Štajerski
Ptuj, četrtek, 27. novembra 2003
letnik LVI . št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Crni les
Sprenevedanje države Stran 3
Sp. Podravje
Umor Haloz? Stran 5
Ptuj	Ptuj	Nogomet
Starčke vozijo od vasi do vasi Zgodba bivšega zasvojenca Trije goli niso bili dovolj Stran 6	Stran 10	Stran 24
nPTt mE muasicEm
^ć^đ^ćde M
//AL OZB "ll^i.HALOZEXOi!
"Mmirim piih' i.:!f.uhola SUiiczilrai'iii!']
Markovci . Obrtna cona
Gradijo brez pomoči države
V prostorih občine Markovci so v torek, 18. novembra, na krajši slovesnosti podpisali pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj o izgradnji infrastrukturnih objektov za drugo fazo obrtne cone Novi Jork.
Pogodbo za dela v vrednosti 180 milijonov tolarjev sta podpisala direktor Cestnega Podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl in župan občine Markovci Franc Kekec, ki je ob tem poudaril, da projekt Obrtne cone izvajajo izključno z lastnimi sredstvi, brez kakršnekoli finančne pomoči države.
Z nadaljevanjem gradnje občina Markovci širi obrtno cono s sedanjih 4,5 ha na 9 ha površin, deset novih lastnikov parcel oziroma podjetnikov pa že čaka na gradbena dovoljenja, tako da bodo lahko v začetku prihodnjega leta pričeli graditi obratovalnice. (-OM)
V torek je na ptujskih ulicah sejmarila Katarina. Lepo, sončno vreme je na ulice pritegnilo okrog 180 prodajalcev in množico kupcev.
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3
Kidričevo . Obisk s kmetijskega ministrstva
O razvojnih programih in komasacijah
Občino Kidričevo so v petek, 21. novembra, obiskali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Predstavnikom desetih občin Spodnjega Podravja so na delovnem posvetu svetovali o izdelovanju razvojnih programov za podeželje, nato pa so pripravili še ogled in pogovor o komasacijskem območju na Dravskemo polju.
Na delovnem posvetu so državna podsekretarka v ministrstvu za kmetijstvo Mihaela Logar s sodelavkama Marga-
reto Atelsek in Evo Pučnik Bitenc, predstavnikom desetih občin iz Spodnjega Podrav-ja, kmetijske svetovalne službe ter Poklicne in tehniške kmetijske šole iz Ptuja predstavile kmetijsko strukturno potiliko,
kmetijsko politiko razvoja podeželja, predvsem pa naloge pri izdelovanju razvojnih programov podeželja.
Več v prihodnji številki.
M. Ozmec
Foto: M: Ozmec
O aktualnostih v kmetijstvu in razvojnih programih podeželja so na posvetu govorile (z leve) Margareta Atelšek, Mihae a Logar in Eva Pučnik Bitenc.
^^ t, s—iT- A
Trgovka ^^ j
Ptuj . Odprtje prve A-faze Gajk
|# v	■	■ ■ v v
Končno urejeno smetisče
19. novembra je bila tudi formalno zaključena izgradnja prve A-faze novega centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki predstavlja enega najsodobnejših smetiSč v Sloveniji, je med drugim poudaril minister za okolje in prostor ter energijo mag. Janez Kopač, ki se je udeležil slovesnosti ob zaključku v aprilu začetih del.
Novi center je pridobil ekološko varne odlagalne površine, objekte za evidentiranje količine in vrst pripeljanih odpadkov ter za ločeno zbiranje frakcij in druge objekte, ki so potrebni za obdelavo in predelavo odpadkov.
Izgradnja Cero Gajke bo potekala v treh fazah; najzahtevnejša je prva faza, ki bo trajala šest let. V tem času bodo zgra-
jeni vsi objekti za sprejem, obdelavo in predelavo odpadkov, kompletna infrastruktura ter 4 ha odlagalnih površin. V drugi in tretji fazi bodo postopno dogradili odlagalna polja ter objekte kompostarne do predvidene zmogljivsoti 12 tisoč ton letno.
Celotna investicija v novi center za ravnanje z odpadki Gajke bo stala 3,7 milijarde tolarjev,
od tega bodo občine zagotovile slabi dve tretjini iz cene ravnanja s komunalnimi odpadki in najemom kreditov, dobro tretjino bo prispevala država, 788 milijonov tolarjev v obliki sofinanciranja in 625 milijonov v obliki takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Letošnja investicija je znašala 706 milijonov tolarjev.
Stran 8
Dr. Štefan Celan, mag. Janez Kopač in Andrej Koter med ogledom novega regijskega centra za ravnanje z odpadki
Doma
Državni zbor preglasoval Državni svet
Ljubljana - Državni zbor je v okviru rednega novembrskega zasedanja z zadostno večino sprejel t. i. tehnični zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. S tem je preglasoval odložilni veto državnega sveta, ki ga je ta sprejel 5. novembra zaradi nepredvidljivih finančnih posledic in zahteval, da poslanke in poslanci o njem še enkrat odločajo. Po zatrjevanju notranjega ministrstva z zakonom izvršujejo odločbo ustavnega sodišča in ponujajo zgolj pravno podlago za izdajo odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja za nazaj, in sicer tistim izbrisanim, ki v Sloveniji že imajo urejen ta status. Zakon po zagotovilih ministrstva ne bo temelj za morebitne odškodninske zahtevke, kar sicer očitajo njegovi nasprotniki.
Izračun povprečnih plač se naprej enak
Ljubljana - Upravni odbor (UO) Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPiZ) se je na torkovi seji seznanil z metodologijo, ki jo republiški statistični urad uporablja pri izračunu povprečnih mesečnih plač. Od teh je namreč odvisen izračun pokojnin. Sklenili so, da za usklajevanje pokojnin še naprej uporabljajo statistični podatek, ki so ga doslej, torej podatek, ki zajema 22.000 podjetij, družb ali organizacij, tudi zasebnih, ki pa morajo zaposlovati najmanj tri osebe. Se pred tem pa je minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski zavodu podelil mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001:2000.
Nov predsednik ZZB
Ljubljana - Zveza združenj borcev Slovenije (ZZB) je v torek dobila novega predsednika. Na skupščini zveze so delegati na to mesto izvolili Janeza Stanovnika, ki je nasledil Ivana Dol-ničarja, izvoljeni pa so bili tudi vsi ostali organi borčevske organizacije. Osnovno vodilo ZZB ostaja ohranjanje vrednot in izročila NOB, je poročal Radio Slovenija.
Socka ni nič bolj ogrožena
Vojnik - Prebivalci vasi Socka v občini Vojnik niso prav nič bolj ogroženi pri obolevanju za rakom, kot so za rakavimi obolenji ogroženi ljudje na kateremkoli drugem območju Slovenije ali upravne enote Celje, je za časopis Delo zagotovila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik. Strokovnjaki Onkološkega inštituta so namreč opravili dva analizi - za obdobje od leta 1950 do leta 1985 ter za obdobje od leta 1986 do leta 2000 - ter ugotovili, da v Socki ni niti med moškimi niti med ženskami večjega števila obolelih za rakom, kot jih je v drugih krajih Slovenije. Sicer pa so se na zdravstvenem ministrstvu klub opravljeni analizi odločili, da bodo vseh 15 obolelih za rakom v zadnjem obravnavanem petnajstletnem obdobju (1986-2000) vasi Socka, od katerih je 13 obolelih umrlo, še posamično preverili.
Tudi slovenski muslimani praznovali
Ljubljana - Tudi slovenski muslimani so v torek praznovali največji praznik te verske skupnosti, ramadanski bajram. Pripadniki islamske skupnosti v Sloveniji so se zbrali v ljubljanski športni dvorani Tivoli, kjer se je začela osrednja slovesnost ob prazniku, ki nastopi po izteku enomesečnega posta v mesecu ramadanu. Bajramska molitev se je začela ob 7.56.
Po svetu
Nemčija in Francija varčujeta
Bruselj - Finančni ministri EU so na zasedanju v Bruslju ustavili postopek proti Nemčiji in Franciji zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja, potem ko sta se Berlin in Pariz obvezala k nadaljnjim varčevalnim ukrepom, s katerimi naj bi se luknja v proračunih obeh držav v letu 2005 skrčila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kot to terja pakt o stabilnosti in rasti, temeljni mehanizem za zagotavljanje trdnosti evroobmočja. Prav temu paktu pa so s svojo odločitvijo zadali hud, morda celo smrtonosen udarec, ter njegovo prihodnost postavili pod velik vprašaj. Odločitev je namreč v nasprotju s stališčem Evropske komisije, ki je za reševanje proračunskih težav obeh omenjenih držav, motorja evropske integracije in velikih gospodarskih sil, terjala ostrejše ukrepe po postopku iz pakta in pogodb EU. Na zasedanju ji je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Pedro Solbes izrecno nasprotoval. Proti končni odločitvi so glasovali tudi finančni ministri štirih držav, Spanije, Nizozemske, Avstrije in Finske. Skladni s tem so bili tudi odzivi članic, ki so se burno odzvale na ministrsko odločitev.
Zunanji ministri o evropski ustavi
Rim - Nekaj dni pred zaprtim srečanjem zunanjih ministrov EU in pristopnic v Neaplju, kjer bodo udeleženci poskušali najti kompromis o oblikovanju evropske ustavne pogodbe, je predsedujoči svetu zunanjih ministrov in italijanski šef diplomacije Franco Frattini dejal, da se države ne morejo vrniti na položaj statusa quo iz Nice. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciam-pi pa je v pismu voditelje ostalih petih ustanovnih članic evropske povezave pozval, naj izkažejo občutek za odgovornost ter po svojih močeh zagotovijo sprejem ustavne pogodbe pred iztekom leta. Z italijanskega predsedstva EU so še sporočili, da je kompromisni predlog za nadaljevanje pogajanj o končni vsebini evropske ustavne pogodbe pripravljen.
Ptuj • Odprli regijski center za informiranje
Kako čimprej do zaposlitve
V prostorih nekdanje Ljudske knjižnice v Krempljevi ulici 2 na Ptuju so 21. novembra odprli regijski Center za informiranje in poklicno svetovanje Ptuj, ki ga dopolnjuje regijski informacijski center ZRS Bistra Ptuj. Oba centra skupaj predstavljata novo hiso informacij na Ptuju.
Otvoritve so se udeležili Stasa Baloh Plahutnik, državna sek-tretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Jože Glazer, generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, dr. Ales Gacnik, v d. direktorja ZRS Bistra Ptuj, Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju, župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan in nekateri drugi župani občin, ki so prispevali sredstva za ureditev nove hise informacij na Ptuju, predstavniki podjetij ter nekateri drugi. V kulturnem programu so sodelovali Zoisovi stipendisti, novo hiso informacij pa sta simbolično odprla državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Stasa Baloh Pla-hutnik in ptujski župan dr. Stefan Celan.
Direktorica Območne službe Zavoda Republike za zaposlovanje Ptuj Vlasta Stojak je ob odprtju centra za informiranje poudarila, da so s tem zaključena triletna prizadevanja, da bi na območju regije uredili center za informiranje in poklicno svetovanje, ki uporabnikom zagotavlja informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu de-
lovne sile, vse informacije, ki jih posameznik potrebuje, ko isče zaposlitev in načrtuje svojo poklicno kariero. V ureditev centra so se vključili devet občin s Ptujskega in Ormož, nekatera podjetja in donatorji. V. d. ZRS Bistra Ptuj dr. Aleš Gacnik je govoril o številnih novih partnerstvih, programih in projektih, ki so jih uresničevali v letošnjem letu. Regijsko informacijsko sredisče Bistra želi, kot je poudaril, postati prepoznavna in obiskana hisa informacij za spoznavanje, raziskovanje, komuniciranje in razvoj regije.
V Sloveniji, je povedal generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Jože Glazer, je novi ptujski center za informiranje in poklicno svetovanje eden od 22 tovrstnih centrov, ki že delujejo, in so nastali na partnerstvu kot skupni obliki dela. Partnerstvo je tudi edini način, da se pride do nekih aktivnosti. V devetih mesecih letos je omenjene centre obiskalo že več kot 50 tisoč tistih, ki so iskali kakršnekoli informacije v zvezi z zaposlitvijo in možnimi oblikami izobraževanja, med temi je bilo 44 odstotkov tistih, ki so ostali brez dela in so spoznali, da jim centri za informiranje in
Odprtja nove hiše informacij so se udeležili (od leve proti desni) Vlasta Stojak, dr. Ale{ Gacnik, Jože Glazer, Sta{a Baloh Plahutnik in dr. Štefan Čelan.
poklicno svetovanje lahko pomagajo pri iskanju potrebnih informacij.
Sta{a Baloh Plahutnik, državna sekretarka, ki je s pomočjo ptujskega župana dr. Stefana Celana tudi odprla novo hišo informacij na Ptuju, pa je povedala, da so ciljna skupina mladi, ki vstopajo na trg delovne sile, in da se tudi Slovenija želi čim bolj približati evropski zaposlitveni strategiji, da bi čim več mladih, ki se odločajo za solanje v srednjih solah, to tudi uspesno končali. Za rast projekta, kakrs-
ni je novi regijski center za informiranje in poklicno usmerjanje, pa je za ptujskega župana bistvenega pomena, da bodo v njem delali kakovostni kadri, ki bodo zagotavljali tudi kakovostne storitve. Za območje, ki ga s svojim delovanjem pokriva nova hisa informacij, je to bistvenega pomena že zaradi visoke stopnje brezposelnosti. V upravni enoti Ormož je ta v juliju letos znasa-la 14,1 odstotka, v upravni enoti Ptuj 14,8, v Sloveniji pa 11,1 odstotka.
MG
Evropska unija in mi
Evropski denar za prleske smeti
Namestnik direktorja Službe za evropske zadeve dr. Rado Genorio in veleposlanik ter vodja delegacije evropske komisije v Republiki Sloveniji Erwan Fouere sta v Puconcih podpisala finančni memorandum za projekt ISPA "Center za ravnanje z odpadki Puconci".
Gradnja regijskega centra v Puconcih je skladna z nacionalno strategijo Republike Slovenije o ravnanju z odpadki, po kateri se v nasi državi daje prioriteta izgradnji regionalnih centrov Ustrezen delež odpadkov bi se iz takih centrov usmerjal na termično ali kako drugo dokončno obdelavo, ki je v pristojnosti države. Kot je znano, gradnjo omenjenega centra sofinancira 19 občin iz obeh bregov reke Mure, med katerimi so tudi prle-ske občine Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Sčavnici in Veržej. Na omenjeno lokacijo se navezuje 19 občin s 304 naselji, ki ležijo na površini 1078 kvadratnih metrov in štejejo okoli 105.000 prebivalcev. Celotna površina za center rezerviranega zemljišča znaša 14,6 hektarjev, njegova vrednost pa znaša okrog 850.000 EUR. Celotni projekt bo stal 2,26 milijarde tolarjev Iz državnega proračuna ter 19 občin bo pritekla polovica sredstev, polovico pa je nepovratnih sredstev sklada ISPA.
Po podpisu finančnega memoranduma je dr. Rado Genorio zbranim županom, gospodarstvenikom, predstavnikom ministrstev in veleposlaništev dejal: "Dobro se spominjam in sem bil vesel tega dejstva, ko sem kot nacionalni koordinator ISPA
pred dobrim letom dni posredoval aplikacijo za sofinanciranje tega projekta v Bruselj, potem ko ste se župani tega območja s svojim podpisom zavezali, da boste sofinancirali projekt. To je edinstveni primer še pred našim vstopom v Evropsko unijo in tudi znak, kako bomo morali v bodoče ravnati v celi državi, da bomo ta problem imeli razrešen širše na nacionalni ravni. Vi ste s tem pokazali pot tudi drugim v številnih drugih slovenskih pokrajinah. Izgradnja tega centra bo velik razvojni zamah za še vedno manj razvito Pomurje, kjer bomo s pomočjo sredstev iz ko-hezijskih skladov pristopili tudi k urejanju oskrbe s pitno vodo in na ta način rešili številne probleme ter izboljšali kakovost življenja ljudi v regiji."
Veliko vlogo pri pridobitvi sredstev je opravil tudi Erwan Fouere, ki je po podpisu pogodbe povedal: "Veliko veselje je videti na tokratnem podpisu številne župane, saj je prav sodelovanje lokalnih skupnosti ključno pri razvoju Evropske unije. Slovenija je v zadnjih letih izredno napredovala v svojih pripravah za vstop v unijo, poleg tega pa je vaša država izvrstno uskladila okoljsko zakonodajo Evropske unije in jo prilagodila s standardi. Kot država je prevzela vodilno vlogo pri vzpodbujanju trdne
Veleposlanik ter vodja delegacije evropske komisije v Republiki Sloveniji Erwan Fouere (levo) in namestnik direktorja Službe za evropske zadeve dr. Rado Genorio sta podpisala finančni memorandum.
okoljske politike. Ko sem prihajal k vam na podpis te pogodbe, sem zvedel, da ste že pred leti začeli z ločenim zbiranjem odpadkov in na ta način prehiteli vašo prestolnico Ljubljano, ki je s tem začela šele letos."
V teh dneh se v Puconcih zaključuje sanacija obstoječega odlagališča. Vrednost investicije bo okoli 120 milijonov tolarjev. S tem pa bo storjen prvi korak v smeri realizacije regijskega parka za ravnanje z odpadki. Center,
kamor bodo tako svoje smeti vozili tudi Prleki, bo imel objekte za sortiranje odpadkov, kompo-starno, pralnico vozil in center za zbiranje nevarnih odpadkov. Vsi objekti bodo zgrajeni pred koncem leta 2007. Za izvedbo in uspešno delovanje projekta je odgovorna občina Puconci, ki ji bo, kar ni nepomembno, projekt prinesel nova delovna mesta.
Miha Šoštarič
Foto: MG
Lenart • Afera Crni les še naprej v ospredju
Nedopustno sprenevedanje države
Kot smo poročali v prejšnji številki Štajerskega tednika, kriminalisti Policijske uprave Maribor v sodelovanju z drugimi policijskimi upravami od septembra na podlagi prejetih obvestil preiskujejo sume storitve kaznivih dejanj v povezavi s hotelom Črni les. Na policijski upravi Maribor ne dajejo nobenih informacij, saj pravijo, da preiskava še ni zaključena.
Minuli konec tedna so socialne službe obiskovale hotel Črni les. Po besedah direktorice hotela Duške Lajh so od stanovalcev zahtevale, da podpišejo izjavo, da želijo hotel Črni les zapustiti. Delavke Centra za socialno delo Lenart so med oskrbovanci hotela naredile anketo. Po besedah Duške Lajh pa je najbolj nedopustno, da oskrbovance hotela Črni les vozijo na silo v bolnico, kjer jih prepričujejo, naj se odločijo za drugi dom. O obiskih socialnih delavk v hotelu pa je Lajhova povedala:
"Skupaj s svojci smo se dogovorili, da socialne delavke nimajo več vstopa v našo hišo. Ne branimo jim razgovorov z oskrbovanci hotela, ampak smo jim vstop prepovedali zaradi tega, ker so med oskrbovance in svojce vnesle preveč nemira. O dogajanju smo obvestili ustrezne organe in upam, da bodo proti socialnim delavkam ukrepali."
Zanimalo nas je, koliko pacientov je v hotelu Črni les z območja upravnih enot Lenart, Ptuj in Ormož. Na vprašanje
je direktorica Duška Lajh odgovorila: "Center za socialno delo Lenart ni plačeval oskrbnine za nobenega oskrbovanca. Bilo pa je in je še nekaj lenarških stanovalcev, a jih s tukajšnjega centra niso nikoli obiskali. Čeprav na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve trdijo, da za nas niso vedeli, imamo odločbo, ki jo je izdal Center za socialno delo Ptuj, a so svojci varovanca na pritisk ministrstva že izselili. Odločba pa pomeni, da je bila občina na predlog centra pripravljena plačevati oskrbnino."
Zanimalo nas je tudi, kaj počne zdravnik Zdravstvenega doma Ptuj Ratomir Randelovič, ki je delal v hotelu Črni les. V ZD Ptuj so nam povedali, da je v bolniškem staležu. Na domačem telefonu se nam je oglasil sin in povedal, da oče ne govori z novinarji in da bo posamezne novinarje tožil - ter odložil slušalko. Izvedeli smo, da ugibanja, da je zdravnik suspendiran, ne držijo, saj se bo s 1. decembrom upokojil.
Ker nam je Duška Lajh pokazala odločbo Centra za soci-
Zakonca Zdravko in Duška Lajh
Foto: Zmago Šalamun
Ptuj • Mednarodni dan sladkorne bolezni
Podelitev
društvenih priznanj
Društvo diabetikov Ptuj organizira v soboto, 29. novembra, ob 9. uri v Narodnem domu na Ptuju srečanje z zdravstvenim predavanjem ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni.
Ob članih diabetikih in njihovih svojcih so vabilo za sobotno srečanje prejeli tudi župani šestnajstih občin na Ptujskem in župan Ormoža ter podjetja, ki že tradicionalno sodelujejo s predstavitvijo izdelkov in pripomočkov, nujnih za vsakodnevno življenje in delo diabetikov. V kulturnem programu bodo nastopili učenci ptujske glasbene šole Karola Pahorja. O
zdravi prehrani bo predavala višja medicinska sestra Metka Rašl. S podelitvijo društvenih priznanj se bodo zahvalili nekaterim aktivnim članom društva. Podelili bodo dve zahvalni listini, bronasto in srebrno priznanje. Seznanili se bodo z najpomembnejšimi aktivnostmi v letošnjem letu in osnutkom programa dela za leto 2004.
MG
alno delo Ptuj, smo o odločbi povprašali direktorja Centra za socialno delo Ptuj mag. Mirana Kerina. Ta je o odločbi povedal: "Tega oskrbovanca ni v hotel Črni les napotil Center za socialno delo Ptuj, ampak je žena našla prostor v Črnem lesu, občina pa je soglašala z namestitvijo v ta dom, saj nikjer drugje ni bilo prostora. Center za socialno delo Ptuj je samo napisal odločbo. V konkretnem primeru ni prišlo niti do plačila, saj je omenjeni v hotelu stanoval samo 10 dni in je bil premeščen." Glede prostorskih težav v domovih upokojencev pa je mag. Kerin povedal: "Dejstvo je, da prostora nikjer ni. Naš osnovni princip sociale pojmujem kot pomoč človeku. Ko je treba pomagati, nikogar ne zanima plačevanje. Konec koncev občina soglaša, da gre njihov občan v hotel Črni les, in je pripravljena plačevati. V tem primeru center samo napiše odločbo; kaj pa bi se zgodilo, če Center ne bi napisal odločbe, se nihče ne vpraša. Ljudje bi se takoj vprašali, ali sploh potrebujemo socialne službe. Vsekakor pa bomo sedaj za to krivi centri za socialno delo."
Bo Črni les legalen?
Po besedah tiskovne predstavnice Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Aleksandre Klinar je na željo Duške Lajh v ponedeljek potekal na ministrstvu delovni sestanek. Na njem so Lajhovo seznanili z vsemi možnostmi, kako pridobiti koncesijo za opravljanje institucionalnega varstva in kakšni so pogoji za pridobitev dovoljenja za delo. Razpis za dodelitev koncesije se letos zaključuje, zato Lajhova letos ne more dobiti koncesije, lahko pa pridobi delovno dovoljenje. Na vprašanje, ali res nameravajo hotel izprazniti, pa je Klinarjeva odgovorila: "Socialne službe so šle v hotel in so oskrbovancem ponudile možnost, da se preselijo, tisti pa, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, bodo premeščeni v bolnišnico. Nihče ne bo odpeljan na silo. Dejstvo pa je, da centri za socialno delo ne bi smeli pošiljati ljudi v hotel Črni les. Tu bomo ugotavljali odgovornost, zato smo od centrov zahtevali originalno dokumentacijo in odredili strokovni nadzor."
O sestanku na ministrstvu je Lajhova povedala, da so se pogovarjali z državno sekretarko Lidijo Apohal Vučkovič in z njenimi sodelavci. Dogovori so potekali korektno in dogovorili so se, da bodo v tem tednu predložili potrebne dokumente, ministrstvo pa bo potem odločilo o izdaji delovnega dovoljenja. O koncesiji pa se bodo pogovarjali prihodnje leto ob ponovnem javnem natečaju.
Na Ptuju in v okolici se širijo različne govorice v zvezi z zdravnikom Randelovičem. Direktorica ZD Ptuj Metka Uhan Petek nam je povedala, da ima zdravnik licenco in da je ob zaposlitvi v ZD Ptuj predložil vso potrebno dokumentacijo. Povedala nam je tudi, da preiskava v zvezi s Črnim lesom še poteka, vse skupaj pa so predali Zdravniški zbornici. Ptujski zdravniki tudi redno obiskujejo oskrbovance hotela Črni les, saj so to njihovi pacienti, v prihodnjih dneh pa jih bodo obvestili, da se bo njihov zdravnik upokojil, zato si bodo morali poiskati drugega.
Zmago Šalamun
Ta teden
Branjevke so mi povedale ...
V četrtih mestne občine Ptuj dobesedno vre, ljudje so vse bolj nezadovoljni. Dobro komunikacijo občani vzdržujejo le še s svojo terensko "vlado" - četrtnimi svetniki in predsedniki svetov. S problemi in težavami, kijih imajo v svojem okolju, infrastrukturno so ptujske četrti dobesedno na psu, se najprej znesejo nad njimi. Upravičeno ali neupravičeno, od njih tudi pričakujejo, da se bodo znali zavzeti za čim prejšnjo rešitev. Tu pa se začnejo šele pravi problemi, saj ni pravega vzvoda, kako z njimi v občinsko stavbo s pomočjo mestnih svetnikov iz svojega okolja, saj le-teh, kot pravi župan, ne more na noben način prisiliti, da bi se udeleževali četrtnih sej, zaznavali probleme in jih prenašali naprej. Stik z "bazo", ki jim je dala glasove, je po volitvah običajno prekinjen, kazen za takšno ravnanje pa lahko volivci izrečejo šele z novimi volitvami. Ptujski župan je prepričan, da če ga ni na četrtnih svetih, ni nič narobe, ker ga nadomeščajo kompetentni ljudje, ki ljudem lahko postrežejo s kvalitetnejšim odgovori, kot jih ima on sam.
Res, nihče ne pričakuje, da bo prišel na vsako sejo, ko pa so obravnavali predlog lokacijskega načrta hitre ceste v mestni četrti Breg, pa že ne bi smel manjkati. Nazadnje so ga v turniški dvorani videli lansko leto pred volitvami, koje bilo marsikaj obljubljeno glede zmanjševanja emisij smrada (pa še vedno zelo smrdi). Ljudje pomnijo in ne pozabljajo. Ker če je občina podjetje, potem so četrti njegovi ožji deli. Dober direktor jih obišče najmanj enkrat letno, že zaradi videza in vzdušja, če drugo ne. Še dobro, da ptujski župan redno hodi na tržnico, da mu kaj povedo branjevke, ne samo mediji, ki še najbolj zaznavajo utrip med volivci, ker čez ljudski glas ga ni, ta pa ima vselej prav. Težko je sicer pričakovati od župana, da bo sam načrtoval svoje obiske v četrtih, a za to ima sodelavce, ki morajo vedeti, kdaj je obisk prvega moža občine potreben, kdaj ne. Temu pa se pravi poznavanje dela in obvladovanje terena ter dobre komunikacije.
Majda Goznik
Ptuj • Parkiranje v mC Ljudski vrt
Bo z nalepkami boljše?
V mestni četrti Ljudski vrt že nekaj časa opozarjajo na problematiko parkiranja. V tej največji mestni četrti v mestni občini Ptuj kronično primanjkuje parkirnih mest. Nova parkirišča ob Zdravstvenem domu Ptuj, ki so jih odprli ob letošnjem občinskem prazniku, so le obliž, ki ne rešuje niti problematike strnjene blokovske gradnje na Rimski ploščadi od 1 do 20.
Na 6. seji sveta četrti Ljudski vrt, ki je bila 17. novembra, so za reševanje oziroma vsaj delno omilitev prometnih zagat sprejeli nekatere sklepe. Tako naj bi v soseski Rimska ploščad od hišne številke 1 do 20 poskusno uvedli sistem nalepk, če se bodo s tem strinjali tamkajšnji stanovalci. Skupna občinska uprava bo v omenjeni soseski evidentirala vsa obstoječa parkirišča, v vseh vhodih
na Rimski ploščadi od 1 do 20 naj bi opravili popis stanovalcev in števila avtomobilov. Mestni arhitekt pa naj bi za celotno blokovno naselje v mestni četrti Ljudski vrt, če bo to mogoče, predvidel ureditev novih parkirnih mest na funkcionalnih zemljiščih blokov.
Na šesti seji so svetniki razpravljali tudi o finančnem načrtu četrti za leto 2004, ki ostaja še kot delovno gradivo, predlagali pa so, da se poveča mesečni znesek za funkcionalno delovanje četrti, saj dosedanjih 45 tisoč tolarjev ni dovolj. Stroški bi bili v celoti pokriti, če bi na mesec prejeli 70 tisoč tolarjev.
V mestni četrti Ljudski vrt živi 450 občanov starejših nad 70 let. Srečanje z njimi bo 3. decembra v prostorih Doma upokojencev na Ptuju.
MG
Celotno blokovsko naselje v mestni četrti Ljudski vrt je dobesedno zabasano z avtomobili. Bodo nova parkirna mesta uredili na funkcionalnih zemljiščih blokov?
Slov. Bistrica • Impol leto dni po nakupu Sevala
Velike naložbe v Impolu
V lanskem oktobru je postal Impol večinski lastnik srbske valjarne aluminija Seval Sevojno. Vzporedno z investiranjem v Seval se je Impol podal na celovito prenovo valjarnistva v Slovenski Bistrici.
Jernej Čokl, direktor uprave Impola, gleda z optimizmom na nadaljnji razvoj.
Naložba ni bila ravno majhna, saj so samo v proizvodnjo folij vložili 48 milijonov evrov in v proizvodnjo litega traku okoli 10 milijonov evrov Seveda pa bodo postopoma vlagali tudi v Impol Sevojno za posodobitev proizvodnje, kar bo veljalo 15 milijonov evrov.
Ko smo direktorja Impolove uprave Jerneja Cokla ob nakupu Sevala pred dobrim letom vprasali, kakšne načrte imajo z nakupom, je odgovoril, da so sorazmerno hrabri in visoki. Po letu dni nas je zanimalo, ali so se pričakovanja v Sevalu, ta se danes imenuje Impol Seval, uresničila. O tem je Jernej Cokl povedal: "Reči moramo, da je Seval v tem obdobju naredil velik korak naprej. Ce primerjamo stanje v Sevalu pred letom dni s
Ljutomet • Mladi pokazali (ne)aktivnost
Kdo mlade kaj vprasa
Ljutomerski mladinski center je za adaptacijo svojih prostorov pred meseci prejel sedem milijonov državnih sredstev, zato se je o njegovem delovanju pred dnevi prepričala vršilka dolžnosti vodje Urada Republike Slovenije za mladino mag. Sanja Vraber, ki je ob tej priložnosti obiskala tudi Razkrižje in sodelovala na nekaj srečanjih in posvetih na to tematiko.
Na Spodnjem Kamenščaku si je ogledala, kako poteka obnova starejše hiše, v kateri deluje Mladinski center Prlekije - z denarjem, prejetim s strani države, bodo opremili računalniško sobo ter prostor za razne druge aktivnosti. Sicer pa Mladinski center Prlekije sodeluje tudi s Kovaškim muzejem na Razkrižju, katerega si je Vraberjeva prav tako ogledala, nato pa se udeležila še delovnega razgovora na Razkrižju, ki ga je sklical Urad za mladino. Vabilu so se odzvali le redki posamezniki, kar razkri-škega župana Stanka Ivanušiča sploh ni presenetilo, saj je, kot je dejal, slabe udeležbe na raznih sestankih in posvetih že navajen. Glede skrbi za dejavnosti mladih je pojasnil, da v občini sicer obstaja mladinski klub, ki pa
živi samo na papirju, saj mladi ob študiju in delu na kmetijah nimajo časa za dodatne aktivnosti, izpostavil pa je izredne uspehe učencev razkriške osnovne šole na kulturnem in športnem področju.
V sejni sobi hotela Jeruzalem v Ljutomeru pa so pripravili strokovno srečanje z naslovom Kdo mlade kaj vpraša, namenjeno mladim, staršem in vsem, ki se v pokrajini ukvarjajo s skrbjo za mlade. Na posvetu, na katerem so sodelovali antropolog Borut Telban, glasbena umetnica Branka Božič in ljutomerska podžu-panja Darja Odar, povezoval pa jo je filozof in vodja Enajste akademije Dušan Macura, so želeli slišati predvsem mnenje mladih, vendar se zaradi skromne udeležbe prava razprava ni razvila.
Izpostavili so le neoseben odnos profesorjev do študentov in podrte prostore na Grosma-novi ulici v Ljutomeru, na kar so predstavniki občine odgovorili, da imata prostore zagotovljena dva študentska kluba v občini, mladi pa v svojem delovanju tudi niso enotni, saj pogosto občinske uprave s svojimi predlogi in težavami sploh ne seznanjajo.
Vsekakor je bil (ne)odziv mladih na celodnevnih aktivnostih za organizatorje precejšnje razočaranje, daje pa jasno vedeti, da bodo morali mladi za uresničitev svojih želja te tudi jasno izraziti, brez tega jim namreč ne občina in ne država sredstev zagotovo ne bosta namenjali.
Natalija Šktlec
Sveti Jutij • S 1. izredne seje občinskega sveta
Vsi kmetje ne bodo preživeli
Na 1. izredni seji minuli ponedeljek so svetniki obravnavali strokovne podlage za občinsko središče, projekt Celovitega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) ter strategijo razvoja kmetijstva v občini Sveti Jurij ob Sačvnici.
Strategijo je predstavil Damjan Jerič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota in poudaril, da je kmetijstvo v občini Sveti Jurij ob Sčavnici bolj razvito kot v ostalih pomurskih občinah, vendar to v primerjavi s kmetijstvom v Evropski uniji ni dovolj. Izpostavil je tudi prevelik delež kmečkega gospodarstva, zato vsi nimajo možnosti, da v kmetijstvu preživijo, saj niso pripravljeni na poslovno tveganje, pa tudi kapitala za investicije primanjkuje. Kot re-
šitev je predlagal specializacijo kmetij, vendar se ob tem ne sme preveč obremeniti okolja. Povečati bi bilo treba število kmetij, vključenih v integrirano in ekološko pridelavo. Po njegovem mnenju naj tiste kmetije, ki lahko konkurirajo evropskim, ostanejo pri klasičnem kmetovanju, ostale, manjše, pa naj iščejo alternative in se preusmerijo v turizem, predelavo in dodelavo.
Na seji pa so obravnavali tudi koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v občini, ki jo bo naslednjih pet let opravljalo podjetje Letnik Sauberma-cher iz Lenarta. Svetniki sicer večjih pripomb niso imeli, jih pa je takoj zmotilo določilo, da imajo 120-litrsko posodo druži-
ne ki imajo do štiri družinske člane, ostale pa morajo uporabljati 240-litrsko, saj so bili kljub prepričevanju občinske uprave, da je to določeno v odloku, ki so ga na eni izmed prejšnjih sej svetniki sami obravnavali in tudi sprejeli, prepričani, da jim tega ni nihče nikoli pojasnil. Župan Anton Slana se je nato odločil, da to točko umakne z dnevnega reda, vendar pa so se na koncu seje ob točki 'razno' svetniki še enkrat dotaknili te teme. Tako bodo s 1. januarjem 2004 občani občine Sveti Jurij ob Sčavnici za štirinajstdnevni odvoz 120-litrske posode odšteli 1.950 tolarjev, za odvoz 240-litrske posode pa 3.480 tolarjev, kar je primerljivo z ostalimi pomurskimi občinami.
Natalija Škrlec
sedanjim, lahko ugotovimo, da smo povečali proizvodnjo skoraj za sto odstotkov, pa tudi zadeve znotraj tovarne so se uredile. V tem času smo zamenjali vodstvo, skratka, za eno samo leto je bilo narejenega veliko in v Seva-lu ugotavljajo, da je za njih to preskok petih let."
V Impolu so glede Sevala naredili še drugo potezo, formirali so novo družbo Finalizacijo. Ukvarjala se bo s podobnimi zadevami, kot to na tem področju dela v Sloveniji Almont, ki jim bo pri tem pomagal s svojimi izkušnjami.
Povprečna bruto plača v Se-valu znaša okoli 400 evrov. "Za naše razmere je to malo, za srbske pa precej."
Že uvodoma smo zapisali, da je Impolova vizija v posodobitvi
valjarne. Jernej Cokl je o tem povedal: "Zavedati se je potrebno, da je v Impolu 400 delovnih mest vezanih na valkarništvo. Ce bi se mu zaradi zastarelosti opreme odpovedali, potem bi bilo teh 400 delovnih mest vprašljivih, in če Sevala ne bi kupili, potem bi bilo še danes, kljub moderniziranju, vprašljivih približno 160 delovnih mest. Tako pa smo z nakupom Sevala ustvarili neko kontinuiteto, dali moč celotnemu sistemu, saj bomo lahko bistveno več prodajali, pa tudi na lokaciji Impola ne bo potrebno narediti vseh tistih investicij, ki bi jih drugače morali. Impol se je podal v celovito prenovo valjarništva. Kupili smo tri nove valjarne in celotno novo opremo za proizvodnjo folij. Tako postaja ta proizvodnja ena najmodernejših proizvodenj v Evropi za to vrsto proizvodov."
V lanskem letu je Impol dobil priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Prijavili so se tudi letos, vendar kot zatrjuje direktor uprave, se niso prijavili zaradi nagrade, temveč je to en del njihovega internega preverjanja, da vidijo, kakšen napredek je bil pri njih narejen v enem letu.
Vida Topolovec
Križevci • Zima je pred vrati^
Določili pravila zimske službe
V občini Križevci pri Ljutomeru so letos na novo opredelili način izvajanja zimske službe. V zimsko službo sodijo med drugim posipanje javnih prometnih površin, pluženje in odstranjevanje snega z le-teh, odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, poleg tega pa še odvoz snega iz avtobusnih postajališč in križišč, odstranjevanje ledenih sveč, namestitev in vzdrževanje lovilcev snega ter čiščenje zasneženih prometnih znakov.
Občina za zimsko službo lokalnih cest in javnih poti letos v proračunu namenja 7 milijonov in pol - lokalne ceste čisti podjetje Nograd, za čiščenje javnih poti pa ima občina sklenjene pogodbe s petimi posamezniki. Med ceste, ki morajo biti očiščene najprej, sodi tudi cesta do osnovne šole v Križevcih, na čiščenje katere je bilo v preteklih letih sli-
Radenci
šati kar nekaj očitkov, letos pa je občinska uprava izvajalca zimske službe seznanila s prioritetami, tako da računajo, da se tovrstne težave več ne bodo pojavljale. So pa tudi občani dolžni opraviti nekatera dela, kot so recimo odstranjevanje ledenih sveč s streh, posipanje pločnikov ter odstranjevanje snega in ledu okrog svojih zgradb, poleg tega pa morajo z ustreznimi ščitniki preprečiti tudi usip snega s strehe, obrnjene na cesto. Ce tega ne bodo storili, bo ustrezno ukrepal izvajalec zimske službe v občini, storitev pa bo plačal občan. Sicer pa se izvajalca zimske službe v primeru, da službe ne izvaja v skladu predpisi, kaznuje z denarno kaznijo v višini najmanj 100.000 tolarjev, občanu pa bo v primeru, da ne bo opravljal prej naštetih obveznosti, izrečena kazen v višini 10.000 tolarjev.
Natalija Škrlec
Športno-rekreacijskega centra ne bodo rušili
V sredo, 12. novembra, se je iztekel rok, ki ga je gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor postavil kot zadnji dan za ureditev	dokumentacije Sportno-rekreacijskega centra Slatina v Radencih. Občini Radenci je zdaj vendarle uspelo urediti vse potrebno, tako da zagroženega rušenja objekta ne bo.
Postopek pridobivanja dokumentacije je bil precej dolgotrajen, saj je tekel dobro leto, v preteklem tednu pa je, kot je pojasnil podžupan občine Radenci Zlatko Mir, občini uspelo zados-
titi vsem zahtevam za pridobitev dokumentacije. S tem so uskladili vse problematične zadeve, vezane tako na sosede in ostala podjetja, ki so lastniki ali pa up-ravljalci objektov v neposredni bližini.
S tem pa urejanje dokumentacije še ni zakjučeno, saj bodo zdaj, ko ima objekt gradbeno dovoljenje, pristopili še k pridobitvi uporabnega dovoljenja ter tehničnega prevzema. Ker gre za precej dolgotrajen postopek, podžupan Mir računa, da bo pridobivanje te dokumentacije trajalo kakšno leto.
Natalija Škrlec
Na borzi
Zadnji teden je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev zelo pestro. V začetku tedna je prevladovalo evforično vzdušje, SBI20 pa je postavil nov zgodovinski mejnik pri 3960 indeksnih točkah. V nadaljevanju je sledil hiter obrat navzdol, ki je malo ohladil razgrete glave vlagateljev.
Po rekordnih ponedeljkovih vrednostih večine delnic je trg ubral negativno smer, tako da so delnice na tedenski ravni v trenutno negativnih obmo~jih. SBI20 je od rekorda izgubil 2,64% vrednosti in pristal na 3858 indeksnih to~k. Najprometnejša je bila delnica Krke, ki je na od začetka tedna izgubila 3%. Trenutno boste morali za delnico odšteti 51000 SIT Po prometu so sledile delnice Petrola, katerih vrednost se je znižala za 1,8% na 52500 SIT Najbolj zanimivo je bilo trgovanje z delnico Mercatorja. Delnica je beležila naravnost neverjetne stopnje rasti in v ponedeljek dosegla višek trgovanja pri 32000 SIT V ozadju so bile govorice o možnem prevzemu Mercatorja. Zanj naj bi se poleg ene od evropskih trgovskih podjetij zanimali celo Petrol in Istrabenz. Po mnenju mnogih borznih analitikov je Mer-cator ena izmed bolj verjetnih prevzemnih tarč, saj je lastniška struktura dokaj odprta za even-tuelne večje premike. Poleg tega bi bila lahko prevzemna premija precej višja kot pri ostalih podjetjih. Za nameček se špekulira tudi o možnem notranjem odkupu podjetja s strani "top managemen-ta". Vseeno se delnica kasneje v tednu ni mogla upreti padanju, zato je od rekordnih vrednostih izgubila 2,7% in je trenutno vredna 31384 SIT Pot navzdol so ubrale še delnice Pivovarne Laško, ki so izgubile 8% vrednosti, Gorenja, ki so padle za 3%, Intereurope ter Luke Koper, ki so izgubile okoli 1% svoje vrednosti.
Tudi delnicam PID-ov se je zavrtelo od višav in so bile ob koncu tedna večinoma v minusu. Indeks PIX je v ponedeljek postavil rekord pri vrednosti 3260 indeksnih točk, zatem pa hitro izgubil 1,5% in v petek pristal pri 3216 indeksnih točkah. Pot navzdol so vodile delnice Infond Pid-a, ki so izgubile 6,3% vrednosti. Precej velike padce je zabeležila tudi Krona Senior. Delnica se je po izrednem vzponu v zadnjem mesecu ta teden pocenila za 3,5%. Za delnico Krone Senior je bilo v petek potrebno odšteti 108 SIT Izjema niso bile niti Delnice Triglav steber 1, Zlate Monete 1 in Nove finančne družbe 1. Glede prejšnjih so vse izgubile okoli 1,5% vrednosti.
Trg poplavljajo nove in nove govorice o prevzemih. Tečaji so visoki, vendar jih govorice priganjajo še višje. V vzajemne sklade prihaja veliko svežega denarja, ki išče svoje mesto na borzi. Prav zaradi tega in govoric o možnih prevzemih zaenkrat nič ne kaže, da bi se srednjeročni trend obrnil navzdol. Seveda pa kratkotrajna ohladitev vsake toliko ne škodi.
Gregor Koželj Ilirika BPH, d.d., Ljubljana Gregor.kozelJ@ilirika.si
Foto: VT
Ptuj • Kolegij županov občin Spodnjega Podravja
Umor Haloz?
Na seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja, ki je bila 19. novembra, so govorili o ureditvi varne hiše za potrebe občin za to območje in o strategiji prostorskega razvoja. Pri tej točki dnevnega reda se jim je pridružil tudi minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač.
Država bo za delovanje varne hiše zagotovila največ do osemdeset odstotkov potrebnih sredstev, dvajset odstotkov pa naj bi za njeno delovanje zagotovili v lokalnih skupnostih. K temu jih zavezuje tudi spremenjena zakonodaja. Ve~ino sredstev za njeno ureditev naj bi pridobili z dona-cijami, je povedal direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, sicer novi podžu-
pan mestne občine Ptuj.
Čeprav po novem občine ne bodo več sofinancerke dela centrov za socialno delo, to še ne pomeni, da izdatkov za reševanje socialnih vprašanj v bodoče več ne bodo imele. Nanje prehaja tudi plačevanje osebnih pomočnikov v primerih, ko se bodo starši prizadetih otrok odločili, da jih bodo zadržali doma, namesto da bi jih dali v zavode. Tudi
sofinanciranje delovanja varne hiše je nova naloga lokalnih skupnostih, zato v občinah dvomijo o tem, da bi se njihove obveznosti na socialnem področju zmanjšale; prepričani so, da se bodo samo še povečale. Od direktorja Centra za socialno delo Ptuj zato pričakujejo, da bo na prihodnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja podal pregled finančnih obveznosti, ki jih jim
Kidricevo • Redna in izredna seja sveta
Na redni zavrnili, na izredni potrdili traso
Ker se svetniki občine Kidričevo na nedavni redni seji 13. novembra niso mogli zediniti o predlogu trase za hitro cesto skozi del občine Kidričevo, so na predlog župana Zvonimirja Hloca o tem sklepali na 2. izredni seji v četrtek, 20. novembra.
Na 6. redni seji, 13. novembra, so po uvodni obrazložitvi župana in po krajši razpravi brez bistvenih pripomb sprejeli predlog rebalansa občinskega proračuna. Župan, ki je rebalans predlagal zaradi novih obveznosti in prihodkov, je povedal, da se občinski prihodki in odhodki s tem povečujejo za 68,5 milijona tolarjev. Med nedavčnimi prihodki vključujejo 40 milijonov iz naslova podpisanega dogovora med občino Kidričevo in Cestnim podjetjem Ptuj, in sicer za vzdrževanje cest. Okoli 8,3 milijonov pričakujejo na podlagi pogodbe z Ministrstvom za obrambo v zvezi z zagotovitvijo planskih aktov za izgradnjo vojaških objektov v Apačah. Poleg tega načrtujejo še 11,4 milijone iz proračunov lokalnih skupnosti.
