razen tega naj bi bila Bcyneod. V nekaj stavkih mi Je oborotens še s protitsnkov.kim wlia| prrfožaj. ki ga Je dobil pri it Je bil senu» pco-'na«topu vlade Zgrozil eem se. topom, a takrat ni aiHrieški a državnim tajnikom Hullom o problemih vsajemne obrambe Pačifika, se bodo nadaljevali. Kot repreaentent Velike Britanije bo pogajanja vodil Richard O. Casey, avstralski poslanik. Casey se Je udeležil konferenc, na katerih je bila razprava o teh problemih, v prošlosti, kar pomeni, da smrt Lothiana ni po-varolii« prukinjenja raagovorov. liord Halifax, novi angleški poslanik, ki pride kmalu v Ameriko, je bil kot zunanji minister informiran o poteku pogajanj. Naznanjeno Je bilo, da se bo lord Nallfax po prihodu v Wa-tfhington pečal v glavnem a vprašanji glede ameriške pomoči Ve-liki RHtanljt in evropske diplomacije, <}očim bo Casey nadaljeval razgovore a državnim tajnikom Hullom. Pridružitev Japonske k oalšču ih> sklenitvi vojaške zveze z Nemčijo in Italijo je potisnila vprašanje obrambe Pacifika v ospredj«. V tej sta enak" zainteresirani Amerika in An-flUa, * ■ ■ -.............. Ekšikucija zarotnikov V Cuatnmali Guatemala City, 81, deq.— Vlada Je naznanila, da Je bilo dvanajst oseb, katere so bilo S|nh znane aa krive zarote In tiodži-ganja revnlte na obravnavi pred sodiščem zadnji teden, ustreljenih Med temi so btlT rezervni polkevnlk fedro Montenegro, dr. Julio Carl Ik>, Jose Pelaez In šest vojaških podčastnikov.. Japonci m udšhUli 18,000 bilh j Kitajci Peking, Kitajska, »I. dec.— Japonako poveljstvo poroča', da ao ae Japonekl vojaki udeležili 18,000 bitk a kitajskimi gueriki in regularnimi vojaki v severnih kitajskih provincah v letu 1940. Poročilo omenja kitajske izgub« v teh bilkah, Te anaAajo 600,000 ubitih In ranjenih In ¿7,000 ujetji.. . j. , . ,n Razkol v Ameriškem mladinskim kongresu New Brunswlck, N, J„ 81, dee. —Ameriške dijaška zveaa, ena Izmed ustanoviteljic Ameriške-, ga mladinskega kongrese, Je naznanila Izstop Iz te organlaaclje. . K n a k o I Je posledtre radikalnih tendenc vodstva kongreea. To Je bilo večkret obdolženo, da Je pod kontrolo komunistov. Na tako' Gospodi "MiloNtljiva, bodite moja I" • Mlada vdova; "NeI Ob smrti' svojega {Hikojnegs moža sem se zaobljuMla, de se nikoli vpč ne poročim." Gospodi "Kaj ne rečem, de bi se poročHe I" „_ e Protislovje V Mesnici ponoči nekdo a ven da «RNÉ pri vmtaeju. Vri neud Je NI človek in de[| Uf (?<|pre okr»o; "A/l Je jwiojipo- Xbiaanfi eemr anUr vae prosim, da me apeej-motel" «Ohnk MU*, ê4ÊJ rméAl Menda ee vam Je »mešelol" "Tenki," je rekel, "obetafe sa-mo na papirju. Mered Je bil tolikšen, da so topovi In steojniae, ki M Jih vojake tako nujna potrebovala, brez heske /^ležali f ' tovorna h. Neme i so imeli m di-viglj, mogoše eek» litt, mi snu» Jih imeli komn) m. haJedier Je. »eojo aedelavfuistjo prekrižal vse «»forme " In vendar,'' sem Ogovoril, "In vendar Je Ueledfcr nsdve«-M» patriot V radiu govori tako, da seže človeku do sre»." 'Da." Je pritrdil lUynmpA. "Kislim, de *S želi zmage Francije. Tode še bolj si želi mojega poraz* " Ta strahotna ebe/>dlsi. lago-ver Jene z *•<> resnostjo, g najbr-že venderle po krivfel, razkriva vso globino prepade, ki Je aljel med tema dveme čbfvekome. J . ■ ... 