37. s te v.
V Ljubljani v soboto 2, aprila lS8t.
Letnik IX.
nserstl «e sprejt-majo in veljn ris'opna vrsta
i kr., «e se tiska !krut,
ri večkratnem tiskanji i« ce i primerno «mauj&a.
R ok o plsi
te ne vračajo, liufrtukovans aisma ae ne »prejemnjo.
Iiroonino prejema opravniBtvj (a n niRtracija) in etap edicij» ¡¡h Dunajski cesti št. 15 v Kciiiia-tovi hiSi, II. nadstropji.
Rumunija kraljestvo.
Pozornost sveta je obrnjena na izhodni konec Evrope, kjer stanujejo ob dolenjem Du-navu in okrog erdeljskih planin potomci nek-dajnih rim.sk h izseljencev, pomešani z raznimi narodi, pa ohranivši si korenike jezika latinskega, ki je v stari Daciji odrinil prejšoe tamošnje jezike. Rumunci so eden tistih narodov, ki so dolgo pod tujim jarmom zdihovali, pa se, zdaj krepko vzdigujejo iz svojih sužnih oklepov. Južno-izhodni del naroda se je z rusko pomočjo oslobodil turškega jarma in je od zadnje turške vojske popolnoma Deodvisen postal; severo-zapadni del pa je še pod ge-spodstvom inadjarskim. Madjtui so do zdaj zaničijivo misiili o tem narodu iu isto tako z njim postopali. Bliža pa Be čas, ko zna to zaničevanje za Mad.are osodepolno postati. Rumuncev je vseh vkup deset miljonov, toraj presegajo v številu vse izhodne narode, vsacega posebej števši: Poljakov je le 9, Čehov 5, Madjarov 5, Srbo- Hrvatov 5, Bolgarov C, Grkov 3, Slovencev 1, Arbana-sov 1, Slovakov 3 miljone. Po številu so toraj Rumunci prvi med temi manjšimi narodi, in že iz tega uzioka ne bi se smeli tako na steno pritiskati, kakor se to godi na Ogerskem kjer se celo volitev v državni zbor udeleževati ne marajo, ker že naprej vedo, da bi v pe-štanskem zboru nič za sebe pridobiti ne mogli.
Rumunci upajo v lepšo bodočuost, oni (sanjajo o zedinjenji vseh svojih sinov v eno državo. Naravno je, da so te težnje obrnjene zoper Avsti o Ogersko monarhijo, kjer živi nad tri m ljone Rumuncev zaničevanih in na stran potisnjenih, ker imajo le en par zastopnikov
Po pošti	prejemer veli* :
2a oeio ieto	. . 10 iji. — kr.
m iio.ietn	. . 5 ., — ,,
ta četrt letu	. .
ii
50
iz Bukovine v dunajskim parlamentu, v p», j štanvki zborn ci pa nobenega. Če je bila Uu- i munija pa že prej nekaka nevarnost za Avstro- i Ogersko, toliko veča bo še zdaj, odkar sta; dva momenta povzdignila rumutn-ko moral čno' mtč. namreč po voj. ki izrečena neodvisnost t državice, in pa zdaj nje povzdignjenje za kraljestvo. Dokler so Rumunci še v Carigrad danj plačevali, morali so gledati, da se te odvisnosti znebe. Zdaj so neodvisnost dosegli, in poli g tega je še Turčija tako potlačena, da se od te strani ni nobene nevarnosti več bati; naravno je, da zamorejo Rumunci zdaj ViO po?ornost obrniti na svoje brate v Avstro-Ogerski. Sicer je pač nekaj Rumuncev ttiii v Sibiji, v Bolgariji in Rusiji, pa teh število je neznatno, in se v prvi vrsti za te ne bodo brigali, ampak ,,Romania irredenta" bo videla le svoje otroke na Ogerskem, Erdeljskem in v Bukovini. Odkar so svojega kneza proglasili za kralja, bodo še bolj navdušeni za celokup-cost in mogočnost svoje države, kajti že beseda „kralj" ima neko veličastvo v sebi, ki vnema rumunske srci. Agitacija rumunske narodne stranke je tolil o bolj olajšana, menj ko se ogerska in tudi avstrijska vlada zmeni za želje in prošnje Rumuncev po ravnoprav-nosti. Na Ogerskem fo heloti brez vsacega političnega upliva, in madjarska vlada si v svoji zaslepljenosti še v dolžnost šteje, v.-e prošnje in težnje Kutnunov strogo odbijati in narod v strahu držati. Da se tudi v Bukovini za Rumunce nič ue stori, nam ni treba dostavljati. V Črnovicah je nemška gimnazija in nemška univerza, kakor že od nemškutar-,-kih vlad ni druzrga dobiti. Večno pa ne
V administraciji viti«:
in i-eio leto . S j;i, 40 kr
eh pol ier.k	t ., 20 „
«a ';etrt let»	• ., 10 „
I.ioi/ijaui .iom uošiljati •■ i.i A »Hi kr. več na ieti».