Svetniki so se strinjali s predlaganim odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini, ki je nastal kot posledica usklajevanja z določili zakona o stavbnih zemljiščih, ter zakona o graditvi objektov. Do sedaj veljavni tovrstni odlok iz leta 1977 je sicer vključeval nekatere spremembe, vendar pa je uveljavljal plačevanje nadomestila le za del območja občine Kidričevo, kar je med krajani povzročalo negodovanje. Plačevanje nadomestila je namenjeno tako za zazidana kot za nezaziodana stavbna zemljišča, višina plačila pa je odvisna tudi od dejavnosti, ki ji je zemljišče namenjeno. Ker je višina nadomestila merjena s točkami, so svetniki sprejeli tudi poseben sklep o vrednosti točke.
Največ razprave pa so svetniki namenili obravnavi predlagane trase avtoceste Hajdina 2, saj se s predvideno traso na območju roba občine Kidričevo niso strinjali. Pri tem so upoštevali mnenja in zahteve krajanov Kun-gote, ki so na sestanku sredi oktobra odločno zavrnili "takšne politično-strokovne odločit-
ve", in zahtevali, da se za cesto izbere trasa, ki jo je predvidevala varianta "Marjeta" ali "Marjeta optimirana", za katero je stroka vse do letošnje pomladi zagotavljala, da je to najugodnejša rešitev.
Čeprav je zaradi nasprotovanja krajanov Kungote kazalo, da bo seja vroča, se to ni zgodilo, saj so zadevo očitno že uskladili na predhodnih sestankih posameznih poslanskih skupin.
Vse tri predlagane variante odseka Phyrnske avtoceste skozi to območje, o čemer potekajo dogovori že 7 let, je podrobneje predstavil Stane Napast, predstojnik skupne občinske uprave, ki je poudaril, da gre za pomembno avtocestno povezavo, ki povezuje Alpe z Jadranom. Prvotno sta bili za ta odsek ceste predvideni dve trasi. Ena naj bi vodila ob stari strugi reke Drave, druga varianta pa ob kanalu hidroelektrarne Zlatoličje.
V osemdesetih letih je bila najbolj aktualna obkanalska varianta, saj je ponujala najkrajšo pot od Maribora do hrvaške meje. Po osamosvojitvi Slovenije pa je ta varianta svojo pomembnost izgubila, saj sta se pojavila 5. in 10. koridor. Aktualna je postala tudi tako imenovana Panonika, to je cestna povezava od Slovenske Bistrice čez Ptuj, Ormož in Ljutomer do Pinc.
Razmišljanja o odseku Phyrnske ceste so se tudi zaradi tega spet spremenila, zato so leta 1997 pristopili k izdelavi novih variant. Po poglobljenih študijah prometa in vseh drugih okoliščin so se pojavile še 3 trase: Marjeta, Brunšvik in Kidričevo, vse tri pa naj bi se stikale v Račah. Iz več pogledov naj bi bila najprimernejša varianta Marjeta, vendar se je kmalu pokazalo, da je na tem območju problem vodno zajetje, oziroma črpališče v Skor-bi, kjer je na prodnatih tleh sorazmerno plitki vodni lijak. Drugo oviro pa je povzročilo varovanje
arheološke dediščine, saj naj bi bila na območju Hajdine tako imenovana vrata Poetovione in bi zaradi predvidenih arheoloških ostalin bilo potrebno tam graditi cesto na pilotih.
Zaradi tega so izdelali še dve podvarianti Hajdina in Hajdina 2. Trasa Hajdina je bila predvidena vzhodno od lovskega doma čez črpališče in naj bi bila v nasprotju z okoljevarstvenimi prizadevanji, zato je stroka izbrala za najugodnejšo v vseh pogledih varianto Hajdina 2, ki naj bi vodila od Njiverc oziroma mimo dela Kungote in Gerečje vasi in naj bi bila najugodnejša tako z vidika naravovarstva kot arheologije, pa tudi najmanj stanovaj-njskih in drugih poslopij bilo treba porušiti. Zato so to varianto kot vsestranko ugodno predlagali občinskim svetom v potrditev.
Svetniki so v razpravi sicer menili, da bi morali krajani območij, skozi katera vodi predvidena trasa Hajdina 2, o tem pripraviti več razprav, bodisi na zborih krajanov ali drugih sestankih, menili so tudi, da bi morali upoštevati mnenje krajanov Kungote, ki se s traso Hajdina 2 ne strinjajo, saj naj bi šlo le za politično in ne strokovno utemeljeno odločitev. A so jo brez bistvenih pripomb z večino glasov vendarle potrdili; od 17 prisotnih svetnikov jih je zanjo glasovalo 13, proti ni bil noben, štirje pa so se vzdržali.
Na predlog svetnika Antona Panikvarja pa so v zvezi s tem sprejeli še dodatni sklep, da si občina Kidričevo pridržuje pravico vplivati na kvaliteto izvedbe avtoceste skozi kidričevsko občino, pri čemer bodo upoš-tevli maksimalno zaščito krajanov in naselij. Naj dodamo, da akcijo usklajevanja in projektiranja omenjene avtoceste vodita Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter DARS, projektirajo pa jo v podjetju UDIS Maribor.
M. Ozmec
prinašajo prenešene naloge. Doslej občine na Ptujskem za bivanje žensk v varnih hišah niso plačevale, je povedal podžupan Miran Kerin.
Ptujski mestni svet je o ureditvi varne hiše sprejel sklep že pred tremi leti, sedaj pa ponuja možnost urejanja regijske varne hiše, kot je to predvideno v nacionalnem programu socialnega varstva, kjer je opredeljena mreža varnih hiš in zatočišč za ženske. Trenutno je v Sloveniji odprtih 10 varnih hiš in tri zatočišča za ženske z okrog 120 do 150 mesti, do leta 2005 pa naj bi v varnih hišah zagotovili 250 mest. Ptujska varna hiša naj bi imela 10 do 15 mest.
Prostorski razvoj države
Z ministrom Janezom Kopačem pa so župani Spodnjega Podravja razpravljali o stragegiji prostorskega razvoja Slovenije oziroma novem zakonu o urejanju prostora, ki je pričel veljati 1. januarja letos. V bodoče o občinskih prostorskih planih več ne bo odločala vlada, temveč ministrstvo za okolje in prostor, ki bo v okviru tega preverjalo, ali so občinski prostorski redi in načrti skladni s strategijo prostorskega planiranja Slovenije. Minister Janez Kopač je občinam, ki prostorskih planov še niso sprejele, priporočil, da občinske razvojne programe čim prej sprejmejo, saj po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije tega več ne bodo mogle, dokler ne
Foto: Črtomir Goznik
Decembra bo izdelan operativni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji, ki bo odgovoril na vprašanje, koliko sežiga nic naj bi uredili v Sloveniji - eno, dve ali nobene.
bodo sprejeli občinskih strategij razvoja prostora in na tej osnovi občinskih prostorskih redov. V tem času tako ne bodo mogli povečati fonda zazidljiv parcel. Polega tega bo prvega maja leta 2004 pričela veljati direktiva EU o celoviti presoji vplivov na okolje. Prostorski red Slovenije bo sprejet dva tedna po sprejemu strategije prostorskega razvoja, katere sprejem je predviden v marcu ali aprilu 2004. V parlamentarno obravnavo bo strategija prišla decembra.
Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač ocenjuje zakon o urejanju prostora kot rigiden, ker ne omogoča razpršene poselitve in daje prednost le strnjeni izgradnji. Meje poselitvenega območja je še mogoče premikati in povečati strnjeno naselje, ni pa več mogoče dobiti posamične parcele. Celo tako je prišlo, da ob stari hiši v Halozah, ki ni primerna več za bivanje, ni mogoče zgraditi nove. Župan občine Žetale in poslanec državnega zbora Anton Butolen ocenjuje, da gre za umor Haloz, če
ob stari hiši ne moreš postaviti nove, zato državnim uradnikom predlaga, da bi pred izdajo vsakega soglasja morali oditi na teren. Za ta rigidni zakon naj bi imel največ zaslug poslanec Alojz Sok, ki je oblasti očital, da hoče vse pozidati in uničiti kmetijstvo. Birokrati so vsaj na območju Haloz kmetijsko zemljo tako zaščitili, da je zarasla s plevelom.
Župani Spodnjega Podravja so ministra Kopača opozorili tudi na nerazumljivo in nesprejemljivo formulo pri obračunavanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Želeli pa so tudi vedeti, kaj bo s predvideno gradnjo sežigalnice v Kidričevem. Tistega, kar so želeli izvedeti, ali sežigalnica bo ali ne bo, jim minister ta trenutek še ni vedel povedati. Več naj bi se vedelo po tem, ko bo decembra končan operativni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji. Vse je odvisno od tega, koliko bo odpadkov oziroma tistih odpadkov, ki bodo primerni za sežiganje.
MG
Breg • Razprava o hitri cesti
M v	■ v ■ ■ ■
župana pričakujejo večji posluh
V prostorih Doma krajanov Turnišče je bila 20. novembra razširjena seja sveta mestne četrti Breg, ki so se je poleg članov sveta četrti udeležili tudi svetniki mestne občine iz te četrti, predsedniki četrtnih društev in predstojnik skupne občinske uprave občin na Ptujskem Stanislav Napast. Povabljen je bil tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, a je bil zadržan.
Več kot 30 udeležencev razširjene seje je njegovo odsotnost pospremilo z vidnim nezadovoljstvom, saj jim, kot pravijo, ne posveča pozornosti, v enem letu po volitvah je dobesedno pozabil nanje. Seje se je udeležil tudi predsednik sveta četrti Ljudski vrt Stojan Žižek.
Predlog lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju mestne občine Ptuj ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj je predstavil predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast. Uvodoma je povedal, da si prizadevajo skupaj z načrtovalci in z vsemi, ki jih ta odsek zadeva, začrtati cesto, ki bo služila prometu, imela kar najmanj negativnih vplivov na okolje in da jo bomo lahko vsi skupaj koristno uporabljali. Cesta je v programu Dars-a, delo naj bi pričeli že konec leta 2004, intezivnost gradnje naj bi se povečala v letu 2005, najbolj pa v letu 2006. Večje težave je pričakovati pri zagotavljanju občinskega deleža pri gradnji.
Hitra cesta se pripelje v mestno občino Ptuj, ko prečka Zagrebško cesto ob Turnišču, nato pa zavije na JV ob Ptujskem jezeru proti Markovcem oziroma
Ormožu. Na to hitro cesto se navezujejo priključne in navezoval-ne ceste na Ptuju. Pri Turnišču je odcep proti čistilni napravi, nato ob začetku Ptujskega jezera v najožjem delu Drave prečka reko in se nato pri Super mestu priključi na Ormoško cesto.
V razpravi, ki je sledila, so izluščili nekaj predlogov, za katere pričakujejo, da jih bodo načrtovalci trase upoštevali. Predlagajo ureditev priključka pri Sodnicah, da se bodo prebivalci tega območja lahko priključili na hitro cesto v izvennivojskem križišču z Zagrebško cesto, lastnik Pin-čarjevega mlina pričakuje postavitev primerne zelene zaščite, na Zagrebški cesti naj se prioritetno uredijo pločniki in kolesarska steza, člani Lovske družine Ptuj pa so v interesu divjadi in svojem interesu predlagali, da se trasa celotne hitre ceste zavaruje z žično ograjo in uredijo prehodi za divjadi, ki so nujni, da bi se ognili še večji škodi, ki nastaja že danes, saj gre za območje, na katerem letno na cesti konča več kot sto živali.
Krajani mestne četrti Breg so ponovno opozorili na nerešene probleme pri kanalizaciji, prav tako pa na že staro zahtevo o ureditvi bencinske črpalke na
Zagrebški cesti, ki se mora urediti v letu 2004, ker že preveč dolgo čakajo nanjo.
Precej polemična pa je bila razprava o lastništvu doma krajanov Turnišče, ki je postal lastnina mestne občine Ptuj, ta pa naj bi ga ponovno vrnila krajanom na osnovi posebne pogodbe. Spomnili so na krvave žulje, ki so jih imeli pri ureditvi tega doma, in številna odrekanja. Zdajšnja sodna ureditev lastništva pa še vedno ne daje odgovora na to, kako je bil dom prenešen v lastnino sedaj že ugasle Socialistične zveze.
Krajani mestne četrti Breg tudi pričakujejo, da se bo v kratkem uredilo tudi breško križišče, saj predstavlja veliko prometno oviro, ki naj bi jo rešilo krožišče. Poleg tega zahtevajo ureditev Stu-denčnice, ki je vse bolj onesnažena, da je ne bo doletela usoda Grajene ter postavitev napisnih tabel, tudi za naselje Turnišče; to sicer uradno ne obstaja, saj celotno območje sodi pod Ptuj, če pa bi ga želeli ustanoviti, bi morali ukiniti nekaj ulic, vse to pa je vezano na nekatere postopke in tudi stroške. Ime Turnišče se sedaj ohranja v okviru nekaterih imen društev in v ljudski rabi.
MG
Ptuj • Bolnišnična nega 60 tisočakov na dan
Ko starčke vozijo od vasi do vasi ...
Afera Črni les je tudi javno potrdila problem, kdo naj bo vmesni člen po končanem zdravljenju za tiste, ki so potrebni nadaljevalne bolnišnične nege. V ptujski bolnišnici ta problem zaznavajo že od leta 1995, ko so zaprosili ministrstvo za zdravje, da bi del posteljnega fonda namenili za nadaljevalno bolnišnično nego, vendar niso uspeli.
Del krivde za nastale razmere si mora torej pripisati država, ki ne reagira pravočasno na potrebe, ki so iz leta v leto ve~ji. Naposled tudi Slovenci postajamo narod starostnikov. Kljub intenzivni gradnji novih socialnih zavodov nekateri starostniki nimajo možnosti za namestitev v njih.
^"V ptujski bolnišnici že dlje časa ugotavljamo, da je potreben vmesni člen pri nadaljevalni negi pacientov. Ko pacient pri nas zaključi zdravljenje in pri njem ni več potrebno bolnišnično zdravljenje, ga je potrebno premestiti bodisi v domačo oskrbo bodisi v socialni zavod. Pri nekaterih pacientih ugotavljamo, da niso sposobno preživeti ne doma ne v zavodu, da so potrebni t. i. nadaljevalne bolnišnične nege. Zato smo že leta 1995 na ministrstvo za zdravstvo naslovili vlogo, da bi nam odobrili samo-plačniško nadaljevalno bolnišnično nego za paciente, ki so še potrebni poostrene zdravniške nege. V zvezi s tem smo v istem letu spremenili in dopolnili statut. Vendar na dopis nismo prejeli odgovora, podobna dopisa smo poslali tudi leta 1998 in 1999, zatem pa so istega leta v Sežani ustanovili prvo negovalno bolnišnico v Sloveniji, leto dni pozneje se je pojavil še en referenčni center, to je bila bolnišnica Rakičan Murska Sobota, naslednje leto Jesenice, v letošnjem letu pa tudi Slovenj Gradec.
Leta 1998 smo še dodatno predlagali spremembo in dopolnitev sklepa o preoblikovanju
Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v javni zdravstveni zavod. Ponovno smo predstavili vizijo ureditve nadaljevalne bolnišnične nege, jo podpkrepili z dejstvi, a tudi na ta dopis nismo dobili odgovora. V letošnjem letu program podaljšanega bolnišničnega zdravljenja pogodbeno izvajajo bolnišnice Jesenice, Murska Sobota, Sežana, Novo mesto in Slovenj Gradec. V omenjenih bolnišnicah je razdeljena kvota posteljnega fonda za posamezne slovenske bolnišnice. Priznati pa moram, da so premestitve težke, ker se z njimi ponavadi ne strinjajo pacienti in ne njihovi svojci. Naša bolnišnica naj bi imela v Murski Soboti dnevno na razpolago nekaj več kot tri postelje, v celem letu pa smo tja lahko premestili le štiri paciente," je povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko.
Na podaljšano bolnišnično zdravljenje lahko napotijo bolnike, ki jim klinično stanje ne omogoča vključitve v obstoječe rehabilitacijske programe oziroma imajo omejen rehabilitcijski program. Koristijo ga lahko mesec dni, s posebno obrazložitvijo in dodatno vlogo pri nacionalni zavarovalnici pa še dodatnih 30 dni. V dveh mesecih, kolikor pacient lahko preživi v nadaljevalni negi, je potrebno zanj poiskati stalno namestitev - ali v domači oskrbi ali v socialnem zavodu. Pred namestitvijo pacientov s Ptujskega v nadaljevalno bolnišnično nego v Mursko Soboto je potrebno poslati vlogo. To pregleda posebna komisija,
oto: Črtomir Goznik
Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, direktor ptujske bolnišnice: "Ministrstvo za zdravje ima našo vlogo za ureditev podaljšane bolnišnične nege že od leta 1995 ..."
ki tudi odloča o njegovem sprejemu oziroma odklonitvi. "Žal moram priznati, da nam večkrat odgovorijo, da nimajo prostora ali da niso pripravljeni sprejeti našega pacienta iz takšnega ali drugačnega razloga.
Kam z onemoglimi starši
Kam v primerih, ko za paciente, potrebne nege, praktično ni prostora nikjer, je vprašanje, s katerim se v ptujski bolnišnici pogosto srečujejo. "Lahko rečem, da gre za začarani krog, ko razmišljamo, na nakšen način poskrbeti za stare onemogle ljudi, ki niso sposobni poskrbeti sami zase, sočasno pa niso potrebni bolnišničnega zdravljenja. Poudaril pa bi rad, da bolnišnica ni socialni zavod, bolnišnica je za to, da zdravi. Socialne hospitali-
zacije nam na žalost povzročajo ekonomske težave, sočasno pa jemljejo prostor in podaljšujejo čakalne dobe tistim, ki so nujno potrebni bolnišničega zdravljenja.
Ko je zdravljenje končano, je potrebno pacienta premestiti v domačo oskrbo ali socialni zavod. Pogosto imamo opravek s primeri, ko otroci svojih bolnih staršev ali sorodnikov po končanem zdravljenju niso pripravljeni sprejeti. V ptujski bolnišnici imamo posebej zaposleno medicinsko sestro, ki se ukvarja samo s premestitvami po predhodnih razgovorih s svojci, negovalnimi bolnišnicami in socialnimi zavodi. Najtežji je dogovor s svojci, ker se v mnogih primerih dogaja, da kratko malo ne morejo poskrbeti za ostarelega očeta ali mater ter zahtevajo, da še naprej ostane v bolnišnici. Pri namestitvah v socialne zavode pa se ponavadi zatakne pri plačilu oziroma doplačilu. V mnogih primerih se zato odločajo za odpust v domačo oskrbo, kljub temu da nimajo urejenih razmer. Tu pa ni konec zapletov. Naj navedem primer pacienta, ki je bil v domačo oskrbo odpuščen v letošnjem letu. Reševalci so ga pripeljali v domačo hišo, od katere je imel ključ sosed, ta pa je ocenil, da odpuščeni 'ni dovolj pri moči', zato ni hotel odkleniti hiše in pacienta so pripeljali nazaj v bolnišnico.
Res je, da se povezujemo tudi s socialno službo, ki nam poskuša pomagati, vendar pomoč običajno ni uspešna. Pri dru-
Nova cena za plačilo podaljšane bolnišnične nege dnevno je 18.767 tolarjev, kar po mnenju vodstva ptujske bolnišnice ne pokrije stro{kov, ~e je negovalni del v bolni{nici organiziran posebej s svojim kadrom. Po njihovih kalkulacijah je dnevna oskrba najzahtevnejšega nepokretnega pacienta več kot 57 tisoč tolarjev. Cena 18 tisoč dnevno je ekonomsko sprejemljiva le v primeru, da delo s pacientom v podaljšani bolnišnični negi opravi ista ekipa, ki skrbi tudi za ostale bolnike v bolnišnici.
gem odpustu pacienta, o katerem želim prav tako povedati nekaj več, pa me je poklical reševalec, saj ni vedel, kaj naj naredi s pacientom, vozil ga je od vasi do vasi, nobeden od otrok ga ni hotel sprejeti, na koncu se ga je usmilil sosed in ga sprejel v svojo hišo. Takih primerih je veliko, za civilizirno družbo preveč."
V takih razmerah do primerov, kot je Črni les, ni daleč
"če je Črni les samo vrh ledene gore, ki bo pomagal reševati skrb za starostnike, je to pozitivno. S tem ne opravičujem nepravilnosti, če so se dogajale, razumem pa težave starih in bolnih ljudi, ki žal v jeseni svojega življenja ne vedo, kam in kako. Prav bi bilo, da se naredijo primerjalne analize v domovih za ostarele glede na bolezensko stanje, starost, odstotek umrljivosti in ne nazadnje tudi cen oziroma doplačil, na primer za sobo glede na lego, za uporabo terase pri nepokretnem pacientu in za plačilo prevoza v invalidskem vozičku v ambulanto v znesku 2500 tolarjev na uro, kljub temu da ga pripelje vojak na civilnem
služenju, domovi za ostarele so upravičeni tudi za delež sredstev od zdravstvenih zavarovalnic. Še bi lahko našteval, vendar je to druga tema, potrebna posebne obdelave," je o primeru Črni les dodatno povedal direktor ptujske bolnišnice, ki mu stiske bolnih in ostarelih niso tuje, saj se z njimi v ptujski bolnišnici srečujejo vsakodnevno. Prizadevanj za ureditev nadaljevalne bolnišnične nege v ptujski bolnišnici kljub dosedanji ignoranci odgovornih v ministrstvu za zdravje niso opustili.
Na kritike, ki so se ob razgrnitvi afere Črni les vsule tudi na bolnišnice, češ da skrajšujejo čas bolnišničnega zdravljenja v škodo pacientov, pa direktor ptujske bolnišnice odločno odgovarja, da temu ni tako. V bolnišnici je pacient tako dolgo, da je ozdravljen oziroma več ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja. Res pa je, da bolnišnica ni socialna ustanova in da je po končname zdravljenju pacienta potrebno nekam namestiti. Tu pa se zgodba, o kateri smo govorili, pričenja znova.
MG
Bank Austria Creditanstalt vam ponuja ugodna varčevanja v evrih, s katerimi boste dolgoročno oplemenitili svoje prihranke. Strokovno usposobljeni bančni svetovalec vam bo pomagal izbrati tisto obliko varčevanja, ki bo po meri vaših potreb in finančnih zmožnosti.
www.ba-ca.si
PE Ptuj, tel.: 02 79 80 340
Banl^Vustria Creditanstalt
Slovenija
Članica skupine HVB Group
Ormož • Proslava ob 40-letnici Sožitja
Prizadevno delo rodi sadove
S proslavo, izdajo biltena in podelitvijo priznanj za dolgoletno uspešno delo so v društvu Sožitje Ormož zaključili praznovanje 40-letnice delovanja.
Za prizadevno delo so podelili priznanja. Imre Bučanski in Antonija Kelemina (levo) sta prejela priznanje društva Sožitje Ormož, Andreja Resman in Mira Grmič Podgorelec pa priznanje zveze Sožitje.
Proslave so se udeležili številni starši, sorodniki in prijatelji članov društva Sožitje, tako da je bila dvorana skoraj pretesna za vse obiskovalce. Vabilu se je odzval direktor zveze Tomaž Jereb, proslavi pa je prisostvoval tudi župan Občine Ormož in poslanec Vili Tro-fenik ter poslanec Alojz Sok.
V živahnem programu so nastopili učenci OŠ Stanka Vraza, varovanci VDC, ki so pripravili lutkovno predstavo Kako se je mucek naučil mijavkati, učenci glasbene šole Ormož, Ormoški oktet, učenci podružnične šole Kog in Zvonko Be-
švir, ki je prebral nekaj lepih odlomkov različnih literarnih del. Zbrane je nagovorila Lilija-na Grof, predsednica društva, ki je nanizala aktivnosti društva in popisala prehojeno pot. Med izzivi za prihodnost je povedala, da se porajajo novi načrti, med katerimi bodo verjetno tudi ureditev bivalnih možnosti za odrasle osebe z motnjo v razvoju, ki nimajo več svojcev, ki bi skrbeli za njih. Zagotovo pa bodo tudi v prihodnje ohranili vse tiste dejavnosti, ki so pri članih priljubljene. Izrazila je željo, da bi društvo našlo še več prijate-
ljev, ki bi bili pripravljeni pomagati. Pri tem pa naj vse vodi misel, da če imaš srce in željo, boš spoštoval, poslušal, hodil z odprtimi očmi, verjel, da je mogoče ljubiti tudi drugačne ljudi.
Ob tej priložnosti so podelili tudi društvena priznanja, ki sta jih za dolgoletno in predano delo prejela Imre Bučanski, ki je kot prvi med starši otrok z motnjo v razvoju čutil potrebo po društvu in je vedno priskočil na pomoč, in Antonija Kelemina, ki je dolga leta za "božji lon" opravljala odgovorno delo blagajnika. Priznanje zveze Sožitje sta prejeli Mira Grmič Podgorelec in Andreja Resman, obe specialni pedagoginji, ki sta s svojim strokovnim delom in osebno zavzetostjo zmogli številne nevsakdanje naloge in s tem prispevali, da se je društvo razvijalo in napredovalo.
viki klemenčič ivanuša
Od
d
Ivanjkovci • Proslavili obletnico folkloristov
Polna dvorana za jubilej
Ob desetletnici delovanja folklorne skupine Ivanjkovci so člani pripravili prijeten večer, na katerem so jubilantom podelili priznanja.
Folklorni večer se je začel tako kot sama dejavnost folklore v Ivanjkovcih. Starši današnjih članov so šivali obleke. Nato so jih na lepo urejeni sceni tudi pomerili in zaplesali. Kmalu pa so starejši plesalci ugotovili, da naj rajši plešejo mladi in tako je pričela delovati folklorna skupina Ivanjkovci. Med programom so na zid
projicirali tudi imena takratnih članov in fotografije. Nato so zaplesali mladi plesalci v novih oblekah, ki so predstavili tudi nekaj novosti. Kot gostje so nastopili člani folklorne skupine iz Razkrižja.
Folklorna skupina Ivanjkovci je kot društvo prejela jubilejno priznanje OI JSKD Ormož, vodja skupine Irena Cerovič
ter Franček in Zora Gorjak pa so prejeli priznanje OI JSKD Ormož za 10-letno delo. Plesalci so za 10 let plesa prejeli srebrne, za 5 pa bronaste Ma-roltove značke. Članom folklorne skupine je ob njihovem jubileju v imenu krajevne skupnosti čestitala predsednica Slavica Rajh.
vki
Foto Zalar
Prejemniki priznanj. V sredini z leve Franček Gorjak, Irena Ce-rovič in Zora Gorjak.
Lenart • Srečanje s predsednikom stranke
Andrej Bajuk obiskal Lenart
V nedeljo, 23. novembra, je Lenart obiskal predsednik NSI dr. Andrej Bajuk.
Foto: Zmago Šalamun
Predsednik Nsi je skupaj s soprogo obiskal Lenart
Zbrane je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora Nsi Aleksander Gungl in povedal, da se že pripravljajo na državnozborske volitve. Njihov kandidat je Jože Rajšp, ki je v nadaljevanju predstavil svoj program.
Zbranim je o aktualnih političnih temah spregovoril tudi
Andrej Bajuk. Spregovoril pa je tudi o državnih simbolih, ki jih on ne bi zamenjal, ker je nanje ponosen.
O nepripravljenosti slovenskega kmetijstva pa je zbranim spregovoril poslanec Alojz Sok, ki je med drugim dejal, da je vedno opozarjal, da je zakon o naravnih nesrečah neživljenj-
ski in da ga država ne bo realizirala v letošnjem letu. Menil je tudi, da slovensko kmetijstvo ni pripravljeno na vstop v EU, in zaključil, da se moramo zavedati, da brez urejenega podeželja ne bo zadovoljnega življenja v mestih.
Zmago Šalamun
Ptuj • VDC Polž in muzej praznovala skupaj
Učili so se od drugačnih
V programu vseživljenjskega učenja in integracije sta se našla Varstveno-delovni center Polž Maribor, ki je praznuje l0-letnico delovanja, in Pokrajinski muzej Ptuj, ki slavi 110-letnico.
Praznični program, ki je zajemal razstavo izdelkov varovancev VDC Polž in delavnice za izdelavo panjskih končnic, sta zasnovala skupaj, da v mednarodnem letu invalidov poglobita sodelovanje, da bi se medsebojno spoznala, pridobila nove izkušnje, poglobila lastni vlogi v življenju in socialnem okolju ter skozi vse to prispevala k rasti dobrih medčloveških odnosov in sprejemanju drugačnosti. V projekt so se
aktivno ob Pokrajinskem muzeju vključili varovanci VDS Polž Maribor: Martin Šlegel, Marko Došler, Aleksandra Herkovič, Manja Urlep, Boštjan Verdinek in Milan Zorko, ki so podajali znanje in izkušnje, ki so ga pridobili v delavnicah VDC Polž, učenci ptujskih osnovnih šol in univerza za tretje življenjsko obdobje, ki so tako spoznali pomen in namen panjskih končnic, tehniko pirografije, način izdelave končnic po fazah od
izbire motiva do barvanja. Delavnice sta vodila Marko Plohl, vodja lesne delavnice v Polžu, in Gordana Kosanovič, skupinska habilitatorka.
Aktivnosti v okviru projekta vseživljenjskega učenja in integracije, ki sta ga skupaj zasnovala VDC Polž MB in Pokrajinski muzej, so obogatili vsi, ki so v njih sodelovali. Še več, pokazalo se je, da je bogastvo enega tudi bogastvo drugega.
MG
Marko Došler podaja znanje in izkušnje pri izdelavi panjske končnice Mariji Drevenšek, ki se je udeležila delavnic varovancev VDC Polž iz Maribora v okviru programa vseživljenjskega učenja.
in tam
Ptuj • Dobrodelni koncert Karitas
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju bo jutri, 28. oktobra, ob 19. uri 9. dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije, ki poteka v tednu karitas pod geslom "Z roko v roki, ljubezen je vez popolnosti.' Nastopili bodo moški kvartet Sv. Tomaž, Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov, Godalni kvartet Feguš, solistki Petya Ivanova in Irena Petkova, na klavirju ju bo spremljala Olga Pečeny, harfistka Tina Žerdin in cerkveni pevski zbor sv. Petra in Pavla. Vstopnino v znesku 1500 tolarjev in prostovoljne prispevke bodo namenili za uresničevanje projekta za pomoč sočloveku v stiski.
MG
Videm • Odlok o nadomestilih za stavbno zemljišče sprejet
Čeprav se je tudi v uvodnem delu 2. izredne seje sveta občine Videm, ki jo je župan Friderik Bračič sklical na pobudo nekaterih svetnikov v torek, 25. novembra, kar precej zapletlo, so po medsebojnem obtoževanju kot zadnja občina v Sloveniji sprejeli Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča. Svetnik Janez Merc je vsem svetnikom in občini pri tem očital, da so zaradi nesprejetja tega odloka, ki zajema tudi nezazidana stavbna zemljišča, v zadnjih 5 letih v občinski blagajni izgubili vsaj okoli 400 milijov. Več o tem v prihodnjem Štajerskem tedniku.
-OM
Kidričevo • Forum proti sežigalnici
Pobudniki civilne iniciative proti sežigalnici pripravljajo ustanovni sestanek "Foruma proti sežigalnici v Kidričevem", ki bo v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri v avli osnovne šole v Kidričevem. V vabilu so zapisali, da so se za to odločili, ker država želi za hrbtom ljudi izigratiz referendumom izrečeno voljo lokalne skupnosti proti sežigalnici in ker pripravlja zakonodajo, po kateri naj bi v Sloveniji zgradili dve sežigalnici - v Kidričevem in v Trbovljah.
-OM
Majšperk • Danes seja sveta
Županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin je za četrtek, 27. novembra, ob 18. uri sklicala 10. redno sejo občinskega sveta in za obravnavo predlagala 7 točk.
-OM
Podlehnik • Župan ponovno sklicuje sejo
Po prvem neuspelem sklicu in nekaj izrednih sejah občinskega sveta je župan občine Podlehnik Vekoslav Fric ponovno sklical 7. redno sejo v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri. Tokrat je predlagal v obravnavo 12 točk.
-OM
Kidričevo • Ob 49. prazniku Taluma
Zlati metulji za najboljše
V kidričevskem Talumu, kjer so konec tedna praznovali že 49. tovarniški praznik, so na osrednji slovenosti v petek, 21. novembra, v dvorani restavracije Vital izročili najvišja priznanja Taluma - zlate metulje.
	1 o	o
	1 ^	Oć
□	Ift lU	CQ
Z leve: mag. Danilo Toplek, Vili Korže, Bogdan Lukman, Silvo Skerbis, Mehtsun Berhanet, Bojan Žigman in Brigita Ačimovič.
Glavni direktor Taluma, mag. Danilo Toplek je v slavnostnem nagovoru poudaril, da modernizirane kapacitete Taluma omogočajo proizvodnjo, ki se z normativi porabe surovin in energije na enoto proizvoda, s produktivnostjo, kvaliteto in skrbjo za okolje lahko primerja z najboljšimi na svetu. Pomembno je, da so projekt modernizacije od začetka do konca vodili sami ter pri tem dokazali visoko mero znanja, usposobljenosti in požrtvovalnosti. Nove kapacitete že dajejo rezultate, ki so jih načrtovali. Proizvodnja raste, spreminja pa se tudi struktura
proizvodov in kljub recesiji recesiji v Evropi jim je uspelo najti kupce za vso proizvodnjo. (O tem smo pisali v pogovoru v prejšnjem Štajerskem tedniku, op. avt.)
Predsednik uprave mag. Danilo Toplek je zatem skupaj s članico uprave Brigito Acimo-vič izročil letošnja najvišja Talu-mova priznanja - zlate metulje. Za življensko delo ga je prejel Vili Korže, varnostni inženir iz službe varstva pri delu, ki je v družbi zaposlen od leta 1971. Za izstopajoče delovne dosežke v zadnjih letih pa so podelili še štiri zlate metulje. Prejeli so jih: Bogdan Lukman, tehno-
log in vodja vzdrževanja anod iz delovne enote Vzdrževanje, Silvo Skerbis, posluževalec linije Expandal pri valjanju izpa-rilnih plošč iz delovne enote Izparilniki, Mehtsun Berha-net, specialist in strokovnjak iz delovne enote kontrola kakovosti, in Bojan Žigman, član Uprave Taluma, odgovoren za tehnično področje in razvoj.
Slavje ob 49. tovarniškem porazniku so sklenili s tradicionalnim srečanjem vseh zaposlenih, naslednji dan, v soboto, pa so vrata Taluma na široko odprli vsem, ki so želeli videti, kaj je pri njih novega.
M. Ozmec
Ptuj • Odprtje prve A-faze Gajk
■ # v	■	■ ■ v v
Končno urejeno smetišče
Nadaljevanje s strani 1
Izgradnja prvih odlagalnih površin je omogočila preselitev in trajno odložitev začasno skladiščenih odpadkov. Z njo so zagotovljeni osnovni pogoji za funkcioniranje javne službe ravnanja z odpadki. Po izgradnji kompostarne in nabavi strojne opreme za mehansko izločanje biološko razgradljivih odpadkov bodo že v naslednjih dveh letih doseženi večji učinki pri zmanjševanju vplivov na okolje in količin odpadkov, ki se bodo odlagali. Center Gajke je, potem ko je pristopila tudi občina Duplek, projekt šestnaj-
stih občin. Pogajanja za lokacijo v Gajkah so trajala dve leti. Za občine Spodnjega Po-dravja predstavlja novi center kompleksno rešitev ravnanja s komunalnimi odpadki, v celoti ustreza sprejetim slovenskim in mednarodnim zakonskim predpisom na področju varovanja okolja in zdravja ljudi.
Odprtje centra Gajke v Spu-hlji je potekalo pod geslom "Čisto okolje za prihodnost". S kulturnim nastopom so ga obogatili najmlajši iz vrtca Tro-bentica, čarovnik Avgustino in Moški pevski zbor Jezero DU
Foto: Črtomir Goznik
Sortiranje odpadkov v novem centru v Gajkah.
Budina-Brstje pod vodstvom Ladislava Pulka. Direktor podjetja Čisto mesto Ptuj Andrej Koter je na otvoritvi povedal, da projekt izgradnje Cero Gaj-ke predstavlja vzoren primer, kako se lotiti problematike odlaganja komunalnih odpadkov. V gradnjo je bilo vloženih veliko znanja in stroke v širšem pomenu v smislu organizacije in tehnološkega razvoja ter vračanja sekundarnih surovin v industrijo. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je prepričan, da smo z odločitvijo o izgradnji Cero gajke pridobili pomembno konkurenčno priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. "Upam, da se ne bodo ponovno pojavili podobni modrijani, kot v 18. stoletju, ki so v izgradnji železniškega tira proti Ptuju videli veliko ekološko nevarnost za naše mesto. Pravijo, da je previdnost mati modrosti. Osebno bi dodal, da je pogum oče modrosti."
Že kmalu naj bi se dela pri izgradnji centra Gajke nadaljevala s prvo B-fazo, ki vključuje izgradnjo kompostarne, dveh odlagalnih polj, dveh hal za zorenje in skladiščenje komposta ter sortirnice.
MG
Slov. Bistrica • Temeljni kamen za srednjo šolo
Pomemben dan za občino, mesto, šolo
Ob prisotnosti dijakov slovenjebistriške srednje šole, občanov in gostov so v Slovenski Bistrici minuli petek položili temeljni kamen za pričetek gradnje nove srednje šole.
Nova šola s telovadnico v skupni izmeri 5027 m2 površine, od tega odpade na telovadnico 1187 m2 in 3840 m2 pa na učilnice ter drugo, je locirana v neposredno bližino mestnega središča, v območju vojašnice, na nekdanjem nogometnem igrišču. Celotna naložba je vredna 1,8 milijarde tolarjev, gradbena dela izvaja Granit Slovenska Bistrica.
Srednja šola Slovenska Bistrica je bila ustanovljena v letu 1999 in je v šolskem letu 1999/2000 pričela izvajati srednješolske programe v 14 oddelkih. Šola doslej izvaja svoje programe na več lokacijah -v objektu na Partizanski cesti 22 v souporabi z Ljudsko univerzo, na osnovni šoli Minke Namenstnik - Sonje ter v nekdanjih upravnih prostorih Planike oziroma Mercatorja na Trgu svobode, poleg tega pa uporablja še vse pokrite in odprte športne objekte v mestu Slovenska Bistrica. V letošnjem šolskem letu nabira "učenost" v bistriški srednji šoli 538 dijakov v 18 oodelkih.
Kulturni program kot spremljevalec pomembnega trenutka
Fotografija: "Prazniki, kot so današnji, niso poklonjeni," je ob položitvi temeljnega kamna za slovenjebistriško srednjo šolo dejala ravnateljica mag. Iva Pučnik - Ozimič.
položitve temeljnega kamna so pričeli dijaki srednje šole z mislijo, "da bomo lahko rekli, tu smo resnično doma". Pozdravni nagovor je imela tudi ravnateljica mag. Iva Pučnik -Ozimič, ki je dejala, da "prazniki, kot so današnji, niso poklonjeni, temveč jih je potrebno prislužiti". V nadaljevanju je nizala dogodke minulih štirih let, od prvih začetkov srednje šole do prvih letošnjih maturantov. Položitve temeljnega kamna je bil vesel tudi župan dr. Ivan Žagar. Menil je, da je to velik in prelomni dan ne samo za šolo,
temveč tudi za občino in mesto Slovenska Bistrica, saj šole, kot nastaja na tej lokacija, v mestu še ni bilo. Herman Tomažič, državni sekretar na šolskem ministrstvu in bistriški rojak pa je govoril o tem, kaj vse je država v zadnjih letih s pomočjo šolskega tolarja uspela zgraditi. Preko 200 šolskih objektov je bilo doslej zgrajenih ali adaptiranih, še več kot enkrat toliko jih še čaka na rešitev.
Nova srednja šola bo sprejela dijake že v začetku prihodnjega šolskega leta 2004/2005.
Vida Topolovec
£a êtrêke dê 10 let
L7 maisaa ra^is vslikô
.Nova KBM
Nova KradKna banka Mai
3.000 SIT privarčujem
medvedka £ barvicami dôbim, la privarčevanifi 12.000 SIT v nagradnem ^rehanju £a 0ôr§kô k&lô sôdelvjem.
Če do 15. decembra 2003 skleneš Sitkovo varčevanje je z malo sreče lahko gorsko kolo fvoje. Pohiti v najbližjo enoto Nove KBM. www.nkbm.si
i
Sv. Andraž • Pred občinskim praznikom
Rekordno leto investicij
V soboto in nedeljo bodo v občini sv. Andraž v Slovenskih goricah proslavljali občinski praznik. Ob tej priliki smo se pogovarjali z županom občine Francem Krepšo, ki je dejal, da je letošnje leto glede investicijske dejavnosti v občini rekordno.
Nekaj investicij izhaja še iz prejšnjega leta, kot je recimo gradnja zunanjega športnega igrišča, ki bo služilo malemu nogometu, možne bodo tudi nočne tekme, saj je urejena razsvetljava, namenjeno pa je tudi košarki in odbojki. Investicija je bila vredno 41 milijo-
nov SIT.
Izvajali so že tudi delna zemeljska dela za osnovno šolo, vrtec in telovadnico, pripravljen je teren za gradnjo, ki se bo pričela v polovici naslednjega leta.
Gradnja šole, vrtca in telovadnice je prioritetnega znača-
SpoŠTOVANE občanke in občani! Ob 5. občinskem prazniku občine
Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim
na osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 29.ii.2003 ob 19. uri v Domu krajanov in gasilcev.
Vaš žur Franci
ja za občinske proračune že v preteklih in tudi v prihodnjih letih. Potekala bo od leta 2004 in se nadaljevala v letih 2005 in 2006. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS bo prispevalo za gradnjo 60 odstotkov sredstev za prvi dve triadi, vrtec in telovadnico; tretje triade zaradi premajhnega števila učencev ministrstvo ni odobrilo in bo to čista investicija občine.
Sedaj so v fazi preprojektira-nja; projekti so že bili narejeni, zaradi majhnega števila otrok pa je ministrstvo znižalo površino učilnic s 60 kvadratnih metrov na 45, priznali pa so dva oddelka otroškega vrtca (na občini so planirali enega), ločeno pa morajo v projektih prikazati tudi tretjo triado, ki bo na grbi občine.
Projekti predvidevajo torej enooddelčno devetletko s telovadnico in vrtcem. Novi projekti jo zmanjšajo za okrog 400 kvadratnih metrov (kvadratni meter novogradnje je vreden okrog 220.000 tolarjev), kar bo gradnjo pocenilo za okrog 100 milijonov tolarjev, manjša
stavba pa zahteva tudi manjše stroške vzdrževanja. Planirana izgradnja dveh triad šole je 1. september 2006. V letih 2007 in 2008 pa bi gradili tretjo triado. Občina glede na majhen proračun ni sposobna prej končati izgradnje. Po prvih ocenah naj bi prva faza izgradnje stala 540 milijonov tolarjev (ministrstvo prispeva 290 milijonov) za 2200 kvadratnih metrov površine. Tretja triada bo naknadno stala okrog 170 milijonov tolarjev. Skupne šolske površine bo takrat nekaj manj kot 3000 kvadratnih metrov.
Infrastruktura, kultura, okolje, zdravstvo
Na področju infrastrukture so v občini sv. Andraž v letošnjem letu rekonstruirali cesto Slavšina-Gibina v dolžini dveh kilometrov (31 milijonov SIT).
Dejavni so bili tudi na področju kulture. Pri Hrgovi domačiji so dogradili gospodarski poslopji, tako da je ta kulturni spomenik dobil bolj celostno podobo. Delno so uredili tudi
Foto: FI
Franc Krepsa, župan občine sv. Andraž v Slovenskih goricah
notranjost hiše, do dokončne ureditve pa bo potrebno počakati še leto ali dve. Vrednost teh del je znašala 2 milijona SIT.
Na področju varstva okolja so gradili kanalizacijo - dovodni kanal do čistilne naprave, na katero so že navezali stanovanjski blok in šolo (6 milijonov SIT).
Veliko postorjenega je bilo tudi na področju oskrbe z vodo. V naselju Gibina so zgradili primarni vod in hišne priključke, v ostalih delih občine so zgradili 22 priključkov (6 milijonov SIT).
Glede zdravstvenega varstva se je občinski svet odločil za sofinanciranje reševalne postaje na Ptuju (1.200.000 SIT). Ambulante še v občini ni, planirana je bila že lani in tudi republiška sredstva so bila zagotovljena, a še vedno niso rešili spora z najemnikom občinskih prostorov, ki le-teh noče izprazniti, stvari se ne
premaknejo v reševanje, stvar je na sodišču.
Skupna vrednost letošnjih investicij je 84 milijonov tolarjev (60 odstotkov proračuna).
Občinsko praznovanje
Praznovali bodo tradicionalno, ne odločajo se za večdnevne prireditve. Proslavljanje bo strnejo na dva dni. V soboto, 29. novembra, bo osrednja prireditev ob občinskem prazniku (petem po vrsti) s kulturnim programom, podelili bodo občinska priznanja zaslužnim občanom, letos so se odločili za področje gospodarstva (lani kulturo). Občinski svet je sprejel sklep, da se letošnje priznanje podeli Ivanu Šilcu in turistični kmetiji Pri kapeli.
Nedelja, 30. novembra, pa bo posvečena farnemu zavetniku sv. Andražu; letos je 490-letnica prve omembe farne cerkve.
Franc Lačen
Ljubljana • 10 let akcije Ljudje odprtih rok
Ko ti postane toplo pri srcu
V Narodni galeriji v Ljubljani je bila 19. novembra izjemna slovesnost, na kateri so podelili priznanja v okviru letošnje 10. akcije Ljudje odprtih rok.
V desetih letih, odkar Naša žena s podporo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter pod pokroviteljstvom Štefke Kučan izbira ljudi, ki jim človekoljubje pomeni življenjski slog, je širša slovenska javnost spoznala dobra in plemenita dela več kot 300 ljudi, ki bi brez te akcije sicer bolj ali manj ostala v anonimnosti. Brez njih je marsikdo, ki je že skoraj obupal zaradi takšne ali drugačne stiske, dobil po-
novno upanje in vero v življenje. Ob vsaki taki akciji postane človeku toplo pri srcu.