1196218 POL OM ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 ÄMILE ZOLA ' - - Prtloiii VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) M on tu nI bilo več videti, zdelo se je, da markirajo po vodi, po tej silno razsvetljeni vodi, ki se • je lesketala kakor v poiaru. Konji so rezgeUli, z naAopirjeno grivo in drvenlmi nogami, in vsi preplašeni nad gibljivo cesto, ki je k*r bežala izpod kopit, so Ali naprej. Oklopniki so »tali pokoncu v stremenih ter pritegovali vajeti, in vse naprej so jezdili na ono stran, zaviti v svoje velike bele platte, in vse, kar je bilo videti od njih, so bili ilemi, obliti z rdečkastim odsevom. Človek bi jih bil imel za pošastne jezdece, ki gredo s plamenečimi lasmi na boj proti temi. ' Takrat se je tevH» Jeanu globoka tožba iz stisnjenega grla: "Oh, lačen sem!" .— Vsenaokrog so bili ljudje zaspali vzlic drgetanju svojih praznih želodcev. Prevelika trud-nost je premagala strast ter jih tiščala znak na zemljo, z odprtimi usti, kakor nežive pod tem brezmesečnim nebom. Od enega konca golih gričev do drugega se je bilo pričakovanje umirilo 4o smrtne tišine. "Oh, lačen sem, tako lačen, da bi grizel zem-Ijor Bil je krik, ki ga Jean, sicer tako vztrajen In tako nem v trpljenju, ni mogel več zadržati—krik, kJ mu je ušel nehote v brezumju njegovega gladu, ko že blizo Šestintrideset ur ni imel grižljaja v ustih. Takrat se je Maurlce odločil, videč, da bo njihdv polk morda še dve ali tri ure čakal prehoda čez Meuso. "Poslušaj, jaz imam tukaj strica, saj veš, strica Foucharda, ki sem ti pravil o njem . . . To je Um gori pet ali šeft sto metrov od tega ~ kraja, in zato sem se obotavljal; toda ker si . lačen ... Ni vrag, da nama stric ne bi dal kruha!" "» In odvedel je tovariša, ki se je ves prepuščal njegovi volji. Mala kmetija strica Foucharda je letala ob izhodu Haraucourtske soteske, v blišini planote, kamor se je bilo postavilo rezervno topništvo. Bila je nizka hiša • precej velikimi gospodarskimi poslopji, skednjem, živinskim in konjskim hlevom. Na drugi strani ceste, v nekakšni uti, je imel kmet svojo mesarijo, klavnico, k¿.ar Je sam pobijal živino ter Jo vozil nato v vozičku po vaseh. Ko Je prišel Maurlce bllfe, ga je preseneti, lo, da ne vidi luči. "Ah, stari skopuh! Vse je menda zagradil; ne bo nama odpri." Toda ponudil se je prizor, ki mu Je ustavi! korak. Pred kmetijo se je podil tucat vojakov, po vsem videzu maroderjev in sestradancev, ki so poizkušali svojo srečo. Najprej so klicali, nato trkali; in zdaj, videč, da Je ostala hiša temn« in molčeča, so bili s puškinimi ko-piti v hišna vraU, da bi štrli ključavnico. Surovi glasovi so se srdill: "Grom in strela, tak pusti! Na tla s komedijo, saj nI nikogar notri!" Naglo pa se Je odprlo okence v podstrešju in prikazal se Je gologlay velik starec v bluzi, v eni roki luč, v drugI puško. Pod gostimi belimi lasmi se mu Je risalo štlrlogelno obličje, rs zora no s širokimi gubami, nos krepak, oči - velike in blede, brada samovoljno štrleča na-pvsj "Potemtakem ste tatovi, ker lomite v hišo!" , je zakllcal s trdim glasom. "Kaj hočete?" Vojaki, nekoliko osupli, so se odmaknili. "Od gladu pogin jamo; jesti hočemo!" "Ničesar nimam, niti skorjlce. AH mislite, ČETRTBK, 2. JANUARJA da more človek kar tako nakrmiti sto tisoč mož? .. . Davi so bili že drugi tu, da! Ljudje generala Ducrota, ki so šli mimo in so pobrali vse." Vojaki so drug la drugim prihajali bliže. "Odprite veseno, da si odpočljemo; nekaj pa že najdete za n*s!" In še so zopet bili ob vrat*, ko je starec postavil svečnik na okno ter nameril puško. "Kako sveto stoji ta sveča