Vredništvo je Rečue ulice
št. 5.
zhaia t»> trikrat na teiien
'icer v toren, 'etrtek in so;
more tako ostati, kajti Rumunija si bo štela v dolžnost in v svoj poklic, da osvobodi brate s'0;e, v Avstriji živeče. Tu preti Avstriji velika nevarnost. Sedajno kraljestvo rumuneko sicer ni prav veliko, vendar šteje pet miljonov duš, tedaj toliko, ko je Madjarov; državica ima 100.000 vojakov na nogah in jih lahko p-stavi še drugih 100.000, Če nam toraj prav Rumunija snma ne bo mogla škodovati, vendar se lahko pripeti, da bi se Avstrija v kako drugo vojsko zapletla, in v tem slučaji nas ahko Rumuuci od zad primejo, ter nam lahko mnogo škode napravijo. Mogoče, da celo verjetno je, da bi se v tem slučaji Rumunci na Erdeljskem, na Ogerskem in v Bukovini pridružili svojim bratom in njih moč pomrožili.
Skrajni čas je, da av.-trijsko-ogerski diplomati in državniki to zadevo bolj resno v pretres in prevdarek vzamejo, nego so bili do zdaj navajen'. S zatiranjem narodov ne bo šlo naprej v Avstriji, to pelje v pogubo države. Pa če prav cislajtanska vlada kaj privoli za Rumunce v Bukovini, bati se je, da bo oger-ska viada pri svoji trmi ostala, in tako trala svojo deželo , in z njo celo državo v pogubo. Obžalovali bomo vnovič nesrečno dogoiboBeu-stovo od leta 1867, da se je Madjarom izročila cela Ogerska in še Erdeljska. Kajti pod avstrijsko vlado bila bi sprava z Rumunci še mogoča, pod madjarsko vlado pa ne, ti bodo raje v svoj pogin šli, nego se odrekli svoje hegemonije na Ogerskem. Nam Slovencem zna to biti vse jedno, kaj se godi z Ogersko, nam se Rumuncev oi bati, pa v pogledu na slavo | m moč cele Avstrije obžalujemo, da ona ne more priti dojuredjeuih razmer, da se ne more
Pisma iz Meksike.
Jalapa, 25. prosinca 1881.
Predragi Slovenci I Mnogo vas ne pozna ne po imenu kraja, s kterega vam pišem, in morda ste radovedni, poznati ta kraj, torej vam btčem vsfrtči; in videli boste, kako liberalci iz raja natede puščavo.