V finale letošnje akcije se jih je od 30 prijav uvrstilo 26. Razglasili so štiri prejemnike priznanj: Dobrotnico/ka 2003, ki svojo notranjo toplino in svoj čas razdaja ljudem v stiski, Darovalko/ca 2003, ki s svojim denarjem, premičninami ali nepremičninami pomaga ljudem v stiski, Izjemno osebnost (ali več izjemnih osebnosti)
Foto: Črtomir Goznik
Darovalec leta 2003 je postal Branko Goričan iz Ptuja. Priznanje mu je izročila Štefka Kučan, pokroviteljica akcije Ljudje odprtih rok
2003, ki je takšna karizmatična osebnost, da okoli sebe zbere večjo ali manjšo skupino ljudi, ki pod njenim vodstvom izpeljejo projekt za ljudi v stiski, in Dobrega človeka 2003 po izboru bralcev Naše žene. Prve tri prejemnike priznanj je izbrala posebna komisija Naše žene.
Dobrotnica leta 2003 je postala Anita Berginc iz Zabič pri Ilirski Bistrici, rejnica, ki je ob svojih treh otrocih vzgajala še trinajst rejencev. Izjemna osebnost, ki v vsakem, ki ga sreča, pusti vtis. Ohranja pokončno držo in pozitivne misli tudi ob hudih življenjskih preizkušnjah. Darovalec leta 2003 je postal samostojni podjetnik Branko Goričan, rojen Ptuj-čan, ki ima sedež podjetja v Placarju v občini Destrnik. Pobudnik vseslovenske akcije tekmovanja slikopleskarjev s humanitarnim delom, po zaslugi katerega so nov oplesk dobile številne sobe in hodniki v ptujski bolnišnici, pediatrični kliniki v Ljubljani, mariborski porodnišnici in ptujskem vrtcu. Letošnje tekmovanje bo potekalo v celjski porodnišnici. Rad pomaga povsod, kjer je potrebno. Delo na terenu odkriva številne človeške stiske. Izjemne osebnosti leta 2003
so postali vsi prostovoljci, ki že skoraj dve leti brezplačno delajo v ambulanti s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Ta laskavi naziv je pripadel več kot 40 zdravnikom in zdravnicam ter medicinskim sestram, ki skrbijo za številne brezdomce, ljudi, ki nimajo državljanstva ali stalnega bivališča, Rome in druge, ki iz različnih razlogov nimajo pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Dobri človek leta 2003 Neža Odar Zustovič iz Ljubljane poučuje zdravstveno vzgojo in prvo pomoč na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo. Več kot deset let pa vodi tudi krožek prostovoljstva, v katerem sodelujejo številne dijakinje in dijaki, ki znajo s svojo prib-ljubljeno profesorico polepšati marsikateri trenutek starejšim, bolnim, osamljenim, brezdomcem, otrokom iz revnejšim družin in še marsikomu drugemu. Profesorica je ponosna na svoje nekdanje dijakinje in dijake, saj prostovoljstvo, kakršnega so spoznali v srednji šoli, ostaja del njihovega življenja tudi potem, ko zapustijo šolske klopi. Idejo "Ljudi odprtih rok" ohranjajo in razvijajo naprej.
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji prvi stirje v akciji Ljudje odprtih rok (od leve proti desni): Neža Odar Zustovič, predstavnik prostovoljcev iz Ljubljane, Branko Goričan in Anita Berginc.
Darovalec leta 2003 Branko Goričan je izjemno vesel in ponosen, da je prejel to priznanje. Odkrito priznava, da ga ni pričakoval. Deli si ga skupaj z vsemi, ki se vključujejo v humanitarno akcijo slikopleskar-jev in širijo njeno sporočilo ter
tudi sicer spoštujejo in negujejo idejo humanosti. Več bo humanih ljudi, manj bo človeških stisk, je prepričan Branko Go-ričan, ki ga bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki Štajerskega tednika.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Med finalisti letošnje akcije v kategoriji Darovelec 2003 je bil tudi pevec Sebastian, ki vsako leto nastopi okrog dvajsetkrat v dobrodelne namene.
Ptuj • Nekdanji zasvojenec Zlatko Balažič razkriva svojo zgodbo
Preživel sem "sladki pekel"
Zlatko Balažič iz Maribora je preživel vse faze odvisnosti, tudi od trde droge. A ko ga je igla spravila že čisto do dna, ko se je vse obrnilo od njega, ko se je preživljal le se s »klošarjenjem«, mu je uspelo, da se je iztrgal iz smrtonosnega objema droge. Njegova zgodba je grenka, a resnična in predvsem vzgojna.
čeprav je bil z drogo pove zan od svojega 12. do 22. leta je eden redkih, ki mu je uspelo in prav tako eden redkih, ki se je odprl in zaupal svojo življenj sko zgodbo tudi drugim. Predvsem zato, da bi morda pomagala odpreti oči vsem tistim mladim glavicam, ki segajo po travi ali morda že kar po trdi drogi.
Takole je začel svojo zgodbo:
^"V družini smo živeli zelo dobro. Sem edinec, moja starša ne pijeta in ne kadita, živita zdravo. Živeli smo z dedkom in babico kot dobra družina, imeli normalne življenjske razmere in radi smo se imeli. Vseskozi sem bil dober učenec, odličnjak.
Kaj me je odtrgalo od tega lepega življenja?
To so bili čisto osebni vzroki, morda kompleks manjvrednosti, ki sem ga skrival v sebi. Odkrito povem, imel sem nenehno željo po večvrednosti. Zdaj lahko ocenim, da je bil to zame tisti osnovni vzrok. Vedno, kadar je kdo v razredu izpadel "frajer", me je v duši zabolelo, ker je pač bil "faca". Jaz pa ne. Bil sem drugačen od sošolcev, nisem si upal, morda sem bil malce zaprt vase kot kakšen "piflar" ali kaj podobnega. Tudi do deklet sem bil drugačen, bojazljiv, nisem se jim upal približati, sploh pa ne tako
zlahka kot nekateri drugi sošolci. Že bežen pogled v oči sošolke me je malce zbegal.
Ironija pa je, da me je k razmišljanju o drogi pritegnila knjiga, ki mi jo je kupila mati z namenom, da bi se mi ta "opojna slast" priskutila. Verjetno jo poznate, "Mi otroci iz postaje Zoo" je njen naslov. čeprav so v njej predvsem grozne zgodbe in slike zasvojencev, ki so pristali čisto na dnu, pretresejo te slike tistih, ki so se že predozirali in jih je vzelo, me je knjiga nekako prevzela. Sicer sem doživljal nočne more, ampak nenehno sem jo imel v mislih. Da bi postal večji frajer, sem si sprva izmišljeval in se med sošolci v prazno hvalil, kako sem bil sinoči "zadet", kako fajn je bilo.
Moja prva zasvojenost so bili čisto navadni cigareti. Okoli 12. leta so me pritegnili, da sem jih poskusil. A kmalu zatem je prišla na vrsto trava, pozneje alkohol, kmalu v povezavi s travo. In ko sem se upal napiti do tiste mere, da me je ob travi resnično zadelo, sem bil že v tem.
Proti koncu osnovne šole je bilo zame že čisto normalno kajenje trave, pitje alkohola, tudi po tabletah sem začel segati. Saj veste, kofein, amfetamini, pa LSD. Moram reči, da sem skozi
Foto: M. Ozmec
Zlatko Balažič: "Starši ukrepajo prepozno."
učinke trave doživljal vse, kar sem prebral v knjigah - krila so mi rastla in ti učinki so pogojevali mojo življenjsko pot od 13. do 22. leta. Sprva smo bili s kolegi kar v redu klapa, segali smo le po travi in morda alkoholu in si zatrjevali, da heroina ne bomo nikoli niti poizkusili.
Ampak zgodilo se je, sam ne vem kako, da smo začeli tudi s trdo drogo. A ko enkrat začneš s tem, je vedno težje. Postaneš kot suženj droge, ko storiš vse, da prideš spet do nje, ko te omama spusti, ko za vsak nov "trip" začneš tudi krasti. Spomnim se, ko sem najboljšemu kolegu, ko je šel na WC, iz denarnice ukradel denar in si kupil drogo. Tudi doma sem počel podobno, lagal, da rabim denar za to in ono, vedno huje je bilo in vedno več.
A slej ko prej prideš do točke, ko stojiš na razpotju. Tudi meni se je to zgodilo, čeprav sem vedno znova razmišljal, kako priti ven. Name je pritiskal močan moralni maček, ki mi je na srečo dal pozitivno brco. Nekatere ta pritisk zbega in klonejo, druge pa osredotoči na eno misel, rešiti se in za to daš od sebe še zadnje moči. Meni je uspelo, da sem se pobral iz globokega dna, nekaterim mojim prijateljem pa žal ne, morda še ne, nekaterim pa verjetno ne bo uspelo nikoli.
Kdaj je za mojo narkoman-sko pot izvedela družina?
Dokaj pozno. Tu in tam sem se že napil, a ko sem bil star 15 let, so nas med kajenjem trave na vlaku prijeli policisti. Odpeljali so nas na postajo in od tam po telefonu obvestili starše, kaj smo počeli. Moram reči, da sem se strahotno bal priti domov. Po eni strani me je bilo grozno sram, kajti moj oče je bil zame vedno vzor, vedno je znal odrea-girati na moje napake s strogim pogledom, besedo, tu in tam sem dobil tudi kakšno zaušnico. A ko sem prišel takrat domov, je
bilo drugače, bil je zbit, zrušen in totalno nemočen. Držal se je za glavo in se spraševal, kaj naj sedaj stori, droga je v hiši, kako naj ukrepa. Mati je to sprejela izredno čustveno, vrgla se mi je okoli vratu in zajokala: "Moj fant, umrl mi boš." Tudi ona je bila čisto dotolčena.
Mnogi me vprašajo, ali bi kaj zaleglo, če bi me oče takrat pošteno nasekal. Mislim, da ne bi, kajti zagotovo bi se še bolj izoliral in počel naprej isto, še bolj po svoje. Najbolj noro se mi pa zdi, ko me sedaj nekateri starši odvisnikov zbegani sprašujejo: "Ali naj ga sedaj vržem ven ali kaj?" Moram reči, da tudi to ni rešitev. Pomembno pa je, da ko starši po vedenju otrok močno sumijo ali celo ugotovijo, da so otroci zaužili drogo, odreagira-jo na konkreten način. Žal pa v večini primerov starši urkepajo prepozno.
Kaj je pomembno storiti, kako ukrepati, ko izvemo resnico?
Pomembno je predvsem, da zategnemo vse vajeti, da zapremo finančno pipo na minimum in da potrošnjo denarja nadziramo, predvsem pa, da se z otrokom o tem odkrito pogovorimo in si ne dovolimo, da bi z njim izgubili stik. Takrat otroka ne smemo pustiti samega, veliko se je treba pogovarjati, ukrepati pa je potrebno razumsko in načrtno. Predvsem vam svetujem, da se umirite, da imate veliko potrpljenja in vztrajate; vztrajajte, po-trpite in še naprej vztrajajte. In tako znova in znova, saj vendar gre za vašega otroka, morda za njegovo življenje.
Kaj me je spreobrnilo, da sem nehal in začel z zdravljenjem? Kaj je bilo tisto odločilno?
Predvsem to, da je bilo vse skupaj do konca nevzdržno. Doma je bilo grozno napeto, izgubil sem službo, ker sem po igli in
Zlatko Balažič danes: "Uspelo mi je in znova živim normalno življenje."
heroinu segal že do trikrat na dan, sem bil zadolžen do glave in po Mariboru so me lovili vsi dilerji. Enostavno nisem imel več drugega izhoda. Za "šus" nisem imel več niti ficka in nenehno me je bilo strah, da me bodo tisti, ki sem jim bil dolžan za drogo, pretepli, morda celo ubili.
Odločil sem se čez noč in pobegnil v Italijo. Tam sem še kakih 14 dni »klošaril«; grozno, kakšen sem bil, dolgi zanemarjeni lasje, smeti v bradi, zaudarjal sem, da me je že samega motilo, brez fic-ka, brez hrane, jedel sem iz kant, brskal po smeteh, da sem nekako preživel. Do življenja nisem čutil prav nič več. Popolnoma top sem postal, resnično sem izgubil kakršnokoli voljo do življenja. Le videl sem ga, čutil pa ne več.
Ko sem nekega dne ležal na klopi in v skrajni stiski resno razmišljal, ali naj ugasnem še zadnjo sliko, je mimo prišla dru-žinica. Oče in mamica ter otrok, ki je v roki držal violino. Rekel sem si, glej, na uri violine so bili in sedaj gredo domov, v topel domek. V meni se je nenadoma zbudila toplina, nekakšna neznanska moč me je obsedla, vstal sem s klopi in se tisti hip odpravil nazaj v Slovenijo.
Do večera sem uspel priti do Kopra in v eni od cerkva zaprosil, če lahko prespim. Duhovnik, ki me je sprejel, je bil do mene dober, naslednji dan pa sem se odpravil do dr. Kreka, ki je eden od pionirjev zdravljenja odvisnikov pri nas. V ordinaciji je imel veliko fotografijo s fanti. Ko sem ga vprašal, kaj pomeni ta motiv, mi je dejal, da so to fantje iz komune. Takrat sem se dokončno odločil.
Po daljšem pogovoru mi je pomagal, da so me z rešilcem odpeljali v Idrijo, kjer so takrat že začeli zdraviti zasvojenosti. Ni mi bilo lahko, približno 14 dni sem bil popolnoma odklopljen, bled in brez življenja v sebi, še razmišljati nisem mogel. Ko sem se po tej krizi počasi le pričel spet normalno zavedati, ko sem uvidel, kaj sem storil sebi in svoji družini, sem poklical domov.
Pričakoval sem hlad, saj starši nekaj mesecev niso vedeli, kje sem, ali sem sploh še živ, a doživel sem toplino. Ko me je mati zaslišala, je zajokala, neznansko vesela je bila, da me je slišala, saj so me obupano iskali po vsej Sloveniji in skoraj izgubili zadnje upanje. Upali so le še, da me bodo našli vsaj mrtvega. Pa se na vso srečo to ni zgodilo. Prosil sem jih, naj mi pomagajo do komune, kar so z veseljem storili, čeprav sem jim storil toliko gorja.
O tem in o življenju v komuni morda kdaj drugič. Tam sem preživel dobra 4 leta in domov sem se vrnil prerojen. Don Pie-rino ima svoje metode, nadvse učinkovite so in preproste. Ko je kateri začutil krizo, ni bilo nobenih nadomestkov droge, le kamilični čaj, pogovori, delo in razvedrilo, vse to, kar daje smisel življenju.
Sedaj sem že nekaj let zunaj. Zunaj gorja, spet v normalnem svetu in spet živim normalno. Preživel sem "sladki pekel" in zelo sem vesel, da znova živim normalno življenje. Včasih me vprašajo, ali sem po tem še kdaj poskušal. Verjemite mi, nisem in ne bom. Nikoli več!"
M. Ozmec
Sedem (ne)pomembnih dni
Kje je Slovenija
Pravijo, da je Lojze Peterle (Nova Slovenija) eden izmed najbolj "prepoznavnih" Slovencev v Evropskem paralmentu, kjer skupaj s skupino slovenskih parlamentarcev za zdaj nastopa še kot "opazovalec". Seveda ne kaže pozabiti, da je Peterle tudi član Konvencije, ki skuša na novo zarisati in dopolniti podobo Evropske unije v skorajšnji znatno razširjeni sestavi. Peterle naj bi bil izjemno komunikativen, gojil naj bi mnoga znanstva s politiki evropske desne politične scene, menda je "Evropejce" presenetil tudi z izvrstnim igranjem na orglice ...
Ob zadnjem podatku bi se - po stari slovenski navadi - že lahko začeli zmrdovati, češ da nam Peterle z orglicami pač ne more posebej koristiti pri razkazovanju in dokazovanju, še zlasti če nočemo, da bi v Evropi
izpadli kot kakšni zaplotniški jodlarji. Seveda so orglice, tako kot še marsikaj drugega v življenju, zadeva takšnega ali drugačnega okusa, vendar pa je očitno - kljub vsemu - treba priznati, da je tudi ta, za mnoge skrajno "problematičen" instrument sestavni del našega življenja in naše identitete. Peterletove orglice opozarjajo in dokazujejo, da je prepoznavnost splet najrazličnejših stvari in da je ni mogoče omejevati in "zauka-zovati" zgolj po strogo racionalnih in selektivnih merilih. "Kvaliteto" in svoje posebnosti ter sposobnosti lahko konec koncev izkazujemo tako z orglicami kot z vrhunskimi dosežki na glasbenem, znanstveno-tehničnem, medicinskem, športnem ali kateremkoli drugem področju življenja.
S tega vidika se mi zdi enako zaplotniško, kot je za nekatere igra-
nje na orglice, že kar mazohistično in nasploh duhamorno ukvarjanje z državno zastavo in državnim grbom, z njuno (ne)ustreznostjo in (ne)odmevnostjo. Grb in zastava naj bi bila glavna krivca za vse, kar se v zvezi s Slovenijo dogaja slabega po Evropi in po svetu. Zaradi njiju naj Slovenije ne bi ločili od drugih (podobnih) držav. Krivca naj bi bila, da Slovenije ponekod preprosto ne poznajo ali pa vsaj ne vedo, kam natančno naj bi jo umestili.
Že leta se obremenjujemo s (samo)prepričanjem, da smo neznani ali vsaj premalo znani, medsebojno se zaradi tega poučujemo in obtožujemo. Še preden je kdorkoli natančneje zaznal, kako je nasploh s prepoznavnostjo sodobnih držav v Evropi in po svetu in ali je glede tega Slovenija res kakšna posebna in ve-
lika negativna izjema, se že nekaj časa na veliko prepričujemo, prepiramo in delimo na bojevnike za nove državne simbole in tiste, ki branijo sedanje. Razpisujemo vsedržav-ne natečaje za nove državne oznake in vse glasnejša skupina "strokovnjakov" nas prepričuje, da je to za naše mednarodno zveličanje pravzaprav edina in nujna rešitev. Zdaj smo nerazvidni, postali pa bomo moderni, nenadoma tako rekoč vsem na očeh in v srcih ... Še ena iluzija, ki med drugim sploh ne računa na to, kaj vse bi takšna sprememba državne zastave in državnega grba za seboj potegnila. Med drugim tudi ne razpolaga z vsaj približnimi izračuni, koliko bi to vse skupaj stalo in v kakšne nepojmljive (dodatne) stroške bi spravilo državo kot celoto in tako rekoč vsakega posameznika.
Ne bi smeli pozabiti (in skrivati), da sta sestavna dela naše nove državne identitete tudi sedanja zastava in grb z vsemi svojimi morebitnimi pomanjkljivostmi ali celo napakami. Nastajala sta v prelomih in v marsičem nenormalnih trenutkih. Vsebujeta prvine in simbole, ki imajo kljub
vsemu najbolj značilno zvezo s celotno našo zgodovino, našim življenjem in našim bojem. Kot takšni imajo posebno vrednost, ki v marsičem odtehta morebitno sodobnejšo zasnovo državnih simbolov, ki jo nekateri tako vztrajno propagirajo in zahtevajo.
Za nujno umirjanje sedanjih strasti v zvezi z državnimi simboli in za ustrezno ohlajanje glav bi kazalo temeljiteje raziskati, kaj vse - poleg grba in zastave - vpliva na prepoznavnost in ugled kakšne države. Takšna analiza bi zagotovo pokazala, da pri nas na veliko pretiravamo s pomenom zgolj grba in zastave. Seveda pa bi hkrati postalo jasno, da nas pravzaprav mnogi "eksperti" za promocijo na veliko zavajajo, ko našo pozornost usmerjajo na marginalne zadeve. Slovenija je in lahko postane še bolj prepoznavna v svetu s kvaliteto celotnega dela in življenja, s svojo zgodovinsko in kulturno dediščino. Čudno, da različnim bučnim "promotorjem" še vedno ni uspelo združiti v enotni izvirni predstavitvi številnih slovenskih posebnosti in za-resnih enakratnosti?
Peterle nas prepričuje, da je (med
drugim) mogoče postati "prepoznaven" tudi z igranjem na orglice. Ravno te dni smo se srečali z jubilejem Avsenikov, ki so pojem za velik del Evrope, medtem ko jih mnogi "strokovnjaki" v Sloveniji dolgo nekako niso priznavali, predvsem pa jih vsa Slovenija še danes ne zna (ali noče?) v vseh razsežnostih uporabljati za svoj simbol in za svojo večjo prepoznavnost. Odrekli smo se velikim smučarskim tekmam (svetovni pokal), ki so podobo naših krajev in ljudi nosili po vsej Evropi), ne znamo se dogovoriti o ureditvi Planice, ki se ponaša z zgodovinskimi svetovnimi rekordi v smučarskih skokih in zaradi katere je Slovenija postala znana v krajih in državah, kjer o njej sicer zagotovo ne bi nikoli slišali in govorili. Slovenec je bil glavni konstruktor ameriškega letalskega potniškega giganta Boeinga 747, v Sloveniji se je odvijala ena izmed najbolj znamenitih in krvavih bitk prve svetovne vojne. Ali vse to dovolj uporabljamo za svojo promocijo? Sta grb in zastava zgolj krinka za slabo delo na drugih področjih?!
Jak Koprive
Ptuj • Drugo ocenjevanje kmečkih sirov Slovenije
Kakovost izdelkov iz leta v leto večja
V novi dvorani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj so 18. novembra ocenjevali mlečne izdelke Združenja malih sirarjev Slovenije. Ocenili so 52 vzorcev izdelkov iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka.
Ocenjevanje, ki so ga izvajali profesionalni sirarji, učitelji strokovnih predmetov v kmetijskih šolah, kmetijski svetovalci in prestavniki potrošnikov, je potekalo po metodi Kmetijske zbornice iz Gradca, ki ima v prvi vrsti proizvajalce seznaniti z zahtevami kupcev, hkrati pa s konstruktivnimi kritikami povečati kakovost izdelkov, je pred ocenjevanjem povedala strokovna tajnica združenja Majda Tumpej.
Male sirarje iz cele Slovenije je na njihovem drugem ocenjevanju pozdravil direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Slavko Janžekovič, dr. vet. med. Združenje malih si-rarjev Slovenije, ki združuje mlekarje iz cele Slovenije, je bilo ustanovljeno leta 1998. Sedež	ima	v
Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju. Ob ustanovitvi je imelo 35 članov, danes jih je že več kot 60. To je največje sirar-sko združenje v Sloveniji. Kot je povedala strokovna tajnica združenja Majda Tumpej, se cilji, ki so si jih zadali ob ustanovitvi, uresničujejo. Med najpomembnejšimi so izobraževanje članov, povezovanje malih sirarjev, usklajevanje in spodbujanje sirarske dejavnosti, skupno nastopanje, dvig kvalitete, promocija v širšem
prostoru in samopomoč. Združenje organizira tudi strokovne ekskurzije doma in v tujini, skrbi za predstavitev svojih članov na sejmih in razstavah, organizira tečaje o predelavi mleka v sir in druge mlečne izdelke. Dobro sodelujejo z Mlekarsko šolo v Triesdorfu in Sirarsko šolo v Carmejanu v Franciji. V Malem sirarju, ki je njihovo strokovno glasilo, pa so članom na voljo številni strokovni prispevki in aktualna obvestila. "Na kvaliteti izdelkov, ki je vsako leto boljša, se vidi pomen dela združenja, petletno delo, ki smo ga vložili v naše združenje," je še posebej poudarila strokovna tajnica združenja Majda Tumpej.
Glavni kriteriji tudi drugega ocenjevanja izdelkov malih si-rarjev so bili okus, vonj, konsi-stenca, prerez in videz izdelka. Z vsakim ocenjevanjem se kvaliteta izdelkov povečuje, ker ljudje želijo biti boljši, prodor-nejši in uspešni s svojimi izdelki. Na teh ocenjevanjih se išče tisto, kar išče tudi trg.
Sadovi skupnega dela malih sirarjev so vidni. Zavedajo se, da lahko samo skupaj vplivajo na spremembe pravilnikov, ki določajo njihovo delo. Največ pripomb imajo na pravilnik, ki določa pogoje za obrate, ki delujejo na kmetijah kot do-
Foto: MG
Potek 2. ocenjevanja mlečnih izdelkov Združenja malih sirarjev Slovenije je predstavila strokovna tajnica Majda Tumpej.
Na letošnjem ocenjevanju so ocenili 52 vzorcev. Podelili so 4 zlata priznanja, 19 srebrnih in 13 bronastih priznanj. V kategoriji trdih, poltrdih in mehkih sirov sta bila dva vzorca zlata, 10 jih je bilo srebrnih, 7 pa bronastih, med skute in sveže sire so podelili dve zlati, 6 srebrnih in dve bronasti priznanji, en kajmak je bil srebrn, ena sirarska skuta si je prislužila zlato, druga srebrno priznanje, dva vzorca surovega masla sta bila bronasta, pri kuhanih sirih so enemu vzorcu podelili zlato priznanje, eden je bil srebrni, eden pa bronasti, bronasti je bil tudi sir z rdečo mažo. Zlata priznanja so prejele kmetije Petra Vražiča, Ribnica na Pohorju 52, za mehki kozji sir, Tilke Bogataj, Poljanska cesta 18, Gorenja vas, za trdi sir pretovč, Ignaca Paternostra, Tene-tiše 1, Litija, za skutno rolado s sezamom in za kuhani sir ter Milana Brenceta, Poljanska c. 19, Gorenja vas, za sirarsko skuto. Velike zlate medalje za sir z vsemi 100 točkami letos niso podelili.
nik Majda Tumpej.
Predsednica Združenja malih sirarjev Slovenije je Irena Ore-snik iz [entjošta na Horjulom. Na njihovi kmetiji predelujejo kozje mleko, na leto proizvedejo okoli štiri tone različnih vrst kozjih sirov, ki jih sproti prodajo. Vse izdelke izdelajo izključno iz surovega mleka. Kot predsednica ugotavlja, da je svetovalcev za področje predelave mleka v Sloveniji premalo. "Tisti, ki smo člani združenja od leta 1998, največ sodelujejo s strokovno službo na Ptuju, kjer je zaposlena tudi naša strokovna sekretarka, ki nam pomaga po najboljših močeh pri tehnologiji, organizaciji izobraževanj, ocenjevanj in prireditev. Zaradi obsežnih zahtev, ki jih pred nas postavlja tudi vstop v EU in s tem veterinarski in drugi predpisi, čutimo, da je strokovne podpore premalo, na terenu se čutimo kar malo izgubljene. Nujno bi potrebovali dodatne svetovalce za to področje. To ne pomeni, da tisti, ki že sedaj delajo na tem področju, delajo slabo, ampak enostavno ne zmorejo vsega dela, s katerim se že sedaj srečujejo. Kot predelovalko mleka me trenutno, pa tudi druge, najbolj mučijo nejasnosti pri izvajanju
veterinarske zakonodaje za to področje. Pravilniki, ki so bili izdani, so bili v glavnem pisani za velike mlekarne, tolmačenj, kako te pravilnike izvajati v malih mlekarnah z majhnimi količinami mleka in kako moramo izvajati postopke v sirarni, pa ni. Tako se dogaja, da pri istih količinah mleka in podobnih proizvodih vodimo zelo različne evidence, vse je odvisno od presoje posameznega inšpektorja," je še povedala predsednica Združenja malih sirarjev Slovenije Irena Orešnik.
MG
Irena Orešnik, predsednica Združenja malih sirarjev Slovenije
Kmečki siri so iz leta v leto boljši v vseh segmentih
polnilne dejavnosti. Pripominjajo, da neposredna prodaja ni samo prodaja na domu, da je to tudi prodaja na tržnici, če sam kmet proda neposredno potrošniku, pa tudi na sejmu in kakšni prireditvi. "Imamo pa še obrate manjših kapacitet, člane, ki dokupujejo mleko, ki imajo samo lastno mleko, ki imajo surovo mleko, in člane, ki pasterizirajo mleko. Za vse te želimo točno določene pogoje. Naši člani so raztepeni po celi Sloveniji, inšpektorji pa od območja do območja zelo različno obravnavajo te obrate, zato je zelo pomembno, da vse skupaj poenotimo, da bo kmetija na Koroškem enako obravnavana kot tista v Kopru," je pojasnila pripombe na pravil-
Jakobski Dol • Mladi gospodar 2003
Naj gospodar Aleš Jerala
V soboto, 15. novembra, je v Jakobskem Dolu pri Mariboru potekal izbor Mladega gospodarja 2003. Prireditev sta organizirala Društvo podeželske mladine Slovenske gorice v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine in tednikom Kmečki glas ter občina Pesnica.
Društvo podeželske mladine Slovenske gorice si je pravico do organizacije letošnje prireditve izborilo lani, ko je član društva Boštjan Bračko iz Sponjega Hlapja pri Jakob-skem Dolu osvojil laskav naslov mladega gospodarja 2002.
Ob izboru mladega gospodarja so organizirali še okroglo mizo o možnostih zaposlovanja in samozaposlovanja na podeželju. Na njej so sodelovali Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, Staša Baloh Plahutnik, državna sekretarka za področje
zaposlovanja, Boris Ružič, inšpektor za delo, in Jožica Hribar, odgovorna urednica Kmečkega glasa. Minister Dimovski je predstavil programe za vzpodbujanje zaposlovanja in sa-mozaposlovanja na kmetijah, predstavil pa je tudi pobudo za ustanovitev agencije za začasno zaposlovanje. Inšpektor Boris Ružič pa je opozoril, da je nesreč pri delu na kmetijah preveč.
V tekmovanju za mladega gospodarja 2003 se je potegovalo devet kandidatov, potekalo pa je v treh delih. V prvem so
Udeleženci prireditve Mladi gospodar 2003.
Foto: Zmago Šalamun
kandidati odgovarjali na vprašanja s področja dejavnosti, ki jih izvajajo na kmetijah. Z žrebom so oblikovali tri ekipe in najboljši iz vsake ekipe se je uvrstil v finale. V tretjem, finalnem delu so morali kandidati pokazati ročne in motorične spretnosti v različnih spretno-stnih igrah, kot je črpanje vina iz soda, štetje denarja in izbijanje krompirja. Največ točk je zbral Aleš Jerala iz Naklega.
"Namen akcije je bil predvsem v tem, da širši javnosti predstavimo del mladih gospodarjev in gospodaric iz celotne Slovenije. Pri predstavitvi in na zaključni prireditvi pa vedno izpostavimo problematiko mladih na kmetijah, s katero se srečujemo pri razvoju kmetije. Predvsem pa želimo s to akcijo vzpodbuditi širšo javnost, da moramo v Sloveniji gojiti tradicijo družinskih kmetij in s tem ohranjati poseljenost podeželja ter zagotoviti kulturno krajino, ki je med drugim tudi prvi pogoj za razvoj turizma," je po prireditvi povedal predsednik Društva podeželske mladine Slovenske gorice Vito Kraner.
Zmago Šalamun
Foto: MG
Ptuj • Zasedal otroški parlament
Najpomembnejše je prijateljstvo
Prejšnjo sredo so se na pobudo Društva prijateljev mladine Ptuj v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju na otroškem parlamentu sestali mladi iz vseh šestih osnovnih šol, ki delujejo v Mestni občini Ptuj. Pridružili so se jim še gostje iz Cirkulan in Zavrča.
Tema letošnjega parlamenta so bili medsebojni odnosi med otroci in mladimi pa tudi njihovo srečanje s spolnostjo. Geslo letošnjega parlamenta je
bilo "Smo mladi, v spoštovanju med sabo, imamo se radi".
Po uvodnem nagovoru predsednice Društva prijateljev mladine Ptuj, Nataše Zagoranski,
Foto: F
Mladi so se pogovarjali o medsebojnih odnosih.
ki je parlament označila kot obliko državljanske vzgoje, je posvet vodila Nevenka Gerl, koordinatorka občinskega in medobčinskega parlamenta.
Mladi so prišli na posvet pripravljeni, saj so se pred tem v svojih šolskih sredinah o temi medsebojnih odnosov veliko pogovarjali in skušali najti tudi primerne rešitve oziroma predloge za izboljšanje le-teh.
Odkrito so govorili o medsebojnih odnosih med vrstniki, starši, vzgojitelji in okoljem, o ljubezni, klapah, o odnosu med spoloma, med starejšimi in mlajšimi učenci, o nasilju, spoštljivosti do soljudi, o dro-gah, o odnosu do sebe, do svojega telesa ter skušali izoblikovati dobre in slabe odnose ter predlagali rešitve za izbolj-
šanje medsebojnih odnosov.
Ob koncu so po skupinah opredelili najpomembnejše točke iz obširnega področja medsebojnih odnosov in kot najpomembnejše definirali naslednje odnose: prijateljstvo (ena najpomembnejših vrlin človeka), odnos v družini (starši do otroka, starša med seboj), odnosi med vrstniki (nasilje, zavist, pomoč), odnosi med fanti in dekleti (različno čustvovanje) in odnos do samega sebe (urejenost, ne podlegan-je slabim vplivom v družbi).
Otroškega parlamenta so se udeležili tudi trije svetniki Mestne občine Ptuj: Meta Pukla-vec, Marija Magdalene in Jure Carman.
Franc Lačen
Ljubljana • Dnevi tehnične kulture
Prometni domino
Od 13. do 15. novembra 2003 je v Ljubljani potekala prireditev Dnevi tehnične kulture. Na njej so se s predstavitvijo različnih dejavnosti s področja tehnike predstavili tudi učenci OŠ Ljudski vrt.
Poleg modelarske dejavnosti so predstavili tudi rezultate dela pri prometnem krožku. Največ zanimanja na razstavnem prostoru je pritegnil izdelek tega krožka - PROMETNI DOMINO. Z njim smo sodelovali tudi v projektu "Varnost za
vse" in osvojili prvo nagrado.
Predstavljeni so bili še ostali izdelki, ki nastajajo ob vzgojno-izobraževalnem delu tehnične vzgoje ter tehnike in tehnologije v devetletni šoli.
Blanka Kojc, Miran Petek
Maribor • Kulturni center Sinagoga
Razstava članic Kluba likovnikov Lenart
V sredo, 19. novembra, je bila v Kulturnem centru Sinagoga v Mariboru otvoritev skupinske razstave likovnih del članic Kluba likovnikov Lenart.
Na njej se predstavljajo Gabrijela Klobasa, Petra Rogan, Nina Sulin, Ana Šuster, Zdenka Šulin, Zvonka Somen, Suzana Simen-čič, Majda Krevs in Danica Luž-nik.
Kulturno društvo Babičina skrinja - Klub likovnikov Lenart združuje entuziastične likovne ustvarjalce in je nastal v začetku leta 2000 iz želje narediti vsakdanje življenje polnejše. Zastavljen je bil kot likovni tečaj, ki naj bi izpopolnil likovno znanje udeležencev. Svoja dela so likovniki predstavili na več skupinskih in samostojnih razstavah. Kontinuirano delo treh let kaže svoje rezultate v vedno bolj pogumnih likovnih rešitvah, v katerih se vedno bolj prepoznava osebni izraz avtorjev, podkrepljen z likovnim znanjem, ki omogoča prepoznavanje prave forme za osebno likovno občutenje.
Pri ustvarjanju jim pomaga njihova mentorica Natalija Crnčec,
ki je razstavi na pot zapisala: "Na tokratni razstavi se nam avtorice predstavljajo z izborom del, ki so nastala v času likovne kolonije na turistični kmetiji Ferenc v Cankovi. Naslov likovne kolonije "Lepota je skrivnost življenja" je vodilo k premišljevanju o likovnem ustvarjanju vsake posameznice. Prijetno, mirno okolje z Ledavskim jezerom in bližnjim gradom Grad je ustvarjalkam omogočilo, da so se poglobile v svoj ustvarjalni svet. Izhajajoč iz tega, da je lepota lastna posamezniku in je zavest, ki jo posameznik nosi v sebi, poraja občutek, da je ustvarjanje iskanje sozvočja z nastajajočim delom in je tako približevanje popolnosti v sebi."
Odprtje razstave so popestrili Fantje na vasi iz kulturnega društva Rače, ki jih vodi Tone Žuraj. Razstavljena dela bodo na ogled do 29. novembra.
Zmago Šalamun
Ptuj • Gostovanje Ptujčanov v Požarevcu
Avsenika so morali ponavljati
Od sedmega do devetega novembra so učenci in učitelji Glasbene šole Karola Pahora Ptuj gostovali v Požarevcu.
Kot nam je dejal ravnatelj ptujske šole Štefan Petek, je šola vzpostavila stik z glasbeno šolo v Požarevcu. Posrednik pri stikih je bil Stanko Glušič, Ptujčan, ki že štirideset let živi v Beogradu. Ravnatelj požarevške šole Zoran Maric je Ptujčane povabil na tridnevno gostovanje.
Na pot so šli z dvema komornima skupinama, triom flavt (Urška Forštnarič, Neža Muhič, Tinka Trop - mentorica Natali-
ja Frajnkovič) in kvartetom saksofonov (Nina Habjanič, Blaž Svagan, Rok Korošec, Tomaž Fakin — mentor Anton Horvat), s solistom Davidom Kmet-cem na harmoniki (mentor Zvonko Cafuta) ter z godalnim orkestrom, ki ga vodi Metoda Gregl Trop.
Ptujski učenci so se predstavili na samostojnem koncertu v Glasbeni šoli Stevana Stojanovica Mokranjca v Požarevcu. To je glasbena šola, ki
ima tudi srednjo glasbeno šolo (Požarevac je večji od Ptuja) in zato ima dvakrat več učencev kot ptujska glasbena šola.
Štefan Petek je dejal, da so jih Srbi izredno prisrčno sprejeli, učenci so bivali pri svojih vrstnikih, pripravili pa so jim tudi dodatne aktivnosti, oglede galerij ter srečanje z učitelji glasbene šole.
Ptujčani so gostitelje iz Po-žarevca povabili na tridnevno gostovanje na Ptuj in mladi
glasbeniki iz Srbije bodo obisk vrnili v tem šolskem letu, o točnem datumu se še niso dogovorili.
Posebej velja omeniti, da so poslušalci uživali ob nastopu ptujskih učencev, posebej pa je pri publiki "vžgala" skladba Slavka in Vilka Avsenika Na Golici, ki so jo izvajali vsi udeleženci ptujske odprave, aranžma pa je napisal Anton Horvat.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Novosti založbe Aristej
Mariborska založba Aristej skoraj desetletje zraven pestrega knjižnega programa za odrasle zapolnjuje vrzeli v slovenski knjižni produkciji za mlade bralce. Prikupila se je z izdajanjem strokovnih lutkarskih knjig, po katerih radi segajo mladi bralci in učitelji: Lutke na palici, Lutke na nitkah, Ploske lutke, Ročne lutke, Mimične lutke, Maske avtorice Brede Varl. Gledališki pojmovnik za mlade (1996) Blaža Lukana je odlična popotnica mladim v gledališče in izvirno strokovno besedilo, kakršnih je le malo na slovenskem knjižnem trgu. Takšen je tudi Logiški pojmovnik za mlade (2000) Olge Markič.
Najmlajšim bralcem namenjajo aristejci knjižno zbirko Iva (urednica Emica Antončič), ki v vsakem letniku prinaša prevedeno delo svetovne klasike za mlade in izvirno novost domačih avtorjev. Zbirko je odlično vpeljala imenitna pripoved Sylvie Plath Obleka lepo-in-prav, v prvem letniku ji je delal družbo Vinko Moderndorfer sfantastično zgodbico Sin Srakolin. Prav fantastične, pol pravljične zgodbe, pol resnične pripovedi, kjer je izrazita metaforika otroške realnosti, ki se srečuje s socialnimi težavami, so rdeča nit zbirke Iva.
V drugem letniku sta pravkar izšli knjigi Eleonor Farjeon Lili Skok skače v spanju in Dežela Dober tek Gabrijele Kolbič.
Obe knjigi sta uvrščeni v zbirko zelo premišljeno: prva, z Lili Skok, se zdi, kakor bi prišla iz nekih starih, preživetih časov, a le na prvi pogled, kajti prav tako življenje, ki ga obvladuje samo-pašni kapital in ga vse bolj čutijo tudi otroci, na veliko trka na slovenska vrata. Lili je iz revne družine, kruh in maslo sta glavni obrok deklice izDrežnicepod Slivnico, kjer živi veliko majhnih deklic. Te najraje skačejo s kolebnico in vzklikajo pesmico o Ančku Bančku cukrenem bonbončku, o sladki liziki in o sam-kruhzmaslomzavečerjo jevsekarmama ima. In Lili tudi nima ko-lebnice, zato neke noči prebudi starše s skakanjem čez očetove naramnice. Oče ugotovi, da je njegova hčerkica rojena za kole-bnico in ji jo naredi. Odslej je Lili skakala s sošolkami in to tako skakala, da ji ni bil nihče kos in je zaslovela po vsej deželi. Ko je Lili dopolnila sedmo leto, so zanjo slišale vile, tudi same skakalke s kolebnico in s posebnim učiteljem. Na gori Slivnici je bilo vsako leto tekmovanje v skakanju s kolebnico in tam je Lili premagala Mušjepeto, najboljšo vilo, in dobila je kolebnico s sladkimi ročaji —za vse življenje. Mnogo mnogo let pozneje se je še ohranilo skakanje s kolebnico na gori Slivnici in nihče več se ni spomil, od kod ta običaj. A novi gospodarji so hoteli Slivnico zase in Lilina moč znova oživi.
Avtorica Eleanor Farjeon (1881-1965) je bila ena poglavitnih angleških pisateljic za otroke v dvajsetem stoletju. Leta 1956je dobila nagrado Carnegie in mednarodno Andersenovo nagrado. Pravljica o Lili Skok, za slovenske bralce jo je prevedla Jana Unuk, je izšla v zbirki zgodbic Martin Pippin na travniku marjetic leta 1937 in je bila avtorici najljubša. Samostojno knjižno izdajo Lili Skok skače v spanju je ilustrirala Charlotte Voake, ki je nežno, z bridkostjo postlano pripoved izrazila s kolorirano perorisbo.
Zamolke platnice so pravo nasprotje druge knjige iz zbirke Iva Dežela Dober tek, ki jo je sončno, vsebini sozvočno, ilustrirala Urška Stropnik. Knjiga je namreč zbirka sedmih zabavnih pravljic, ki govorijo o nastanku priljubljenih jedi in zraven še najdete kratek recept za cmoke, palačinke, šmorn, zrezke, mleto meso, maka-rončke...
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
Lenart • Otvoritev razstave
Razstavlja Nikolaj Beer
V petek, 14. oktobra, je bila v avli Jožeta Hudalesa v Lenartu otvoritev razstave slik Nikolaja Beera, ki prihaja iz skupine prekmurskih slikarjev.
Katja Ceglar je o njih zapisala: "Ti umetniki so pristno prekmurski ravno zaradi tega, ker ne slikajo samo videza pokrajine in topografsko-folklorne znamenitosti, ampak slikajo oziroma odslika-vajo tisto bistvo, o katerem lahko govorimo kot o prekmurskem genius loci." Res je, da Beer že leta živi in ustvarja v Izlakah, vendar že od osemdesetih dalje slika rodno pokrajino.
Večer so z glasbo popestrili Irena Košmrl Leš, Slavica in Maks Kurbus. Slike pa bodo na ogled do 31. decembra. (ZŠ)
Ptuj • Zbiranje in ohranjanje pisnih in tiskanih dragocenosti
Začelo se je z muzejskim društvom ...
Tudi Zgodovinski arhiv Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj sta se vključila v praznovanje 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Iz muzejskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1893 z namenom, da se prepreči od-na{anje in odtujevanje kulturnih dobrin iz Ptuja, so nastale tri samostojne kulturne ustanove, in sicer: Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv in Knjižnica, ki danes nosi ime Ivana Potrča.
Arhiv in knjižnica sta pripravila razstavo z naslovom Zbiranje in ohranjanje pisnih in tiskanih dragocenosti v svečani dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Avtorici razstave sta Mari-
ja Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva in Mira Jerenec iz knjižnice.
Kot nam je dejala Mira Jerenec, so z razstavo želeli počastiti jubilej 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj. Glede na naravo gradiva, ki ga hranijo ptujske ustanove, so naredili izbor dragocenosti, ki se nahajajo v ptujskih fondih in jih postavili na ogled. Razstavo si je moč ogledati do konca novembra.
Vsak predstavljen dokument ima svojo zgodovino. Na raz-
Pa brez zamere
Sodni dan
Najnovejši dosežki boja proti terorizmu
Tukaj so, ljudje moji, tukaj so!!! Prišli so! Vsi oni so imeli prav! Rupel, Janša, Grizold, Drnovšek, Rop, Brejc...,imeli so prav! In mi nehvaležneži, mi nejevernezi, mi antiglobalisti, mi zarotniki, mi grešniki, jim nismo verjeli! Kako smo se jim smejali, jih zabavljali, jim povzročali sive lase in čire na želodcih, ko so se klanjali Bushu, o mi nesrečniki! A ves čas so ti modri možje imeli prav, ko so govorili o vseh grožnjah, o, kako prav so imeli! Kajti med nami so!! Na naši ljubi in mehki slovenski zemljici, ljudje božji, tukaj so!!! Teroristi!! Teroristi so v vsem nam ljubi Sloveniji! Ojej, ojej, ojej!! Al Kaida je v Sloveniji! Ni nam več rešitve.
A ni še vse izgubljeno! Obstaja upanje! Junaki, ki bdijo nad nami kot angeli varuhi, so se pogumno spustili v boj s teroristi ter odkrili njihovo celico v Prekmurju, kar jepripe-ljalo do prve aretacije in tudi obsodbe! Res, morda se nam pa zares ni treba čisto nič bati, ko pa imamo tako učinkovite in precizne institucije, ki očetovsko bdijo nad nami. Morda pa bo res še vse okej. Le poglejte, s kakšno svetlobno hitrostjo in preciznostjo so našli in obsodili našega terorista. In tako je bil Tomi Sluga iz Prekmurja tudi uradno na inkviziciji razglašen za terorista. Grmade zaenkrat, hvalabogu, še ne mislijo postavljati. Pa tudi kakšnega Guantanamo Baya, kamor bi ga strpali, ne.