tu, zdrobim glavo prvemu, ki se dotakne mojih vrat!" Ta hip bi se bila skoro pričela bitka. Dvignilo se je preklinjanje, za&ii se je glas, da je treba posvetiti temu kmetskemu praacu, ki bi —z vsemi drugimi vred—rajši vrgel svoj kruh v vodo, nego da gs.da le grižljaj za vojaka. In že so se dvigale proti kmetu cevi chasse-potk, hoteli so ga ustreliti skoraj pod nos, toda on, razljuten in trmoglav, se nI umaknil, nego je stal trdovratno v polni luči svoje sve* če. "Ničesar! Niti skorje . . > Vse so mi vzeli!" "Prestrašen je planil Maurice naprej, In Jean za njim. J "Tovariši! Tovariši!" Odbil je puške vojakov, dvignil glavo in zaprosil : "tak bodite pametni ... Ali me ne spoznate? Jaz sem!" "Kdo ti?" "Maurice Levasfeur, vaš nečak!" Oče Fouchard je bil zopet prijel za svečo. Spoznal ga je, nedvomno. Tod* trdovratno Je vztrajal pri svojem sklepu, da ne žrtvuje niti kozarca vode. "Nečak ali ne, kdo more to vedeti, ko je vse črno beračev . . , Hodite vsi k vragu, sicer ustrelim!" In sredi divjih krikov in groženj, da ga potegnejo doli in mu zapale njegovo bajto, mu je ostal le še ta krik, ki ga |e ponoviJ svojih dvajsetkrat: „ i "Hodite vsi k vragu, sicer ustrelim!" "Tudi name, oče?" Je naenkrat vprašal močan glas, ki je nadkrflll trušč. Ostali so se umaknili kvartirmojstru, ki se je pokazal v plešoči luči sveče. Bil je Honore, čigar baterija ni stala niti dvesto metrov odtod in ki se je že dve uri boril z nepremagljivo željo, potrkati na očetova vrata. Prlaegel si je, da nikdar več ne stopi čez njihov prag, in vsa štiri leta, ko je bil pri vojakih, si ni niti enkrat pisal z očetom, kateremu je stavil zdaj to kratko vprašanje . . . MaroderJI pa so se živahno menili med seboj, kakor da se dogovarjajo: sin starega in še podčastnik vrhutega! Tu ni opravka, konec bi bfl slab. bolje bo iskati drugod ^ . Odšli so hi se izgubili v gosti noči. Ko je Fouchard zaznal, da je otet plenitve, Je dejal prosto, brez vsakršne ganjenosti, kakor da je videl sina še sinoči: "TI si . . . Dobro, potem pridem dol." Dolgo ie trajalo. V notrafljostl hiše se je slišalo odpiranje ln zapiranje ključnic in vse početje človeka, ki ae zagotavlja, da nič ne leii naokrog. Naposled so se vrata vendarle odprla, toda komaj za špranjo, ln držala jih je trdna pest. "Vstopi! Ti, In nihče drugi!" A nečaku vzlic vidnemu odporu vseeio ni mogel odreči zavetišča. "Naprej, ti tudi!" (Dalje prihodnji*) Polkovnik WiHiam J. Donovan, Kooseveltov odposlanec v Londonu. odhaja iz urada angleškega premierja Churchilla. Igralka in lord Napisal E. Irsal l "Kdo Je tista očarljiva dama." i« poizvedoval lord Burley pri «vojem prijatelju Tomu. ki Je bil ime rum dobro poučen o lepih da-ihah. "Znana madžarska Igralka je. po imenu Ilona Budsieva," Je pojasnil Tom, "ki pa zdaj, v času krize nima angažmana." ' Umetnica Je s v*ČJo drutbo sedeta v jedilnici velikega hotela. n<* daleč (»d lorda liurleya. "Cu* do vite zlate la*e ima 1n «anjive Vi.'" je pripomnil lord. "Kakor vidim, te ta dama zanima." "Po pravici |K»vedano, mi zelo jgaja. tods zdi ne mi. da Je pre več moških v njeni milosti." » "Moti* se! (h»«podje, ki so okrog nje, ne renda navdušujejo zanjo, tod* med njimi j* le en •dini. ki rs odlikuje s svojo ljubeznijo" "Kateri je to?" "Presenečen boš; tisti gospod < inilettno bledim obrazom, ki ta-ko !H!ko premika svojo , levico. BI! je haje slaven pi«*c gledaliških lirer. ki je \m pri neki sv-tomohilskl