Kdor iz Evrope v Meksiko potuje, zagleda proti zahodu iz morja se vzdigovati bel vrh, enak beli megli, in to kakih 100 kilometrov od brega. To je glava velikanske gore C tlal-tepetl po meksikausko in Voican de Orizaba po špansko imenovane, z večnim snegom pokrite, 5292 metrov visoke. Nekaj ur pozneje vidiš iz morja rasti goro Nauhkampatepetl ali štirivoglato goro po meksikansko, iu Cofre de Parote po špansko imenovano; in naposled ustaja iz morja mesto Veracruz, s peščenimi griči obdano, ki je imelo do pretečenega leta zid, kakor trdnjava. To je prvo in najimenitnejše trgovinsko mesto meksikanske republike, ker tukaj vse barke izkladajo in nakladajo svoje blago. Kolikor pa je mesto tudi važno za kupčijo, vendar nima več ko 10.000 prebivalcev, ker tukaj razsaja vsako leto od mesca maja do vinotoka ena huda bolenen, ki jej
pravijo „vomito", ki vsakega tujca napade in ga v malih urah s strašnim davljenjem in bljuvanjem črne krvi umori. Le takim, ki so tukaj rojeni, in take, ki so bolezen že enkrat srečno prestali, tem prizanese. Lani po leti pa ni bilo te bolezni, zato se je pa pr čela mesca novembra toliko huje, tako da jih je po 30 na dan umrlo in je vse iz mesta bežalo. Ta bolezen še zdaj ni prenehala, in napade vsacega, ki se mestu približa. Tujcu, ki z barke stopi v mesto, ki ni veči od Maribora ali Celja, zdi se kaj čudno, videti vse strehe in zvonike pokrite s črnimi ticami, enakimi puram po velikosti. Te tiče spadajo v vrsto jastrebov, njih je v mestu na tisoče, in imajo to nalogo, da iztrebijo po mestu vsakoršno nesnago. Ljudi so tako vajene, da se človeku na ulicah komaj še ognejo. Mesto je redno zidano z ravnimi ulicami, hiše bo nizke. Ljudje, kar jih je belih , so rumenkasto-blede barve, kakor bi vsi zlatenico imeli. Po leti je hudo vroče, po zimi mraz, posebno ob času burje, ki hudo razsaja, kakor v Trstu, in trpi od septembra do sušca. Iz Verakruza se železnica vleče med peščenimi griči. Ti griči eo nasuti iz samega drobnega peska, ki gu morje ns breg vrže, solnce pa posuši; potem pa veter
ta pesek f eni in tje nosi, tako da im8jo ti peščeni griči vedno drugačoo podobo. Tako peščeni so vsi hribi ob meksikanskem iztoku. Iz ti ga peščenega sveta pride železnica potem na mtčvirnato zemljo, gnjezdo brezštevilnih komarjev, ki vsacega opikajo. Tako se dojde v postajo Tejerio. Tukaj se železna črta razdeli v dvojno; ena črta se obrne proti jugozahodu mimo gore čtkihuite v mesto Cordova Orizaba, potem mimo visokega snežnika v Meksiko iu Pueblo; druga črta pa pelje proti sevrrozahodu do postaje San Juan. Od tu naprej ne vozi več hlapon, ampak mule.
Popotniki se vsedejo v tri odkrite, male vozove, in se vozijo naprej med gojzdi palmovih dreves, ki nimajo vej, ampak po dva do tri metre dolge peresa in so nektere celo do 30 in 50 metrov visoke. Vidijo se najlepši cvetlice, zmešane med kavčukovim drevjem, iz kterega teče takozvana gumieiastika. Tu Be nahaja tudi mahagonsko drevo, ki se. izvaža kot mahagonski les, tu so različne za Slovenca nenavadne cvetlice, zelišča in živali. Tukaj vidiš veliko opic in papig razne velikosti, od rudeče ko petelin velike Guakamaje do vrabcu enakega, zelenega, zlato spreminjajočega, vedno veselega, nemirnega papagaja, Perikito ime-
povzdigniti do načela ravnopravnoati vseh narodov. Ako hočejo naši državniki nevarnost ob naši izhodni meji odstraniti, neobhodno se jim kaže potreba, da zadovoljijo Rumunce v našem cesarstvu živeče. Ako bodo pa svoje dualistično, le dvema narodoma priklonjeno politiko naprej tirali, potem si mi umijemo roke, mi ne bomo krivi, ako bo država vsled take politike v kake sitnosti prišla ali pa celo kako škodo trpela.