Zdaj pa malo resno. Kakšno gnusno teroristično dejanje je torej Tomi Sluga, prvi slovenski terorist, storil, daje takoj pognal v akcijo slovensko protiteroristično alianso? Pred Bus-hevim obiskom Slovenije se ga je v oštariji nalil s prijatelji, potem pa, vzpodbujen z debato, ki se je odvijala ob omizju ter v kateri so iz vseh strani letele kritike in popolnoma lahko si predstavljamo, da tudi oblica mastnih artikulacij na ameriškega prezidenta, ki si misli, da je svet sestavljen iz lego kock, ki jih lahko on po mili volji razdira in potem na novo sestavlja, ali pa kar vrže v smeti, torej, podkrepljen z vsem tem je Tomi v rahlem stanju odkolovratil domov in Bushu na internetni naslov zaželel dobrodošlico v Sloveniji, zraven pa nadvse prijazno dodal še, da ga bomo tukaj fenta-li. Nič več, nič manj. Osebje bele hiše, oziroma najverjetneje kar avtomatski odzivnik, kajti Bush nikoli ne bere elektronske pošte navadnih zemljanov, je Slugi potem poslalo celo zahvalo za izražena mnenja s pripisom, da so Slugine ideje predsedniku zelo pomembne in da jih ceni (ironija pa taka). Bush je potem mirno prišel v Slovenijo, brez da bi Slugo pred tem obiskal kak tajni agent, brez da bi na njegovo bajtopa-dlo kakšno taktično jedrsko orožje, še več, Sluge ne samo da nihče v Beli hiši ni jemal resno, še povohali ga niso, ampak, kot rečeno, celo zahvalili so se mu za njegove misli. Ha. Ampak slovenski junaki, ki ne smejo zaostajati za svojimi ameriškimi vzorniki, temveč jim morajo pokazati, da Slovenija neutrudno sodeluje v koaliciji proti terorizmu in neumorno preganja teroriste in si zasluži mesto v Natu, so se nemudoma spravili na Slugo, ki ni imel niti toliko časa, da bi si pozdravil mačka, ter ga nemudoma obsodili. Ter pri tem neposredno ali posredno poteptali en kup temeljnih pravic in svoboščin, ki naj bi to državo držale skupaj. Ampak, v imenu boja proti terorizmu je dovoljeno vse, to je tako povedal že Veliki Vzornik naših junakov, ki vodijo državo. Zato se vprašajmo, kdo je zdaj tukaj pravi terorist — Sluga s svojo resda malce neokusno zafrkancijo ali naši liderji, ki bi v imenu boja proti terorizmu, kar pri nas ne pomeni nič drugega kot lezenje Bushu v zadnjo plat, mirno poteptali nekaj temeljnih pravic državljanov in načel demokracije.
Sluga, s tabo smo!
Gregor Attč
stavi sicer ni najstarejšega dela, ki ga knjižnica hrani (Inkuna-bola 1475). Namen razstave je, da se prikaže tiste zbiralce, zasebne in društva, oziroma ustanove, ki so zbirale gradiva in s tem preprečile uničenje le-tega.
Ptujska knjižnica ima bogato domoznansko zbirko, večji del fonda predstavlja Ferkova muzejska knjižnica, okrog 4000 knjižnih enot, med njimi so velike dragocenosti. Muzejskemu društvu pa so podarili veliko dragocenosti tudi drugi
zasebni zbiralci. Ptujska domoznanska zbirka torej sodi med bogatejše slovenske zbirke.
Leta 1948 se je gradivo Muzejskega društva delilo. Knjižnica je dobila splošnejše gradivo, za strokovno muzejsko knjižnico so odbrali gradivo, ki podpira znanstveno delo v muzeju, tudi v arhivu je del gradiva. Po svoje je to dobro, po svoje pa ni, recimo enciklopedija 15. stoletja je deloma v knjižnici, deloma v muzeju in deloma v arhivu.
Ob odprtju razstave je bil iz-
Mira Jerenec
dan tudi priložnostni katalog z naslovom Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih drago-
Ptuj • Ob stoletnici rojstva prof. Luževiča
Notna zbirka za mlade
V sredo, 12. novembra, je bil za glasbeni svet Ptuja in okolice praznik. Ne samo praznik ob 100-letnici rojstva po nemarnosti ali krivici zamolčanega prof. Fra-nja Luževiča, ki je poučeval tako na gimnaziji kot glasbeni šoli, ampak tudi praznik za vse, ki jim je glasba blizu, še posebej, če je nastajala v domačem okolju. Izšla je namreč publikacija, notni zvezek s 70 skladbami za otroške pevske zbore, ki jih je prof. Franjo Luževič napisal prav v ptujskem obdobju.
Luževič ni bil samo učitelj klavirja, bil je tudi orglar in skladatelj, ki je levji delež svojih skladb namenil mladim, otroškim in mladinskim pevskim zborom, pisal pa je tudi instrumentalne in
sakralne skladbe. Njegove skladbe so izvirne, priredb ljudskih pesmi namreč ni pisal. Zbirka je nastala na pobudo in pod uredniškim vodstvom Mitje Gobca, ki je ob predstavitvi zbirke v dvo-
Foto Langerholc
Zahvala vodje Območne izpostave JSKD Ptuj Nataše Petrovič uredniku Luževičeve notne zbirke Mitju Gobcu in pevci OPZ OŠ Ljudski vrt Ptuj.
Ptuj • Viktorinov adventni večer
Betlehem - hiša kruha
"Pozdravljam te, Betlehem, hiša kruha, v kateri se je rodil On, ki je kot živi kruh prišel iz nebes; pozdravljam te, efrata, prebogato in najplodovitejše polje, ki si kot sad nosilo Gospoda samega." (J. E. Krek)
rani Glasbene šole Karol Pahor povedal: "Besedila so po vsebini in namenu materinska, poučna, igriva, iz sveta živali in taka s socialno tematiko. V kompozicijskem pogledu so skladbe neoporečne, obsegi pevskih glasov odsevajo dobro skladateljevo poznavanje pevskih zmogljivosti. Zavedal se je, da je za vzgojo mladih pevcev potrebno pisati pesmi s spremljavo, pa tudi take brez nje, saj te bolje razvijajo glasbene dispozicije pevcev in jih navajajo na samostojno prepoznavanje ter petje melodije. V pesmarici je objavljenih 70 skladb, kar je dve tretjini njegovih posvetnih vokalnih skladb. Za objavo sem naredil izbor pesmi iz njegovih treh zbirk, ki so takrat izšle v majhnih nakladah (v samozaložbi, op. pisca), zato niso dosegle širšega slovenskega prostora. " Zbirko je založila in izdala Ob-
cenosti, kjer je možno prebrati vse o razstavljenih eksponatih.
Franc Lačen
močna izpostava JSKD Ptuj, ki je pred dvema letoma že izdala zbirko za moške pevske zbore Okoli hišice prof. Jožeta Gre-gorca, ki jo je tudi uredil Mitja Gobec. Instrumentalne skladbe prof. Franja Luževiča sta predstavili učenki ptujske glasbene šole Ana Cenčič na klavirju pod mentorskim vodstvom Tanje Kozar Stošič in Mara Muhič na violini z mentorico prof. Metodo Trop in ob klavirski spremljavi prof. Klavdije Zorjan Škorjanec. Otroški pevski zbor Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj pa je z zboro-vodkinjo prof. Jernejo Bombek Gobec zapel Luževičevi pesmici Trije vrabčki in Čukec.
Slovesnosti sta se udeležila tudi hčerka Vida in sin Franjo prof. Luževiča z družinama in številni drugi sorodniki. Ob izidu tovrstne publikacije, dogodek, ki na Ptuju ni pogost, in ob obletnici rojstva moža, kakršen je bil prof. Franjo Luževič, pa so manjkali mnogi, ki jim ni mogoče spregledati, da so zanemarili dogodek, ki še zdaleč ni samo lokalnega pomena, ampak je praznik za ves slovenski glasbeni svet. Morda bo drugače ob izidu naslednje takšne publikacije, zakaj Mitja Gobec je že obljubil notno zbirko skladatelja Karola Pahorja, ki je služboval na Ptuju v letih 1926-1930.
Nataša Petrovič
Na letošnjem Viktorinovem adventnem večeru tisto nedelje, ko prižgemo prvo adventno svečko, bo dramski igralec Gregor Čušin izvajal besedilo dr. Janeza Evangelista Kreka Betlehem -hiša kruha. Igralec sam pravi, da je besedilo predstave povzel iz knjige Zgodbe Svetega pisma, ki jo je začel pisati dr. Frančišek Lampe in jo je dokončal dr. Janez Evangelist Krek (leta 1894 je Družba svetega Mohorja iz Celovca izdala prvi del in leta 1903 še drugega). Gre pravzaprav za razlage evangelijev, ki pa so pisane zelo ljudsko in kar kličejo po branju na glas.
Predstava Betlehem - hiša kruha ni predstava v klasičnem
smislu; je nekaj, kar želi biti predstava, po drugi strani pa se tega otepa. Izvajalec jo je podna-slovil božična meditacija, saj gre za božični nagovor. Želi nagovoriti poslušalca/gledalca, ga pripraviti do razmišljanja - kar je tudi namen vsake gledališke predstave, mar ne? Predstava je nastala v okviru svetovne razstave jaslic, do februarja postavljene v cerkvi sv Jožefa v Ljubljani.
Spoštovani, dovolite se nagovoriti in dovolite si razmišljati -v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana, ob in po monodrami Gregorja Čušina Betlehem - hiša kruha.
BĆ
Ormož • Kulturni klub
Kulturno društvo
Kulturni klub je doslej deloval kot delovna skupina pri ormoški izpostavi javnega sklada za ljubiteljsko kulturo. Po uspešnem prvem letu delovanja so sedaj pričeli z urejanjem formalnosti, da bodo delovali kot kulturno društvo. Zato k sodelovanju vabijo vse zainteresirane.
Tudi letos se bodo ukvarjali z najrazličnejšimi kulturnimi izzivi. Že za 3. december, ta veseli dan kulture, pripravljajo razstavo ljubiteljskega slikarja Sama Vrabiča in živahen kulturni utrip amaterskih društev. V prihodnjem letu bodo nadaljevali z večeri slovenskega filma, kot novost pa bodo uvedli ciklus tematskih glasbenih večerov. Redna oblika srečevanja bo tudi kultur-noomizje.
Še v decembru pa pripravljajo dve ponudbi za sladokusce. 6. decembra pripravljajo kulturni potep na praznični Dunaj, kjer
je še vedno na ogled razstava del Albrechta Durerja. Poleg umetnin iz depojev Albertine so razstavljena tudi Durerjeva dela zbirk iz Londona, Pariza, Berlina, Munchna, Los Angelesa in New Yorka. Po razstavi bo ogled avstrijske prestolnice.
Po dobrih izkušnjah ob odzivu ormoške publike na lansko silvestrsko predstavo bodo tudi letos organizirali ogled slivestrs-ke predstave v SNG Maribor. Na programu bo Hrestač P I. Čaj-kovskega.
vki
Ptuj • Gostja iz Washingtona pri knjižničarjih
Z računalnikom do najpomembnejših virov
Prejšnji teden je bila gostja Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju Laila Miletić Vejzović, ki je že vrsto let vodja rokopisov, arhivov in posebnih zbirk v knjižnici washingtonske državne univerze. Po naše bi rekli, da vodi domoznanski oddelek te knjižnice.
V času njenega obiska na Ptuju smo jo zaprosili za razgovor.
Kdaj se sli v Združene države Amerike in kako ste prisli do knjižničarke v univerzitetni knjižnici v državi Washington?
L. M. VV: Po maturi v Zadru, leta 1968, sem z o~etom in mamo odšla v Ameriko. Tam sem študirala francoski jezik in književnost, končala sem prvo stopnjo, kasneje sem se zaradi privatnih razlogov vrnila v Zagreb, kjer sem spoznala drugega moža, leta 1982 pa smo se kot družina (hčerka je takrat imela štiri leta) ponovno odpravili v Združene države Amerike. V Ameriki sem magistrirala bibliotekarstvo in v vlogi knjižničarke sem od leta 1986, posebej sem delala s starim tiskanim gradivom; tudi ko sem prišla v knjižnico na Washington State University sem bila knjižničarka za stara tiskana gradiva, od 1997 sem vodja Manuscripts, Arhives, and Special Collection The Libraries (rokopisov, arhivov, posebnih zbirk) v mestu Pullman, ki je majhno univerzitetno mesto v državi Washington.
Kdaj ste začeli sodelovati s ptujsko knjižnico?
L. M. VV: Že nekaj let sodelujem z dr. Ferfiljo iz Ljubljane, ki je večkrat svoje postdiplomante pripeljal v Ameriko na študijsko potovanje, povabil me je v Slovenijo, tako sem začela sodelovati
z Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani, lani sem se spoznala tudi z direktorico ptujske knjižnice Tjašo Mrgole Jukič in tako sem lani prvič prišla za dva ali tri dni na Ptuj in se seznanila z vašo knjižnico ter videla, kakšne so vaše potrebe, vaše do-moznanstveno gradivo je zelo pomembno, ni pa najbolje obdelano, zato so me prosili za pomoč pri tem projektu.
Letos sem torej drugič tu, zelo dobro sodelujemo, že veliko smo naredili. Imela sem tudi eno kratko prezentacijo za ptujske knjižničarje.
S kakšnimi zbirkami se ukvarja vas oddelek na univerzitetni knjižnici?
L. M. V.: Na našem oddelku so rokopisi, posebne zbirke, stare verske knjige, fotografije in celoten arhiv univerze. V sklopu posebne zbirke imamo tako domoznansko zbirko, kjer so tudi regionalne in lokalne zbirke.
Kdo financira obdelovanje in prezentacijo gradiva?
L. M. VV: Imamo državni budžet, moramo pa biti tudi zelo kreativni pri iskanju donatorjev. Specialne zbirke so vedno imele donacije. Kandidiramo pa tudi na posebne državne razpise za kulturne dejavnosti, kjer prijavljamo posebne projekte, kot je bil projekt za prezentacijo gradiva profesorjem, študentom, vsem državljanom, na voljo pa je tudi vsemu svetu. To je bil ve-
Laila Miletić Vejzović
lik projekt, ki je zajel veliko število strokovnjakov, digitalizirali smo zelo dobro zbirko. Opremo so kupili z donatorskimi sredstvi, saj iz rednih sredstev za delovanje knjižnice to ne bi bilo mogoče. Veliko svojega delovnega časa porabim za iskanje do-natorjev. Le tako lahko najamem dodatne delavce, ki so potrebni za urejevanje in prezentacijo gradiva. Na mojem oddelku je redno zaposlenih osem delavcev.
Ali so Amerikanci dobri obiskovalci knjižnic?
L. M. V.: So. Ameriške knjižnice so odprtega tipa. Državne in privatne knjižnice zagovarjajo odprt pristop, knjige na policah se lahko prelistavajo, sedanja tehnologija pa omogoča še večjo demokratizacijo gradiva, saj lahko pravzaprav vsak iz svoje dnevne sobe pride na naše strani. Tudi vaši bralci si lahko pogledajo, kako imamo urejene zbirke, naš elektronski naslov je: www.wsulibs.wsu/holland/masc/masc.htm
Za študijske namene se lahko gradivo natisne tudi iz računalnika, za poglobljene znanstvene
potrebe pa je potrebno preslikave plačati, za kar imamo izdelane cenike.
Kaj mislite, v kakšnem času je možno slovenske knjižnice na tak način približati uporabniku?
L. M. V.: Težko bi odgovorila na to vprašanje. Premalo poznam vašo zakonodajo in ne vem, kakšne pristojnosti imajo vaše knjižnice. Vaš NUK ima dvojno vlogo, saj je nacionalna in univerzitetna knjižnica. Ne vem, komu odgovarjajo za svoje delo, ali ministrstvu za šolstvo ali za kulturo. Pomembna je tudi mentaliteta knjižničarjev in njihova pripravljenost, koliko svojega dela so pripravljeni vložiti v takšne projekte in ali imajo željo, da knjižnice odprejo. Tudi za Hrvaško bi to težko dejala, kljub temu, da jo bolje poznam.
Imajo tudi druge univerzitetne knjižnice v ZDA takšen odprt pristop?
L. M. V.: Seveda, prva je s takšnim pristopom začela Kongresna knjižnica, ki ima v ZDA vlogo nacionalne knjižnice, tako kot vaš NUK. Druge knjižnice smo se učile od njih. Večkrat pri projektih tudi sodelujemo z drugimi knjižnicami. Knjižničarje pa v zadnjem času muči drug problem. Veliko je elektronskih člankov in tu smo omejeni zaradi licenc. Tu pa se stvari začnejo zapirati.
Ali se zaradi odprtosti siste-
Sv. Trojica • Blagoslovili nove orgle
Začetki cerkve segajo v leto 1631, ko je bila postavljena lesena cerkvica sv. Duha. Po legendi naj bi ljudje na mestu kjer stoji cerkev videvali tri lučke ali tri zvezde, zato so se odločili postaviti cerkev v čast sv. Trojici.
Prve orgle v trojiški cerkvi je okoli leta 1833 postavil orglar-ski mojster Karel Šehl iz Gradca. Leta 1892 so jih prvič obnovili, ob obnovi leta 1938 so jim dodali dva registra. Tako so imele 22 registrov. Leta 1958 so jih ob obnovi povečali, saj so jim doda-
li kar 18 registrov. Leta 2000 so se skupaj s predstavniki lokalne skupnosti odločili, da bodo orgle zamenjali z novimi. Delo so zaupali Škofijski orglarski delavnici iz Hoč, kjer je zaposlen tudi trojiški organist Andrej Dvoršak, ki ima tudi največ zaslug, da so v trojiški cerkvi nove orgle.
Nove orgle, ki jih je v nedeljo blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, imajo 54 registrov. To število jih uvršča na četrto mesto v državi oziroma na tretje mesto v slovenskem cer-
Pri Sv. Trojici je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil nove orgle.
■oto: ZS
Nove orgle so financirali tudi krajani.
kvenem prostoru, če izvzamemo orgle v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki imajo 74 registrov Trojiške orgle sestavlja 3271 piščali, tonska traktura je mehanska, vklapljanje registrov pa je elektromagnetno. Zraven tega imajo orgle še v sprednjem delu cerkvene ladje dodatni igralnik, ki je preko optičnega kabla povezan z orglami na koru in naprej z elektromagnetno povezavo. Ob dodatnem igralniku pa je v prezbiteriju še pozitiv, v katerem je 438 piščali.
V nedeljo je zraven cerkvenih
ma za pridobivanje informacij kupuje manj knjig?
L. M. VV: Američani so dobri kupci knjig. Elektronsko branje ne daje pravega užitka. Ljudje želijo listati knjigo, večji užitek je sedeti v fotelju in brati knjigo, kot pa buljiti v ekran računalnika. Tudi časopisa elektronski mediji ne morejo nadomestiti. Morda je bil pred časom mali zastoj pri obiskovanju knjižnic, sedaj pa podatki kažejo prav nasprotno, tudi male knjižnice so zelo dobro obiskane. Elektronski medij je celo dobra reklama za prodajo knjig.
Ali dobijo knjižnice v Ameriki vse obvezne primerke knjig, ki izidejo v Ameriki?
L. M. V.: To po pravilu dobijo samo državne knjižnice, univerzitetne ne. Mi recimo dobivamo te primerke selektivno, največkrat v elektronskem formatu in se že postavlja vprašanje, kako bomo to shranjevali.
Kaj ste govorili našim knjižničarjem?
L. M. V.: Na željo direktorice smo šli v živo. Pokazala sem jim vse, kar imamo mi na teh straneh, in pojasnila, kako se strani obravnavajo, kako se v njih znajdemo. Predstavila sem tudi, kako gradiva obdelujemo, in na splošno predstavila sistem knjižničarstva v Ameriki.
Boste šli tudi na Hrvaško?
L. M. V.: Najprej bom šla v Poreč, kjer bo seminar Arhivi,
knjižnice, muzeji, kjer bom vodila dejavnosti v zvezi z digitalizacijo knjižnic, pride tudi kolegica iz NUK iz Ljubljane, ki dela na digitalizaciji fotografij, NUK je v tem pogledu že veliko naredila. Decembra se bom vrnila v ZDA, naslednje leto pa bom vsaj pol leta delala v Zadru, v znanstveni knjižnici, kjer imajo zelo dobro zbirko Dalmatiko, ki pa ni dobro urejena.
Kako so vas sprejeli Američani?
L. M. V.: Zelo dobro, končala sem njihove šole, dobro obvladam njihov jezik, v Ameriki človek ne potrebuje vez, vse možnosti imate, če se izkažete s svojim delom. Res pa je, da lažje uspejo izobraženi ljudje kot neizobraženi. Pomaga pa nam tudi, če smo beli, nekaj napetosti v zvezi z rasno diskriminacijo je prisotne.
Se boste na stara leta vrnili na Hrvaško?
L. M. V.: To je dobro vprašanje. Mati se je vrnila v Zadar, oče je umrl. Zase ne vem. Soprog je Zagrebčan, njega vleče tja, tam se je rodila tudi hčerka, ki je danes popolna Američanka, a še vedno odlično govori hrvaščino, ima pa fanta Američana in zanjo je Amerika njena domovina. Mene vleče v Zadar, težko se bo odločiti, prvenstveno zaradi hčerke. Počasi pa se že bliža čas za pokojnino.
Franc Lačen
Spet mogočen zven orgel
V nedeljo, 23. novembra, so v cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih goricah blagoslovili nove orgle, ki so po besedah domačega župnika patra Lavrencija Anžela stale okrog 70 milijonov tolarjev; polovico sredstev je primaknila občina Lenart.
Ljubljana - Izšla knjiga Benke Pulko
"Rodil se je moj otrok"
V četrtek je na ljubljanskem gradu predstavila svojo knjigo, v kateri je zapisala svojo odisejado okoli sveta. Benka je ob pisanju morala narediti veliko selekcije, kljub temu je nastala izjemno razkošna monografija. S fotografijami razodeva, kako je videla svet, z besedami pa na svojstveno ironičen način opisuje, kako ga je doživela.
Knjiga je izšla pri založbi Undara. V tem času pa Benka potuje po Sloveniji in predstavlja svoje potovanje.
MS
Branko Đurić ĐurO:
Kaj pa zdaj?
dostojanstvenikov zbranim govoril še župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko, ki je menil, da gre za pomembno investicijo, kar so pokazali tudi krajani, saj je nekaj čez petsto gospodinjstev (od dobrih 600) podpisalo pogodbo o financiranju orgel.
Slovesnosti so se zraven številnih romarjev, faranov udeležili tudi poslanca Lojze Peterle in Alojz Sok ter direktor Škofijske orglarske delavnice Brane Košir.
Zmago Šalamun
Igrajo:
Tanja Ribič ivo Ban Tom Ban
Režija:
Brani<o Đurič Đuro
Cirkovce, sobota 6.12.2003 ob 19.00 uri
Predprodaja vstopnic:
PTUJ: iVIenjainica Luna, KiDRiČEVO: Loterija Siovenije CiRKOVCE: Gostiina Korže
Kidričevo • Dobrodelni ples Lions kluba
Drugačnost nas bogati
Lions klub Ptuj je z dobrodelnim plesom v dvorani Taluma v Kidričevem zaključil promocijski teden ob 6. obletnici ustanovitve in aktivnega humanitarnega delovanja kluba ter prireditve ob letošnjem Evropskem letu invalidov.
V sodelovanju z Mestno občino Ptuj je klub v prvem tednu novembra pripravil bogat program prireditev in projektov pod sloganom "Drugačnost nas bogati", ki so se začele z otvoritvijo razstave mozaikov umetnikov dru{-tva Ozara v razstavi{ču Magistrat na sedežu Mestne občine. Evropsko leto invalidov na Ptuju so s svojimi projekti in aktivnostmi obogatili Društvo za cerebralno paralizo Sonček, Združenje multiple skleroze, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Humanitarno društvo Adra in Krščanska adventistična cerkev, Medobčinsko društvo invalidov, Društvo paraplegikov, Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih, Osnovne šole Ljudski vrt, Olge Me-glič, Mladika in Breg ter Šolski center Ptuj, Gimnazija Ptuj, Po-
klicna in tehniška kmetijska šola Ptuj in Ekonomska šola Ptuj.
Organizirana je bila tudi dobrodelna tekma v malem nogometu med ekipo Lions kluba in občinske uprave Mestne občine Ptuj proti ekipi znanih Slo-
vencev, za katero so nastopili Brane Oblak, Bojan Prašnikar, Sašo Udovič, Bojan Križaj, Zoran Jankovič ...
Na zaključni prireditvi - dobrodelnem plesu - je delo kluba v preteklem letu povzel prejšnji
Za veselo vzdušje so poskrbeli tamburaši iz Cirkovc
Foto: Kosi
Ptuj • Gostili borce iz Slov. Bistrice
Po poteh upora na Ptujskem
člani mestne organizacije Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenska Bistrica ob dnevu spomina na mrtve že skoraj 10 let obiskujejo spomenike in druga obeležja, posvečena padlim borcem, talcem in aktivistov med NOB na območju občin Slovenska Bistrica in Oplotnica.
V akciji, ki so jo poimenovali Prižgimo svečke po poteh spominov, so lani zaključili prvi krog obiskov vseh grobov in spominskih obeležij iz 2. svetovne vojne. Za letošnjo akcijo si je 51 Bistričanov izbralo območje, ki ga pokriva Območno združenje
borcev in udeležencev NOB Ptuj. Ob gozdu med Hajdino in Kidričevem sta jih pričakala Feliks Bagar, podpredsednik Območnega združenja, in Stanko Lepej, predsednik Komisije za varovanje spomenikov in drugih obeležij NOB pri Območnem združenju.
Ta je udeležencem akcije ob kamnitem obeležju podrobno orisal predvojno gibanje na Ptujskem ter vodil goste kar skozi 14 pomnikov (na Ptujskem jih je 112), prižgali so sve~ke, k Lackovemu spomeniku na starem mestnem pokopališ~u pa položili se šopek.
predsednik Roman Kališnik, sedanji predsednik dr. Štefan Čelan pa je svoj nagovor članom kluba in njihovim gostom posvetil letošnjemu Evropskemu letu invalidov in odnosu okolja do invalidov, pri čemer je poudaril, da se člani Lions klubov povsod po svetu trudijo s svojimi aktivnostmi ljudem povedati in pokazati, da je invalidnost sicer težka, toda veliko težje breme predstavlja neustrezen odnos ljudi in družbe do tistih, ki imajo kakšno koli telesno okvaro. Izrazil je zadovoljstvo z odzivom in vsebinami, ki so jih pripravile ob tednu invalidov številne institucije, delujoče na ptujskem in slovenskem prostoru, na poti k humanejši družbi.
Na prireditvi so bili z avkcijo prodani mozaiki umetnikov društva Ozara Ptuj.
V kulturno-zabavnem programu so sodelovali tamburaški orkester Prosvetnega društva C ir-kovce, pevka Nika Vipotnik z Ježkovimi songi in šansoni ter ansambel Ptujskih 5.
Izkupiček organiziranih prireditev in avkcije bo namenjen društvu Ozara Ptuj, ki je prispevalo mozaike, in drugim sodelujočim društvom ter božično-novoletni obdaritvi socialno šibkih otrok in družin.
LC
Potem ko so udeleženci prižgali sve~ke še ob grobnici padlih borcev, k spomenikom talcev in petim padlim vojakom jugoslovanske vojske leta 1941, so se napotili na Lackovo doma~ijo v Novi vasi pri Ptuju, kjer sta jih pri~akala Lizika in Milan, h~erka in sin narodnega heroja Jožeta Lacka. Tu se je pridružil udeležencem še Franc Simeonov, tajnik Obmo~nega združenja.
Ptuj~ani so nato vodili Bistri-~ane mimo rojstne hiše dr. Jožeta Potr~a in spomenika Reševim v Vintarovcih, mimo doma~ije Franca Osojnika do spominskega obeležja v Trnovski vasi in do spominskega parka v gozdi~ku Laze. Obisk so Bistri~ani zaklju-~ili v Gorišnici.
Viktor Horvat
Slov. Bistrica • Društvo Sožitje ob evropskem letu invalidov
Pomembno je to, kar naredimo za druge
Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Slovenska Bistrica je v evropskem letu invalidov ob številnih drugih akcijah pod pokroviteljstvom župana dr. Ivana Žagarja minuli torek pripravilo svečano akademijo, na kateri so podelili priznanja za večletno in uspešno delo v društvu.
Vlada Republike Slovenija se je s tem, ko je sprejela sklep o določitvi leta 2003 za leto invalidov, pridružila skupini držav, ki v tem času vlagajo veliko naporov v obveščanje javnosti o problematiki te populacije in k ustvarjanju družbe za vse brez ovir in predsodkov, k spoštovanju različnosti in njihovemu neodvisnemu življenju.
Naključje ali ne, v tem letu praznuje Zveza društev Sožitij Slovenije štirideset let delovanja. Oba jubileja narekujeta, da tudi v lokalnem prostoru ocenijo, kaj in koliko se je naredilo za ljudi s posebnimi potrebami tu pri nas in kaj na področju politike invalidnosti v širšem slovenskem prostoru, sočasno pa si Društvo Sožitje Slovenska Bistrica poskuša postaviti cilje, kaj bi še lahko
naredili in tudi kaj bi bilo boljše za te ljudi, da bodo družine z invalidi in tudi invalidi sami živeli kvalitetnejše življenje.
Milica Klokočovnik, predsednica društva, se je v svojem nagovoru tudi dotaknila vsega, kar so v občini Slovenska Bistrica v minulih letih naredili na področju skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Seznam narejenega je dolg, od organiziranja mobilne specialne pedagoške službe, odprtja prvega oddelka VDC, razvojnega oddeleka za otroke z različnimi motnjami v vrtcu do sprecialistične ambulante v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica in še marsikaj drugega. Vse to kaže, da gre družbena skrb za invalide in s tem delovanje društva Sožitje v Slovenski Bistrici, ki je uradno staro 27 let,
neuradno pa celo več kot štiri desetletja, v pravo smer.
Da je bila ob tej priložnosti dvorana Doma Svobode polna, ni potrebno posebej poudarjati. Že sam prvi stavek povezovalke Jane Jeglič: "Dobro je biti bogat — še bolje pa je imeti prijatelje", je povedal veliko, še več pa sam kulturni program. Pričeli so ga trije učenci oddelka vzgoje in izobraževanja Nina, Miha in Barbara, nič manj niso bili prisrčni gojenci VDC, ki so pod vodstvom Duške Landeker pripravili recitacijo in prisotne razveselili še z modernim plesom. O svoji deklici Maji je napisala sestavek in pesem mama Slavica Tomažič, svoje sta k slovesnemu vzdušju prispevala še Samo Ivačič, prof. glasbe na bistriški Srednji šoli, ter Katja Koren, dijakinja te šole,
z venčkom narodnih pesmi ter ob koncu prireditve še Ode radosti, ki jo je zapel zborček Srednje šole Slovenska Bistrica.
Ob letošnjem evropskem letu invalidov, štiridesetletnici Zveze Sožitij Slovenije in tudi ob dolgi zgodovini domačega društva so na torkovi svečanosti podelili priznanja Društva Sožitja Slovenska Bistrica. Prejeli so jih: Območna organizacija RK Slovenska Bistrica, Meta Javernik, dr. Višnja Zorko in Alojzija Kos, mama dveh duševno prizadetih odraslih oseb.
Pozdrav in prisrčen nagovor je imel še župan dr. Ivan Žagar, pokrovitelj prireditve, za njim pa podpredsednik Zveze društev Sožitje Slovenije Srečko La-pajne.
Vida Topolovec
Radenci • Studijski dnevi
Sobivanje vrednot in vrednosti
Konec prejšnjega tedna je regionalno društvo za kadrovsko dejavnost Pomurja gostilo slovenske in tuje strokovnjake, ki jih sodobniki tudi radi poimenujejo upravljavci človeških virov. Aktualna tematika vrednot, ki še kako prizadeva gospodarske in negospodarske organizacije, je med referente in poslušalstvo postavila niz vprašanj o pričakovanju, načrtovanju, razreševanju in kvaliteti kadrovskih elementov moderne, v prihodnost naravnane organizacije.
Uvodni referent je bil dr. Ivan Svetlik, redni profesor Fakultete za družbene vede iz Ljubljane in predsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije, ki je opredelil temeljne pojme in jih razčlenil na slovenski skušnji. Vrednote so ena temeljnih sestavin kulture, ki se oblikujejo skladno s časom in prostorom. Vrednota je prepričanje, da je nekaj dobro in zaželeno (Haralambos, Hilborn, 1999). Mnogokrat je slišati, da
Na {tudijskih dnevih je nastopila tudi Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča.
se le-te spreminjajo ali pa celo umanjkajo v določenih segmentih družbe. Razvrstitev vrednot, hierarhija, se spreminja, a temeljne vrednote, občečloveške, notranje, ostajajo tako ali drugače za zmeraj. Vez med vrednotami in ravnanjem posameznikov ali skupin so družbene norme. Za Slovence je značilno, da jim tradicionalne vrednote (vera, ubogljivost, lepo vedenje) ne pomenijo veliko, a visoko na hierarhično lestvico postavljajo t. i. industrijske (odločnost, trdo delo, samostojnost, varčnost), medtem ko post moderne vrednote (domišljija, strpnost, spoštovanje drugih in drugačnih) zaskrbljujoče koracajo za omenjenimi.
Po mednarodnih raziskavah je Slovencem močno izražena težnja po enakosti med spoloma, kar nas približuje Skandinavcem. Tudi nagnjenost k tveganju je visoko na lestvici. Zaskrbljujoča je izkazana mlačnost k dosežkom (torej Slovenci niso "grebatorji", kar izriva siceršnje stereotipno mnenje). In še: slovenska usmerjenost v prihodnost je izredno šibka. V naši deželi je posebej izražena negativna vrednota - odpor do tujcev in drugačnih.
V delovnih organizacijah morajo biti prisotne posebne, organizacijske vrednote. Le-te nadgrajujejo posameznikove vrednote in mobilizirajo delovanje ter vodijo k uspešnosti podjetja. A slednje le z zapisom vrednot v strateške dokumente nikakor ne bo delovalo uspešno. Še posebej, ker je med osnovnimi organizacijskimi vrednotami tudi zaupanje med zaposlenimi (po raziskavah je stopnja zaupanja med ljudmi na Slovenskem zelo nizka, nezaupljivost je močno prisotna na vseh nivojih: do nadrejenih, podrejenih, nezaupanje v sisteme in institucije ...) po horizontalni in vertikalni ravni.
Ali veljajo za ustanove, podjetja in druge organizacije posebne vrednote? In ali je mogoče z načrtnim, poznavalskim delom v podjetjih vplivati na hierarhijo vrednot in blaženje tistih z negativnim predznakom? Ali je mogoče v okviru delovnih organizacij dvigniti narodove vrednostne lestvice? Je mogoče vzpodbuditi domišljijo, razvrednotiti trdo delo, dvigniti pogled v bodočnost, premostiti zagledanost v preteklost, povzročiti bolj odprto, učno dinamično in ustvarjalno družbo?
Bistvena in posebna vprašanja vrednot so bila obdelana na okroglih mizah Kako kadrovska dejavnost vpliva na vrednote podjetja in Vrednostni temelji delovnega in socialnega prava. Posebej je bila poudarjena vrednost pravočasnega in korektnega pretoka informacij med delodajalci in delojemalci, kajti slaba komunikacija onemogoča rast in slejkoprej vodi organizacijo k slabim rezultatom.
Med udeleženci Študijskih dni Zveze društev za kadrovsko dejavnost so bili številni predstavniki uspešnih slovenskih podjetij, začuda (ali pa ne?) je bilo bančnikov le za vzorec, enako ka-drovnikov s Ptujskega (razen iz Taluma, d.d.).
Vrednote, od nekdaj veljavne in pomembne tudi v delovnih organizacijah, so tudi literarni predmet, zato je uvodoma nastopila ptujska pravljičarka Lilja-na Klemenčič s pravljico Kurent je potrkala na spomin vrednot, kot so biti mož beseda, spoštovanje preteklosti, radoživost in domišljija, smisel za pravičnost, humor, lucidnost, poštenje, uživanje, postavljanje zase in za druge, zavedanje minljivosti ...
L.K.
Tednikova akcija • Naj trgova 2003
Rozika Vrhovšek iz Ere Petlje
Rozika - Eka Vrhovšek je 32-letna trgovka v podjetju Era Petlja. Je mati dveh otrok, ki ji po njenih besedah vlivata energijo in optimizem. Pravi, da je zelo samokritičen človek, ki zmeraj stremi k boljšemu. Njen življenjski moto je, da je vsak svoje sreče kovač in da je zmeraj treba poskrbeti za uresničitev svojih ciljev in želja.
Povejte nam nekaj osnovnih podatkov o sebi.
"Zelo težko je opisati samega sebe. Sem zelo samokritič-
na oseba, ena mojih bistvenih vedenjskih lastnosti pa je tudi vztrajnost. Vedno si prizadevam za višje cilje. Zadovoljna sem
Trgovka^
(trgnutni vrgtni red prvih 1Q)
Mateja Kelc, Unlimited, Ptuj M^da Kr^nc, Firenze, Super mesto, Ptuj Martina Čeh, Pel<arna Rž, Piatana, Ptuj Sonja Zrimšek, Firenze, Super mesto, Ptuj Rozika Vrliovšek, Era Petlja Panorama, Ptuj Sabina Vimer, Amalija, Podgorci Lidija Rihtarič, Sel<a, Natura, Videm pri Ptuju Andreja Be^ak, Bike-ek, Ptuj Sabina Granda, Presta, Ptuj Marija Fradi, Minimarket, Grajenščak, Ptuj
1
^-------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem
Telefonsica številka:!^
Kupon vella do srede, 3.12.2003
s tem, kar imam, hkrati pa se tudi zavedam, da bi lahko bilo bolje. Sem tudi zelo optimističen človek. Energijo in optimizem mi v veliki meri vlivata moja sinova Gašper, ki je star šest let, in Lovro, ki je star štiri. Ker mi ostaja zelo malo prostega časa, ga najraje izkoristim z njima."
Omenili ste, da stremite k višjim ciljem. Katere imate trenutno zastavljene?
"Kar se tiče službe, sem zadovoljna s tem, kar sem dosegla. Nimam nekih večjih ciljev. Na zasebnem področju pa gre bolj za želje kot cilje."
Zakaj ste se pa pravzaprav odločili za poklic trgovke?
"To ni bila moja prvotna želja. Najprej sem želela postati obutveni tehnik. Takrat sem se tudi vpisala v to šolo, a ker sem morala hoditi v šolo v Kranj, sem imela domotožje in sem se po tednu dni vrnila domov. In ko sem se vrnila, je bila edina možna varianta za vpis trgovska šola. Mislim, da je bolje, da se je vse skupaj obrnilo tako, saj sem s svojo izbiro poklica zelo zadovoljna."
Kdaj ste se "naučili" dela z ljudmi? Je bilo to že v vas ali
"Predvsem prijaznim. Je pa velika večina strank takšnih."
Kje vse ste doslej delali?
"Deset let sem bila zaposlena v trgovini Breg, tri leta pa delam v Eri Petlji. V obeh primerih gre za trgovino z živili in to je tisto, kar mi ugaja. Ne morem si predstavljati, da bi delala v kakšni drugi trgovini."
Ce se prav spominjam, je pred kakim letom prišlo do združitve Ere in Petlje. So bile potem vidne kakšne večje spremembe?
"Lani aprila je prišlo do te združitve. Era je postala 51-, Petlja pa 49-odstotni lastnik. Kar se tiče sprememb, pa menim, da je od takrat minilo premalo časa, da bi se zgodile kakšne bistvene spremembe. Postali smo večji in močnejši."
Ste zadovoljni s poklicem, ki ste si ga izbrali?
"Sem kar zadovoljna s tem delom. Vsak poklic ima svoje
prednosti in slabosti, ampak načeloma sem vesela, da sem se odločila za poklic trgovke. Kot sem že omenila, mi je všeč tudi to, da delam v trgovini z živili. En mesec sem delala v trgovini Pod gradom, kjer imajo pripomočke za šivanje, a sem ugotovila, da ni to tisto, kar jaz rada delam."
Kaj ste se naučili v tem poklicu?
"Naučila sem se marsikaj. Predvsem tega, da moraš biti potrpežljiv in zmeraj dati stranki prav, čeprav veš, da vedno ni tako. Kot pravi pregovor: stranka je kralj."
Kaj je vaš življenjski moto?
"Sam si svoje sreče krojač in zato moraš sam poskrbeti za uresničitev svojih ciljev. Ne smeš pa imeti previsoko zastavljenih ciljev, ker si potem prevečkrat razočaran."
Dženana Beéirovié
Rozika Vrhovšek
Foto M. Ozmec
ste rabili kaj časa, da ste se navadili na to delo?
"Najraje delam z ljudmi. Ne morem si predstavljati, da bi delala v kakšni pisarni. V trgovini je delo zelo pestro. Spoznaš veliko novih ljudi, zveš ogromno novih stvari ..."
Kako opravite s kakšnimi neprijaznimi strankami?
"Poskušam jih ignorirati. Če stranka želi, da ji pomagaš, ji pač pomagaš. Sicer pa je v trgovini z živili zmeraj polno strank, tako da se ne moreš posvečati vsaki posebej."
Kakšnim strankam pa najraje strežete?
PRIPRAVLJENI


ZIMSKA PNEVMATIKAt
DIMENIZIJE PROIZVAJALEC_Cm
155/70 R13 Matadoi; Kumho od 7.968,00 SIT dalje
165/70 R14	Kumho
175/70 R13	Kumho
175/65 R14	Kumho
195/65 R15	Matador
195/65 R15	Kumho
od 12.427,20 SIT dalje od 12.166,20 SIT dalje od 13.951,80 SIT dalje od 13.826,40 SIT dalje od 17.940,00 SIT dalje
Ob men/avf pnevmatik brezplačni preventivni pregled cefefnega avtemeblla
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
telefon 02-782 3001, fal<s 02-780 5910
I

Œ,raznicncLJPonudha
m
m
na v^i cppšti
Razglednice
Fotografije so simbollfne.
60,00 SIT
Cene vldjučujejo DDV.
^ POSTA SLOVENIJE
YTWW.pOSta.si
Iščete svoj stil
Urška je zažarela v barvi fuksije
Urška Meško iz Polencev 16 (Polenšak) je 21-letna študentka Visoke policijsko-varnostne šole v Ljubljani. Postati želi kriminalistka, to delo jo že od nekdaj privlači. V prostem času kolesari in rola ter piše pesmi z aktualno življensko vsebino. Pisati jih je pričela že v drugem letniku srednje šole. Doslej jih je napisala že čez 50, objavlja pa jih v Ognjišču in Smrklji.
verjem. Tako oblečena je polno zasijala. H kompletu bo v hladnih dneh odela {e moden ~m pla{ček s kapuco, ki se zapira z zadrgo. @ive barve in kratka krila, da bo poudarila svojo mladost, ji modni strokovnjaki tudi sicer priporočajo. S svojo drobno postavo si tako reko~ lahko privo{či tudi najdrznej{e modne novosti.
V {portnem studiu Olimpic bo Ur{ka, ki je že tako {portno utrjena, vadila v univerzalnem programu Olimpic. Strokovni vodja
Popust Frizerstva Stanka v decembru
studia prof. Vlado Cus je povedal, da ga bo brezplačno obiskovala mesec dni.
MG
V modnem studiu Barbare Plavec so za Urško izbrali modele iz najnovejše kolekcije ptujske prodajalne Naf Naf. Oblekli so jo v grobo pleten pulover z vi-
sokim ovratnikom v barvi fuksi-je, h kateremu je oblekla modno mini krilo s položenimi gubami v prednjem delu in obvezno sponko, ki se barvno sklada s pulo-
Urska prej ...
in pozneje
Urška je prvič obiskala kozmetični salon, zato se ji je kozmetičarka Neda Tokalic še posebej posvetila. Poučila jo je o osnovah temeljite in pravilne nege kože doma. Glede na to, da je Urškina koža mastna in problematična, ji bo morala tudi sama precej pomagati do izboljšanja stanja. Kožo ji je površinsko očistila, naredila masko in piling. Priporočila ji je še globinsko čiščenje kože in obisk dermatologa. Uredila ji je tudi obrvi.
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Urškino pričesko poskrbela frizerka Minka Fegus. Njene dolge kodre je postopoma ostrigla, da so na vrhu ostali najkrajši. Srednji frufru je pos-
trižen od ušes do ušes v liniji z obrvmi, kar je letos izredno trendovsko in bo aktualno še v naslednji modni sezoni. Pri barvah je ostala pri naravnih tonih v svetlem in temnem odtenku, na katerih je v tej sezoni prav tako velik poudarek. Konice je stanjšala, razkuštrala in oblikovala z gelom.
Vizažistka Nina Skerlak iz frizerskega salona Diva je make up začela s kamuflažo, da je prekrila nekatere nepravilnosti na koži, zatem je uporabila še tekoči puder. Na veki je nanesla dvobarvno tehniko senčenja, na trepalnice pa črno maskaro. Poudarila je lička, na ustnice je nanesla obarvano bleščilo.
Foto:
Urška v najnovejših obla~ilih iz prodajalne Naf Naf
rtomirGoznik
Ptuj • Predavanje v CID-u
Uradna medicina proti alternativni
V petek, 28. novembra, bo ob 18. uri v Centru interesnih dejavnosti na Osoj-nikovi cesti 9 na Ptuju predavanje o problematiki in zanesljivosti pravočasne bolezenske diagnostike z vidika biotehnologije G-ALFA.
Ob osnovnem jedru, bolezenski diagnostiki, bo predavanje obsegalo tudi predstavitev rezultatov novinarske raziskave "uradna proti alternativni diagnostiki", problematiko zanesljivosti in učinkovitosti alternativnih metod zdravljenja - odgovor na vpra{anje, ali alternativna medicina sploh obstaja in kaj se dejansko skriva za tem pojmom (naravni zdravilni gaji, bioener-getiki in pripomočki), dolgoročne posledice napačne uporabe vzhodnja{kih metod (reiki, joga, meditacija), oceno kvalitete vodovodne vode na Ptujskem s
predstavitvijo meritev po metodi G-ALFA ter vpliva le-te na zdravje, dejanske kvalitete zdravil ter pravilnega načrtovanja bivalnih in delovnih prostorov - s praktičnimi primeri Ptuja in okolice.
Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima alternativna medicina, medicina, bioenerge-tika, vzhodnja{ke metode ter biotehnologija G-ALFA za osebno ali profesionalno uporabo in ki načrtujejo družino ali gradnjo stanovanjskega ali poslovnega objekta. Starostne omejitve in vstopnine ni.
Modna priporočila za najdaljšo noc v letu
Staro leto se že poslavlja, duh novega leta pa se nam približuje v pričakovanju boljšega in lepšega. December je mesec veselja in praznovanj kakor tudi službenih ali zasebnih zabav. Spet je čas, da malo pobrskamo po naših omarah za kakšnim svečanim kosom oblačila, ki bo primeren za te vesele dni.