nesreči ohromel na levo stran teles«. Tudi gibčnost njegove fsntazije je ttemara pri tem trpel*, kajti odtlej nič več m piše. Po nasvetu «travnikov i_LLt.' ' - • - mora veliko potovati ln se saba-vatl. Zdaj pričakuje od Deau-vlila Izboljšanje svojega atanja." "In ravno to razvalino si Je umetnica izbrala?" je vprašal lord presenečen. "Denar Je res pogosto odločujoči člnltelj v ljubezni." "Kaj Je ta pisatelj tako bogat?" "Najbrie." Lord si Je prligal ntmreto. "Če samo denar odpre pot do njenega srca ...!?" Nekaj časa Je molčal, potlej pa zmignil s rameni in na lepem vprašal, kakor kdo. ki ne mara nadaljevati načetega pogovora: "Ali imaš kakšen dober migljaj za jutrišnjo dirko?" "Apaša. v četrtem kolu. Najboljši konj is Pcrryjevih hlevov." "Hvala tir II. Četrt ure pozneje je lord Burit1)' Iz nekega kotička velike dvorane opazoval plešoče pare, med katerimi js zagledal tudi Igralko. Maš z bledim obrazom je mm h 11 blizu orkestra In se naslajal od dlrigentovih šalah. Ko je godba utihnila, je lord •topil k lepi umetnici, se ji pred-stavil prosit ja . naslednji tango« Med plesom jo je vprašal: J^ll bi mi sdmerili. če bi vas v pni minuli najinega poznan* stva prosil, da bi ml dovolili na- govor med štirimi očmi?" Umetnica se je začudila, potlej je pa smehljaje se vprašala: "Ali je tako nujno?" "Odpustite mi, toda zmerom ste v druAbi, zato sem moral izkoristiti to priloinost." "Predobro vem, na kaj m »rite s tem razgovorom med štirimi očmi," je dejala igralka vaa sa-rdela. "Skoda časa." "To ni velik« iipodbuda." Je dejal lord s trpkim smehljajem, "ali kljub temu vaa proeim . . Naposled, urica kramljanja .. "Po plesu bom zgoraj v kazi nu." "Hvala vam!" " III. V veliki kazkiski igralnici so sedeli igralkini prijatelji in igrali. Tudi moš s bledifrf obrazom je poskušal svojo srečo z manjšimi zneski, medtem ko je Ilona sledila njegovi igri «a njegovim hrbtom. Vstopil je lord. njuna pogleda sta se srečala. Igralka se je sklonila k bledemu motu. "V bralnleo grem," je dejala tiho Pisatelj jI je prikimal. , Bral niča je bila. kakor običajno o polnoči, prazna. "tal monunJiiti nekoliko pre-tfHMLT..Jt-jiN* krni. "kajt deauvlllski lepi dnevi hitro minevajo in kdor nima dovolj poguma. ne bo nesel s seboj domov nobenega lepega spomina." "Zdaj mi hočete reči," mu je Ilona Budajeva segla v besedo, "da sem poželenja Vredna ženska nepremagljivega, čara, da ste ae na prvi pogled zaljubili vame hi da naj bom jaz tisti lepi spomin, ki ga hočete odnesti iz Deauvilla." "Hvala vam, da ste vse to povedali namesto mene," je dejal lord ln se priklonil. V očeh mu je zažarel žarek upanja. "Zdaj Čakam samo še izpodbudne besede, vašega pristanka, ki me naj osreči." "Osreči?" je vzkliknila igralka z bolestnim nasmehom. Skozi okno je ■ pokazala na teraso, kjer je ob veselih zvokih plalo življenje. ' l "Poglejte, koliko lepih iensk Je tam, kaj hočete ravno od mene, ki sem—vezana?" "Ali ljubite svojega prijatelja?" je vprašal Rurley brez prehoda. "Da." Lord Je napravil nejeveren obraz, kakor da bi hotel vprašati, kaj neki utegne človek ljubiti na takšnem možu. Ilona je uganila njegovo neizgovorjeno vprašanje hi mišice na obrazu so ji bolestno trtnlle. "Zmerom ni bil pohabljen," je dejala, "in čeprav je tak postal, vidim v njem še zmerom prejšnjega, srčnodobrega, duhovitega moža; odličnega pisatelja, ki živi v meni po svojih delih. Gle- dam ga v zrcalu njegovih del