Politični pregled.
V Ljubljani 1. aprila.
Avstrijske dežele Slovenski poslanec baron (¿odel jo govoril o zadevi gruntnega davka, ter zagovarjal znižfcnfeitiga davka za mariborski okraj, kteri se je previsoko cenil. (Tega so krivi le nem-škutarski cenilci, ki se jim slovenski kmet nikdar, in tudi pri tej priložnosti ni smilil. Op. vredn.) Gbdel je pravil, kako je kmet obožal, da si ne more nič več kupiti, in to je Blabo tudi za obrtnike v mestih, ki ne morejo Bvojih izdelkov prodati. Samo oderuhi in prodajalci ž ganja imajo s kmetom še kupčijo, dokaz, da je kinetski stan hudo propadel. Kmeta ne tlači toliko cesarski davek, kakor grozno velike doklade za deželo, za okraj iu za občino. Štajerski vinogradi so se previsoko cenili, ker se je računal dohodek po dobrih letinah, in dobre letine so le redke, toraj je VBe previsoko cenjeno. Zastopnik vlade pa je proti Godelnu govoril, ter povdarjal, naj kmetje iščejo pomoči v pritožbah ali reklamacijah.
Štajerskim vinorejcem toraj ne ostaja dru zega, ko da se pritožijo zoper previsoko vce nitev, naj navedejo t< htne uzroke; naj si omislijo dobre zagovornike; narodni advokati in drugi izobraženi, v tej zadevi izvedeni možje, kakor dr. Srnec, dr. Radej, dr. Gregorič, dr. Dominkuš itd. jim bodo te pritožbe že iz domoljubja po ceni uaredili.
Naš notrajni politični položaj se razvija tako, kakor bi se bl.žali absolutizmu- Politične stranke zgubivajo svojo moč, v isti meri pa raste mogočnost minister-Btva. V zadevi gruntnega davka bila je usta-voverna Btranka hudo tepena in se je celo razcepila; pa to ni-.m nič ne koristi, ker vlada tudi želje naše stranke popolnem pre-
zira. Vsled tega raste tudi od dne do dne I nezadovoljnost med Čehi in med Slovenci,! Stanje slovanskih poslancev, razun poljskih, postaja čedalje bolj težavno, ker na eni strani ne morejo dalje podpirati vlade, na drugi strani pa zopet nečejo krmila izročiti ustavo-vercem. Morda bo še edina pomoč, ko bi na novo voljeni Coronini zbral okoli sebe en del zmernejših ustavovorcev, in ko bi potem naša stranka s tem novim klubom v dogovor stopila, ter ai zagotovila večino, neodvisno od vladne milosti.
Slovenski advokati in notarji kranjski so se pri pravosodnemu ministru pritožili zoper Stremayrov odlok o ničevosti slovenskega jezika.
Državni zbor je sprejel z večino tudi II in III. člen postave o gruntiicm davku.
Slovenski poslanci so glasovali za Gbieluove in Pajerjeve nasvete, VBled kterih bi se davek imel olajšati Gorldki, Koroški in dolenji Štajerski, pa njihovi nasveti so ostali v manjšini.
„Politiki" se piše, da slovenski poslanci energično zahtevajo ravnopravnost pri sodnijah, in ker se pravosodno ministerstvo izgovarja, da ni kompetentno, ukazovati višemu sodišču, da zahtevajo posebno postavo, češki in nemški konservativni poslanci bodo slovenske v tej zadevi podpirali.