Kaj bomo letos oblekle za najdaljšo noč v letu? Osnova letošnjega novoletnega trenda je saten v kombinaciji s ~ipko ali prosojnimi tkaninami, kot je npr. organza. Med barvnimi toni prevladuje črna, zlata, srebrna, bordo, živo rdeča ter modra. Obvezen del novoletne garderobe pa predstavljajo bleščice.
Službene zabave so se že začele, zato je že skrajni čas, da si pripravite ustrezno oblačilo za to priložnost. Najbolj elegantne boste v klasičnem kostimu z globokim izrezom iz enobarvnega satena ali pa v kombinaciji s črtami, h kateremu se krasno poda tudi satenasta kravata. Črnino kostima lahko razbijete tudi s kakšnim šalom, ki naj bo v svetlikajočih se novoletnih tonih. Pod kostimom lahko nosite majčko ali bluzo iz prosojnih tkanin. Krila so lahko različnih dolžin v kombinaciji satena s čipko, ponavadi je ta v istih barvnih tonih. Elegantne boste tudi v brušeni imitaciji usnja, ki je kot nalašč za kratko obleko ali krilo.
Za najdaljšo noč v letu pa si privoščite malce glamuroznosti v kakšni dolgi obleki, ki naj bo posuta z zlatimi oziroma srebrnimi kamenčki. Očarljive boste tudi v kombinaciji dolgega krila in topa z veliko bleščicami. Za bolj samozavestne gospe ali gospodične pa bo krasna kratka prosojna obleka iz i? čipke.
Ne pozabite tudi na plašče, ki naj bodo po možnosti do tal, najbolje iz imitacije krzna v črni ali beli barvi. S takšnim kosom garderobe boste poudarile svojo gracioznost.
Če pa že imate v omari kakšen črn plašč, ga lahko izboljšate s krznenim ovratnikom iz dolgodlakega krzna, tako da boste spet oblečene po zadnjem modnem trendu.
December je res mesec, ko je vse dovoljeno. Več bleščic ko boste imele na sebi, bolj boste v trendu. Skratka, privoščite si in si dajte duška v najdaljši noči v letu.
Modne tkanine v trgovinah Firenze
Pletenine v enobarvnih in večbarvnih dezenih:
-	NEMESIS večbarvna pletenina v zeleni, rjavi, sivi in melancani,
-	MEDUZA večbarvna pletenina v sedmih različnih odtenkih, ki je krasna kombinacija z enobarvno pletenino DOKTOR v sedmih odtenkih.
Tkanine žametnega otipa:
-	SEP v sedmih odtenkih za bluzice,
-	LONDON v modnih jesenskih tonih za kostime, hlače ali krila.
Razširjena ponudba modnih dezenov, ~rt in unija:
-	EGIPT z elastanom v preko 10 različnih odtenkih, idealen za elegantne kostime za vsak dan.
Krzna in tkanine za plašče ali jakne:
-	AUDI imitacija kratkega in dolgodlakega krzna v črni, sivi, beli, rjavi ter imitaciji lisičjega krzna,
-	JURASIC imitacija kodrastega krzna v črni, sivi, beli in rjavi barvi,
-	MOSKVA volneni kašmir v črni barvi,
-	GRANADA volneni kašmir in angora volna v črni, sivi, rjavi, beige in kamel odtenku,
-	OPTIMA prešita vatirana tkanina z gladkim otipom, primerna kot podloga za plašče ali jakne.
Tkanine iz svečanega programa:
-	MUZA elastičen saten v črni, temno modri, bordo, melancani in živo rdeči,
-	SANELA saten in viskoza v črni, beli, beige, rjavi, bordo in rdeči,
-	IRENA čipka v čudoviti kombinaciji z ORGANZO v črni, beli, zlati, beige, rjavi in bordo barvi,
-	HECTOR zmečkanina za bluzice ali krila,
-	FESTIVAL svetlikajoča mreža v črni in melancani,
-	GAJA krasna za majice v črni, olivno zeleni, bordo, beige in rjavi,
-	FLOWER s prekrasnim motivom maka na zeleni ali rjavi podlagi za elegantne majice.
Tkanine za božično-novoletne prte:
-	DOMEN božični prti iz bombaža z novoletnimi motivi v beli, zeleni, rdeči in modri barvi.
Novost v naših trgovinah so tudi DARILNI BONI, ki so odlična ideja za obdarovanje vaših najdražjih ob božiču, novem letu, rojstnem dnevu ali kakšnem drugem dogodku. Prednost darilnih bonov pa je še v tem, da ob-darovanec lahko z njimi kupuje v kateri koli naši trgovini po Sloveniji.
»In zakaj si spet dobil cvek v šoli?« oie razburjeno vpraša sina.
"Bil sem odločen, da nekoga ne bomzašpecal." "In zato si dobil negativno? Koga pa si ščitil?" "Učitelj je na vsak način hotel izvedeti, kdo je ubil Julija Cezarja."
***
Kmet leži v gozdu poleg skladovnice drv. Mimo pride sosed in ga začudeno vpraša: "Si že gotov s sečnjo?' "Ja. Danes je strela treščila v gozd, podrla drevesa in jih nasekala na male kose. " "In kaj sedaj počneš? Počivaš?'
"Ne, čakam da bo potres stresel krompir iz zemlje. "
***
Voznik je na vaški poti povozil kokoš. Vzel jo je v roke in z njo odšel do bližnje kmetije. Na dvorišču sreča kmeta ter ga vpraša: 'Jo to vaša kokoš?' Kmet si jo ogleda in reče: 'Ne,
moje niso tako ploščate!'
***
Starinar je na deželi iskal zanimive in dragocene starine. Na neki kmetiji je zagledal mladega psička, ki je jedel iz sklede, izdelane iz dragocenega in precej starega porcelana. V glavo mu je šinil načrt in nagovoril je kmeta: "Kako lep kužek! Mi ga prodate?'
"Seveda, zakaj pa ne!' "Ali ga lahko takoj odpeljem?'
"Seveda, če ga boste takoj plačali!'
Dogovorita se za ceno, starinar plača, nato pa se zazre v skledo in reče:
'Ali mi daste še to skledo, da bo kuža med potjo lahko še kaj popil iz nje?Pa še navajen je je, kajne?'
"To pa ne bo šlo. S pomočjo te sklede sem doslej prodal že
trideset mladih psov. "
***
Direktor dekliške srednje šole je obhajal 25. letnico svojega šefovanja in ob tej priliki so vse učiteljice pristale na to, da ena od učenk naredi njihovo skupinsko fotografijo, ki so jo potem izročile direktorju šole. Direktorje bil presrečen, naenkrat pa je nataknil očala in na fotografiji pogledal napis na tabli, ki se je nahajala nad učiteljicami. Na tabli je bilo s kredo napisano: 'Naše domače strupenjače!'
Mladi dopisniki
Kros
Imeli smo kros. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Ko smo se vsi zbrali smo po~akali v koloni u~itel-jici. Nato smo odšli na travnik, kjer se je pri~el kros.
Najprej smo z u~iteljico športne vzgoje {li pogledat progo. Proga ni bila dolga, vendar smo se vseeno potrudili, kar se da. Prvo so tekli fantje 4. razredov. Medtem ko so tekli, smo se me punce v krogu ogrevale. Ko so pri{li fantje na cilj smo se punce 4. razreda postavile na start. [portni u~itelj je zapiskal s pi{~alko in startale smo. Najprej sem bila druga, nato tretja, {ele nato prva in na cilj sem prispela druga. Zatem smo se izdihale. Potem smo z u~iteljico od{li na malico. Ko smo se vsi najedli, smo od{li vsi 4. razredi na pohod za Krpana. Med potjo smo se pogovarjali, videli smo tudi veverico, ki je skakljala iz veje na vejo. Pohod je potekal do Mestnega vrha. Po pol uri hoje smo imeli postanek. U~i-teljica Simona je {la vpra{at staro gospo, ~e se lahko posedemo na travo in pomalicamo ter se odpo~i-jemo. Gospa nam je dovolila. Posedli smo se na travo, pomalicali, ter si odpo~ili. Nastopil je ~as: PODELITEV DIPLOM. U~enki 4.c razreda sva osvojili prvo in drugo diplomo. Iz 4.b in 4.a razreda so {e osvojile tretjo, ~etrto in peto mesto. Jaz sem bila druga, moja so{olka Sanja pa prva. Za puncami so bili na vr-
sti fantje. Moj sošolec Aljaž Brlek iz 4.c razreda je osvojil peto mesto. Po podelitvi nagrad smo se odpravili proti šoli. Čez pol ure smo prispeli do šole. Po~akali smo še deset minut in že smo lahko odšli domov.
Ko sem prišla domov, sem šla ven. Kros mi je bil zelo vše~, kajti osvojila sem drugo mesto.
Dina Skerlovnik 4.c OŠ Ljudski vrt
Jesenska pravljica
Neko~ v daljni deželi je bil Gajev gozd. V njem so živeli: lisica, medved, zajec, jež in družina volkov. Glavna gospodarja Gajevega gozda sta bila lete~i medved in njegova žena. V Gajevem gozdu so še vsi spali, ko se je lete~i medved sprehajal po gozdu. Ker je bilo poletja konec, se mu je zdelo ~udno, da še listje na vejah ne rumeni. Tolažil se je s tem, da mogo~e jesen zamuja. Sprehajal se je dalje in sre~al ježa. Lete~i medved ga pozdravi: "Dobro jutro!". Ježek mu odzdravi in ga vpraša, ~e morda ve, kje so zrele hruške zanj. Medved mu odvrne, da so na robu gozda. Ježek mu pove, da je tiste že vse pojedel. Le-te~i medved gre dalje in ko opazuje naravo, ga ponovno zaskrbi, da jesen zamuja. Sre~a lisico in re~e: "Pozdravljena lisica, kam pa greš?". Lisica mu odgovori, da iš~e kostanje in jo skrbi, ker še nobenega ni na tleh. Ponovno mine nekaj dni, vendar pa še jeseni ni bilo v de-
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pri-
pisom USTVARJALCKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Pocrnite s pikami označena polja!
želo. Lete~i medved se ponovno sprehaja po gozdu in sre~a prijate lja medveda, ki joka. Vpraša ga, za kaj joka in ta mu odgovori, da zato ker še ni odpadlo listje, da bi si na stlal svoj brlog. Pogovor sliši med vedova lete~a žena in pove, da zna to urediti ona. Re~e, naj vse živali gredo spat in zjutraj se bodo zbu dile v jesenskem jutru. In res se je zgodilo tako. Vse živali so se tako lahko v miru pripravile na zimo.
Sabina Kump, 5. b, OŠ Jur{inci
Ježek
Ježek sopiha,
ko se mu veter smiha
in ježka to jezi.
Skril se v listke je povsod, ko gre Peter na sprehod.
Ježek skuštran ima nos, ki je vsemu hitro kos.
Veter žvižga kot policaj, Peter se oglaša v direndaj.
Marija Urana, 3-a/ 8 O[ Mladika, Ptuj
Mali ježek
Bil je deževen dan in mali prav zaspan, prišel je sosedov Peter, in odgnal ga je ta veter.
Joj, kako sem bil vesel, da me ta Peter ni vzel.
Moj trebuš~ek je tako debel, da sem se skoraj v gozdno past ujel.
MONJA LEVANIC 3.a/8 OŠ Mladika
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 2. decembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 45. številki Štajerskega tednika je:
Ajša Koser, Stara ulica 20, 9000 MURSKA SOBOTA.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAHTAJTIJA
s/eukD zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
PÓKŠCHE
Zanimivosti
Nizka samozavest škoduje spominu
Montreal (STA/Fena) - Raziskave kanadskih znanstvenikov kažejo, da je pri osebah z nizko samozavestjo tveganje, da bodo v nekaj letih imele slab spomin, precej ve~je kot pri samozavestnih. Pri prvih je namre~ ve~ja možnost zmanjševanja možganov, saj je, kot kažejo raziskave, velikost možganov pri nesamozavestnih za 20 odstotkov manjša kot pri ljudeh z veliko mero samozavesti. Raziskava je trajala 15 let, pri njej pa je sodelovalo 92 starejših oseb. Udeleženci raziskave, pri katerih so znanstveniki zaznali nižjo samozavest, so pri testih spomina in u~enja dosegli precej slabše rezultate. Znanstveniki so prepri~ani, da lahko s spremembo svojega mišljenja nesamozavestni ljudje prepre~ijo proces duševnega propadanja. Znanstveniki zato poskušajo odkriti psihološke prijeme, ki bi v teh primerih najbolje delovali oz. bili u~inkoviti.
Ribiči pomagali pri porodu ujetega morskega psa
Auckland (STA) - Ribi~a, misle~, da sta v mrežo ujela velikega morskega psa, sta šele na krovu ribiške ladje ugotovila, da gre za samico, ki nosi mladi~ke. Razrezala sta jo in izvlekla štiri mla-di~ke. Dva sta poginila, dva preživela pa sta spustila na svobodo petdeset milj od novozelandskega Aucklanda, poro~a Jutarnji list.
Tom Cruise za film Zadnji samuraj pridobil 12 kilogramov mišic
Pariz (STA/dpa) - Ameriški filmski zvezdnik Tom Cruise je za vlogo v filmu 'Zadnji samuraj redno vadil z utežmi in tako po lastnih besedah pridobil 12 kilogramov jekleno trdnih mišic. V pogovoru za francosko filmsko revijo Studio je še dejal, da je zadnjih osem mesecev pred snemanjem filma ve~ ur na dan vadil borilno veš~ino imenovano kendo, obenem pa se je u~il japon-š~ine. Cruise ima sicer dva otroka, ki sta ju posvojila z njegovo nekdanjo soprogo Nicole Kidman, živi pa pri svoji sestri.
V dveh dneh "umiral" kar 17-krat
Banja Luka (STA/Fena) - [tiriinšestdesetletni bosanski Srb Lju-bomir Cebi~ je v dveh dneh kar 17-krat ležal na smrtni postelji, vendar so ga s serijo elektri~nih šokov vsakokrat znova oživili, je sporo~il njegov zdravnik. "Poslan sem bil k Bogu, vendar meje ta vsaki~, ko sem stal pred vrati svetega Petra, zavrnil, "je ob tem povedal Cebi~, ki po srčnem infarktu sedaj okreva doma.
Johnny Depp najbolj seksi moški leta
Los Angeles (STA/dpa/AFP) - Ameriška revija People je 40-letnega ameriškega filmskega igralca Johnnyja Deppa razglasila za najbolj seksi moškega v letu 2003, njegov kolega Brad Pitt, ki je bil sicer okronan že dvakrat, pa je tokrat zdrsnil na drugo mesto. Na prvih deset mestih so še hollywoodski zvezdniki George Clooney, Russell Crowe in Denzel Washington, pa tudi glasbenika Lenny Kravitz in Justin Timberlake ter filmski igralci Ashton Kutcher, Hugh Grant, Hugh Jackman in Colin Farrell. Lani je bil sicer za najbolj seksi moškega izglasovan Ben Affleck, ki pa se letos sploh ni uvrstil med prvo deseterico najbolj zaželenih. Dep-pa, ki z družino živi v Franciji, so za najbolj seksi moškega letošnjega leta izbrali zato, ker je ostal zvest samemu sebi, ker se ni prodal in ker ni postal politično oporečen. Vse te lastnosti pa so prispevale h krepitvi njegove osebnosti, so še pojasnili v reviji People.
Bill Gates največji ameriški dobrodelnež
Washington (STA/dpa) - V zadnjih petih letih je največ sredstev v dobrodelne namene v ZDA prispeval ustanovitelj računalniškega giganta Microsoft Bill Gates skupaj s soprogo Melindo, je v decembrski izdaji poročala ameriška poslovna revija BusinessWeek. Sklad Billa Gatesa je v minulih petih letih daroval več kot 22,9 milijarde dolarjev. Večino tega denarja je Gates namenil ameriškemu zdravstvu in izobraževanju.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
.AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Franc Sitar
naslov:
Zg. Pristava 49,8884 Videm pri Ptvýu
ime in pkiimek
Noterzberg Drago
naslov:
Podgorci 61,8873 Podgorci
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Po letu dni Amerike
Američani svoje otroke puščajo v temi
»Minulo leto sem preživela v Miltonu, to je majhno mestece v okolici Bostona. V Ameriko sem se podala predvsem zaradi izkušenj.«
FOTO: zasebni arhiv
Po letu dneh bivanja v Ameriki se Simona ne bi odločila, da tam ostane celo življenje. Sicer pa pravi, da se da pri njih s pridnim delom doseči marsikaj.
»Kot prvo sem si želela leto dni preživeti v tujini, pa ne kje v Evropi, ampak malo dlje. In takrat sem po naklju~ju na{la oglas agencije, ki je ponujala delo varu{ke v ZDA. Po~asi sem si za~ela nabirati pogoje, v bistvu pa niti mesec dni pred odhodom nisem vedela, kam grem,« je pogovor pri~ela simpati~na in zgovorna dvajsetletna Ptuj~anka Simona Mur{ec, ki je z leto{njim {tudijskim letom pri~ela {tudij mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede.
[t. tednik: V Ameriki si preživela leto dni. Si navezala tudi kakšne nove prijateljske vezi?
Simona: "Kot varuška je to malo težje, saj imaš stika le z otroki in z njihovimi starši. Na za~etku sem imela sre~o, da je bila tam njihova ne~akinja, ki je dve leti starejša od mene in je ravno kon~ala kolidž. Z njo sem v stiku še sedaj, sicer pa stike navežeš le s tistimi, ki pridejo, podobno kot jaz, delat preko agencij."
[t. tednik: Živela si v enostaršev-ski družini s tremi otroki. Je bilo tvoje delo zato bolj naporno?
Simona: "Zelo, saj je vzgoja sama po sebi nemogo~ poklic. Kot varuška sem imela ogromno nekih dolžnosti, morala sem prevzeti veliko vzgojnih stvari, pravic pa kot varuška nimaš. Nisi ti tisti, ki lahko otrokom nekaj dovoli oziroma jim dolo~i neke omejitve, nisi tisti, ki
razporeja z njihovim in svojim ~asom. To funkcijo ima vedno neka druga oseba, v mojem primeru mama. Sicer pa je bila mama podjetnica in je bila zdoma od ~etrte ure zjutraj do pete, šeste popoldan. In ker je bila mama toliko odsotna, ni nikoli želela biti tista, ki bi otrokom rekla ne, jim karkoli odrekla oziroma vzpostavljala kakršnokoli disciplino. Tako je bilo meni že od za~etka položeno na srce, da bom jaz tista, ki bo postavljala mamina pravila pri otrocih in ki bom otrokom rekla ne. Kot oseba, ki vzgaja otroke, moraš v~asih zelo dobro premisliti, kako boš postavljal pravila in seveda najti dovolj prebrisan na~in, da jim stvari obrazložiš in da te otroci ne zasovražijo."
[t. tednik: Ko si živela med Američani, si imela priložnost spoznati ameriško družbo tudi od znotraj. Verjetno je Amerika daleč od tega, da se tam cedita med in mleko?
Simona: "Najprej moram poudariti, da smo bile vse varuške nastanjene pri družinah, ki sodijo v višji sloj ameriške družbe. To so ljudje, ki so karieristi, ki veliko dajo na poslovno uspešnost in so zelo veliko odsotni od svojih otrok. To so ljudje, ki so v vseh pogledih zelo konzervativni in kar precej materialisti-~ni, vse to pa se seveda pozna tudi na otrocih. Ti so velikokrat zmedeni, predvsem zato, ker se z njim ne ravna kot
s polnopravnimi osebami. Zaradi želje, da imajo njihovi otroci ~imbolj spro-š~eno in brezskrbno otroštvo, se jih namenoma drži v temi. Z otroci se o dolo~enih stvareh sploh ne pogovarjajo in jih ne izpostavljajo dolo~enim situacijam. Najstarejši otrok je bil ob mojem prihodu v tretjem razredu in si ni znal zavezati niti ~evljev Tem otrokom celo življenje strežejo drugi. Starši pla-~ajo varuško zato, da jim streže in jih pazi. Bog ne daj, da bi bil otrok pet minut sam ali da bi se kateremu kaj zgodilo. Zdi se mi, da gredo s tem v skrajnosti. Tudi to, s kom se otroci družijo, kam lahko gredo ... Vse to je zelo pretehtano. Res je, da je družba druga~-na in so situacije ter obmo~ja, kamor se ne greš namerno izpostavljat, saj veš, da lahko pride do potencialno nevarne situacije. Po drugi strani pa ti otroci, ki se gibajo v tem zavarovanem okolju, niti nimajo možnosti, da si zgradijo neke obrambne mehanizme in da znajo od-reagirati na dolo~eno situacijo. Ti otroci postanejo zelo nebogljeni in nemo~ni."
[t. tednik: Kakšna pa je po tvojem mnenju najpomembnejša izkušnja, ki si si jo pridobila med delom v Ameriki?
Simona: "Zdi se mi, da se ti na osebnostni ravni zelo preizkusi raven tolerance, ~esa si sposoben, v kolikšni meri si se sposoben prilagajati in podobno. Ko prideš tja, oceniš situacijo in sprej-meš dejstvo, da bo tako, kot re~e družina. Tako si ustvariš okolje, kjer lahko preživiš in v kon~ni fazi pustiš tudi svoj vpliv."
[t. Tednik: Za konec pa še zelo na kratko. Amerika — da ali ne?
Simona: "Odvisno, s katerega vidika gledam. Vsekakor je Amerika skupek držav, ki so zelo zanimive in razli~ne. Tudi naravne danosti in pokrajina so edinstvene, ~udovite. Ogromno stvari se spla~a ogledati, tako da ne bi rekla avtomatsko ne. Moram pa re~i, ~e bi se odlo~ala za življenje v Ameriki, sem za ne. Vsekakor ne bi želela tam vzgajati svojih otrok. Po drugi strani pa ti ZDA nudijo številne možnosti za kariero. Če si pripravljen delati, si dovolj fleksibilen in se prilagodiš neki situaciji, ti temu primerno pla~ajo. Za razliko od nas lahko uspeš tudi brez neke posebne izobrazbe."
Mojca Zemljarič
Kidričevo • Bronasto priznanje IMiranu Mandelcu
Tekmovanja so spodbuda
Natakar Miran Mandelc iz podjetja Vital, d.o.o., Kidričevo, je v tekmovalni kategoriji poznavanja vin na letošnjem 50. gostinsko-turističnem zboru na Bledu prejel bronasto priznanje. V gostinstvu dela že 22 let. Rodil se je v Majšperku, dom si je ustvaril v Njihvercah.
že v zgodnji mladosti je bil določen za delo v kuhinji, ker nekih težkih del ni mogel opravljati, za kuhinjo pa je bil pravšnji, so ugotovili domači. Izučil se je za kuharja. Trije od štirih družinskih članov so se zapisali gostinskemu poklicu. Kuha rad, vendar je bolj redko doma.
V kuhinji je delal 14 let, potem je presedlal med natakarje. Opazili so, da mu to delo gre dobro od rok, ko je včasih pomagal pri prireditvah v kidričev-ski dvorani. Za to, da gre v strežbo, je bil tudi sam. Pravi, da z gosti nima problemov Če delaš z ljubeznijo, problemov
ni. Prepričan je, da če bi mladi danes začeli v gostinstvu delati že s petnajstimi leti, bi marsikateri tudi ostal v tem poklicu. Sam nenehno išče nove izzive pri svojem delu. Pred dvema letoma je uspešno opravil strokovni izpit za vinskega svetovalca 1. stopnje. Letos se je prvič udeležil tekmovanja v poznavanju vin, priznanja ni pričakoval, zato je bil toliko bolj presenečen, da ga je dobil. Pravi, da bo še tekmoval, letošnje priznanje ga spodbuja k temu. "Če greš na tekmovanje, vidiš, kje si, ali si v koraku s časom ali zaostajaš. Z udeležbo narediš v bistvu neke vrste preizkus s samim se-
Foto: Črtomir Goznil<
Miran Mandelc, natakar Vitala, d.o.o., je na 50. gostinsko-turi-stičnem zboru, v kategoriji poznavanja vin prejel bronasto priznanje.
boj," je zadovoljen povedal Miran Man-delc. V Vitalu imajo usposobljene že štiri vinske svetovalce.
MG
Lenart • Predavanje o Indiji
Pisane barve revežev
Oktobra je v večnamenski dvorani Matične knjižnice v Lenartu potekalo potopisno predavanje o Indiji z naslovom "Pisane barve revežev". Predavala je Andreja Jernejčič.
žave so jo začarale s prijaznimi ljudmi in njihovo toplino, odbija pa jo vsiljivost številnih prodajalcev in ponudnikov uli-~nih storitev. Odkrila je Indijo, Nepal, Tajsko, Indonezijo, Malezijo in Singapur. Čez lužo pa je obiskala ZDA, Kanado in Mehiko, od afriških držav pa se najraje spominja ~udovitih Egip~anov
V Lenartu je predavala o Indiji, za katero pravi, da je ni o~arala s hrupom, množico in revš~ino na vsakem koraku, ampak s toplino, ~istostjo in prijaznostjo v indijskem domu. Obiskovalci, ki se jih je na predavanju zbralo ~ez 50, so poslušali klasi~no indijsko glasbo, posnetke indijskega jezika, videli so, kako izgleda sari in kako se oble~e ter številne indijske predmete. Seznanili pa so se tudi z recepti indijskih jedi in slaš~ic. Udeleženci predavanja pa so lahko poskusili tudi pravi indijski ~as z masalo ali kardamomom.
Zmago [alamun
Foto: ZS
Andreja Jernejčič med predavanjem v Lenartu, oblečena v rdeč indijski sari
Andreja je novinarka in kulturologin-ja, ki zaklju~uje magistrski študij komu-nikologije, zelo rada potuje in predvsem zelo rada popotniške izkušnje posreduje. Nabirati si jih je za~ela že v za~etku študija, vedno pa posebno pozornost namenja ljudem oziroma doma~inom in njihovemu na~inu življenja ter skuša vsaj nekaj ~asa preživeti pri družini in s tem še bolj spoznati navade obiskane dežele. Potovala je po Evropi in že ve~krat obiskala številne evropske države. Azijske dr-
Last Minute Center*
ILIRIKA TURIZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
ČÁfEŽ
I do 20.12.-22.900 sit App 1/3-4" - najem, kopanje
Hotel
(-29.12.-37.900 sit
' - 5 dni, zajtrk, avtobus
30.12.- 20.400 sit
Hotel Jugoslavija ** - 4 dni, zajtrk, avtobus
Uf1IJi-A..n.12.-70.000sit Hotel *** - 7 dni, polpenzion, Sc
gnm-5.12.-215.050 sit
Hotel -14 dni, vse vključeno, J
Î85E
^otel •"•-i-izleti 7dni, polpenzion,!
6.,13.12. -Jf.JOO sit
:izLj
32ail3îHSynov.,dec.
22.900 sit - letalska vozovnica
! Plačilo do 12 obrokov I
AAARiBOi;, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.lasttninutecenter.si
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport, izleti, odiiïen program!
28.1172D/POL 12.590
ŽUSTERNA, Senikov klub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
28.1iy2D/P0L od13.990 RABAC novo leto
3* iiotel Castor, prenovljen, vkljui^ena silvestrska večerja 29.12.-3.1V3D/POL 24.900 B0ŽI04I RIM avtobus, Assisi - Rim - Vatikan, odlično slovensko vodenje
23.1274D/NZ 39.900 PREDBOŽIČNI PARIZ
avtobus, ogledi pariških znamenitosti in \fersaillesa
10.1275D/NZ 39.900 Radoživa TURŠKA RIVIERA
potovanje s slov. vodnikom, dobri lioteli, polet z Gradca
13.1278D/POL 45.900 EGIPT, Hurgada
3* hotel, letovanje, polet z avstrijskih letališč
27., 29.11 ./7D/P0L 70.890 EGIPT, novo leto
potovanje in križarjenje, 5* hoteli In ladja, odlično slovenska vodenje
26.1278D 165.000
SONČEK
inUJ.SIomikovaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARIC 02/33 00 915
TUl potovalni center
Termalni Park
l Terme Ptuj
I
SILVESTROVANJE V KOPALNIH PLAŠČIH
Numerolog svetuje
Kdaj je dobro preveriti (in spremeniti) svoje ime

Mnogo ljudi se zelo trudi, pa jim, kot začarano venomer vedno vse spodleti iz rok. To se jim lahko dogaja na vseh glavnih področjih življenja (partnerstvo, poklic, zdravje) ali pa samo na posameznem. Na primer, nekdo ima lepo službo in solidno materialno varnost, a nikakor ne more najti sebi primernega partnerja.
Ljudje iščemo zelo različne razloge, zakaj je tako. Mnogokrat iščemo razloge na razumskem ali bolje rečeno na logičnem področju. Mnogi se zatečejo po pomoč k izobrazbi, a potem čez nekaj časa razočarani ugotovijo, da jim dvig izobrazbe lahko resnično prinese le izboljšanje gmotnega položaja, ne pa ljubezni, miru in notranjega zadovoljstva. In potem iščejo dalje.
Obstaja več ved, ki govorijo o tem, kako pritegniti v življenje
ljubezen, mir in zadovoljstvo. Ena izmed teh je več kot 20.000 let stara veda numerologija, ki zelo jasno, enostavno in natančno govori o tem, da je od našega imena v veliki meri odvisna naša življenjska pot.
Človek je živi magnet in to, kar oddaja, tudi privlači. Če ste oseba s polno dvoma in nezaupanja vase, boste podobne osebe v svoje življenje tudi privlačili in obratno. Razlogi so lahko zelo različni, mnogokrat izhajajo iz otroštva, vendar pa nam numerološka analiza natančno pokaže, da je razlog v napačnem imenu, priimku ali pa skupnem seštevku le-tega.
Kaj narediti, če ugotovimo, da je razlog v napačnem imenu?
Če to slutimo ali smo z imenom tako ali tako že nezadovoljni, (mnogi ljudje povedo, da so že od rojstva nezadovoljni s svojim imenom), potem je dobro narediti numerološko analizo, ki nam natančno pove, zakaj se tru-
dimo in zakaj nikakor ne moremo na zeleno vejo.
Numerološka analiza nam pove, da mnogokrat sploh ni potrebno spremeniti svojega imena, ampak je koristno uporabiti najprej ostale možnosti.
Te pa so naslednje:
1.	Če imamo dva priimka, je dobro preveriti, kateri je boljši, in tistega obdržati. Če ni bil partner za nas, potem nam tudi njegov priimek ne bo ustrezal.
2.	Mnogokrat se zgodi, da imamo zelo lepo ime, kličejo nas pa s popolnoma neprimernim vzdevkom. Resnično škoda!
3.	Ime res ni dobra energija, imamo pa čudovit vzdevek. Zakaj si ga ne bi dali v dokumente in spremenili tok svojega življenja? Sprememba imena ni menjava avtomobila ali operacija na telesu. Je mnogo več!
4.	Imamo dve ali več imen. Morda je eno zelo dobro. Zakaj ne bi odstranili drugega?
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZA LJUBEZEN IN USPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE IN DRUŽINSKE NUMEROLOŠKE ANALIZE.
^ tel.: 02 771 07 68 ^
5.	Pričakujemo otroka in smo že nekaj slišali o tem, da ni vseeno, kako nam je ime. Numero-loški izračun nam pokaže pravo vibracijo oziroma energijo, sami pa bomo dali našemu otroku ime. Na primer: numerolog nam izračuna, da je najboljša energija za našega otroka izražena z številom 19, a ime na to število bomo izbrali sami. Ali veste, koliko lepih imen obstaja na to število? Naj vam zaupam, da mnogo.
6.	Morda imate zelo dober priimek in takšno ime, ki mu je potrebno spremeniti samo eno črko. Na primer: ime TEJA = število 11, ki prinaša težave vseh vrst, nesreče, prepire, ločitve itn., spremenimo v LEJA = število 10, ki je energija, ki spreminja ideje v materijo, uresničitev načrtov in želja. Razlika, mar ne?
7.	Šele sedaj, če nismo našli nič primernega, pride do večjih sprememb imena in priimka. V poštev pridejo okrajšave. Na primer: namesto DANILO — DAN, SEBASTIJAN — SEB itn.
8.	V primerih, ko ne moremo najti nič primernega ali pa nam preprosto ni nič primernega všeč, pa posežemo po temeljiti zamenjavi tako imena pa tudi priimka, če je potrebno.
ŠIFRA: MODROST 9
Rojeni ste devetega v mesecu in Vaše trenutno numerološko stanje je: 23 + 23 = 46. Imate dva vzdevka, in sicer na energijo števil 21 in 22.
Rojstni datum Vam prinaša energijo akcije, realizacije, poguma, konflikta, direktnosti, pravičnosti, vodstva pa tudi ranljivosti in naivnosti. To je močna energija akcije ali bolje rečeno realizacije.
Tako v imenu kot priimku sta enaki energiji, ki sami po sebi prinašata dober stik z denarjem in z ljudmi, vendar pa nista Vaši — nista skladni z Vašim datumom rojstva, kar prinaša težave in trenja.
Prvi vzdevek (21) je vibracija, ki obljublja ureditev življenja v zrelem obdobju, ko se človek na napakah dovolj nauči, drugi (22) pa predstavlja energijo človeka, ki nima dovolj samozavesti in se
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
preveč zanaša na druge ter ima zaradi tega težave.
Ime, ki si ga je želela za Vas Vaša mama, je energija (20) podrejenosti, nestalnosti in nestabilnosti. Če pa odvzamete temu imenu zadnjo črko, dobite energijo (15), ki prinaša samozavest, uspeh in realizacijo načrtov in želja in je v lepi harmoniji z Vašim rojstnim dnem. Seveda pa je potem potrebno tudi spremeniti priimek na vibracijo števila 27.
Dan Sovina
Prejeli smo
Prošnja za objavo popravka
(Članek o okrogli mizi v Dor-navi, objavljen v zadnji številki Štajerskega tednika)
Z zanimanjem sem prebral prispevek v zadnji številki Štajerskega tednika. Menim, da lahko samo takšen način objektivnega poročanja novinarjev prispeva k razumnemu reševanju opisane problematike v prihodnosti.
V	navajanju moje razprave na okrogli mizi pa se je v članek prikradel tiskarski škrat, zato vas prosim za objavo naslednjega popravka:
"Povedal je, da z loviščem v občini Dornava upravljata lovska družina Bresnica-Podgorci in lovska družina Jože Lacko — Ptuj".
Utemeljitev:
V	objavljenem besedilu je poleg naše lovske družine namreč navedena lovska družina Dornava. Te lovske družine sploh ni. Obsta-
ja samo tako imenovano "lovsko" društvo Dornava-Polenšak, ki pa ga z lovom povezuje samo dejstvo, da so nekateri njegovi člani nekoč zares bili lovci — ko so bili še člani regularnih lovskih družin (med njimi tudi naše), nato pa so iz njih na lastno željo izstopili. To društvo nikakor nima lovišča v upravljanju, ker to dejavnost izvajajo regularne lovske družine. Glede na to celotna dejavnost tega društva pravzaprav ves čas skuša škoditi delovanju naše lovske družine. V podrobnosti te problematike se na okrogli mizi nisem spuščal, navedel sem samo nekaj pomembnejših dejstev. Zaradi tiskarskega škrata pa navedbe mojih izjav dobijo prav nasproten učinek od tistega, kar sem dejansko hotel povedati — namreč, da se vse skupaj odvija na pobudo dveh društev (in posameznikov znotraj njih), ki sta pač ustanovi civilne družbe kot vsako društvo v Sloveniji, z lovsko strokovnim področjem pa ima okrogla miza bore malo opraviti.
Duševno zdravje
Alkoholizem II.
Kaj pa klubi anonimnih alkoholikov? Tudi za njihovo delovanje se Slovenija vse bolj odpira.
Klubi AA so se po osamosvojitvi Slovenije moćno razmahnili, saj je verjetnost stigmatizacije zaradi anonimnosti mnogo manjša in tudi visoka motivacija za abstinenco in spremembe vedenja je pri anonimnih alkoholikih mnogo večja. Za medsebojno pomoč se odločajo popolnoma prostovoljno in s tem, ko pomagajo drugim, pomagajo tudi sebi pri vzdrževanju abstinence in spremenjenem vedenju in odnosih s soljudmi.Njihova srečanja so odprta za vse tiste, ki želijo živeti brez alkohola in so pripravljeni spoštovati pravila delovanja. Pomembno je tudi to, da tako zdravljenje poteka tako, da ni finančnega bremena zdravstvene blagajne.
Sistem AA vključuje tudi skupine svojcev, otrok in mladostnikov odvisnih od alkohola, te skupine pa delujejo popolnoma avtonomno in samostojno. V sistemu AA tudi ni terapevtov, saj gre za samozdravljenje.
Vsi, ki se želijo vključiti, lahko dobijo informacije na telefonski številki, ki je objavljena kot pomembna tudi v vseh oblikah telefonskega imenika Telekoma Slovenije.
Nam najbližja skupina AA deluje v Mariboru, skupine so pa seveda po celi Sloveniji v večjih krajih.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
To obrazložitev dodajam v vašo vednost, vsekakor pa sem vam za podrobnejši opis problematike, ki je povezana z delovanjem društva v Dornavi, vedno na razpolago na mobilnem telefonu 031 343 280.
V upanju, da boste razumeli mojo prošnjo, vas lepo pozdravljam!
Tomaž Lah, univ. dipl. inž.
starešina LD Bresnica-Podgorci
Ob svetovnem dnevu otroka v letu 2003
20. november, dan sprejetja Deklaracije ZN o otrokovih pravicah (20. november 1959) in Konvencije ZN o otrokovih pravicah (20. november 1989) je Organizacija združenih narodov proglasila za svetovni dan otrok.
Zveza prijateljev mladine Slovenije se pridružuje letošnjemu temeljnemu sporočilu, ki ga OZN ob tej priliki pošilja svetovni javnosti. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov, gospod Kofi .Annan, v svoji letošnji poslanici namenja posebno pozornost participaciji otrok, sodelovanju otrok na vseh ravneh in povsod tam, kjer se sprejemajo odločitve, ki zadevajo tudi otroke in mlade. S poslanico želi spomniti odrasle na njihove obveznosti, da pri vseh odločitvah, ki prizadevajo tudi otroke in mlade, njih same povprašajo in od njih pridobijo njihova mnenja in predloge ter jih pri sprejemanju odločitev upoštevajo v največji možni meri.
Maja leta 2002 je OZN prvič v svoji zgodovini namenila posebno pozornost na zasedanju Generalne skupščine samo otrokom in uresničevanju njihovih pravic. Prvič se je tudi zgodilo, da je večje število otrok in mladih bilo vključenih v uradne delegacije vlad in nevladnih organizacij na zasedanju skupščine, tudi iz Slovenije.
Z dokumentom Generalne skupščine OZN so se vlade držav vsega sveta zavezale, da bodo gradile svet po meri otrok 21. stoletja, spremenile ta svet z otroki in za otroke. Te zaveze bomo dosegli le, pravi Kofi Annan v svojem sporočilu, če bodo vlade držav upoš-
tevale svojo zavezo, da se bo glas otrok slišal glasno in jasno.
Zveza prijateljev mladine Slovenije si že več kakor desetletje prizadeva omogočati otrokom, da povedo svoja mnenja tudi zunaj šolskih prostorov, na lokalni in državni ravni, preko posebne oblike izražanja in participacije otrok, to je preko otroških parlamentov. Uveljavili so se kot glas otrok in mladostnikov. Zahvaljujoč tisočim prostovoljkam in prostovoljcem v društvih prijateljev mladine, mentorjem in mentoricam, ravnateljem osnovnih šol, županom in neštetim predstavnikom lokalnih oblasti ter ministrom in ministricam, predsedniku Državnega zbora RS in Varuhu človekovih pravic so otroški parlamenti postali enkratna oblika vzgoje mladih za aktivno državljanstvo.
Pozivamo slovensko javnost, da stori kar največ, da bi se misli, predlogi in želje otrok, izražene na otroških parlamentih, upoštevale pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh, tudi v Državnem zboru.
In pri vseh odločitvah, povezanih z otrokom, naj nam bodo, kakor pravi Konvencija o otrokovih pravicah, otrokove koristi temeljno vodilo.
Predsednik ZPMS mag. Franc Hočevar
Čas je za pravno državo!
Mlada Slovenija (podmladek NSi) pozdravlja konvencijo o prihodnosti Slovenije in z zanimanjem spremlja razpravo. Verjamemo, da je potrebna in dobrodošla, obžalujemo pa, da pri izbiri razpravljavcev ni bilo upoštevano načelo reprezentativnosti in tako omogočeno soočenje različnih pogledov in mnenj vseh predstavnikov mladinskih organizacij.
V Mladi Sloveniji smo presenečeni nad izbiro povabljenih sogovornikov. Težko verjamemo, da je Janez Stanovnik, znan po svojem nasprotovanju slovenski osamosvojitvi, primeren sogovornik na temo slovenske prihodnosti. Bojimo se, da se novi predsednik države namesto v prihodnost ozira v preteklost, pri čemer posluša
predvsem tiste, ki nočejo slišati vse resnice o tej preteklosti. V Mladi Sloveniji želimo graditi prihodnost na jasnih temeljih, za kar pa je potrebna razčiščena preteklost.
Mlada Slovenija bi z veseljem sodelovala v razpravi o vrednotah. Vrednote so sicer precej neoprijemljiv pojem. Precej bolj konkretno pa si vrednote predstavljamo, ko govorimo o demokraciji, pravni državi, strpnosti in enakosti pred zakonom. Te vrednote, čeprav ustavno zagotovljene, v Sloveniji še vedno niso zaživele, ker si vladajoča koalicija njihovo ure-
sničevanje predstavlja po svoje. Problemov ne rešuje, temveč jih zakriva ali se celo pretvarja, da ne obstajajo. V Mladi Sloveniji želimo, da bi se več govorilo tudi o vrednotah, kot so dostojanstvo človekove osebe in nedotakljivost od spočetja do smrti, družina ter odgovornost do sebe in družbe. Predvsem pa naj vrednote ne bodo le lepo zveneče besede, ampak vodilo vsem, ki prevzemajo odgovornost za slovensko družbo in državo.
Marjeta Polajnar, predstavnica za odnose z javnostmi MSi
Jakobu Skazu v spomin
Naše besede so onemele, misli zastale, srce pa je žalovalo ob vesti, da si odšel - odšel za vedno iz naše sredine, dragi Jakob - prijatelj in soustvarjalec naših dni.
Bil si vsestranski ob~an: aktiven ~lan Gasilskega društva Slovenja vas, sedaj že gasilski veteran, po upokojitvi si postal ~lan Društva upokojencev Hajdina, bil ~lan upravnega odbora in tako aktivno sooblikoval delovanje društva. Že pred desetimi leti si se vključil v moško pevsko skupino DU in pozneje v Kulturno-prosvetno društvo "Stane Petrovič' Hajdina in še v Medobčinsko društvo invalidov Ptuj. Bili smo vpeti v tri društva kot moška pevska skupina. Prepevali smo prelepe ljudske in narodne pesmi.
Usoda je hotela, da si ob opravljanju svojih dolžnosti obiskal člane Zveze invalidov, 31. 10. 2003, in tega dne je v prometni nesreči prenehalo biti tvoje plemenito srce. Glej, tako se usoda poigra z življenjem.
Na pevski vaji 21. 10. 2003 smo soglasno ugotovili, da smo v pevski skupini zbrani sami dobri pevski prijatelji in tovariši. Da smo usklajeni po glasovih tako, da naša slovenska pesem lepo doni. Se spominjaš, Jakob, besed svojih vnukov, takrat, ko zaradi bolezni nisi nekaj časa sodeloval - prepeval? "Dedek Jakob, kadar ti ne poješ v moški pevski skupini, pesem ne doni tako lepo kot takrat, ko se sliši tvoj bas." Tako so te
vzpodbujali tvoji vnuki Dejan, Simona, Tadej, Natalija, Evelin, Nataša in Monika. Ponosni so na svojega dedija Jakoba.
Kako naj se za vse organizacije, v katerih si sodeloval, v imenu prijateljev in znancev poslovim, kako naj izrazim bolest naših src?
Tvoje osmo mesto v moški pevski skupini bo ostalo prazno. Svoj značaj, svojo radost in veselje do petja si odnesel s seboj za vedno. Vsa društva, v katerih si sodeloval, se ti iskreno zahvaljujemo za vsa tvoja dobra dela. Tvoji pevski prijatelji te bomo vedno spoštovali, se te spominjali. Na pevskih vajah bomo v tvoj spomin zapeli katero tvojih najljubših pesmi (Zaslišal, zaslišal sem ptičico pet, Ko zgodaj zjutraj ženem živinco v goro in še druge).
Dragi naš prijatelj Jakob, mirno spi v prelepi slovenski zemlji.
Maks Kampl
Info
Glasbene novice!
Glasbeniki so v teh dneh zares "podivjali' s svojimi novimi izdajami. Vsi upajo na izjemno prodajo svojih nosilcev zvoka v prazni~nem mesecu decembru, ko prodaja glasbe naraste v izjemne koli~ine. Glasbena industrija si mane roke od dobrega zaslužka in si dela na~rte za prihodnost.
Britanska glasbena ikona DIDO je v domovini v mesecu in pol prodala već kot 800 000 kopij fantastične zgo{čenke Life For Rent. Vsi pravi glasbeni sladokusci smo neizmerno uživali ob prvem singlu White Flag, ki je bil kar {est tednov tudi na 1. mestu na{e glasbene lestvice Popularnih 10 radia Ptuj! Preprosta, a v vseh pogledih izredna pevka vztraja pri svojih srce parajočih skladbah z naslovom LIFE FOR RENT (******), katere avtor in producent je bil Rollo Armstrong.
Gordon Summer je pravo ime britanskega glasbenika STINGA, ki je letos postregel z albumom Sacret Love in hitom Send Your Love. Letos se je biv{emu policaju izpolnila velika želja, saj je zapel v duetu z MARYJ BLIGEpesem WHENEVER I SAY YOUR NAME (****). V tej pesmi se ob osnovnem r&b stilu prelivajo {e elementi popa, rocka in gospela!
Skoraj dvajset let je v 1. ligi rock glasbe zasedba BON JOVI, ki je sedaj svoje zveste oboževalce nagradila z akustično kompilacijo hitov z naslovom This Left Feels Right. Ob tem naj zapi{em, da so fantje prvo kompilacijo hitov z naslovom Crossroads izdali v sredini devetdesetih in jo prodali v več kot 6 milijonih primerkov. Kvintet je iz naftalina potegnil staro rock klasiko WANTED DEAD OR ALIVE2003 (****), ki so jo fantje odigrali le na akustične instrumente.