in ga ljubim." "Mar so njegova dela v resnici tako lepa?" "Da!" "Morebiti znam pisati še lepše! .. . Dvomite? Dokazal vam bom. S prvo izdajo enega svojih del vam lahko že takoj postrežem . . . prosim, sodite sami!" Lord je potegnil is iepa Če kovno «knjižico, iztrgal list iz nje, podpisal ček in ga izročil umetnici. Ilona je hotela ček ogorčena zavrniti, toda lord jo je smehljaje se prehitel. "Brezplačnega izvoda pisatelji navadno ne odklanjamo," je dejal. Potlej je segel po igralkini torbici, ležeči na mizi. "Dovolite, da jo odprem!" Ni odgovorila. Po njeni glavi so se podile misli, ki so bile močnejše kakor njena ogorčenost. Cek je zdrknil v torbico. Sledila je mučna tišina, Hi jo je lord pretrgal: ~ "Drugi natisk dela prejmete, brž ko oni mož odpotuje." Umetnice se je na lepem polotilo silno razburjenje, toda zatajila ga je. Po kratkem premisleku je hladno odgovorila: "Jutri zjutraj bo odpotoval." "Hvala vam!" je dejal lord presrečen. "In da boste videli, da zaupam vašim besedam, vam izročam drugi natisk svojega dela—že vnaprej." Drugi ček je zdrknil v njeno torbico. Lord je opazoval fine poteze v umetničinem obrazu. Ostale so nespremenjeno mirne. "Kje in kdaj se lahko snide-va?" je vprašal. "Stanujem v hotelu Norman-die, v sobi 82. Vprašajte jutri opoldne pri vratarju po meni." Burle^Ji j e za slovo poljubil toko in dejal: 'Tretji natisk mojega dela bo izboljšan natisk." IV. Proti poldnevu naslednjega dne je lord v hotelu Normandie velel vratarju: "Prosim, telefonirajte igralki Iloni Budaievi v sobo št. 82, da je lord Burley tu." "Umetnica je davi odpotovala, toda za vaše lordstvo je pustila sporočilo." Vratar se je priklonil in mu izročil pismo. Burley je potlačil svoje mučno presenečenje; vrnil se je v hotelsko dvorano, da bi pismo tam prebral. ". . . Sama sem kriva tiste avtomobilske nesreče," je pisala umetnica. "Oh je šofiral, jaz sem pa sedela zraven njega. Moja bližina ga je premotila, moj pogled ga jo zmedel in zaljubljeni mož je za vozil v kamen ob cesti . . . Bilo je strašno. Od takrat je hudo bolan in tudi ni več zmožen delati Zdravniki so mu svetovali, naj dosti potuje ln se zabava, toda danes sva oba, on, nekdanji slavi jeni pesnik, in jaz, dobro plačana igralka, brez premoženja. To je vzrok, zaka sem sprejela vaša čeka. Omogočila nama bosta, da odpotuje va dalje. iCe mi ne bi bili drugega čeka dali že vnaprej, bi se bila z drugim vlakom peljala za svojim prijateljem. Zato mi, prosim, ne zamerite, da nisem tega nesrečnega moža pustila odpotovati samega in vas nisem počakala. "Gotovo me boste imeli za pustolovko, toda to «nikakor nisem Poizvedela sem celo v hotelu za vaš londonski naslov, ker upam, da vas bom lahko lepega dne presenetila s povračilom celot vsote. "Vi ste hoteli 'depftiMi I min' rešiti z menoj na trgov! podlagi in jaz sem zadevo na govski podlagi—prekinila, ročili ste mi brezplačen i» svojega 'dela' s pripoml*>, brezplačnih izvodov navadno odklanjamo. Pogoj, na katei ga ste navezali svoj drugi nat je bil, da oni mož odpotuje. j "Vaši želji se je ustreglo. "Da sem z njim še sama potovala, se je zgodilo zato, nisem bila voljna »polniti goj vaše tretje, izboljšane daje .. ." SLOVENSKO. AMERIKANSKI . * «. TvT" 4 1 "1 M ZA URO tt Koledar i941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlja- in narodo-puja; kratkih zanimivo* t ti U vseh dob in delov sveta .Informativna knjiga sa vsakega rojaka, Id