Lanskoletne zmagovalke britanske glasbene oddaje Pop-stars so postale punce iz skupine GIRLS ALOUD, ki so najbolj zmagovale z prvim hitom Sound Of The Underground! Pet deklet je najprej navdu{evalo predvsem najstni{ko publiko, sedaj pa so posnele hit za srednjo generacijo z naslovom JUMP (***). V tem evergreenu je združen izredni napoj pop in r&b glasbe in v originalu so to pesem izvajale sestre iz skupine Pointer Sisters.
MIS TEEQ so tri najstnice, ki so skočile v glasbeni svet že leta 2001 z uspe{nico All I Want, ki so ji letos dodale {e večjo z naslovom Scandalous. Nič {kandaloznega, tri "čokoladice" ne ponujajo v agresivni groovy r&b godbi STYLE (***).
CHRISTINA AGUILERA je dokaj dobro opravila vlogo televizijske voditeljice na podelitvi evropskih glasbenih nagrad postaje MTV. Od pridne punčke v hitu Genie In A Bottle se v vsakem izmed novih videospotov vse bolj razgali in s tem pokaže svojo ženskost. Iz lanske plate Stripped, oziroma slečena, je ponovno umirila ritem v spro{čujoči, vendar vokalno izredno zahtevni soul skladbi THE VOICE WITHIN(****).
Irska skupina WESTLIFE beleži kar 11 No 1 hitov v Veliki Britaniji in tako so pred njimi le Beatli, Elvis Presley in Madonna. Njihova zadnja pop limonada Hey Whatever je pristala za njih le na 4. mestu in je najavljala tudi novi album z naslovom Turn Around. Kvintet bo sedaj ob najstni{kih srčkih potrkal tudi na srca vseh mamic, saj so priredili v pop in soul stil klasično popevko MANDY (*****), ki jo je v izvirniku pel gospod Barry Manilow.
David Breznik
J0A3 MJ-Iz^
. IF YDuÏdMETD me - Atomic Kitten ^
^	2. SLOW - Kylie Minague	^
3. WHERE IS THE LDVE - Black Eyed Peas ^
4. WHITE FLAG - Dido
IE AGAINST THE MUSIC
Br-ittBT^Spears & Madonn^
'B. TROUBLE - Pink^
'ZMÁNDY-WEstHfe-
3.-IT'SMYLIFE-Nd Uniibt
ADBICTED ^ÈnriquUgleàas.
ID. HEY YA - Dutiast ' I \
Vsaki»	m<2d 21. in 2.2.. un?
Kdo izvaja naslovno pesem filma Bad Boys 2 z naslovom Shake Ya Tailfeather?
Odgovor:_
K
NAGRADNO
I y\ vfraSakje
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Andreja Klep, Zg. Pristava 31 a, Ptujska gora. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Oígowe pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Napoved
Prihaja Siddharta
Dobili smo se v Litiji, tik pred enim od {tevilnih koncertov na aktualni turneji Rh- tour, na kateri trenutno najbolj vro~a slovenska skupina Siddharta predstavlja svoj nov album.
Vzdušje v skupini je bilo mirno, kot da se ne zavedajo, da jih že ~ez nekaj minut ~aka nastop pred ponorelo publiko. Pojedli so ve~erio in si krajšali ~as po svoje. Pevec Tomi je izvlekel beležko in za~el prisotne testirati z vprašanji iz milijonarja. Ne boste verjeli, da so tako ~lani skupine kot "bodyguardi" vedeli, katera je najhitrejša mišica v ~lovekovem telesu in katero žival lahko upleni ozelot. Slabih petnajst minut kasneje je že zavrelo. Prvi takti pesmi Japan so dvignili poslušalstvo na noge in evforija je trajala dobri dve uri. Siddharta so mojstri. Glasbeno vedno mo~nejši, še pomembneje pa je, da so osvojili publiko, ki dobesedno diha z njimi. Dvorana je kot za~arana sledila impulzom z odra, kri~ala na ukaz ali kar tako, slekla majice in norela. Enako bo 13. 12. v športni dvorani Center na Ptuju, morda še bolj divje, saj Štajerci slovimo kot dobra publika. Njihov nastop v živo je vreden ogleda.
Kljub veliki popularnosti pri publiki so nekateri "ugledni" kritiki pohiteli z izražanjem nezadovoljstva nad skupino. O tovrstnih in nekaterih drugih mnenjih skupine smo se pogovarjali s ~lano-ma Cenetom in Janijem.
Siddharta ne pusti nikogar hladnega, ali vas kujejo v zvezde, ali pa pljuvajo in dajejo neprimerne primerjave. Recimo tista o Ceci in Marakani.
Cene: Kakšnega posebnega odnosa do tega nimamo; ~e nas nekdo v reviji primerja s Ceco, je to njegova primerjava, ne naša.
Jani
trebe drugih. Glede na naše natrpane urnike na turneji je naša dostopnost za medije primerna.
Na drugi strani je baza fe-nov, oboževalcev, ki jih po koncertu redno spuščate v zakulisje.
Cene: Zdi se mi, da je to fer odnos do ljudi, ki nas podpirajo in pridejo poslušat. Če se po koncertu želijo z nami sre~ati, pogovoriti, slikati ali dobiti avto-gram, jim to radi omogo~imo.
Se med nastopom najdete v sebi iskro garažnega banda, vašega začetka?
Cene: Vsak glasbenik dobi že na za~etku nek svoj zna~aj, na-~in izvajanja na odru. V bendu je še vedno prisotna energija in zdi
Cena vstopnice v pred-prodaji je 2300 SIT. Prodajna mesta: TIC, Ilirika, Big Bang in Klub ptujskih študentov. Koncert bo 13. 12. 2003 v športni dvorani Center na Ptuju s pričetkom ob 19. uri. Pred Siddharto vas bosta ogreli skupina Plan B in modna revija Bel-vi City Sport.
Foto: Aleš Fevžer
Jani: Čim si opažen in na nek na~in izpostavljen, se takoj oblikujeta dva pola. To je normalno. Če bi te le hvalili, bi morda lahko zaspali, ob nenehni graji pa se spet ne bi dobro po~utili. Sam v tem ne vidim ni~ nenavadnega.
Kaj se dejansko skriva za govoricami o vaši nedostopnosti?
Cene: To sploh ni res. Pride do trenutkov, ko se odlo~imo, da se bomo za nekaj ~asa zaprli. Navadno je to ob pavzah ali pripravi novega projekta. Takrat želimo imeti mir in ne dajemo izjav za medije. Morda so nas za nedostopne ozna~ili predvsem zaradi tega.
Jani: Če bi želeli ugoditi vsakemu ter se mu posvetiti, bi lahko nekaj ~asa po~eli samo to in ni~esar drugega. Zatem se lahko vprašamo, koliko bi bili sploh še zanimivi, ~e bi se le ozirali na po-
Foto: Aleš Fevžer
Tomi
se mi, da je še posebej mo~na in ohranja skupino skupaj.
Jani: Iskra ne izgine, le izzivi se spreminjajo. Vedno ko osvojiš neko fazo, si zastaviš nove cilje -in to je tisto pravo.
Ste morda že padli v rutino, še ločite koncerte med seboj?
Cene: Vedno vemo, kje igramo in komu igramo. Publika je seveda razli~no razpoložena in tudi ti imaš kak ve~er, ko si utrujen, to je morda slabo, imaš vro~ino (Boštjan je enega izmed nedavnih koncertov odigral z visoko vro~ino op. p.) ... Vedno moraš iz sebe iztisniti maksimum.
Jani: Najbolj poskušamo na koncertih v izvajanje vnesti kak nov element. Kaj vizualnega, morda kakšno novo priredbo, spremembo v nastopu ... Naša glasba ne dovoljuje veliko improvizacije, vendar si vedno prizadevam, da je vnesem vsaj kan~ek. Rad eksperimentiram, poskusim nekaj novega in ~e se obnese, gradim od tam naprej. To se nikoli ne kon~a.
Cene, zanima me vpliv publike nate. Na odru si najmanj prisoten in tudi sicer daješ vtis najbolj zadržanega člana.
Cene: V skupini igram inštrumente, ki dopolnjujejo celotno sliko ansambla in naše glasbe, je pa res, da se to ne zgodi pri vsaki pesmi. Četudi igram manj, je po eni strani zame še veliko težje. Na oder pridem pri drugi pesmi in nato šele pri šesti, ko imajo ostali že pol ure igranja za seboj. Pridružim se jim 'ohlajen', kar zahteva dodaten napor.
Kaj je še ostalo od vas izpred petih let?
Cene: Danes porabimo zelo veliko ~asa za glasbo, vse skupaj smo vzeli veliko bolj resno in smo spremenili tudi odnos do
dela. To pa~ pomeni, da so nekateri postavili študij na stranski tir, prišla je glasba in naša popularnost bolj v ospredje. To je naj-ve~ja sprememba.
Jani: Če poenostavimo, je naša skupina nekaj med firmo in družino. Opažam, da je ~isto spontano prišlo do tega, da ve~ino ~asa posve~am skupini, ~etudi po~nem še druge stvari. Danes gre ve~ina moje energije v skupino.
Album Rh- je tipična slovenska uspešnica. Kritiki so vas malce okarali, kar je vedno dober znak glede priljubljenosti pri ljudeh. Kaj štejete za merilo uspeha?
Jani: En pokazatelj uspeha je prodaja. Še vedno pa mislim, da je osnovno vodilo pri izdanem projektu to, da želimo biti z izdelkom sami zadovoljni. V glavi približno veš, kako naj bi stvari zvenele in ~etudi morda kdaj pride do nekaterih odstopanj, mislim, da smo vsi zadovoljni z novim albumom in že to je uspeh! Potem so tukaj se koncerti. Turneja je uspešna tako po komercialni kot po izvedbeni plati. Mislim, da je izvedba iz koncerta v koncert bolj prepri~ljiva - vsaj tako jo doživljam. 'Lezemo' naprej!
Se tole, na novi album ste dali protipiratsko zaščito, na svojih prvih koncertih pa ste album ID metali z odra med publiko ...
Jani: Vsak glasbenik si želi svojo ploš~o prodati. Internet je zelo pomemben medij, pri ~emer še vedno nismo to~no prepri~ani, kaj se bo zgodilo in glasbo še vedno izdajamo na CD-jih. Kakorkoli že, zdi se mi logi~no, da poskuša avtor svoje delo zaš~i-titi. Vsak bend se na svojem za-~etku loti najrazli~nejših na~inov promocije, ki se mu zdijo v tistem trenutku najbolj smiselni.
Cene: Res, takrat se nam je to zdela ena od možnih promocijskih idej. Šlo je za prvo ploš~o, s katero smo se pojavili v slovenskem glasbenem prostoru. Želeli smo se ~im bolje predstaviti in smo med publiko zmetali kar veliko primerkov.
Kako funkcionirate kot skupina, zdaj ko so pritiski večji?
Oba: Zelo dobro se razumemo.
Jani: Skupina je res neke vrste družina, dolo~eni problemi se pojavijo in sproti jih rešujemo.
Nikoli ne ostane ni~ nerazrešenega. Tudi izven "uradnega" ~asa na odru ali v studiu, preživimo precej ~asa skupaj.
Cene: Vsak mora imeti pri sebi razjasnjeno, kaj po~ne v skupini. Na odru moramo biti profesionalni v vsakem primeru. Sicer pa ideje o novostih prihajajo povsem spontano, morda gre za predlog ~lana skupine ali kakšnega prijatelja ...
Znotraj skupine ste torej trdni, navzven pa vseeno nekoliko konfliktni. In to ne tipično; namesto da bi se pretepali in pijani razbijali, se vam uspe spreti na poslovnih ravneh.
Cene: Sploh ne gre za konflikte. Ko z nekom sodelujemo, se lahko zgodi dvoje, ali projekt uspešno pripeljemo do konca ali ne. To je enako, kot ~e imaš punco. Dokler se razumeta je dobro, ko se pa ve~ ne ..
Jani: Z odnosom morata biti vedno zadovoljni obe strani ...
Ampak zdi se, da je prav Siddharta večkrat nezadovoljni član partnerstva ... reakcije "odpadlih" so včasih neprijetne.
Jani: Čim dobiš ob~utek, da bi lahko bile stvari boljše, potem moraš nekaj spremeniti, da bi to dosegel. Pri vsaki stvari je tako.
Cene: Reakcije so stvar osebne dozorelosti in sposobnosti soo~anja s problemom. Če ciljaš na izdajo albuma 'best of', potem je imela naša bivša založba vse pravice, da zadevo izda. Nam pa se ne zdi smiselno, izdali smo šele tri albume in 'best of' ne more imeti pravega u~inka.
Radi vas spra{ujejo o prodoru v tujino, vendar se povsod čuti negativni predznak, čes, povejte, kaj si želite, mi pa se bomo smejali vasim načrtom.
Jani: Zgodovinsko gledano nimamo tradicije, da bi bil kdo iz tega prostora mednarodno uspešen, razen Avsenikov in Laiba-chov. Marsikdo pravi, da nam ne bo uspelo. Mi smo glede tega dovolj entuziasti~ni in tudi zreli, da bomo vseeno poskusili. Ne zdi se nam nemogo~e, natan~-nejše na~rte bomo delali sproti, ko se bodo pokazale priložnosti. V to vlagamo veliko energije. Tudi ~e nam ne uspe, bomo lahko rekli, da smo vsaj poskusili, ko se nam je to zdelo primerno.
Lahko napovesta kaksne posebnosti ptujskega koncerta.
Cene: Repertoarju smo dodali še zadnji dve pesmi z novega albuma, zaradi ~esar se koncert podaljša ... (kitarist Primož je nato v intervjuju za radio Ptuj povedal, da niti dedek Mraz ne pove vnaprej, kaj bo prinesel. Presene~enja so najbolj sladka. Na Siddhartinem forumu oboževalcev - forum.siddharta.net -zvemo, da presene~enje pripravljajo tudi obiskovalci).
Štajerska publika?
Cene: Štajerska je znana po dobrem vzdušju ...
Jani: ... na štajerskem koncu je veliko temperamenta.
Mitja Učakar
CID
Petek, 28. novembra, ob 18. uri: Predavanje o biotehnologiji G-alfa
Sobota, 29.11., ob 10. uri: ustvarjalna delavnica "Darilne {katlice". Za vse od 6. do 106. leta, kotizacija je 500 SIT. Sreda, 3. 12., ob 18. uri: potopisno predavanje Igorja Kla-{nja o Iranu.
CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Prijave in informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure.
Kuharski nasveti
Ingver
Ingver je ena izmed najbolj mnogostran-skih začimbnih rastlin, saj njegove kore-nike lahko uporabljamo sveže, posušene in zmlete, vložene ali kandirane.
Ingver so kot začimbo uporabljali že v predrimskih časih. Pri nas smo sveži ingver začeli uporabljati razmeroma pozno, posušenega in kandiranega pa so že od nekdaj uporabljali pri pripravi ingverjevih kolačev in piškotov Sodobna kuhinja ceni sveži ingver kot dodatek za ribe, školjke, perutnino in svinjino. Drobno nariban ingver (kašo) uporabljamo v marinadah za pripravo mesnih jedi, pijač in za izdelavo ingverjevega piva.
Pri peki lahko uporabimo drobno nariban svež ingver, vendar se za ta namen bolje obnese posušen in zmlet. Vloženi rožnat ingver je ostrega, popru podobnega okusa in ga zato uporabljamo v majhnih količinah pri pripravi mesnih jedi in gostih juh. Preden ga uporabimo, ga olupimo, narežemo na tanke ploščice in ga pred serviranjem odstranimo, tako kot lovorov list. Če je ingver zdrobljen ali narezan na tanke rezance, ga v jedeh pustimo za okus in okras.
Konzerviran ingver, vložen v sirup ali kandiran je bil včasih samostojna slaščica, danes pa ga uporabljamo pretežno kot začimbo za pečenje sladic, deser-tov in pripravo sladoledov. Ker je v sirup vložen ingver mehak, kandiran pa ovit v debelo plast sladkorja, enega ne moremo zamenjati z drugim.
Najboljši je svež ingver, ki ga moramo pred uporabo najprej olupiti in ga pred sekljanjem zdrobimo z nožem. Zdrobljen ingever nato poljubno sekljamo. Če želimo, da bi bil v jedeh neopazen, ga fino sesekljamo, če pa želimo, da jedi tudi krasi, ga sekljamo grobo ali narežemo na tanke rezance. Vse jedi, v katere smo dali ingver, sploh sveži,
dobijo po pripravi še močnejši okus, zato ga dajemo v manjših količinah.
Sveža ingverjeva korenika je lahko tudi odličen okrasek pri sirovih, ribjih in sladkih ploščah.
Pri nas ingver najpogosteje uporabimo pri pripravi riževih jedi. Tako poznamo kremno riževo juho, ki jo začinimo z ingver-jem, prav tako z njim začinimo riževe priloge, kot so dušen in kuhan riž. Od mesnih jedi ingver uporabljamo pri pripravi pečene in dušene teletine, perutnine - od kuhane do pečene in dušene, rib in svinjine.
Od zelenjave ingver lepo dopolnjuje jedi iz buč, tako da ga
Ingverjevi piškoti
Potrebujemo: 20 dag sladkorja v prahu, 4 rumenjake, 1 jajce, 1/4 kg gladke moke, 1 žlico mletega in-gverja, malo soli.
Sladkor, rumenjake, sol in sladkor gladko stepemo, nato postopoma dodajamo moko z ingverjem in na deski zgnetemo testo. Razval-jamo ga na debelino okrog 4 mm, izrežemo z modelčki piškote in jih pri 180°C spe-čemo. Pečemo jih 10 do 12 minut.
Avtorica:Jožica Njever
sladice, sadne prelive in kekse. Ingver uporablja tudi živilska industrija pri pripravi različnih likerjev, nekaj ga je tudi v začimbi curry in drugih mešanicah začimb za pripravo mesnih jedi.
Pri pripravi zelenjave ingver uporabljamo manj pogosto kot pri pripravi mesnih jedi in slaščic. Zaradi svojega izrazitega okusa ga uporabljamo pri zelenjavi, ki ima manj močne okuse in
pogosto uporabljamo pri pripravi pečenih in dušenih buč ali musake iz buč, pri kateri lahko z ingverjem začinimo buče ali mesni nadev.
Z ingverjem začinimo tudi riževo solato, ki ji izboljšamo okus še z zeleno in rdečo papriko in repki škampov ter jo ponudimo kot samostojno ali uvodno predjed. Najpogosteje pa ingver uporabljamo pri pripravi slaščic. Tako lahko z njim izboljšamo vse kompote, medeno testo za pripravo medenjakov in medenih rezin, z njim začinimo tudi sadne
Mokri smrček
Akvarij in alge
Akvarij zaradi svoje lepote in raznolikosti živali - rib, ki prebivajo v njem, ne pomeni samo eksotičnega dela narave v našem domu, temveč zaradi svoje lepote vedno znova pritegne našo pozornost. Njegova velikost je odvisna od številnih dejavnikov (namena, prostora, ki je na raz-
polago v stanovanju, vrste in števila rib, ki bodo prebivale v njem, njihove velikosti, cene itd.).
Pri velikosti upoštevajmo pravilo, ki pravi: za ribo velikosti enega centimetra potrebujemo en liter vode! Pred nakupom mladic se seveda pozanimajte, kakšno velikost bodo dosegle,
HHm v QmKoju
1.12.2003
^ Grahov haše, riž, solata
Kisla repa, pire krompir, hrenovi<a ^ Rižota z morsidmi sadeži, soiata 2.12.2003
«/ Ocvrt piščanec, testeninsia solata ^ Pasulj, pečena slanina ^ Sirovi ravloii, iovslca omalca, soiata 3.12.2003 Pečenice, dušeno l<isio zeije, zabeijen fižoi Žeiodči<ova juha, jogurt ^ Carsl<i praženec, i<ompot 4.12.2003 Osiič po tižaši<o, l(rompirv l(osih, solata
^ PiščančjI ragu, jaboiCni zavitei« «/ Domači zajec z zelenjavo, i<rompir.
5.12.2003
Seseidjana pečenka, pire krompir, solata
^ Krvavice, pire krompir, kislo zeije Ribji ragu, sadje
jo pripravljamo brez nadeva, od toplotnih postopkov pa izbiramo kuhanje, dušenje in pečenje. Tako lahko pripravimo buče, ki jih ne nadevamo z nadevom, le buče narežemo na kolobarje, in če vsebujejo velike dozorele koščice, jih olupimo in koščice odstranimo. Vsako rezino buče narahlo solimo in potresemo z ingverjem. Nato jih položimo v pomaščen pekač, tako da dno prekrijemo, prelijemo z majhno količino kisle smetane, ki smo jo začinili z ingverjem, in postopek ponavljamo. Zadnjo plast preli-
ko bodo odrasle. Minimalna priporočena velikost akvarja naj bi bila 35 krat 65 cm, vsekakor pa so boljši večji.
Za postavitev akvarija izberimo miren prostor, ki ni izpostavljen direktni sončni svetlobi, kajti le-ta povzroča bujno rast alg, ki so v veliki večini akvarijev moteče. Za osvetlitev sladkovodnega akvarija uporabljamo večinoma umetno svetlobo -svetlobne cevi in živosrebrne reflektorje (fotosinteza rastlin). Običajna osvetlitev znaša 1 W na 2 litra vode.
Filtri, ki so nameščeni v akvariju, služijo čiščenju vode, delujejo pa na mehanični in biološki način. Ostanki hrane, izločki rib, odmrle rastline pri svojem razpadanju v vodi omogočajo nastajanje nitritov in nitratov, zaradi katerih se ponovno v vodi močno namnožijo neželene alge.
Akvarij s 25 litri volumna sodi med manjše. Primerno bi bilo razmisliti o velikosti rib in večje ribe skušati v specializiranih trgovinah zamenjati za manjše. Akvarij, ki je postavljen blizu okna, prestavimo na mesto, kjer ne
jemo s kislo smetano, ki ji dodamo razžvrkljano jajce, in prav tako začinimo z ingverjem. Tako pripravljen narastek pečemo v pečici pri 180°C tako dolgo, da dobi zlato rjavo barvo. Dobimo jed z izrazito zaokroženim okusom po ingverju in jo lahko ponudimo kot prilogo ali samostojno jed.
Z ingverjem lahko začinimo in izboljšamo tudi okus biskvitnim sladicam, ki jih ponudimo ob kavi ali čaju, ali samostojnim sladicam, ki jih ponudimo ob koncu obroka. Posebej okusne so biskvitne sladice, ki jih ponudimo ob čaju, ker okus mletega ali svežega ingverja po peki dobi še večjo aromo. V kremah ga prepoznamo, vendar sladice niso tako aromatične. Tako lahko navadni recept za biskvit odišavite z ingverjem in mu s tem izboljšate okus. Premažete pa ga lahko tudi z ingverjevim prelivom, tako da kandirani ingver narežete na majhne kocke in ga vmešate v surov biskvit ali pa pečen biskvit premažete s tanko plastjo smetane in po vrhu potre-sete majhne kocke kandiranega ingverja. Kandirani ingver lahko tudi stalite in razredčite s kuhanim sladkorjem in s tako pripravljenim prelivom prelijete pečeno biskvitno testo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vpra{anja nam po{iljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
bo izpostavljen naravni svetlobi, prav tako redno čistimo vodni filter in na ta način preprečimo kopičenje nitritov ter razmnoževanje alg.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v pozni jeseni
Lepo jesensko vreme v iztekajočem se listopadu je bilo letos vrtnarjem še posebej naklonjeno, da so lahko pospravili pozne pridelke, v ugodnih talnih razmerah posadili kakšno drevesce ali grmovnico ter uredili in pripravili vrtove na zimski počitek, Dogajanje v vrtu spremljamo tudi v času mirovanja, da po potrebi počivajoče rastje pravočasno oskrbimo.
V SADNEM VRTU je lepo, suho in toplo jesensko vreme ugodno vplivalo na zorenje letošnjega prirastka lesa in njegovo pripravo na prezimitev. Dreves, ki so konec novembra ostala olistana in jim listje še ni pričelo zoreti in odpadati, ne spreglejmo, marveč ugotovimo vzroke, zaradi katerih je prišlo do podaljšane vegetacije. Drevesa, ki niso pravočasno dozorela, v ostrejših zimskih razmerah pozebejo in odmrejo.
Vzrokov za podaljšanje vegetacije v jeseni je lahko več: v letošnjem letu je to dolgotrajna suša, zaradi katere se je rast obnovila šele v spetembru po obilnejših padavinah. Običajno je vzrok za zakasnelo vegetacijo preobilno gnojenje z dušičnimi gnojili in nepravilna obdelava tal, če pa to opazimo na mlajših, še nerodnih drevesih, pa je vzrok napačna ali neustrezna izbira sadne vrste ali sorte. V tem času takšnim drevesom pomagamo le s pravočasnim otresanjem težkega snega, da preprečimo lomljenje vej, pri nadaljnji negi in vzgoji pa odpravljamo vzroke, ki ovirajo pravočasno zaključevanje vegetacije.
V	ugodnem poznojesenskem vremenu je še čas, da opravimo predzimsko škropljenje sadnega drevja, predvsem koščičarjev, proti breskovi kodravosti in drugim glivičnim boleznim.
Voluhar tudi v tem poznem jesenskem času ne miruje. Dokler zemlja globje ne zmrzuje, si neovirano nabira hrano in objeda mlade korenine sadnega drevja. Ko opazimo sveže zrahljano zemljo, v žive rove nastavimo zastrupljene vabe ali kemične pripravke, ki razvijajo po rovih strupene pline.
V	OKRASNEM VRTU so okrasne trajnice, drevnine in grmo-vnice, ki prezimljajo na prostem, pričele zimsko mirovanje. Zimzelene listavke in nekatere vrste iglavcev ob snežnih padavinah otresamo, da preprečimo lomljenje vej, in od časa do časa pregledamo varovala, s katerimi smo rastline zavarovali pred neugodnimi vremenskimi vplivi.
Rastline lončnice, ki smo jih prenesli v zimsko varstvo v zaprte prostore, so prvo spremembo že preživele. V hrambi jih redno plevemo in sproti odstranjujemo ovenele, poru-menele, osušene in odmrle liste, poškodovane poganjke in ostanke cvetja, da preprečimo razvoj sive plesni in okužbe zdravih delov rastlin. Redno jih zalivamo, vendar le toliko, da se ne presuši koreninska gruda in da rastlina ne prične veneti. Rastline redno zračimo, pri čemer ne smejo biti izpostavljene prepihu in večjemu nihanju toplote, da se ne prehladijo. Zalivamo z deževnico ali postnao vodo, ogreto na sobno temperaturo. Pršenje po listih in močenje rastlini škoduje in občutljivejša je za okužbe, pravilno je zalivanje le neposredno v zemljo z občasnim dodajanjem rastlinskih hranil.
V	ZELENJAVNEM VRTU še samevajo nekatere gredice, po-rastle z vrtninami, ki bodo prezimile na prostem. Brstični ohrovt obiramo sproti lahko tudi izpod snega, vendar le, ko ni v zamrzlem stanju. Listov, četudi niso več sveži zeleni, ne obtrgavajmo, ker ti v svojih pazduhah varujejo brstiče. Rastlinam, ki so se nagnile k tlom, postavimo oporo in jih ob njo privežemo. Zimski por osipljemo do prvih listov z vrtno zemljo, višje dele pa z listjem pokrijemo in na lahko obteži-mo z zemljo, da ga ne odpiha veter.
Miran Glu{ič, ing. agr.
=227.11.-5.12.
27-četrtek	28-Petek	29-Sobota	30-Nedelja
1-Ponedeljek	2-Torek	3-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: vrisk, lovka, akord, Dakar, OZ, Adakale, BB, starša, ral, Everest, Vene, VP imitatorka, elektrokineza, Istar, Tet, ščetkar, lokalka, Igor, tir, adobe, AZ, LR, jupiter, O, steklo, Kamensko, Altstatten, ami, atar, blaž, Imca. Ugankarski slovarček: AKIMOV = ruski slikar (Ivan Akimovič, 1753-1814), ARATACA = mesto v vzhodni Braziliji, BEM = poljski general (Jozer, 1795-1850), OLEUM = trgovsko ime za kadečo se žvepleno kislino, ORRALL = ameriški pevec countryja, avtor songov in pianist (Robert Ellis), PIETERSZ = nizozemski slikar portretist (Aert, 1550-1612), RUEDA = španski skupinski ples, SAMAR = slovenski košarkar (Primož).
)vori se ...
da ptujskim odbojka-\ricam ni nihće povedal, da smisel odbojke ni samo v igranju, ampak morajo tudi zbirati toćke. Oćitno so preveč dobesedno vzele olimpijsko geslo, da je važno sodelovati, ne pa zmagati.
... da je bila okrogla miza o drogah v Markovcih zelo odmevna: naslednji dan so jim neznanci uničili etnografski muzej.
... da je Štajerski tednik nedavno tega pravilno na-
povedal narasčajno dogajanje v družini Geržina: powerdancerka Natka je že zapustila skupino. Tako je to, če človek ve, kdo s kom in čemu.
... da nič ni več, kot je bilo: Katarina se je izneverila celo snegu!
... da so najbolj žalostni zaradi (pre)toplega vremena ptujski ogrevalci: tisti 'zgoraj jim že lep čas onemogočajo, da bi pošteno zakurili - in potem kasirali. ... da se v nekaterih ob-
činah kar bojijo, ko se pri njih na seji pokaže novinar OM. Če je on tam, bo gotovo vroče... (Uredništvo sporoča: če nočete, da bo prišel k vam - eno pivo za urednika in kava za tajnico!)
Vidi se ...
... da je izvajal "kulturni" program ob otvoritvi smetišča v Gajkah čarodej Av-gustino. Glede na to, da se Avgustino ukvarja z ognjem, bo gotovo odprl tudi sežigalnico v Kidričevem.
Lujzek • Dober den vsoki den
Najpret vas vse lepo podavljam in vam povem, da na našem Suhem bregi gnes, v nedelo, 23. listofrča, tak veter piha, ke kak da bi resen bija moškega spola in ženskam kikle vzdiguvle, meni pa brajde zmi-guvle.
Letošji november je resen prijazni mesec ka sosedov mare-sec, ki lubi prijazne in greha vredne pujčeke, da bi potli meli na talerih in v tunkah kaj na talar djati in se poleg smejati. V živleji je pač tak, da brez pujčeka in pujčike nega muj-čike. Če ne bi mene in moje Mice blo, tudi ne bi nojine Jule bilo. V življeji je pač tak, da sta za vsoko novo živleje potrebna dvo, ki se rada mota in pošleta na svet novega falota. Lehko je tudi falotica, ki je poštena in lepa kak Marija, ki ma rajši moške kak ženske, ki ne misli brezmadežno spočeti, pač pa z moško družbo novi red nareti. Tak je pač to in tak tudi bo, ko nas več na sveti ne bo.
Snoči sma bla z Mico na Sun-čkovem koncerti na Ptuju. Vam
rečem, da je blo oh in ah, tak ke bi še jaz zguba dah. Blo je srečanje slovenskih in hrvaških estradnikov, posebno dekline so tekmovale, kera bo boj z ritko migala in moškim ploskanje dvigala. Vsi so peli in igrali na plejbak, tak ke si posluša celi orkester, če glih se je na odri zvijala samo ena mična gospodična. Tak pač to v biznisi je, še posebno pa na dobrodelnih koncertih, ko neje v igri denar, pač pa dobrosrčni general. Gre pa vsa pohvala totemi koncerti in jihovim organizatorom, sponzorom in donatorom, lidem, ki so darovali kovance in tudi popirnate bankovce za naše sunčeke, ki so glihni kak mi, pa malo drgačni. Vsi pa smo glihni, mački slični, saj je tudi naša domača muca prova punca, ki vsokič na štirih nogah pristane in se ne sekira, če ji kera dlaka v lufti ostane.
Pa rinimo in rintajmo naprej, dokič je še kaj papira, dokič veter piše, meni ideje riše, norosti in pametnosti, od kerih nemate nibenega haska in dobička, kak bi rekla naša kravica Miška. Zamejali smo jo s Šeko, ki bla predugo na sveti in je morala vmreti.
Pa srečno. Vaš LUJZEK
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 27. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop (Kakšen dan bo danes). 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 Poročila. 20.00 ORFEJ-CEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val).
PETEK, 28. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). SOBOTA, 29. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). NEDELJA, 30. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PONEDELJEK, 1. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 2. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: O
čebelarstvu. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 3. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na delovnem mestu je pred vami težak teden. V nevarnosti boste, da vam popustijo živci; predvsem pa se pripravite na povečano količino dela in večje zahteve nadrejenih ali poslovnih partnerjev.
BIK
Pred vami je zelo prijeten teden predvsem glede ljubezni, saj vas bo ves teden grela zvezda Venera. Na poslovnem področju boste uspešni. Končno boste s pomočjo kredita urejedili svoje finance.
DVOJČKA
^^ Na poslu bo zelo stresno. Pojavljale se bodo neuf	godne vesti ali pa samo opravljive čeneče. V taki situaciji je za vas najbolje, da se potrudite, da ste kar najbolj zbrani. V osebnem življenju bodite previdni.
RAK
Teden, ki je pred vami, izkoristite za delo in doseganje drznih ciljev, saj boste začutili, da ste z vsakim dnem bolj močni. Ljubezen se bo poglobila, samske Rake pa čaka kratko in vroče razmerje.
LEV
Na delovnem podorčju vam bodo ponudili napredovanje, če se boste odločili za nadaljnje šolanje. To boste zmogli in to uspešno, saj ste o tem že sami premišljevali. V četrtek boste romantični.
DEVICA
Kljub temu, da ste na začetku razmišljali, da boste sami uspeli v novem projektu, boste v tem tednu le ugotovili, dajenujnovklju-čiti tudi druge - svoje sodelavce in poslovne partnerje. Pomagali vam bodo.
TEHTNICA
V	dneh, ki prihajajo, boste v precepu. Namesto ljubosumja in nezaupanja izberite akcijo. Potrudite se za lepši videz in izgubljena
samozavest se bo zelo hitro vrnila in z njo tudi razumevanje v zvezi.
[KORPIJON
Pred vami je pomemben teden predvsem na poslovnem področju, saj lahko začnete nove projekte, nove dogovore. Lahko se vam nasmehne nova služba. Izkoritsite predvsem dneve do ponedeljka.
STRELEC
V	teh dneh boste ponosni na vse, kar boste v poslu dosegli. Toda nekdo v vaši poslovni bližini vam bo nasprotoval in vas silil, da
delate stvari in zadeve, ki niso na vašem nivoju. S prepirom ne boste nič dosegli.
KOZOROG
Vaša pozomostvteh dneh bo usmerjena v posle in poslovne prijatelje. Največ boste dosegli v sodelovanju z drugimi poslovnimi partnerji. Četrtek izkoristite za poslovne dogovore. V torek boste zelo romantični.
VODNAR
Glede komunikacije in transportnih poslov bo v tem tednu največ težav. Živčno napetost boste občutili v soboto in nedeljo, v sredo pa se bodo težave že umirile in sprostili se boste v ljubezenski zvezi.
RIBI
Teden, ki je pred vami, bo v znamenju ljubezni, saj vas bo poiskala sreča. Dnevi v dvoje bodo romantični kot še nikoli. V soboto vam bo prelepo, pozneje pa boste nostalgično razmišljali o ljubljeni osebi.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Pravljica v mirovanju
S tekmo leta za Bežigradom smo se za letos poslovili od reprezentance Slovenije. Kljub negativnemu rezultatu razo~ara-nje ni bilo preveliko, saj je reprezentanca Hrvaške pokazala, da je v tem trenutku pa~ boljša ekipa s širšim izborom kvalitetnih igralcev. Hrvaški selektor Bari~ je imel poleg tega manj težav s sestavo udarne enajsterice kot Bojan Prašnikar na slovenski strani. Kaj v tem trenutku pomeni za našo ekipo Šiljak (v Zagrebu je dobil popolnoma nepotreben karton, zaradi katerega v Ljubljani ni smel igrati), je po tej tekmi vsakomur jasno (za Hrvate je oba zadetka dosegel Dado Pršo, ki podobno kot Šiljak igra v življenjski formi!). Težav s poškodbami Zaho-vi~a, Ceha, Knavsa, Cimeroti~a in Simeunovi~a rajši niti ne omenjamo. Vse skupaj seje združilo na najpomembnejši tekmi kvalifikacij in predstava je bila temu primerna; v 90. minutah niso naši nogometaši niti enkrat streljali na gol Pletikose! Predvsem je bodla v o~i o~itna nemo~ v napadalnih akcijah po prejetem zadetku, ko tudi z igralcem ve~ nismo mogli prevzeti kontrole na sredini igriš~a.
Uvrstitev v dodatne kvalifikacije je bil o~itno najve~ji domet naše izbrane vrste. Izrael, Ciper in Malta so bili nasprotniki po naši meri in smo jih tudi premagali, Francija pa je bila razred zase, ~eprav je v Ljubljani naša ekipa proti njim imela svoje priložnosti za ugodnejši rezultat.
Akcija Potrugalska 2004je s tem za Slovenijo dokončno za-klju~ena, mirno si lahko izberemo vsak svojega favorita in navijamo zanj. Na srečo imamo na voljo dovolj kvalitetnih kandidatov (Francija, Italija, Nemčija, Anglija, Nizozemska, Španija) in tudi tihih favoritov (Ceška, Portugalska, Hrvaška), ki lahko premešajo račune največjim. Vlogo Slovenije z zadnjega EP bo tokrat prevzela Latvija, ki je v dodatnih kvalifikacijah izločila tretjeuvrščeno ekipo zadnjega SP, Turčijo.
Za razvoj slovenskega nogometa bi bila udeležba na EP seveda boljša različica, a ne smemo pozabiti, da smo za odločnejši korak v smeri napredka imeli že dve priložnosti: EP leta 2000 in SP leta 2002. Ali smo ju izkoristili v največji možni meri? Glede na to, da v Sloveniji še vedno nimamo urejenega niti enega stadiona z zmogljivostjo nad 10000 gledalcev, da imamo bolj kot ne obubožano prvo ligo in da se naši predstavniki v evropskih pokalih po pravilu poslavljajo v predkro-gih in v prvih krogi, je odgovor negativen. Krivec je v prvi vrsti NZS, ki precej bolj kot za razvoj nogometa skrbi za svojo lastno promocijo. Lahko in zelo odmevno je na odločilnih tekmah gostiti Michela Platinija in druge ugledne osebnosti evropske nogometne zveze ter skrbeti samo za člansko reprezentanco, težje pa je potegniti odločne poteze, ki bi vodile k večji regularnosti tekmovanj pod okriljem NZS.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 17. KROGA: Kumho Drava - KD Olimpija 3:4 (2:3), Sport Line Koper - Mura 1:1 (1:1), Domžale - Gorica 0:1 (0:0), Šrimor-je - CMC Publikum 2:2 (1:1), Ljubljana - Maribor Pivovarna Laško 2:1 (1:0), Šmartno - Dravograd 2:1 (1:0)
1 GORICA	17	9	5	3	40:19	32
2. SPORT LINE KOPER	17	9	5	3	21:9	32
3. PRIMORJE	17	7	8	2	35:15	29
4. KD OLIMPIJA	17	8	5	4	30:21	29
5. MARIBOR PIVO. LAÎKO	17	8	5	4	21:20	29
6. MURA	17	7	4	6	32:35	25
7. PUBLIKUM	17	7	3	7	34:27	24
8. [MARTNO	17	6	6	5	25:22	24
9. DOM@ALE	17	6	2	9	21:35	20
10. DRAVOGRAD	17	3	4	10	18:37	13
11. KUMHO DRAVA	17	2	5	10	19:32	11
12. LJUBLJANA	17	2	4	11	14:38	10
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 17. KROGA: Zagorje - Aluminij 2:1 (0:1), Livar - Rudar 1:1 (0:1), Bela Krajina - Svoboda 3:2 (0:1), Krško Posavje - Izola Argeta 1:1 (1:1), Dravinja - Brda 2:1 (1:0), Tabor - Supernova Triglav 0:0
1. RUDAR	17	12	3	2	54:21	39
2. ZAGORJE	17	10	3	4	31:21	33
3. BELA KRAJINA	17	9	4	4	28:18	31
4. DRAVINJA	17	8	6	3	33:18	30
5. LIVAR	17	7	7	3	24:23	28
6. KR[KO POSAVJE	17	5	8	4	23:25	23
7. ALUMINIJ	17	6	4	7	22:22	22
8. SUPERNOVA TRIGLAV	17	5	5	7	21:28	20
9. IZOLA ARGETA	17	4	6	7	17:25	18
10. BRDA	17	2	7	8	13:26	13
11. TABOR	17	2	4	11	17:46	10
12. SVOBODA	17	2	3	12	19:29	9
Nogomet • 1. SNL: Kumho Drava - KD Olimpija 3:4 (2:3)
Dosegli tri gole, a ostali brez to~k
STRELCI: 0:1 Jusufbegovic (v 15. minuti), 1:1 Kamberovi} (16), 1:2 Jusufbegovic (22), 1:3 Aljan-cic (37), 2:3 Krepek (40), 2:4 Kmetec (81), 3:4 Gorinšek (84).
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Emeršic, Bingo, Lenart, Kam-berovic, Sluga (Krajnc), Krepek (Korez), An. Smajlovic (Ad. Smaj-lovic), Majcen, Gorinšek. Trener: Borut jarc
Dvoboj med Kumhom Dravo in ljubljansko KD Olimpijo je na Mestni stadion na Ptuju privabil vec kot 1100 ljubiteljev nogometa, ki so spremljali povprečno nogometno predstavo, videli pa so kar sedem zadetkov.
Ekipi sta nastopili v oslabljenih sestavah, saj sta pri domačih manjkala Aljaž Zajc (kaznovan) in Ti-homir Zdelar (poškodovan), pri gostih pa ni bilo Aleksandra Po-poviča, Mladena Rudonje (oba kaznovana), Igorja Laziča in Ene-sa Handanagica (oba poškodovana). Kljub rahlim poškodbam sta nastopila Matjaž Korez (Kumho Drava) in Anton Žlogar (KD Olim-pija).
V uvodnih minutah dvoboja so gledalci videli nepovezano igro med obema kazenskima prostoroma, nekoliko več pa so bili pri žogi Ljubljančani. Svojo premoč so uspeli kronati z zadetkom v 15. minuti, ko je slabo postavljenega domačega vratarja Damjana Goloba z lob udarcem premagal Jusufbegovic. Slavje maloštevilnih navijačev KD Olimpije Green Dragonsov se še ni poleglo, ko je padel drugi zadetek na tekmi. Ptujčani so po prejetem zadetku krenili s sredine igrišča, domi-
Folo:'crK)mir Goznik
Izudin Kamberovič (Kumho-Drava) je v 16. minuti izenačil na 1:1, Anton Žlogar (KD Olimpija) je bil v tem primeru prepočasen; v ozadju drugi ptujski strelec zadetka - Simon Krepek.
selno akcijo Anela Smajlovica in Izudina Kamberovica je slednji zaključil z izredno natančnim strelom v zgornji desni kot Mav-ričevih vrat.
V nadaljevanju tekme so bili znova boljši Ljubljančani. Najprej je bil v 20. minuti Marko Kmetec za las prepočasen pred vratarjem Golobom, dve minuti pozneje pa so gledalci videli pravo mojstrovino Jusufbegovica, ki je z leve strani v kazenskem prostoru prejel žogo, nato pa z natančnim strelom zatresel levi zgornji kot Golobovih vrat. Že v naslednjem napadu bi lahko ljubljanski nogometaši zadeli še tretjič, vendar je strel Kmetca Golob zaustavil,
Foto: Črtomir Goznik
Janez Aljančič (KD Olimpija) in Matjaž Majcen (Kumho Drava)
odbito žogo pa je Aljančič poslal preko vrat. Kljub temu so se novega zadetka naslednji veselili nogometaši iz prestolnice. Anton Žlogar je podal žogo v kazenski prostor Kumha Drave, domači branilci so bili nezbrani, kar je izkoristil Aljančič ter s strelom z glavo povišal vodstvo. Domačih zadetek ni zmedel in so do konca polčasa zmanjšali zaostanek. Simon Krepek je izvajal kazenski strel dobrih 20 metrov od vrat Mavriča. Žogo je poslal v kazenski prostor, kjer pa na presenečenje vseh - predvsem reprezentančnega vratarja Mavriča - žoge ni nihče zadel, pa vendar se je od-kotalila v mrežo.
V drugem delu tekme so bili gostitelji veliko boljši ter od prve minute nadaljevanja pritiskali na ljubljanska vrata. Kljub premoči, pa jim ni uspelo realizirati priložnosti. Matjaž Majcen dvakrat ter Simon Krepek nista uspela premagati Mavriča, Ljubljančani, ki so prvič proti vratom Goloba v drugem polčasu ustrelili v 75. minuti, pa so se še naprej branili. Vendar je tudi na tej tekmi obveljalo pravilo - kdor ne da, dobi. Domačini so svoje priložnosti zapravili, dokončno pa jih je pokopal rojak Marko Kmetec, ki je natančno odmeril udarec žoge s prostega strela ter dosegel četrti
zadetek za KD Olimpijo. Domačim je nekaj upanja šest minut pred koncem rednega dela vlil zadetek Gorinška, vendar jim je za osvojitev točke zmanjkalo časa. "Gledalci so lahko prišli na svoj račun, saj so videli številne zadetke. Žal so Ljubljančani izkoristili priložnost več od nas ter osvojili vse tri točke. V drugem polčasu smo dominirali, vendar v pravem trenutku nismo zadeli. Želim si, da bi bilo prvenstva že konec, saj je potrebno ekipo osvežiti ter pričeti znova. Ekipo bi bilo potrebno okrepiti, vendar je to odvisno od vodstva kluba, " je po tekmi dejal ne preveč razpoložen trener domačih Borut Jarc. Veliko bolj zadovoljen je bil uradni trener ljubljanske KD Olimpije Roman Bengez, ki je povedal: ^"V prvem polčasu smo zaigrali tako, kot smo se dogovorili. Zelo se je poznala prisotnost Žlogarja, ki je bil pred tekmo poškodovan. Domači so bolje zaigrali v drugem delu tekme, predvsem po zaslugi naše preveč obrambne postavitve. Več priložnosti smo izkoristili, zato smo tudi slavili." Ptujčani z desetim porazom ostajajo na predzadnjem mestu, s presenetljivo zmago proti Mariboru pa se jim je Ljubljana približala samo na točko zaostanka.
Miha [o{tarič
Nogomet • 2. SNL
Povedli, nato pa obstali
ZAGORJE - ALUMINIJ 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Panikvar (30), 1:1 Najdenov (62), 2:1 Sivko (65).
ALUMINIJ: Miljkovič, Topolo-vec, Murko, Golob, Prapotnik, Dončec (Čeh), Panikvar, Radenko Kneževič (Repina), Radko Kneže-vič, Fridauer. Trener: Miran Emer-šič.
Zagorje in njihov teren je vedno veljalo za igrišče, kjer so klubi iz naše okolice vedno dobro igrali in osvajali točke. Tokrat so bili zelo blizu uspehu nogometaši Aluminija, ki so v prvem polčasu prikazali zelo dobro igro, ob tem pa še zadeli v polno, ter si do odhoda na odmor priigrali mini-
malno vodstvo. Žal pa njihovi napadalci niso bili najbolj natančni, saj so v tem delu igre zamudili priložnosti, da bi povedli z dvema ali tremi zadetki prednosti in rešili tudi končno vprašanje glede zmagovalca.
V drugem polčasu so domačini več kot srečno prišli do
preobrata v igri in do, za njih pomembne zmage, ki jih še naprej ohranja v borbi za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici, ki vodi v slovensko prvoli-gaško nogometno elito. Pri izidu 1:1 je Radenko Kneževič zadel vratnik, v zadnjih trenutkih igre pa Rastko Kneževič ni najbolje reagiral, ko se je sam znašel pred domačim vratarjem. Zmaga je tako ostala na domačem igrišču, gostom pa je lahko samo žal za zamujene priložnosti, saj bi domače lahko zagrnili v veliko črnino.
Danilo Klajnsek
Rokomet • 1. A SRL - moški
Neaktivni napad po 5 sekundah?
JERUZALEM ORMOŽ - TRIMO TREBNJE 28:28 (16:13)
JERUZALEM	ORMOŽ:
G.Čudíc (3 obrambe), Dogša (4 obrambe), Bel{ak 6, M. Horvat 3, Mesarec 2, Kosaber, Bezjak 4, Gra-bovac 2, Ivanuša, B. Čudíc, Lollo 9 (7), Hanželič, Koražíja 2, Kíríc. Trener: Saša Prapotnik.
V polni dvorani (600 gledalcev) in v prekrasnem vzdušju delitev točk med Ormožani in Trebanjci. Bližje zmagi so bili domačini, vendar bi tudi gostje lahko posegli še po drugi točki, tako da je neodločen izid še najrealnejši. Novinci so tekmo, kot je že v navadi, začeli v visokem ritmu. Trdna igra v obrambi in zadetki iz nasprotnih napadov so prepoznavne značilnosti ormoške igre v tej sezoni. Vendar je tokrat manjkala le pika na i, vratarji, ki niso imeli svojega dne. V 11. minuti so domačini povedli za tri gole (7:4) in prisilili goste na minuto odmora. To pa ni zmedlo „jeruzalemčkov", ki so v dveh poskusih povedli tudi za štiri gole prednosti (12:8, 13:9), polčas 16:13. Drugi polčas so odlično začeli Trebanjci, ki devet mi-
Foto: UK
Mitja Horvat - joker iz domače klopi
nut niso prejeli zadetka in so s serijo 6:0 spreobrnili rezultat v svojo korist (16:19 v 39. minuti). Sledila je minuta odmora na zahtevo domače klopi in menjava ne-raspoloženega vratarja Čudiča, ki ga je zamenjal Dogša. Slednji je pri rezultatu 18:20 ubranil štiri težke strele, njegovi soigralci pa so s serijo 4:0 v 47. minuti povedli z 22:20. Pri rezultatu 26:23 so domačini zamujali priložnost za zmago, saj je strel Ivanuše v nasprotnem napadu končal v vratnici. Napake domačih v napadu so takoj kaznovali izkušeni gostje,
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo 28:28 (16:13), Frule 67 - Velika Nedelja 32:30 (13:15), Prevent - Adria Krka 33:26 (16:10), Rudar Trbovlje - Inles Riko 34:19 (14:9), Cimos Koper - Termo 33:29 (15:12), Celje Pivovarna Laško - Gorenje 25:24 (11:11)
1.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 8 7 1 0 15
2.	GORENJE	8 7 0 1 14
3.	PRULE 67	8 6 1 1 13
4.	PREVENT	8 6 0 2 12
5.	RUDAR TRBOVLJE	8 5 0 3 10
6.	TERMO	8 4 0 4 8
7.	CIMOS KOPER	8 4 0 4 8
8.	TRIMO	8 3 1 4 7
9.	JERUZALEM ORMO@	8 2 15 5
10.	ADRIA KRKA	8 1 0 7 2
11.	VELIKA NEDELJA	8 10 7 2
12.	INLES RIKO	8 0 0 8 0
ki so preko nezaustavljivega Prce-ta ob koncu srečanja izid izenačili na 27:27. Sledila je razburljiva končnica. Najprej so Ormožani povedli 28:27, nato so sodniki v napadu Trima izključili Ivanušo in Bezjaka na domači in Prceta na gostujoči strani. V nadaljevanju je Basarič storil prekršek v napadu, domačim pa je ostalo 32 sekund za novi napad. Belšak je krenil v nov napad, sodnika Andoljšek in Fangerc pa sta v pičlih devetih sekundah odvzela žogo Ormoža-nom zaradi neaktivnega igranja. Gostom se je ponudila priložnost, ki so jo izkoristili sedem sekund pred koncem, ko je Papež dosegel zadetek iz sedemmetrovke.
Uros Krstič
PRULE 67 - VELIKA NEDELJA 32:30
(13:15)
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Gotal 6, Mesarec 3, Trofenik 1, Planine 4 (2), Kumer 2, Kokol 2, Stojinovič, Kukec 4, Šantl 1, Kozo-mara 8.
Začetek tekme je bil pričakovan. Gostitelji so si že v deseti minuti z izidom 8:3 zagotovili lepo prednost in kazalo je, da proti gostom iz Velike Nedelje ne bodo imeli težav. Sledile so črne minute Prulčanov, ki so nezbrano in neodgovorno zapravljali napade, bili po vrhu luknjičasti v obrambi, gostje pa so s popolnim preobratom na odmor odšli z dvema zadetkoma prednosti.
V nadaljevanju, ob krepkih besedah trenerja Bojana Čotarja med odmorom, so Ljubljančani strnili svoje vrste in v 48. minuti znova visoko povedli s kar 29:19. Kazalo je že na visoko zmago, a je sledil nov padec zbranosti in gostje so se uspeli še enkrat povsem približati, vendar zmage domače ekipe le niso več uspeli ogroziti.
sta
Košarka • 2. SKL
■ v v	■	v
Jance se naprej neporažene
KK HALOZE PTUJ - KK JANČE 62:88 (16:22, 25:41, 45:59)
PTUJ-HALOZE: Peter, Jagari-nec 5, Goričan 4, Rojko 12, Mar-čič, Bien 11, Radej, Petrovič 13, Osenjak 7, Siračevski 10
Pred sezono močno okrepljena ekipa Janč je bila še šestič zapored uspešna, tokrat proti "halo-žanom", ki brez poškodovanega Lovšeta niso mogli do to~k.
Uvodne minute sre~anja so minile v izena~eni igri, Ptuj~ani so sicer zaostajali, vendar tekmecem niso dovolili, da se odlepijo. Usodno prednost pa so si gostje nabrali v 2. ~etrtini, v kateri so Ptuj~ani dosegli le devet to~k. Slabo in nervozno igro so kronali še z vrsto tehni~nimi napakami. Najboljše so "haložani" igrali v tretji ~etrtini, ki so jo tudi dobili. Z dobro obrambo so zaustavili napad gostov, ki so v zadnjih štirih minutah dosegli le šest to~k, najtežje pa je bilo sprejeti "psihološko" trojko Bassina z velike razdalje ob pisku sirene. 150 gledalcev je pri-~akovalo zanimivo in napeto kon-~nico, žal pa kaj ve~ kot nekaj svetlih trenutkov v zadnji ~etrtini doma~i niso bili zmožni.
UroS Gramc
^aiĎsíj
M
Mirko Siračevski (KK Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
GoriSnica spet na zmagovitem tiru
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Goriš-nica - Črnomelj 34:28 (18:9), Gold Club - Grosuplje 43:33 (23:16), Sevnica - Mokerc 22:29 (13:16), Chio Kranj - Mitol Sežana 32:21 (18:13), Dol TKI Hrastnik - Nova Gorica 30:29 (16:13), Slovan - Sviš 24:23 (14:10)
1.	GOLD CLUB	8 8 0 0 16
2.	GORISNICA	8 5 2 1 12
3.	NOVA GORICA 8 6 0 2 12
4.	SLOVAN	8 5 0 3 10
5.	SVIŠ	8 5 0 3 10
6.	DOL TKI HRASTNIK 8 4 13 9
7.	GROSUPLJE	8 4 0 4 8
8.	MITOL SEŽANA 8 2 15 5
9.	CHIO KRANJ 8 2 1 5 5
10.	ČRNOMELJ 8 2 0 6 4
11.	SEVNICA	8 116 3
12.	MOKERC	8 10 7 2
GORIŠNICA - ČRNOMELJ 34:28 (18:9)
GORIŠNICA: Valenko, Sok 2, Vajda 5, Korpar, I. Ivančič 4, Lo-zinšek 1, Buzeti 4 (3), Šterbal, D. Ivančič 7 (1), Sapač 2, Firbas 4, Kumer 3, Pisar 2, Klemenčič.
Zelo prepričljiv je bil začetek gostiteljev, saj so po prvih minutah ob dveh uspešnih obrambah vratarja Valenka v 8. minuti povedli s 5:0. Do sredine prvega dela je uspelo gostom rezultat ublažiti, toda do odmora so gostitelji ponovno vodstvo prepričljivo zvišali. Prodorna igra se je obrestovala in homogena obramba ter hitri protinapadi so bili odlika ekipe. Točni so bili streli Vajca in obeh bratov Ivančič, Buzeti pa je bil nezgrešljiv pri izvajanju se-demmetrovk. Nobene potrebe ni bilo, da si je trener Hrupič prislužil rumeni kraton za prigovarjanje sodnikovim odločitvam, saj je bilo vodstvo prepričljivo.
V drugem delu so domačini nadaljevali s prodorno igro in že vodili tudi z 12 zadetki prednos-
Kickboks
ti, toda menjave z domače klopi se niso najbolje znašle, nekaj minut brezglave igre pa so gostje izkoristili in priigrano vodstvo se je znižalo. Ponovno je bila potrebna reakcija domačega trenerja, ki si je ob burnem reagiranju nepotrebno prislužil celo rdeči karton. Sodnika Fabjan in Dolanc iz Kranja sta tekmo vseskozi odlično vodila in zmaga Gorišničanov ni bila vprašljiva. Nad 150 gledalcev je ob koncu za prikazano igro rokometaše nagradilo z aplavzom. S to zmago so Gorišničani obdržali stik z vrhom. Poraz preteklo nedeljo v Ljubljani je bil le slab dan za ekipo.
anc
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Drava
-	Cerklje 27:34, Grča Kočevje - Ar-cont Radgona 23:34, Radovljica
-	Izola 26:30, Ajdovščina - Alples Železniki 28:25, Radeče - Atom Krško 18:26. Srečanje Šmartno 99
-	Dobova je bilo odigrano včeraj.
1.	ŠMARTNO 99	7	6	1 0	13
2.	CERKLJE	8	6	1 1	13
3.	DOBOVA	7	6	0 1	12
4.	ATOM KRŠKO	8	4	2 2	10
5.	IZOLA	8	5	0 3	10
6.	AJDOVŠČINA	8	4	0 4	8
7.	RADOVLJICA	8	2	3 3	7
8.	ARCONT RADGONA 8	3	14	7
9.	GRČA KOČEVJE	8	2	15	5
10.	ALPLES ŽELEZNIKI 8 1 2 5 4
11.	DRAVA	8 1 1 6 3
12.	RADEČE	8 0 2 6 2
DRAVA - CERKLJE 27:34 (13:13)
DRAVA: Klinc, Kelenc, Rutar 4, Predikaka 1, Skaza, Majcen 2, Bračič 8, Kac 1, Štager, Mijatovič 3, Selinšek 4, Zukič 1, Gonc, Zajc
3 (1).
V prvem delu je bila igra izenačena, gostje so povedli, domačini izenačevali in tako niso dovolili, da bi gostje pridobili
občutno prednost. Toda v nadaljevanju se je gostom uspelo odlepiti in pridobiti večjo prednost, predvsem na račun boljše fizične pripravljenosti. Pri Ptujčanih pa je opazna tudi precejšnja neuigranost in nespošto-vanje trenerjevih navodil, igra se svojeglavo, kar ima za posledico veliko izgubljenih žog. Tako je bilo gostom bilo lažje povečevati razliko in prepričljivo zmagati. Domači igralci bodo morali spremeniti miselnost, in spoznati, da je rokomet kolektivna igra, če bodo želeli, da se z uspešnimi igrami premaknejo iz spodnjega dela razpredelnice.
anc
ARCONT RADGONA - GRČA KOČEVJE 34:23 (17:12)
ARCONT RADGONA: L. Klun 5, Buzeti 5, Petraš 5, Hojs 6, Zorko 4, Kolmanko 2, Merica 4, Vereš, N. Klun, Djukič, Krajnc 1, Žinkovič 1, Karnet 1, Pučko.
Pred svojimi gledalci v Apačah so rokometaši Arconta prišli do tretje zmage v sezoni. Gostom na tekmi ni uspelo niti enkrat povesti, gostitelji pa so imeli tokrat veliko število razpoloženih igralcev. Kar šest jih je namreč doseglo vsaj štiri zadetke. V prvem polčasu so si domačini že priigrali šest zadetkov prednosti (16:10), v prvem delu drugega polčasa pa so vodili 24:15. Najvišjo razliko so dosegli prav na koncu dvoboja, ko je na semaforju pisal končni rezultat 34:23. Po poškodbi gležnja, ki jo je staknil pred pričet-kom sezone, se je tokrat v ekipo Arconta vrnil Žinkovič ter v nekaj minutah igre dosegel tudi zadetek.
MŠ
Sabina in Aleksander zmagala
V soboto je v Zagorju ob Savi potekal jubilejni 20. tradicionalni turnir SLOVENIJA OPEN v kikboksu v disciplinah semi in light kontakt.
Letos je sodelovalo 398 tekmovalcev iz 5 držav. Na tekmovanju so sodelovali tudi člani Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož ter Majšperka. V močni konkurenci so se najbolj izkazali člani ptujskega kluba, saj so osvojili dve 1. mesti. REZULTATI:
1.	mesto so osvojili: Sabina Kolednik (Ptuj) do 55
kg - članice
Aleksander Kolednik (Ptuj) do 63 kg - člani
2.	mesto so osvojili:
Jurček Horvat (Ptuj) nad 165 cm - mladinci
Nuša Štefančič (Ormož) do 135 cm - deklice
3.	mesto pa so osvojili:
Izidor Janžekovič (Ptuj) do 165 cm - mladinci
Tomaž Štegar (Ptuj) nad 165 cm - mladinci
Vita Štefančič (Ormož) do 145 cm - deklice
Denis Jug (Majšperk) nad 165 cm - mladinci
tanc Avstrije in Slovenije v semi kontaktu. Slovenska reprezentanca pod vodstvom selektorja Vla-dimirja Siotarja je izbrano vrsto reprezentance Avstrije premagala z rezultatom 7:1 (54:16) in tako dokazala veliko premoč nad našimi sosedi in dejansko svojo kvaliteto.
Za reprezentanco Slovenije sta nastopala tudi Nadja Šibila in Aleksander Kolednik, ki sta svoje nasprotnike brez problemov tudi premagala.
Franc Blodnjak
Sabina Kolednik na najvišji stopnički
Milan Korotaj (Ormož) do 63 kg - člani
SLOVENIJA -AVSTRIJA 54:16
Po tekmovanju, ki je potekalo na 6 boriščih ves dan, je v večerni predstavi bilo srečanje reprezen-
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška ccsta 10, Kidričevo
Mali nogomet • 1. SLMN
Vitomarčani brez Kornika in sreče
REZULTATI 7. KROGA: Kix
Ajdovščina - Vitomarci Petlja 7:3 (3:1), Puntar Alpkomerc - GIP beton 10:4, Svea Lesna Litija -Mazarje 11:2, Metropol - Dobo-vec 3:5, Mavi Brežice - Napoli Pernica 3:4
1.	SVEA LESNA LITIJA 7
2.	PUNTAR ALPKOMERC 7
3.	KIX AJDOVŠČINA 7
4.	VITOMARCI PETLJA 7
5.	NAZARJE
6.	GIP BETON
7.	METROPOL
8.	DOBOVEC
9.	NAPOLI
10.	MAVI BREŽICE
7	0	0
6	0	1
3	1	3
3	1	3
3	1	3
3	0	4
2	2	3
2	0	5
2	0	5
0	3	4
21 18 10 10 10 9 8 6 6 3
DK
KIX AJDOVŠČINA - VITOMARCI PETLJA 7:3 (3:1)
VITOMARCI PETLJA: Kraut, Kurnik, Polšak, Pukšič, Kamen-šek, Ramadani, Šnofl, Novak, Lešnik, Gomzi. Trener: Darko Križman.
Na drugem zaporednem gostovanju Vitomarčanov pri povprečni ekipi KIX-a smo gledali slabo tekmo z veliko napakami, predvsem v Vitomarški obrambi. Po začetnem otipavanju so pobudo prevzeli gostje ter iz dveh ali treh zrelih priložnosti
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Pukšič (Vitomarci Petlja)_
niso uspeli zadeti, kar so spretno izkoristili Ajdovci, ki so po katastrofalnih napakah gostujoče obrambe in vratarja Polšaka, ki tokrat ni imel svojega dne, brez večjih naprezanj povedli 3:0. Vodstvo domačih je z lepih golom zmanjšal Šnofl.
V drugem delu srečanja smo gledali le igro na en gol, Vi-tomarčani so nenehno oblegali gostujočega vratarja, a je ta spravljal v obup celotno moštvo, igralci so neštetokrat stre-
Mali nogomet
REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ Ptuj
Skupina "A"
Rezultat zaostale tekme 1. kroga: SKEl Talum : Club 13 5:4.
1.	NK SKORBA	2	2	0	0	13:3	6
2.	ŠD JURSINCI	2	2	0	0	9:1	6
3.	ŠD KOZMINCI	2	1	0	1	9:6	3
4.	MARK 69 "B"	1	1	0	0	5:2	3
5.	NK STOJNCI	2	1	0	1	8:9	3
6.	SKEI TALUM	2	1	0	1	6:13	3
7.	TOYOTA FURM.	10	0	1	5:6	0
8.	GER. VAS	2	1	0	1	4:5	0
9.	CLUB 13	1	0	0	1	4:5	0
10.	N. HAJDINA 10 0 1 1:5 0
11.	ZELENI GAJ 2 0 0 2 4:13 0
Skupina "B"
Rezultati 3. kroga: Kermani~ar-stvo Koren : Avtoli~arstvo Kac 4:0, KMN Majolka - KMN Poetovio Ptuj 6:4, Draženci - ŠD Ptujska Gora 0:5, Mizarstvo Zupani~ & Simba -Maxi Taxi 1:2, Klub ptujskih študentov - NK Mark 69 "A" 3:2, ŠD Bar Korže Cirkovce - ŠD Rim 1:4.
1.	MAXI TAXI 3 3 0 0
2.	KERAM. KOREN 3 3 0 0
16:6 11:4
3.	KPŠ	3 2 10 11:5
4.	ŠD RIM 3 2
5.	KMN MAJOLKA 3
6.	PTUJSKA GORA 3 1
7.	POETOVIO PTUJ 3
1 0
2 0 1 0 2
1
9:4 15:11 10:9 0 2 10:12
8.	MIZ. ZUPANIČ 3	1	0 2
9.	CIRKOVCE 3	1	0 2
10.	MARK 69 "A" 3	0 12
11.	DRAŽENCI 3	0 12
12.	AVTOLIČ. KAC 3	0 0 3
7:9 9:14 9:11 5:18 6:15
Razpored tekem SOBOTA, 28. 11.: SKUPINA A: PRlČETEK OB 8.20: Club 13 - Mark 69 B, SKEl Talum - Stojnci, Mark 69 B -Skorba, Kozminci - Club 13, Juršinci - Zeleni gaj, Toxota Furman - Nova Hajdina.
SKUPINA B: Avtoli~arstvo Kac - Rim, Mark 69 A - Bar Korže Cirkovce, Maxi taxi
-	Klub ptujskih študentov, Ptujska gora - Mizarstvo Zu-panič & Simba, KMN Poetovio - Draženci, Keramičarstvo Koren - Majolka
NEDELJA, 29. 11.: SKUPINA B: PRlČETEK OB 8.30
-	Rim - Mark 69 A, Draženci -
Keramicarstvo Koren, Mizarstvo Zupanic& Simba - Poetovio Ptuj, Klup ptujskih študentov - Ptuj ska gora, Korže bar Cirkovce - Maxi taxi, Majolka - Avtolicarstvo Kac
SKUPINA A: Stojnci - Nova Hajdina, Gerecja vas - Toyota Furman, Club 13- Juršinci, Skorba - Kozminci, SKEl Talum - Mark 69 B.
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož
Borec prvi v 2. ligi
V soboto so v zimski malono-gometni ligi pavzirali prvoligaši, svoje zaostale tekme pa so odigrali drugoligaši. Legendarni Borci so v sezono štartali z zmago, Joke-ri, ki po izpadu iz 1. lige nastopajo stopničko nižje, so minimalno premagali Središčane, druga ekipa iz Mikalvža in LDS sta prav tako slavili minimalno. V drugem krogu bo v ospredju veliki derbi med prvaki zimske lige Ormož Belcon-tom in zmagovalci letne lige Miklavž Titanikom.
Rezultati 1. kroga v 1. ligi:
Kog - Mladost 4:3, Nova Slovenija
-	Stenvent 6:1, Titanik - Prednost 7:1, Belcont - Pušenci 3:3, Trsnica Žiher - Holermuos 3:2.
Rezultati 1. kroga v 2. ligi: Junior Tomaž - Optyl 4:4, Podgorci
-	Pušenci vet. 2:2, Borec - Ormož mladi 3:1, Akcija Središče - Joker Ivanjkovci 1:2, Mihovci - Mladost ll 4:5, LDS - Bambusi 4:3.
Razpored 2. kroga v 1. in 2. ligi (sobota, 29. 11. 03): 10.00 LDS - Borec, 10.50 Akcija Središče - Ormož mladi, 11.40 Junior Tomaž - Optyl, 12.30 Bambusi -Pušenci, 13.20 Mihovci - Joker Ivanjkovci, 14.10 Podgorci - Mladost ll, 15.00 Holermuos - Mladost, 15.50 Kog - Stenvent, 16.40 Pu-šenci - Nova Slovenija, 17.30 Titanik - Belcont, 18.20 Trsnica Žiher-Prednost.
Uroš Krstić
ljali proti vratom, a žoga ni in ni hotela v mrežo. V obdobju največjega pritiska so Ajdovci iz protinapadov dvakrat zadeli in tekma je bila odločena. Do konca srečanja smo videli še po dva zadetka na vsaki strani.
V soboto, 29. 11. 2003, čaka moštvo Vitomarci Petlja se eno težko gostovanje pri ekipi Metropola v Ljubljani, kjer bodo morali popraviti realizacijo in bolj potrpežljivo igrati v obrambi, če bodo hoteli osvojiti kakšno točko v Slovenski metropoli.
Izjava po tekmi - Danilo Pukšič, Vitomarci Petlja: "Trenutni vrstni red na lestvici nas je pred tekmo postavljal v vlogo favorita, a še enkrat se je izkazalo, da v 1. ligi lahko premaga vsak vsakega. Po individualnih napakah smo prejeli poceni zadetke, težko se je pobrati, ko izgubljaš 3:0. Trudili smo se na vso moč, a igra nikakor ni stekla. V drugem delu srečanja smo bili mnogo boljši nasprotnik, žoga ni hotela v mrežo. Zelo se je poznala odsotnost vratarja Kornika, ki je poškodovan. Prepričan sem, da bi z njim tekmo dobili. Žal mi je za naše navijače, ki so bili spet izjemni, da jih nismo mogli razveseliti z zmago, vendar je šport sestavljen iz zmag in porazov, zato verjamem, da bomo izgubljeno nadoknadili.«
R.D.
2. SLMN - vzhod
Rezultati 7. kroga: Panda Maribor - Red Bat 3:5, Tomaž -Cerkvenjak Gostišče Anton 5:2, Slovenske gorice - Sevnica 3:4,
Kegljanje
2. SKL VZHOD (Z)
REZULTATI 7. KROGA: Kom-cel - Drava 7:1, Impol - Fužinar 5:3, Radenska - Nafta 6:2, Korotan - Miroteks 111. 6:2
KOMCEL - DRAVA 7:1 (2811:2592)
DRAVA: Rugani 407, Kramber-ger 447, Kozoderc 446, Bombek 405, Plajnšek 436, Fridl 451.
IMPOL - FUŽINAR 5:3 (2903:2790)
IMPOL: Adamič 466, Veber 453, Koren 498, Štefanič 523, Pe-čovnik 505, Kunčič 458.
Bioterme Mala Nedelja - Bakara Maribor 4:7. Prosta je bila Pizzeria Vinska trta.
1.	KOROTAN
2.	IMPOL
3.	MIROTEKS III.
4.	KOMCEL
5.	FUŽINAR
6.	NAFTA
7.RADENSKA
8.	DRAVA
6	0	1
5	0	2
4	0	3
4	0	3
2	2	3
2	1	4
2	0	5
1	1	5
1.	TOMAŽ
2.	SEVNICA
3.	RED BAT
4.	CERKVENJAK
5.	MALA NEDELJA
6.	SLOVENSKE GORICE 6
7.	BAKARA MARIBOR 5
8.	PANDA MARIBOR 6
9.	PIZZERIA VIN. TRTA 5
5	0	1
5	0	1
5	0	1
2	2	3
2	1	4
2	0	4
2	0	3
0 2 3
M[
TOMAŽ - CERKVENJAK GOST. ANTON 5:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Lah (10), 1:1 Lorenčič (17), 2:1 Magdič (20 -6 m), 3:1 Janžekovič (25), 4:1 Magdič (26), 4:2 Žmavc (26), 5:2 Janžekovič (38).
TOMAŽ: Bedrač, Magdič, Ko-vačec, Miklašič, Bohinec, Žaga-vec, Hržič, Janžekovič, Dovečar, Lah, Vidovič, Hozyan.
Malonogometaši Tomaža ostajajo največje presenečenje po sedmih odigranih krogih v dru-goligaški konkurenci. Pomlajeni domačini ob podpori nekaterih starejših izkušenejših prvoligaških igralcev (Bedrač, Magdič, Bohinec, Janžekovič) so se tudi tokrat predstavili v lepi luči, ko so doma premagali solidno moštvo Cerkvenjaka. Pred 120 gledalci v Športni dvorani na Hardeku so na začetku drugega polčasa po dveh zadetkih in vodstvu 4:1 strli odpor žilavih gostov, ki so z igranjem vratarja v polju poskušali spreobrniti tek srečanja, vendar brez uspeha. Ob koncu srečanja je piko na i postavil prvi strelec Tomaža v tej sezoni Janžekovič.
Uro{ Krstić
3. SKL MO[KI
REZULTATI 9. KROGA: Drava - 1mpol 0:8, Fala - Lokomotiva 7:1, Piramida - Agroruše 2:6, Fužinar -Petrol 1:7, Marles hiše - Žalec 2:6 DRAVA - IMPOL 0:8 (3073:3183)
DRAVA: Arnuš 498, Čeh 503, Dremelj 533, 1lič 519, Čuš 507, Podgoršek 513.
IMPOL: Novak 506, S. Kunčič 551, Dobnikar 541, 1. Kunčič 536, Janžič 533, Pečovnik 516.
1.PETROL	9 7 0 2 14
2.	PIRAMIDA	9	7	0	2	14
3.	AGRORUŠE	9	6	0	3	12
4.	ŽALEC ROGAŠKA 9	5	1	3	11
5.	FALA	9	4	1	4	9
6.	IMPOL	9	4	0	5	8
7.	FUŽINAR	9	4	0	5	8
8.	DRAVA	9	3	0	6	6
9.	LOKOMOTIVA	9	2	0	7	4
10.	MARLES HIŠE 9 2 0 7 4
DK
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Košarkarji lige Parkl so ponovno stopili pod koše. Letošnja sezona je sedma po vrsti. Tudi letos tekmuje v ligi dvanajst ekip, ki so razporejene v dve skupini. V obeh skupinah bodo ekipe igrale med seboj po dvokrožnem sistemu, nato sledi razigravanje za prvaka lige. Za prvaka lige bodo letos igrale po štiri najbolje uvrščene ekipe iz vsake skupine med seboj. Peto- in šestouvrščene ekipe iz obeh skupin bodo igrale za mesta od devet do dvanajst. Rezultati prvega kroga lige:
Skupina A:
ŠD Destrnik - KK Rače 66:90 (11:23, 16:20, 14:30, 25:17), ŠD Majšperk - KK Ljudski vrt 64:40 (14:12, 15:6, 15:8, 20:14), Orači -
Bar Holliday Neman 69:55 (13:14, 12:10, 21:11, 23:20)
Skupina B:
KK Starše - ŠD Ptujska Gora 109:55 (36:17, 31:12, 20:11, 22:15), Good guys - ŠD Cirkovce 71:39 (19:11, 20:8, 23:7, 9:13), ŠD Kidričevo - Veterani 87:93 (22:27, 21:20, 28:27, 16:19)
Lestvica najbolj{ih strelcev po 1. krogu:
1 .Boštjan Kostanjevec (Veterani) 32 košev, 2. Aljoša Hodnik (Good guys) 26 košev, 3. Primož Gradišnik (Rače) 22 košev, 4. Vlado Trifkovič (Starše) 22 košev, 5. Jani Vuk (Majšperk) 21 košev, Aleš Galun (Majšperk) 21 košev.
Radko Hojak
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: PETEK: KD Olimpija - Sport Line Koper; SOBOTA: Gorica - Kumho Drava, Dravograd - Ljubljana, Mura - Primorje, CMC Publikum - Šmartno; NEDELJA: Maribor Pivovarna Laško - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: SOBOTA OB 13.30: Aluminij - Bela Krajina, Izola Argeta - Dravinja, Brda - Tabor Sežana, Supernova Triglav -Zagorje, Svoboda - Livar, Rudar Velenje - Krško Posavje.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 8. KROGA: Metropol - Vitomarci Petlja, Dobovec - Napoli Pernica, Nazarje - Mavi Brežice, GIP Beton - Svea Lesna Litija, Kix Ajdovš~ina - Puntar Alpkomerc.
2.	SLMN - VZHOD:
PARI 8. KROGA: Sevnica - Panda Maribor (v petek, 28. 11., ob 19. uri), Pizzeria Vinska trta - Bioterme Mala Nedelja (v petek, 28. 11., ob 20. uri), Bakara Maribor - Slovenske gorice (v petek, 28. 11., ob 20.30 uri), Red Bat - Tomaž (v soboto, 29. 11., ob 20. uri). Prost bo Cerkvenjak Gostiš~e Anton.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI PARI 9. KROGA: Velika Nedelja - Prevent (sobota ob 19.00), Adria Krka - Jeruzalem Ormož (sobota ob 20.00), Inles Riko - Pru-le 67, Gorenje - Rudar Trbovlje, Termo - Celje Pivovarna Laško, Trimo - Cimos Koper.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 9. KROGA: Sviš - Gorišnica (sobota ob 19.00), Gorica Leasing - Slovan, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik, Mokerc - Chio Kranj, Pekarna Grosuplje - Sevnica, Črnomelj - Gold Club.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 9. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Dobova - Gr~a Ko~evje, Atom Krško - Šmartno 99, Alples Železniki - Rade~e, Izola - Ajdovš~ina, Cerklje - Radovljica.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI PARI 8. KROGA (VČERAJ - SREDA): Krka - Svit, Fužinar Mel-tal Ravne - Maribor Stavbar IGM, Calcit Kamnik - Olimpija, Pomur-je Galex - Salonit Anhovo, Šoštanj Topolš~ica - LIP Bled.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 9. KROGA: Avto Prstec Ptuj - HIT Nova Gorica (gimnazijska telovadnica ob 18.00), Nova KBM Branik - Sladki greh Ljubljana, Prevalje - TPV Novo mesto, Luka Koper - Formis Bell Miklavž, Benedikt - Zavarovalnica Maribor Ljutomer (sobota ob 19.00 v Lenartu)
KEGLJANJE
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD MOŠKI
PARI 10. KROGA: Drava - Fala, Impol - Žalec Rogaška (obe tekmi v soboto ob 17.30), Marles Hiše - Petrol, Fužinar - Agroruše, Piramida - Lokomotiva.
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE PARI 8. KROGA: Impol - Drava (ob 14.00), Nafta - Fužinar,
Komcel - Miroteks III., Korotan - Radenska.
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA: 29. 11.: Ilirija - Ptuj-Haloze, Lenart - Prebold, Jan~e STZ - Superga, Celjski KK - Ruše, Lastovka Smlednik - Velenje.
BOKS
Ptuj~an Dejan Zavec bo v soboto ob 18. uri v nemškem mestu Dessau nastopil v osmem dvoboju, odkar je prestopil med profesionalce. Njegov nasprotnik bo Ukrajinec Tayenko, sicer absolutni mladinski svetovni prvak med profesionalci do 23 let, ki prav tako kot Dejan še ni doživel poraza v profesionalnih dvobojih. To bo prvi dvoboj, kjer bo Dejan Zavec boksal 8 rund (doslej 6 rund).
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
3.	KOLO VSEH DRŽAVNIH LIG NA PTUJU!
Strelski klub Ptuj organizira 3. kolo vseh državnih lig. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 6., in nedeljo, 7. decembra, v športni dvorani Mladika. V soboto bodo nastopili strelci, ki streljajo v 1. in 2. slovenski strelski ligi z zra~no pištolo oziroma puško. V nedeljo bodo nastopile mlajše kategorije. Tako si boste lahko vsi, ki si to želite, ogledali najboljše strelce v Sloveniji! Med drugim tudi v 1. pištolski ligi doma~ine SK Ptuj Terme, SD Kidri~evo in SD Juršinci ter v 2. pištolski ligi SK Ptuj Petljo. Tekmovanje bo zanimivo predvsem za vse tiste starše, katerih otroci se kalijo v SK Ptuj in bodo tako pri~e uspehom svojih odli~nih mladih strelk in strelcev. Tekmovanja se bo udeležil tudi najboljši slovenski strelec vseh ~asov in dobitnik zlatega olimpijskega odli~ja iz Sydneya Rajmond De-bevec! Pri~akujemo 400 strelcev! Zato vsi skupaj vljudno vabljeni!
Simeon Gonc
BOKS - POPRAVEK
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo objavili napoved tradicionalne boksarske Zlate rokavice, ki bi naj bila 29. novembra v dvorani SŠC. Prireditelji so nam naknadno sporočili, da tega odmevnega boksarskega tekmovanja letos v Ptuju ne bo, ker niso uspeli zagotoviti dovolj finan~nih sredstev za normalno izvedbo tekmovanja. Predvidoma naj bi naslednje leto spomladi izvedli skupno revijo za leto 2003 in 2004.
Ur
1 1 4
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Do play-outa osvojiti čim več točk
1. DOL (Ž)
REZULTATI 8. KROGA: TPV
Novo Mesto - Avto Prstec Ptuj 3:0, HIT Nova Gorica - Nova KBM Branik 0:3, Formis Bell Miklavž -Prevalje 3:0, ZM Ljutomer - Luka Koper 0:3. Srečanje Sladki greh Ljubljana - Benedikt je bilo odigrano sinoči.
1.	NOVA KBM BRANIK 8
2.	SLADKI GREH LJ. 7
3.	BENEDIKT	7
4.	HIT NOVA GORICA 8
5.	FORMIS B. MIKLAV@ 8
6.	LUKA KOPER 8
7.	TPV NOVO MESTO 8
8.	ZM LJUTOMER 8
9.	PREVALJE	8
10.	AVTO PRSTEC PTUJ 8
8	0
7	0
5	2
5	3
4	4
4	4
3	5
2	6
1	7
0 8
TPV NOVO MESTO -PTUJ AVTO PRSTEC 3:0 (10, 20, 14)
PTUJ AVTO PRSTEC: Mohor-ko, Resanovic, Nimac, Yindiš, Šašič, Kutcaj, Vidovic, Bilanovic.
V	osmem kolu 1. DOL so ptujske odbojkarice v Novem mestu še osmic izgubile. Najvec odpora so gostiteljicam nudile v drugem nizu, ostala dva so gladko izgubile.
V	prvem nizu so domace pove-dle s 3:0, nato pa z enako zavzetostjo prevladovale skozi ves niz in iz minute v minuto poveceva-le vodstvo. Niz so sklenile s serijo sedmih zaporednih tock. V drugem delu so gostje nudile vec odpora, Novomešcanke pa so s serijo petih tock povedle z 11:6. Prednosti niso dolgo obdržale, saj so se Ptujcanke približale in celo povedle 15:16, nato pa je njihova igra padla pod želeno raven in domace so spet z lahkoto prihajale do tock. Tretji niz je bil podoben prvemu, saj so domace hitro pobegnile na 10:4, zmagovalke pa so bile odlocene pri izidu 22:13. Z dvanajstimi točkami je bila med Ptujcankami najuspešnejša Kutcajeva, z zelo dobro igro sta presenetili Ana Nimac in Sara Mohorko, vec pa se je pri-cakovalo od Nuše Mohorko, nesojene tekmovalke novomeškega kluba.
V	ptujskem klubu kljub porazu ostajajo optimisti. Zavedajo se svojih pomanjkljivosti, po nekaterih težavah pa so dali prednost mlajšim igralkam, ki igrajo bolj
motivirano in borbeno. Drugacen je pristop do treningov in tekem, v ekipi pa je zavel ekipni duh, za katerega je v veliki meri "kriv" sedaj ne vec novi trener Mariborcan Alen Kranjc. "Čeprav s porazom ne moremo biti zadovoljni, sem kljub temu vesel, da iz tedna v teden boljše igramo", so bile po tekmi besede predsednika kluba Roberta Menonija.
Uroš Gramc
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER - LUKA KOPER
0:3 (-18, -21, -20)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbancic, Jozelj, Vrb-njak, Oletic, Pirher, Drvaric, Jureš, Morec, Kadiš.
Zanimiv in izenacen dvoboj osmega kroga so z najvišjim možnim rezultatom dobile primorske odbojkarice, ki so na lestvici sedaj pred Ljutomercan-kami. Trener ljutomerskih od-bojkaric Bojan Novak je dvoboj proti Koprcankam pricel s Prap-rotnikovo na mestu organizatorice igre, vendar se mu poteza ni obrestovala, tako da je že po nekaj minutah v igro poslal Sašo Pirher, ki je nato podajala do konca dvoboja. V uvodnem nizu so si Koprcanke hitro priigrale sedem tock naskoka (13:6 in 16:9), z odlicnim zacetnim udarcem Darje Jureš pa so se gostiteljice približale le na dve tocki zaostanka (17:15). Zaklju-cek niza je nato pripadel koprskim odbojkaricam, pri katerih je v tem obdobju igre blestela Marina Cvetanovic s šestimi toc-kami. Odbojkarice ljutomerske Zavarovalnice Maribor so veliko bolje zaigrale v drugem nizu. Svetlana Oletic, Saša Vrbnjak in Sonja Vrbancic so odlicno podane žoge s strani Saše Pirher brez težav zakljucevale s tockami ter si uspele priigrati dve tocki prednosti (16:14), vendar je koncni-ca niza znova pripadla gostjam. V vrstah Luke Koper nastopata dve tuji igralki - Srbkinja Mirjana Komlenovic in Makedonka Niko-lina Kurcieva, ki sta svoj prihod v Slovenijo opravicili v zadnjem
Kljub njeni nesporni kvaliteti igralka ni izpolnila zahtev kluba. Predsednik kluba Robert Meno-ni je takole pojasnil njen odhod: »Najvec se je od nje kot nosilke igre pricakovalo predvsem v zak-ljuckih akcij, kjer je bil njen doprinos minimalen. Pricakovali smo tudi, da bo kot najboljša igralka v kriznih trenutkih prevzemala odgovornost in pomembne tocke odlocala v našo prid, kar pa se na žalost ni dogajalo. Probleme je imela tudi s komunikacijo z ostalimi igralkami in vkljucevanjem v kolektiv. Upravi kluba je zato osta-
Foto: Miha Soštaric
Ljutomerčanke (na desni strani mreže) so morale po tekmi čestitati gostjam za zmago.
nizu, ko sta prakticno sami premagali ljutomerske odbojkarice. "Nikakor nismo uspele zaustaviti odlicnih zacetnih udarcev Ko-prcank. Kljub temu, da nismo uspele osvojiti niza, smo se favoriziranim gostjam, ki prvenstva sicer niso pricele najbolje, dobro upirale," je po tekmi deja-
la kapetanka Zavarovalnice Maribor Ljutomer Sa{a Vrbnjak, ki je še povedala, da bodo v prihodnjih dvobojih poskušale osvojiti cimvec tock, ki bi jim nato v razigravanju od šestega do desetega mesta omogocile mirnejši zakljucek prvenstva.
Miha Šoštarič
Namizni tenis • 1. SNTL
Derbi začelja Primorkam
1. SNTL - ŽENSKE
V soboto, 15. 11., je bil odigran 6. krog 1. slovenske namiznoteni-ške lige za clanice. Domacinke so gostile igralke iz 1zole, ki so podobno kot Ptujcanke na dnu lestvice. Obetal se je pravi derbi, v katerem so imele vec srece Primorke. Slavile so z rezultatom 2:6, pri tem pa so kar na pezih dvobojih slavile z rezultatom 3:2,
kjer je odlocitev padla v zadnjem nizu.
Posamezni rezultati: Mojsi-lovic - Fatoric 3:1, Rojko - Ku-kovec 2:3, Terbuc - Rahotin, 2:3, Rojko - Rahotin 0:3, Moj-silovic - Kukovec 2:3, Terbuc -Fatoric 3:1, Mojsilovic/Terbuc -Rahotin/Kukovec 2:3, Mojsilovic -Rahotin 2:3.
BM
Vesna Terbuc je prispevala eno zmago
Foto: Črtomir Goznil<
pogovori med Si.mobil - Vodafone uporabniki za samo 10 SIT na minuto ob nakupu paketa Halo
zimski halo bonus velja tudi za obstoječe uporabnike ob polnjenju računa Halo v vrednosti 2500 ali 5000 SIT
Odbojka • Fiat Prstec Ptuj
Kadrovske težave avtomobilistk
Uprava ženskega odbojkarskega kluba Fiat Prstec Ptuj je prekinila pogodbo s 23-letno srbsko igralko Danijelo Vučičević.
la le ena rešitev.« Odbojkarica je medtem že zapustila Slovenijo.
Zaradi zdravstvenih težav pa bo dalj casa z igrišca odsotna Ma-riborcanka Aleksandra Draš. Po vesteh iz kluba bo pocivala vsaj do zacetka spomladanskega dela prvenstva, po najslabšem scenariju pa bo na parket stopila šele v naslednji sezoni. V klubu igralski kader krpajo z lastnimi mladinkami, ki dobivajo vec priložnosti za kaljenje v najmocnejši slovenski ligi, maksimum pa se od njih pri-cakuje v naslednjih sezonah.
UG


Nokia 3510Í
34.900 SIT
MMŠl IWAPJ
» barvni zaslon » polifonična zvonjenja » modem
» 500 vnosov v imenik
Siemens M50
19.900 SIT
EJAVA™|fGPRSl
WAPj
» "magic" tipka
za hiter dostop do igric » kontrastno osvetljen zaslon » ohranjevalnik zaslona » pošiljanje SMS-ov na več naslovov hkrati
Wřmsn
Siemens A50
17.900 SIT ÍB
•	vibra zvonjenje
•	ura
•	budilka
•	elegantna oblika
Zimski halo bonus velja za klice v Si.mobil - Vodafone omrežju in traja do 31. 01. 2004.
Po tem obdobju se klici obračunajo v skladu z veljavnim cenikom Si.mobil - Vodafone.
Cene telefonov veljajo do 31. 1. 2004 oz. do prodaje zalog. Vse cene vključujejo DDV.
Celotno ponudbo telefonov in vse dodatne informacije o storitvah in cenah najdete na
www.simobil.si, lahko pa pokličete 080 40 40 40!
Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si
Za morebitne napake v tisku se opravičujemo.
Ujemi svet
simobil
Q Vodafone™
AERÓDIKE
PILATES
Idejni vodja vadbe Pilates je bil Nemec Joseph Pilates, rojen leta 1880. Že kot de~ek je zbolel za astmo in ra-hitisom in ta zgodnja izkušnja z boleznijo ga je usmerila v raziskovanje pomembnosti fizi~ne aktivnosti kot preventive pred boleznijo. Že v mladosti je poseben trud namenil vadbi lastnega telesa, pri ~emer je svoj sistem vaj imenoval "centrology", ker so se z vsakim gibom vklju~ile mišice iz težiš~a telesa, to je spodnjega dela trebuha in zadnjice. Bil je eden izmed prvih, ki je ugotovil pomembnost združitve uma in telesa, pri ~emer je poudarjal "miselno-miši~no komunikacijo" kot osnovo svoje tehnike. Njegova tehnika in teorija vaj se je izvajala pri rehabilitaciji vojakov, športnikov in plesalcev, njena priljubljenost se je kmalu razširila po vsej Ameriki, zadnja leta pa tudi v Evropi. Prvi Pilates studio so odprli v New Yorku 1923 leta.
Pilates je sistem vadb, ki povezuje vaje za krepitev in gibljivost, zboljšuje telesno kondicijo in utrjuje mišice celega telesa ter razvija kontrolo dihanja in izboljšuje samokontrolo. Pilates vadba spodbuja koriš~enje globinskih mišic trupa, ki se jih ve~ina niti ne zaveda in jih zavestno ne moremo kontrolirati. Pilates vadba nam izboljšuje koordinacijo gibov in ravnotežja, isto~asno pa ohranja naše telo gib~-no in mo~no. Redni trening pomaga pri problemih s spanjem in stresom, saj vadba deluje tudi sproš~ajo~e. Izboljša se povezava med telesom in dušo. Pri izvajanju vaj prihaja do globinske masaže. Ker se aktivirajo tudi najmanjša miši~na vlakna, se telo prekrvavi, nahrani s kisikom in se is-to~asno odstranijo iz telesa toksi~ne snovi. Olajšajo in zmanjšajo se posledice artritisa, osteoporoze in miši~ne neaktivnosti.