zasleduje svetovner dogodke. ' Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. » Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Veoto Jabko pnttjrtc » iMHkah ptt«l MU, prebival« ? IdraSeslh drtaeofc. Posebna priloga s TH» mUmMI t barvah: rVtOTA IJCTA lil 4. i KVMOTA MUCO MK HAIMO VOJNO: IVMPA k »S ftABOtvm GA r^Pt: »i '1 »i Skodoželjnež Pred neko vasjo povozi Z g« bolje oblečenega gospoda. ' koj skoči Zgaga iz avtomobila se jame truditi okrog ponesi Čenča. Neki kmet v bližini , ravnodušno opazuje, ne da bi zganil. "Nikar ne zijaj kakor tes se razhudi Zgaga, "rajši teci zdravnika v vas!" "Totmi ne bo šlo," se nasmi kmetič, "ravnokar ste ga pov žili." ' ■ -vpra , Trik "Kaj je pa ie spet?" gostilničar plačilnega. "Gostje so pred vrati, pa nobene proste mize." "Recite dirigentu, naj zaigi jo kaj poskodnejšega, da bo ljudje hitreje žvečili!" Litten to PiLANDEOH'S YU60SLAV-AMERICA RADIO BROADCAST Bvsry Saturday, 1:30 to 3:30 P. STATION WHIP. U 1480 kilocycles |Š (Vint Station «• Tsar DU1) Featuring a program of Yugoslav Folk Music TISKARNA 8PBEJEMA VSA obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, angleikem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI +»»»»»*»*' V»s pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unij*ko delo prve trt Pilite po informacije ns naslov: M PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILLIN01 ____Tel. Rockwell 4904 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklopa 11. redse koavoMlJ« ss lahko sars« as Ust Prosvsta Is prti tej« «den. drs, trt, «tiri aU pot ilanor is «M drsita« k osi aarst-staL List Prssvsta staas ss vss sasko, sa Haas sU ssilsss 90.00 is eno Iotas sarstelss. Ksr ps «asi «s plsisjo pri ssssmssta 01 JO ss tadsik, ss Jlse to priitsjs k ssrsAstaL TorsJ esdsj si vsrska. rs& <*» |s Ust prsdrsg ss Osss SN P J. List Prssrsto Js vais lastnina Is gotov« Js v vsski drsžinl asbds, U M rsd iital list vssk das. Pojasnilo:—VmI«j kakor hitro katar! teh «lanor preneha biti flsn SNPJ, ali is ss preseli proč öd droilns In bo sshtoral asm svoj lut tednik, bodo morsl tisti ilsn is dotlčne družine, ki Js tako skupno naroisns na dnsmik Prosvsta, to takoj nasnanlti npravnHtvu lista. In obenem doplačati dotiino vsoto listo Prssvsta. Ako toga ns stori, tedaj mors uprarniitvo sniiati datum ss to vsoto narofnikn. C«na listo Prssvsta Js: Za Zdrsi. drisTs ta Ksasdo 00.00 Zs Cfcsrs ta Chicago Jo....97-19 1 tednik la...... 9 Ud sika la. 0 tsSoSte ta. 4 tadsik« ta. 9 tadsik «▼ ta ........... ......... 4.RS 1 tadsik ta..............9J0 9 tadslks ta..........«m 9.10 t tadslks ta................9.M 1.00 i tadslks ta.............9.7« stt 9 tednikov ta....,....... Zs Bvrsps J«...... t. ■ ■ > .90J0 Ispoinlta spsdnjl ksps«. prilsiita pstrehse vssto denarja a Mosey Order t pisms ta ei ssrsüta Prosvsta, list. U jo vsia lastaiss. PROS V ET A. SNPJ. r 9007 S» Uwaisls A vs. Chicago, DL Prilsisas psüljsoi asrstotes as Mst Frssvsto vssto 9.......... 1) Ism.....................i.............ä drsitvs 9L........ Naalsv...............................................i......... Ustavita ta go prtplAHo k moji ssrsMai sd 1 . .........................CL drsitvs it. 9)..................................... 9) .•....<.*.««............................. A lk .....»•• 4)..........•••••••••••••»••••»•«»Ol Sraitos 91....... 9).........................................A Sroltvs lk.....»•• Drisrs. Nov