Na posamezni vadbi Pilatesa krepimo vse miši~ne skupine. Na prvi pogled bi pomislili, da so to enostavne vaje, vendar je vsak gib zasnovan tako, da izpolnjuje vseh šest na~el, na katerih temelji Pilates tehnika: pravilno dihanje, koncentracija, kontrola gibov, utrditev težiš~a telesa, mehkoba gibov in natan~nost pri izvajanju gibov. Med vadbo se telo popolnoma sprosti, nau~imo se tehnik pravilnega dihanja in popolnoma obvladamo svoje telo. Vaje se izvajajo celostno, ne koncentriramo se samo na eno mišico, ki dela, pa~ pa na položaj in držo celega telesa in na dihanje. Ob-le~emo dolge hla~e in majico z dolgimi rokavi ter nogavice, saj Pilates izvajamo bosi.
Pozitivni u~inki Pilates vadbe so: mo~nejša hrbtna muskulatura, ker vadba prepre~uje pojav bole~in v hrbtenici pri ve~jih obremenitvah, bolj pokon~na drža in vitka postava, ve~-ja gibljivost sklepov, boljše ravnotežje ter manj težav pri spanju in manj stresa.
V Centru aerobike sprejemamo prijave v začetno skupino Pilates vadbe, saj z izvajanjem Pilatesa pri~enjamo v torek, 25. 11. 2003, ob 18.30 uri.
Vsi, ki bi želeli nasvet v zvezi s katero koli vadbo ali imate vprašanje s področja aerobike, ga pošljite na naslov: Karate-do klub Ptuj, CENTER AEROBIKE, Ormoška cesta 38/a, 2250 Ptuj, s pripisom "Za aerobiko" ali po elektronski pošti na naslov infožaerobika.net ; odgovor bomo objavili v naši rubriki Centra aerobike.
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se začnejo ob 19. in 20. uri od ponedeljka do petka, v Centru aerobike, na Ormoški cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski številki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika. net.
Strelstvo • 2. kolo 1., 2. in 3. lige
Olimpijski in svetovni prvak najnatančnejši
V dvorani osnovne šole Sveti Tomaž sta SD "Katja" Sveti Tomaž in SD Ljutomer "Mesto" v okviru praznovanja 50-letnice delovanja pripravila drugi krog državnega tekmovanja v streljanju z zračno puško in pištolo, katerega se je v prvoligaški in drugoligaški konkurenci udeležilo okrog 180 strelcev iz celotne Slovenije. Na odlično pripravljenem strelišču je največ pozornosti pritegnil svetovni in olimpijski prvak Rajmond Debe-vec (SD Olimpija Ljubljana), ki je tudi slavil v prvoligaški konkurenci v streljanju z zračno puško.
Med najboljšimi slovenskimi tekmovalci v streljanju z zračno pištolo je zmagal Boštjan Simonie (SD Kidričevo) pred Simonom Simoničem iz Juršincev. Strelci iz SD Kidričevo so prepričljivo osvojili prvo mesto tudi med ekipami. Tudi ekipno so drugo mesto osvojili Juršinčani. Med ptujskimi strelci je nastop najbolje uspel Francu Bedraču, ki je dosegel 566 krogov in je bil peti.
Po dveh krogih tekmovanja v 1. ligi v streljanju z zračno pištolo vodi SD Kidričevo-Tenzor 27 točk pred Rečico 25 in Juršinci 18 točk. SD Ptuj je 4. s 17 točkami.
Na istem strelišču je potekalo tekmovanje tudi v drugoligaški konkurenci. Med strelci SK Ptuj Petlja je blestel Robert Šimenko, ki je dosegel 560 krogov in tako osvojil srebrno medaljo.
Rezultati 2. kroga DP:
1.	liga: zračna pu{ka, posamezno: 1. Rajmond Debevec (SD Olimpija) 597 krogov, 2. Zdenka Stolnik (SD Olimpija) 594, 3. Miroslav Turk (SD Ljutomer "Mesto") 593, 9. Rajko Robnik (SD Ljutomer "Mesto") 588; ekipno: 1. SD Olimpija 1779 krogov, 2. SD Ko-loman Flisar Ti{ina 1761, 3. SD Janko Jurkovi~ Sveti Jurij ob [~av-nici 1754 (Gorazd Kocbek 587, Thomas Lampl 585, Izidor Hre{~-ak 582), 5. SD Ljutomer "Mesto" 1750 (Miroslav Turk 593, Rajko Robnik 588, Janko Miholi~ 569).
2.	liga - sever, posamezno: 1. Katja Dadi~ (SD Slovenske Konjice) 587, 2. Vesna Dra{kovi~ (SD [tefan Kova~ Turni{~e) 585, 3. Leon Zelko (SD Koloman Flisar Ti-{ina) 585, 5. Ernst Huber (SD Rad-
Foto: Miha Soštarič
Pri Svetem Tomažu je nastopil tudi olimpijski in svetovni prvak Rajmond Debevec (v sredini).
gona Arcont) 583, 9. Milan Svetec (SD Radgona Arcont); ekipno: 1. SD Juteks Žalec 1738 krogov, 2. SD Štefan Kova~ Turni{~e 1732, 3. SD Radgona Arcont 1730 (Ernst Huber 583, Milan Svetec 577, Marjan Kalin 570), 7. SD Ormož 1701 (Marko Peras 583, Stiven Vo~anec 565, Andrej Stani~ 553), 8. SD TSO Ormož 1694 (Boris Hergula 573, Vesna Mele 561, Darko Špacapan 560), 10. SD Kidri~evo 1682 (Gorazd Maloic 563, Aleksander Zelko 563, Ale{ Ivan~i~ 556).
1.	liga: zračna pištola, posamezno: 1. Bo{tjan Simoni~ (SD Kidri~evo) 575, 2. Simon Simoni~ (SD Jur{inci) 573, 3. Sre~ko Vinko (SD Trzin) 568, 5. Franc Bedra~ (SK Ptuj 95) 566, 6. Cvetko Ljubi~ (sD Kidri~evo) 563; ekipno: 1. SD Kidri~evo 1694 (Bo{tajn Simoni~ 575, Cvetko Ljubi~ 563, Simon Si-moni~ 556), 2. SD Jur{inci 1683 (Simon Simoni~ 573, Mirko Moleh 558, Rok Pucko 552), 3. SD Du-{an Poženel 1678, 6. SD Ptuj 1665 (Franc Bedra~ 566, Majda Rausl 552, Zlatko Kostanjevec 547).
2.	liga, posamezno: 1. Damjan Sajovi~ (SD Du{an Poženel) 566, 2. Robert Šimenko (SD Ptuj 63) 560, 3. Andreja Blaži~ (SD Trzin II) 554; ekipno: 1. SD Du{an Po-ženel 1667, 2. SD Lotri~ Železniki 1620, 3. SD Grosuplje 1616, 4. SD Ptuj 1612 (Robert Šimenko 560, Milan Stražisar 536, Domen Solina ml. 516).
Miha Šoštarič
Planinski kotiček
IZLET NA CEMSENISKO PLANINO
V	nedeljo, 30. 11. 2003, se bomo odpravili na tradicionalni pohod na Čemšeniško planino v Zasavju. Izlet bomo organizirali z vlakom. Zbor udeležencev na železniški postaji na Ptuju bo ob 6.30. Vsak udeleženec kupi povratno karto do ZAGORJA OB SAVI. Upokojencem predlagam, da izkoristijo popust z upokojensko vozovnico.
Čemšeniška planina, tudi Velika planina jo imenujejo, je druga najvišja točka v širšem geografskem območju POSAVSkEGA HRIBOVJA. Visoka je 1202 metra in je edina gora v Posavju, kamor ne morete priti z avtom. Na njej se boste naužili hoje, se razgledovali v dolino ob Savi in na drugo stran proti Savinjski dolini. Gora je vredna obiska v vsakem letnem času . Znana nam je z vožnje proti Ljubljani, saj se pogled vsakega planinca ozira proti zaobljeni, a spoštovanja vredni gmoti, pred katero straži od daleč prepoznavna KRVAVICA, kjer naj bi po legendi usmrtili Veroniko Deseniško.
Zasavsko hribovje je primerno dostopno v vsakem letnem času, zato se Ptujčani velikokrat odpravljamo v ta zanimiv, s soncem obsijan svet. Globoke doline se skrivajo v megli okoli Trojan, kadar se zjutraj ustavimo tam na kavi, mogočna pobočja Čemšeniške planine pa že ožarja sonce. Vredno se je kdaj ustaviti tam vsaj s pogledom proti pobočjem te mikavne gore.
V	nedeljo imate priložnost, da se povzpnete iz globoke doline do vrha gore. Hoje bo 4 do 5 ur. .Izbrali bomo položnejšo pot, saj vodi na goro več poti. Pohod bo ob vsakem vremenu, saj pravijo, da za planince ni slabega vremena, le obleči se je treba primerno letnemu času in vremenu. V nahrbtniku mora biti rezervno perilo in hrana, možno pa se je okrepčati v prijazni koči, ki nudi na ta dan posebno zanimivo gostinsko ponudbo z domačimi dobrotami.
Za izlet predhodne prijave niso potrebne. Informacije lahko dobite na telefonski št. 772 91 71 zvečer.
Domov se bomo vrnili predvidoma ob 20. uri, če pa bo vreme zelo slabo, pa prej. Izlet bo vodila Viktorija Dabič.
3. liga v streljanju z zračno pištolo
V	2. kolu 3. državne lige sta se v medsebojnem dvoboju pomerili ekipa SD Jur{inci in SD Dornava. Zmagali so tekmovalci iz Jur{incev z rezultatom 1566 : 1511 krogov.
Za ekipo SD Jur{inci so nastopili: Janko Berlak 542 krogov, Simon Druzovi~ 519 krogov in Nina Pavlin 505 krogov. Za ekipo SD Do-rnava pa Jernej Peter{i~ in Bruno Šincek oba 511 krogov in Branko Valenko 489 krogov.
V	~etrtek je v Peti{ovcih pri Lendavi potekal dvoboj tretjeliga{kih ekip SD COAL Peti{ovci in SK Ptuj Tisa. Ekipno so bili za 15 krogov bolj{i strelci iz SD COAL-a, ki so dosegli 1545 krogov. Med ptujskimi strelci pa so bili doseženi naslednji rezultati: Borut Sagadin je nastreljal 519 krogov, Sebastjan Molnar je 507 krogov in Jože Ma-lek, ki je dosegel 504 kroge.
2.	kolo državne lige za mladince/ke in mlajše mladince/ke
Nedelja je bila povsem v znamenju mladih strelcev SD Jur{in-ci. V mladinski ligi v streljanju z zra~no pi{tolo je prvo mesto pripadlo ekipi SD Jur{inci s 1046 krogi, drugi so bili Velenj~ani s 1043 krogi, tretja pa ekipa iz Domžal.
V	konkurenci posameznikov je zmagal Simon Simoni~ SD Jur{in-ci s 378 krogi, drugi je bil Uro{ Ta-{kar SD Du{an Poženel iz Re~ice s 367 krogi, najve~je presene~enje pa je pripravil Simon Druzovi~ SD Jur{inci, ki je s 355 krogi zasedel tretje mesto. K uspehu ekipe je pripomogla tudi Sa{a Cafuta, ki je s 313 krogi zasedla {esto mesto.
Po stopinjah starej{ih so {li tudi mlaj{i mladinci iz SD Jur{inci, ki so s 1038 krogi prav tako zmagali, drugi so bili strelci iz Železnikov s 1026 krogi, tretji pa strelci iz SK Ptuj s 1019 krogi.
Med posamezniki je Rok Pu~ko SD Jur{inci s 537 krogi osvojil drugo mesto, Gregor Moleh pa s 337 krogi sedmo mesto. Domen Solina (SK Ptuj) je bil s 341 krogi {esti, David Hojsak pa s 334 krogi 9.
Pri dekletih je ~etrto mesto zasedla Nina Pavlin (Juršinci) s 344 krogi. Na svojem prvem ve~jem tekmovanju sta nastopili tudi Petra Simoni~ ki je s 310 krogi zasedla deveto mesto in Mateja Zorko z 283 krogi deseto mesto.
Pri Ptuj~ankah je Mojca Lazar (SK Ptuj) dosegla 343 krogov in bila 5., Mateja Levani~ s 334 krogi 6. in Katarina Mati~, ki je dosegla 316 krogov ter zasedla 7. mesto.
3.	kolo vseh državnih lig na Ptuju!
Strelski klub Ptuj organizira 6. in 7. 12. 2003 3. kolo vseh državnih lig. Ve~ v napovedniku na strani 26.
P.D., Simeon Gonc
Solski šport
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM PRAŠIČE težke okrog 200 kg. Tel. 031 257-967._
Prodajo 205-litrski vinski leseni sod, star pet let, vsebino - vino - podarijo. Tel. 02 745 63 01._
PRODAM tribrazdni obra~alni plug Krone, Oltovo sejalnico (p{enica, je~men) 2 m, Tel. 766-01-01 ali 031 420-867._
PRODAM OBRAČALNIK 2,20 m ,Oltov plug 12 col, nakladalko SIP 22 m3, Stanko Vincek, Trgovi{~e 25.
Prodam pra{i~e doma~e reje, težke od 140 do 180 kg in suho lu{~eno koruzo. Tel. 783-32-41._
Prodajo telico, brejo osem mesecev, kravo brejo osem mesecev ter kravo, staro tri leta. Zlatko Zadravec, Sodinci 60, 2274 Velika Nedelja.
PRODAJA SADNEGA DREVJA: breskev, ~e{enj, sliv, marelic, hru{k, jablan stare in nove sorte. Ve~je koli~-ine dostavimo. Pokli~ite 02 758-42-21 ali 031 508-659, vabi vas drevesnica Slavka Matja{i~a, Zagorci 63 c, Jur{-inci.
PRODAM svinje doma~e reje, težke od 180 do 230 kg. Tel. 745-99-01.
DVE svinji, težki 180 kg, prodamo. Tel. 764-51-81, popoldan.
DRVA, bukova, kalana prodam. Tel. 031/763-435._
Prodam svinjo težko okrog 180 kg, samo doma~a reja. Tel. 751-52-11.
Pi{~ance doma~e reje, težke od 2,5 do 3,5 kg, po 260 SIT za kg žive teže prodajajo. Re{ek, Star{e 23, tel. 688 13 81, 040 531 246.
SVINJO, težko okrog 140 kg, doma~e reje, po 280 SIT/kg prodam. Tel.02 772-69-31 ali 031 407-116.
PARODAMO svinje doma~e reje, težke okrog 180 kg. Ivan Majcen, tel. 751-19-61.
TRGOVINA Z LESOM, SKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
STORITVE

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KMD Estrih, Miran Kolari~, s.p., Gajevci 6 a, Gori{nica.
ŽENITNA POSREDOVALNICA "VITA", Meri Raščan, s.p., Tomšičeva 2 v Lendavi deluje zelo uspešno. Pokličite in se preprič-aje 02/ 575-17-29 ali 031 438 496.
/V !li
KNAUF montaža, predelne stene in spu{~eni stropovi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. Klas GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, tel.: 02 746 03 81; 031 341 532.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
GARANT SMIGOC&CO, d.n.o. Ugodno vam pomagamo pri reševanju odškodnin, v primeru prometne nesreče in drugih nezgod. Telefon: 771 06 36 ali 787-7240.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
Astrologija, regresija, bioterapi-ja. Odprava blokad ASTROLO-GINJA GORDANA 041 404-935, GORDANA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.
bffi
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve za s.p. in d.o.o. Gorazd Tušek, s.p., Medribnik 27, Cirku-lane tel. 031 811-297.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
f
FRIZERSKO-PEDIKERSKI SALON, TANJA ČEH, s.p., Podvinci 66, Ptuj vabi stranke NA FRIZERSKO PEDIKERSKE USLUGE; nega diabetičnega stopala, nega normalnega stopala, sanacija kurji oči, odtiskov. Tel. 746-00-61. Mob.: 051 241-558. Nudi tudi TAXI prevoze 041 645-876.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., PE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
BELA TEHNIKA
MLADA DRUŽINA s tremi otroki išče dobre ljudi, ki bi jim podarili rabljeno zamrzovalno skrinjo, televizor ali računalnik. Tel. 041/262-136.
Prvenstvo SO Ptuj v malem nogometu
športni zavod Ptuj je poskrbel za imenitno tekmovanje, na katerem so se tekmeci iz [C Ptuj pomerili v malem nogometu. Ponovno so blesteli ekonomci, ki pa so tokrat imeli dostojnega nasprotnika v ekipi Srednje strojne šolie.
Rezultati; PTKS - PTSŠ 0:0 (po 6 m 3:2); EŠ -PTES 2:0; GIM - PTKŠ3:1, GIM - PTSŠ 1:5. Za 3. mesto: GIM - PTEŠ3:3 (po 6 m 6:5). Za 1. mesto: PTSŠ - EŠ 1:1 (po 6 m 5:6)
Končni vrstni red: 1. EŠ, 2. PTSŠ, 3. GIM, 4. PTEŠ, 5. PTKŠ.
Uvrstitev na področno tekmovanje so dosegli: Lizzi, Kokot, Dugolin, Petrusič, Bratkovič, Sta-net, Topolovec, Kelenc, Cingesar, Berlak, Topolo-vec in Murko. Trener: Dušan Majcenovič
Ivo Kornik
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
v
Mali oglasi
J
H
7
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
DELO
Mizarja z delovnimi izkušnjami zaposlimo. Inf. na tel. 748 10 56, 779 14 41._
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
ZAPOSLIMO picopeka. Irena Lo-renčič, s.p., Dolge njive 14, tel. 041 775-893 ali 031 356-734.
NEPREMIČNINE
PRODAM GOZD 66 a v Desencih, Destrnik. Tel. 02/783-34-91._
Najamem enosobno stanovanje na Ptuju. Telefon: 041 771 375._
KUPIM gradbeno parcelo ali starejšo hišo v Budini, Brstju, Spuhlji, Zabovcih. Tel.031 842-194._
V OKOLICI PTUJA oddam poslovni prodstor v najem. Inf. na tel. 031 639-225.
HIŠO z zemljo, zazidljiva parcela cca 1 ha, v Stanošini pri Podlehniku. Terezija Martinjak, Kokra 39, Preddvor, tel. 04 25 51 014._
Prodamo STANOVANJA: Ptuj, Ul. 25. Maja - enosobno; nova stan. in parkirne p. Drava center; sprejemamo naročila za nova stanovanja, vseljiva julija 2004 in poslovne p. v Rabelčji vasi; Kidričevo - 4-sobno stan.; STANOVANJSKE HIŠE na lokacijah: Soviči, Tržec, Zg. Pristava, Prerad, Podlehnik, Zg. Leskovec, Bodkovci, Sakušak, G. Ključarovci, Miklavž na Dravskem polju. POSLOVNO-STAN. OBJEKTI: Lenart (motel), Ptuj - staro mestno jedro, Orešje, Grajena, Hajdoše, Popovci. NAJEM: Ptuj, poslovni prostor v izmeri 111,25 m2, pritličju. Vse inf. dobite v Agenciji VIKEND, Biš 8 b 02/757-1101, Ptuj, Trstenjakova 5, 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014._
LOKAL v izmeri 44 m2 v Drava centru Ptuj nad A banko prodamo. Tel. 748-14-90.
PHIREDITVE V NOVEMBRU 2003
sobota, 29. november ob 10.00 uri
JlfiV^.MIJIIdi';!!]
5. ROJSTNI DAN
Vse najboljše za te, najboljši sosed! Te verze vam bo zapela REBEKA DREMEU. Ne bo pa manjkala niti torta velikanka, na pretek bo plesa in nagrad ob nagradnih igrah.
s lUania»nt?ugboljši sosed
65 AROV zemlje, primerne za vikend v Jiršovcih, Destrnik, prodam. Tel. 02 787-73-11._
Na Ptuju oddajo opremljeno tro-sobno stanovanje. Tel. 031 407 300.
ODDAM v najem garsonjero na Ptuju, 25 m2. Tel. 041 903-361.
DVOSOBNO, delno opremljeno, takoj vseljivo stanovanje damo v najem za daljše obdobje. Tel. 041/502-966.
V centru mesta oddam enosobno stanovanje. Tel: 041-632-830.
MOTORNA VOZILA
JUGO Koral 55, dobro ohranjen, letnik 89, reg. do 15. 3., prevoženih 22-tisoč km, prodam. Tel.773-97-21.
POCENI PRODAM avto Škoda Favorit 135 L, letnik 91, v voznem stanju. Tel. 746-08-01.
ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 94, višnja barve prodam. Tel. 031 309-069.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE,: UGODNO PRODAMO: frontera 2.2 diesel, 2000, golf 1.4, 1997, brava 1.6, 1995, punto 55, 1994, cordoba 1.4, 1996, renault 5 five, 1994, polo 1.0, 2000, cordoba 1.8, 1996, brava 1.6, 1997, xsara picasso 2.0 hdi,
2000,	clio 1.2, 2000, clio 1.2, 1998, brava 1.4, 1996, renault 5, 1993, felicia 1.3, 1995, partner 1.4, 1998, r 5, 1991, clio 1.2, 1993, rover 416, 1996, accent 1.5, 1995, honda stream 2.0,
2001,	corsa 1.0, 1999, brava 1.2, 1999, twingo 1.2, 2001, megane scenic 1.6, 1996, baleno 1.3, 1996, mercedes-benz c 180, 1994, marea 1.8 karavan, 1997 ,matiz, 1998 in še več!!! Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
FIAT PUNTO, letnik 95, prevoženih 68.000 km, z vso dodatno opremo prodam. Tel. 031/839-887.
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.

Otroška kolesa 12'' - 24'' in ameriška kolesa 2003 do 20% gotovinski popust. Velika izbira sobnih fitnes naprav; sobna kolesa že od 42.000 SIT naprej. NAJVEČJA IZBIRA, NAJBOLJŠA KVALITETA! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel.: 771 24 41!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
rii
RAZNO
PRODAM bukova drva z dostavo in traktor Tomo Vinkovič 823. Tel. 031 532-785.
PRODAM 2500 KOSOV strešne opeke, še nerabljene. Tel. 031 287-139._
Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270._
Ugodno prodajo štiri termoakumu-lacijske peči, dve novi, dve malo rabljeni. Cena po dogovoru. Tel. 02 740 70 2, Prvenci 30, Markovci pri Ptuju.
Omaro za oblačila 200x80x60 cm ugodno prodajo. Tel. 031 256 656.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroite, gotovinski popust _in popust za upokojence_
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posKoćm
n
13,Ans. JOŽOVC - Pr' svet Než'
12 Ans. KOMPROlVIlS - V dvoje nama Je lepo
11 Ans. TULIPAN - M'rjana
10 Ans. VASOVALCI - Slovo
09 Ans. JOŽETA ŠERUGE - V krogu najdražjih
08 Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Vinski blagoslov
07 Ans. DORI - Polka za Vurberk
06 Ans. MODRI VAL - Na šagrl
05 Ans. âlBOVNIKI - Vražje šlogarce
04 Ans. MARJANA DROFENIKA - Na Sladki gori
03 Ans. REVIRČANI - Z nami vam bo lepo
02 Ans. SVETLIN - Tratata
01 Ans. IZVIR - Zaplešite z nami
Orfejčkove SMS glasbene želje:
041/S18-««6
sfa-^mičmm.
m^- 7
1	MALIBU - Bambola
2	ANITA KRAU - Na zdravje tvoje
3	VITO & RENATA - Iz oči v oči se iskri
4	MILI & DRAGO JOŠAR - Vzemi ljubezen
5	PIRAMIDA - Naj bogovi povedo
6	FOLKROLA - TumastI OžbI
7	IVO RADIN - Lučka v temi
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem z
MEGAMARKETINGd.o.Đ.j,.p.318,2250Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Janez Jeza, Kajuhova ul. 5, 2325 Kidričevo.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ruj »02 771-40-91,041 716-251 RE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posrednišWo, Matej Prapnotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov V ponedeljek 1.12.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	Ob 17.00 vpis pred OŠ DESTRNIK
-	Ob 17.30 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS
-	Ob 18.00 vpis pred OŠ VITOMARCI
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonova i , ptuj	Vabljen i !
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci ni: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
AKTALd.0.0. lndustrijsl<o naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Fal<s: 02/799 04 31
©caica m ^Tisfisr m [fw© m ms
RADIOllTEDNIK
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 27. november
18.00 v Miheličevi galeriji na Ptuju, odprtje razstave slik, plakatov in objkektov umetnika Asima Đelilovi}a z naslovom Peripheryart
Petek, 28. november
17.00 17.00
18.00 18.00
18.30 19.00
19.30
kulturni dom v Zavrhu - Lenart, 18. Maistrove prireditve na gradu Borl, predstavitev knjige pesmi »Halo{ki putari« avtorja Franca Tobiasa
v CID-u na Ptuju, Predavanje o biotehnologiji G-alfa v dvorani v Mo{kanjcih, tradicionalna prireditev »Tudi mi se imamo radi«
v dvorani KD Sela, po~astitev 30-letnice KD Sela v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije SNG MB, Ta veseli dan ali Mati~ek se ženi, Stara dvorana. Za abonmaje Vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven
Sobota, 29. november
10.00 v CID-u na Ptuju, ustvarjalna delavnica »Darilne {katlice« 11.00 SNG MB, Cesarjeve preobleke, Komorni oder, za izven 17.00 v ve~namenski dvorani v Cirkulanah, Veseli ve~er z Ljudskimi pevci iz Cirkulan
19.00 v Gimnaziji Ptuj, Obmo~na revija pihalnih orkestrov in komornih zasedb
19.30 velika dvorna SNG Maribor, 2. abonmajski koncert cikla Mariborska filharmonija 19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Mati~ek se ženi, Stara dvorana. Za abonmaje Drama sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Nedelja, 30. november
6.30
17.00 19.00
19.00
z železniške postaje na Ptuju, planinski izlet na Čemšeniško planino v Zasavju
v vaškem domu Draženci, kulturni večer v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, Viktorinov večer z igralcem Gregorjem Čušinom, izvajal bo monodramo Janeza Evangelista Keka Betlehem - hiša kruha v večnamenski dvorani v Cirkovcah, koncert New Swing Quar-teta v okviru božično-novoletnega koncerta
Sreda, 3. december
18.00 v CID-u na Ptuju, potopisno predavanje Igorja Klašnja o Iranu 19.30 v mestnem gledališču na Ptuju, Dan odprtih vrat, Ay, Carmela!
KINO Ptuj
27., 28., 29. in 30. novembra, 18.00, Vsemogočni Bruce. 20.00, Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera.
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00, in nedelja, ob 10.00: Slavnostna otvoritev Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji, Otvoritev Centra za informiranje in poklicno svetovanje na Ptuju, V Kulturnem domu na Rogoznici je na ogled likovna razstava, Večerni ave s patrom Mirkom Pihlerjem, Notna zbirka skladatelja in pedagoga Franja Luževiča, Caterina Agnoletto razstavlja v Galeriji Tenzor, Prireditev ob 25. dnevu šole Olge Meglič, Raziskovalka Maja Gašperšič raziskuje življenje goril, Poljudna oddaja »Zgodovina Slovencev«.

Rabljena vozila
TIP
FIAT BRAVA 1,6 SX FORD MONDEO 1,8 KAR MEGANE BREAK 1,6 16V MERCEDES A 160 AVTOM. OPEL VECTRA 2.0 GL PEUGEOT 405 GL R CLIO DYN 1,5/80 5V R KANGOO EXPRESS 1,2 RL R LAGUNA EXP 1,8 16V RTWINGO EXP. 1,2
LETNIK CENA
1997 1994 1999
1999 1991 1990 2002
2000 2003 2001
1.260.000 700.000 1.200.000 2.410.000 320.000 330.000 2.300.000 1.200.000 4.320.000 1.450.000
Testna vozila
CLIO EXP 1,5 DCI 5V 2002	2.150.000
KANGOO PRIV. 1,5 DCI 80 KM 2003	2.950.000
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 16V 2002	4.750.000
RENAULT CLIO 1,2/16V EXP. 2002	1.860.000
R-TWINGO DYN 1,2 16V AVT. 2002	1.850.000
HKNAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
[za določena vozila)

Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
MIKLAVŽEVI NAKUPI OTROŠKIH OBLAČIL
- obroke, I ■ trajnik, • čeke, ali preko plače.
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
Irana Tement 8.p., lUmISka ul. 32,2251 Ptu)
Nikdar Te, mož, oče, dedi dragi, več ne bo, zato srce boli in solzi se nam oko. Nikdar nas ve~ ne bo{ objel z roko. Zato zaman Ti kličemo v slovo: Mož, oče, dedi dragi, ostal nam vedno v srcu bo{!
(M. Potrč)
ZAHVALA
V 50. letu življenja se je prekmalu končala pot našega dragega moža, očeta, dedija, strica in botra
Vladimirja - Vlada Toplaka
IZ TRNOVSKE VASI 43 B,
rojenega 19. 11. 1953, umrlega 19. 11. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nas bodrili in tolažili v neizmerni bolečini, vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Iskrena hvala župniku g. Jožefu Rajnarju za darovano sv. mašo in opravljen pogrebni obred, pogrebni dejavnosti Jančič iz Lenarta, pevcem g. Ludviku Krajncu, molilcu g. Zorcu, govorniku g. Vurcerju, zastavonoši in vsem, ki so pomagali.
Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem Lentherma, ženinim sodelavcem Kristala, vsem njegovim sošolcem in hčerkinim sošolcem. Posebna zahvala družini Cuček iz Biša ter sosedi Mariji Kovačič! NIKDAR NE BOŠ POZABLJEN!
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Vesna z Danilom in vnukinja Vanesa ter vsi,
ki ga bomo ohranili v trajnem spominu
Opd Nove idi^, bop avtomobili.
za
Ne zamudite priložnost!
STAR@ NOV®
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni J avtomobil do 530.000 SIT več !
Zamenjajte svoj rabljeni avtomobil ne glede na znamko In starost IV akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Corse, Agile in Combo Tour do 200.000 SiT in pri nakupu Merive do 250.000 SIT. Pri nakupu Zofire in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 SIT, pri nakupu Vectre ali Vectte GTS pa do 530.000 SIT.
ObišSte pooblaščenega tigovca z vozili Opel, seznanite se s podrobnostmi okclje In spoznajte številne novosti v naši ponudbi I
Nova Agila in Corsa zapeljujeta z atraktivnim dizajnom. Novi, varčni bencinski TwinporT Ecotec® motorji in dizelski motoiji s tehnokigijo skupnega voda so v skladu z normo EUR04. Servisni interval za omenjene motorje je podaljšan na 2 leti oz. na vsakih 30.000 km za bencinske ali na vsakih 50.000 km za dizelske motorje (Agila -30.000 km). Oplovo nova ponudba dizelskih motorjev se nadaljuje z Merivo 1.7 DTi in 1.7 CDTl ter Vedro 3.0 V6CDT1130 KW/177 KM. Dodaten prihranek vam omogo&jo ugodne cene paketov dodatne opreme.
AVTOHIŠA HVALEČ, Kidričevo, 02/ 796 33 33
* Cenitev poteka po sistemu Euratox. Akcija ne velja za modela Speedster in Signum. Ponudba velja za omejeno količino vozil.
STAVBNO POHIŠTVO
Jelovica po zelo ugodnih pogojih v Metalki na Ptuju
od 20. do 29. novembra 2003
10 % POPUST
za vse vrste oken, pol ken, vhodnih in garažnih vrat
5 % POPUST
za stenske obloge, laminate in strešna okna VE LUX
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
do 13'
mm
Zakaj si moral nam umreti, ko bilo nam je s teboj lepo živeti? Tvoje zlato srce in pridne roke ne bodo nikdar pozabljene.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedka
Antona Venta
IZ TRGOVIŠČA 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala gospodu župniku za sveto mašo, govorniku, pevcem, za odigrano Tišino, nosilcem praporov, gasilcem. Vsem še enkrat iz srca hvala.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te na{e i{če, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Janeza Glažaria
IZ HAJDOŠ 36 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani. Hvala osebju urološkega odd. SBM za nego. Posebna hvala prim. dr. Eriki Udovič Dovnik in dr. med. Živanu Vrablu za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gospodoma župnikoma g. Feslu in g. Pucku za opravljen obred in mašo, govornikoma za ganljive besede slovesa.
Hvala tudi pevcem in gasilcem PGD Hajdoše, drugim gasilcem ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Angela, sinovi in hčerka z družinami, sestri in brata
Male oglase, osmrtnice in zahvale zo tekočo številko sprejemomo do torka do 11.00 ure.
Pokličite: 749 34 10
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
Tereziji Krajnc
roj. Benko
LOČIČ 6 A
27. novembra mineva 1 leto, odkar smo se poslovili od drage
mame, ta{~e, babice, prababice, botre.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete
sve~ko.
Žalujoči: vsi njeni
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in botre
Marije Rakusa
IZ DORNAVE 109
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Dornave in Mo{kanjcev, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sve~e, za sv. ma{e ter izre~ena sožalja. Iskrena hvala gospodoma duhovnikoma za cerkveni obred, govornici za ganljive besede slovesa in pevcem. Hvala osebju dializnega oddelka.
V tihi žalosti hčerka z družino in vsi, ki so jih imeli radi
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, o~eta, dedka, botra, strica in svaka
Stanka Ozvatica
17. 4. 1952 - 12. 11. 2003 IZ ŽETAL 84 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako lepem {tevilu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, za svete ma{e ter nam ustno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo njegovim svakom in ta{~i, sodelavcem Cinkarne Celje, PP, družinam Korez iz Ptuja, Gaj{ek, Rodo{ek za denarno pomo~.
Zahvaljujemo se g. župniku, g. Jožetu Krivcu za ganljive besede doma in ob odprtem grobu, pogrebnemu podjetju MIR in LD Žetale. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Stanko, hčerka Jožica s Špelo in ostalo sorodstvo
Že peto leto na grobu sveče ti gorijo, a v naših srcih je hudo, kot bi včeraj bilo. Slavček tiho je zažvrgolel, svoje bolečine si tiho trpel, vendar mnogo prerano od nas si odšel. Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni, kako me vleče v tisti kraj, kjer prebivaš ti sedaj. Še enkrat da bi videla tvoj pogled, ki me vedno spremlja v svet. Bela golobička ponesla te je v nebo, a zakaj moral si oditi, zakaj si moral me zapustiti?
V SPOMIN Martinu Novaku
BRATISLAVCI 11, POLENSAK
28. 11. 1998
Karkoli delamo, kjerkoli smo, si med nami ti.
Beseda tvoja v nas živi, srce se tiho zjoce, saj verjeti noče.
Odšel si mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano.
Sedim pred tvojo sliko in mislim nate, o Bog, kako pogrešam te!
Hvala iz srca vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prinašate
svečke in cvetje.
Bog vam poplačaj!
Žena Antonija, hčerka Lizika, vnuk Jani, hčerka
Tončka z družino
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica in botra
Jožefa Emersica
upokojenca Cestnega podjetja Ptuj
IZ CIRKULAN 79
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Ptuj, Turističnemu društvu Klopotec Leskovec, ge. Angelci in g. Ivanu ter ge. Marinki Kozel iz Gradišč, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovllne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku Emilu Drevu za opravljen obred in sv. mašo ter podjetju Mir iz Vidma. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Zdaj prazen dom je in dvorišče, žalostno oko zaman te išče. Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, v hladnem grobu mirno spiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, svaka
Antona Tosa
IZ GIBINE 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Zorcu in ge. Danko ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Brez slovesa si odšel, čeprav nisi še želel. Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar si odšel, dragi sin, Ti. Nešteto sveč je zagorelo, nešteto solz je preteklo, a nič več Te ne zbudi, čeprav v naših srcih ostajaš Ti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina in brata
Davorina Vimerja
IZ ZAGOJIČEV 14 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem podjetja Elektro Gradnje Maribor, vaščanom in vsem, ki so našega Davorina pospremili na mnogo prerani grob. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in iskreno pisno in ustno sožalje v teh težkih trenutkih. Posebna hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem govornikom, moškemu pevskemu zboru Feguš, zastavonošem, gasilcem PGD Zagojiči in podjetju MIR. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
V globoki žalosti mama Hilda, brat Branko in sestra Olga z družinama
Kdo pozabil bi gomilo, kjer zlato spi srce, ki nas je ljubilo, do zadnjega je dne.
ZAHVALA
Nepričakovano smo se poslovili od drage žene, mame in babice
Marije Vedlin
IZ MAJSPERKA 33
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in njenim sodelavcem. Posebej hvala sosedoma Lam-pretovima, gospe Regini za pomoč in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izražena sožalja. Zahvaljujemo se govorniku gospodu Rakovcu za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Janku Frangežu za tola-žilne besede in lepo opravljen obred, pogrebnemu podjetju MIR, njihovim pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Z bolečino v srcih mož Mirko in sin Evgen z družino
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
V SPOMIN
29. novembra mineva 9 let žalosti, odkar si me zapustila, draga sestra
Angelca Kramberger
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 101
27. novembra minevajo 3 leta žalosti, odkar te ni več med nami, draga mama, sestra ter omica
Ivanka Kolaric
IZ GRAJENE 21
Hvala vsem, ki se ju spominjate ter se ustavite ob njunih grobovih.
Vajini najdražji
Ptuj • Razstava malih živali
Proglasili 91 prvakov
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj je konec minulega tedna v športni dvorani Mladika pripravilo že 27. društveno in 8. mednarodno razstavo malih pasemskih živali, ki je v treh dneh pritegnila pozornost številnih Ptujčanov in okoličanov.
Gojitelji so na ogled postavili 360 golobov v 23 pasmah, 123 kuncev v 16 pasmah, 82 okrasnih koko{i in vodne perutnine v 17 pasmah.
Sodni{ki zbor Zveze dru{tev gojiteljev malih živali Slovenije je v okviru razstave opravil tudi posebno ocenjevanje živali in podelil 91 nazivov prvak pasme ali barve. Nazive je dobilo 63 golobov, 17 kuncev in 11 koko-{i ter okrasne perutnine. Ptujskim gojiteljem so se na leto{nji razstavi pridružili {e gojitelji malih živali iz Slovenskih Konjic, Pragerskega in Ivanca na Hrva-{kem. Svoj kotiček na razstavi je imelo tudi dru{tvo za vzgojo ptic Ptuj, gojitelji so razstavili
^IfHAIKOff
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
45 sobnih ptic, najverazstavni prostor pa so s svojimi malimi živalmi popestrili {e gojenci Zavoda dr. Marijana Bor{tnarja iz Dornave in dijaki kmetijske {ole Ptuj. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za popestritev razstave in nanjo povabili gojitelje kač, posebnost med njimi pa je bil velik piton, ki je vzbudil veliko zanimanja med mlaj{imi obiskovalci.
Predsednik dru{tva gojiteljev malih živali Ptuj Anton Lesjak je dan po zaprtju razstave povedal, da so kot organizatorji zadovoljni tako z odzivom gojiteljev kot tudi z obiskom, {e posebej množično pa je bila obiskana razstava v nedeljo. V dru{tvu, ki trenutno {teje 48 članov, pa se iz leta v leto trudijo, da bi ohranili tradicijo razstavljanja v domačem okolju, {e posebej, ker imajo tako enkratno priložnost, da obiskovalcem pokažejo predvsem tri avtohtone pasme, kot so slovenski beloglavček, {tajer-ska koko{ in slovenski kunec.
Tatjana Mohorko
Videm • Zlata poroka
Zlati par Zemjak
V poročni dvorani v Vidmu je bila minulo soboto slovesnost zlate poroke. Za zla-toporočenca je videmski župan Friderik Bračič razglasil Ivana in Marijo Zemljak s Pobrežja 131. Cerkveni obred je bil nato v župnijski cerkvi sv. Vida.
Zlatoporočenca v družbi s pričama - sinom Danilom in hčerko Anico - ter županom Friderikom Bračičem.
Zlati ženin Ivan se je rodil 27. aprila 1928 v Ljubstavi, zlata nevesta Marija pa 28. maja 1931 na Pobrežju. Poročila sta se 21. novembra 1953 v Vidmu, skupen dom pa sta si ustvarila na ženini domačiji na Pobrežju. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes sta dedek in babica {tirim vnukom, veselita pa se tudi že pravnukov.
V življenju sta Zemljakova delila dobro in slabo, z ljubeznijo
pa sta znala premagati marsikatero težavo. Ivan je hodil v službo, delal je v Mariboru, nato pa v ptujskem Agisu, žena Marija pa je doma gospodinjila in skrbela za družino. Oba sta bila aktivna tudi v dru{tvenem življenju in z dobro voljo jima je uspelo, da sta dočakala 50 zlatih let zakonskega življenja.
Zlatoporočencema vse najle-p{e tudi iz na{ega uredni{tva
TM

d.O.O.
»TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
PTUJ, Vodnikova 2 jel
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
El-'rE'i/iÎ.SÎ 080 13 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

Osebna kronika
Rodile so: Andreja Kosar Kekec, Žabjak 22la, Ptuj - Nina; Karmen Kodrun, Ul. 5. Prekomorske 12, Ptuj - Lucijo; Sonja Magdi~, Prše-tinci 33, Sv. Tomaž - de~ka; Marta Pajek, Stara c. 69, Ljutomer -Tilna; Nina Piškur, Gomila 10ld, Destrnik - Gašperja; Helena Luk-njar, Hum pri Ormožu 40 - Kajo; Sandra Horvat, Dragonja vas 25 - Saro; Tamara Kralj, Boreci 46, Križevci pri Ljutomeru - Patrika; Katja Medved, Dagonja vas 39 - Pavla; Lidija Šek, Galušak 11, Sv. Jurij ob Š~avnici - Valentina; Damjana Verdenik, Zg. Hajdina 188 -Alena; Liljana Zemlji~, Kog 90 - Kevina.
Poroka - Ptuj: Štefan Bukvi~, Žetale 84la in Romana Satler, Rabel-~ja vas 16, Ptuj.
Umrli so: Ana Šmigoc, rojena Črn~ec, Žge~eva ul. 10, Ptuj, rojena 1918 - umrla 15. novembra 2003; Jožef Emerši~, Cirkulane 79, rojen 1924 - umrl 16. novembra 2003; Slavko Koser, Polenšak 42, rojen 1930 - umrl 17. novembra 2003; Barbara Zadravec, rojena Duh, Janežovci 9, rojena 1925 - umrla 14. novembra 2003; Veronika Poštrak, rojena Krepek, Gomila 17, rojena 1937 - umrla 16. novembra 2003; Marija Horvat, rojena Rajh, Mala vas pri Ormožu 17, rojena 1919 - umrla 17. novembra 2003; Eliza Breznikar, rojena Merc, Ul. dr. Hrovata 10la, Ormož, rojena 1932 - umrla 17. novembra 2003; Marija Poslan~ec, rojena Emerši~, Vareja 12, rojena 1930 - umrla 19. novembra 2003; Janez Kramberger, Mestni Vrh 9, rojen 1922 - umrl 18. novembra 2003; Jagica Pantar, rojena Belina, Gregor~i~ev drevored 2, Ptuj, rojena 1927 - umrla 21. novembra 2003.
Crna kronika
V	tr~enju trije mrtvi
22. novembra ob 3.55 uri se je na reg. cesti Zavr~ — Ptuj, izven naselja Markovci, zgodila prometna nesre~a, v kateri so tri osebe umrle. Ob tej uri je voznik osebnega avtomobila Golf N.A., star 21 let, iz Ptuja v blagem desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v levo na nasprotno smerno voziš~e, kje je s prednjim delom vozila tr~il v osebni avtomobil Renault 19, katerega je pravilno nasproti pripeljal policist Š. T., star 25 let, doma iz Ra~, ki je bil namenjen v službo. Tr~enje je bilo tako silovito, da sta voznik golfa in njegov sopotnik Z.Z., star 20 let, iz Ptuja umrla na kraju prometne nesre~e, policist pa je za posledicami nesre~e umrl po prevozu v bolnišnico Ptuj.
V	letošnjem letu je na cestah na obmo~ju Policijske uprave Maribor v prometnih nesre~ah umrlo že 30 oseb, v enakem obdobju lanskega leta pa 43.
Policist resil ob~ana iz goreče hi{e
V	petek, 14. novembra, okoli 4.15 zjutraj je prišlo do požara na stanovanjski hiši na Razkrižju št. 55la. Požar sta prva opazila policista postaje mejne policije Ljutomer, ki sta opravljala delo na mejnem prehodu Razkrižje. O tem sta takoj obvestila Operativno-komunikacijski center PU Murska Sobota, od koder so poklicali gasilce. Vendar 25-letni Simon Šipek ni ~akal na gasilce, temve~ se je z mejnega prehoda takoj odpravil do 300 metrov oddaljene stanovanjske hiše. Ko je pritekel do hiše, ki jo je že mo~no zajel ogenj, je iz hiše slišal kašljanje. Brez obotavljanja je vstopil v hišo in uspel v prvem nadstropju najti lastnika hiše, 66-letnega Stanka Ivančica, ki je zaradi dima obležal v enem izmed prostorov, in ga odnesel na varno. S pravočasno in hitro intervencijo ter pogumnim dejanjem, pri tem je tvegal tudi svoje življenje, je lastnika hiše pravočasno rešil, saj bi se brez njegove pomoči prav gotovo zadušil. Prvi reševalci so namreč prispeli na kraj dogodka šele čez nekaj časa. (MŠ)
S traktorjemv jarek
21. novembra ob 17.30 uri se je na lokalni cesti Zavrh - Gočova, izven naselja Nadbišec, zgodila prometna nesreča, ko je voznik traktorja s priklopnikom D.F., star 61 let, iz okolice Lenarta peljal po klancu navzdol, pri tem pa zapeljal v levo v obcestni jarek in trčil v betonski prepust. Voznik je padel iz vozila in hudo poškodovan obležal na cesti.
Traktor na streho
21. novembra ob 18.50 uri se je na lokalni cesti v naselju Črešnjevec pri Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, ko je voznik neregistriranega kmetijskega traktorja K.D., star 42 let, iz okolice Slovenske Bistrice zapeljal v bližini stan. hiše Črešnjevec 77 desno preko bankine na travnat nasip, kjer se je traktor obrnil na streho. Voznik je hudo telesno poškodovan obležal vkleščen pod traktorjem.
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objeletivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijeva 3,2S07 Ntailbor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo dež prehodno oslabel in predvsem na vzhodu ponehal. Zvečer se bodo padavine od zahoda spet okrepile. Meja sneženja se bo v noči na petek spustila do nadmorske višine okoli 1000 m. Temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 14 stopinj C.
Kadar v adventu jug hladi, drugo ieto dosti sadja
Obeti
V petek bodo padavine ponehale tudi v vzhodnih krajih, na zahodu se bo čez dan delno zjasnilo. V soboto bo delno jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Možne bodo kratkotrajne plohe. Hladneje bo.
Foto: TM