Slovansko-češka univerza v Pragu se ima še letos ustanoviti in otvoriti.
Mifristerstvo je odločilo, da se ima v prihodnjem šolskem letu odpreti prva češka ljudska šola v Krnu, ki se ima potem leto za letom razširiti po potrebi.
Cesar se je bojda pohvalno izrazil o zadnjem govoru ministra Dunajevskega.
Vnanje države. Še vedno se ponavija govorica , da ima odstopili baron Haymcrle, minister uaših zunajnih zadev, iu to zdaj v pogledu na razmere zRusijo, ki Be bodo menda nekoliko poboljšale v smislu nove tricarske zveze. Kuj je na tem resničnega, bomo še le videli
Nemška vlada hoče, da Be Rusiji prikupi, bolj energično postopati zoper BOcijaliBte. Govori se mnogo o skupnem delovanju vseh vlad zoper socijaliste in nihiliste.
fjireeija seoborožuje, ravno tako Tur-
čija. Med tem se pa pletejo medsobni, brezuspešni dogovori, da čas preteče.
Razdraženost Rusov zoper Švico se caže še vedno v ojstrih člankih ruskih listov.
Angleška vlada hoče Rusiji na ljubo omejiti svobodo zavetja za politične hudodel-nike. Dvomljivo pa je, da bi zbornica tem nasvetom pritrdila.
Pravijo , da Be hoče Bismark vendar enkrat omehčati, in katoliški cerkvi njene pravice nazaj dati. V tem smislu se dogovarja z voditelji katoliške stranke, Reichenspergerjem in Frankensteinom.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 31. marca. (Šolski nadzornik Smole j. — Državni zbor. — Borzni davek.) Po dolgem obotavljenji je naučni minister baron Konrad vendar le imenoval šolskega nadzornika za srednje šole na Kranjskem. Kakor ste že zadnjič telegrafično poročali, dospel je na to mesto dosedanji gimnazijski vodja ljubljanski g. S mole j. Vlada je pri tem imenovanji ravnala po Bvojem glavnem načelu, namreč dosedanje za Slovence jako trnjeve poti vkreniti na bolj prijaznejšo, ne da bi pa s tem vznemirila nasprotne duhove in vzbudila veliko hrupa, ki se ga skuša po vsaki ceni ogniti. G. Smolej se ji je zdel v ta namen najpripravnejša oseba. On slovi kot marljiv, skušen in strog učitelj, ki se pa v političnem oziru nikdar ni odlikoval, ne političnih shodov vdeleževal, še manj pa v kon-štitucijonalnem društvu po zgledu nekterih gospodov rogovilil zoper narodnjake in vlado. Na drugi strani Bi je pa vedno prizadeval pozve-diti vladine miali in namene ter VBtrezati željam deželnih predsednikov. Zato vlada za trdno pričakuje, da bode on za sedanji čaB najbolje vstrezal njenim namenom ter zdatno podpiral g. deželnega predsednika. Da je hotela vlada z njegovim imenovanjem vstreči slovenskemu prebivalstvu na Kranjskem, Be bode pa še bolje pokazalo pri izvolitvi njegovega naslednika na gimnaziji ljubljanski. Imamo namreč vzroke nadejati se, da bode novi gimnazijski vodja mož, ki bode dal v zvezi z g. deželnim predsednikom iu novim šolskim nadzornikom ljubljanski gimnaziji tak obraz, ka-
novanega, ki se lahko govoriti nauči. Jaz imam enega, ki slovensko govori, in samo on mi zna v mili slovenščini vošiti „dobro jutro I'', „kako se imate?", „dajte mi sladkora!' potem mi pa še zapoje „Kran'c je rad veBel, kaj bi ne zapel —To mi celi dan poje in govori in me opominja na mojo domovino. Da se vrnemo k popisu potovanja, povedati je treba, da od San Juana pot vedno bolj v breg leze , med najlepšimi gojzdi in v plodnem zelenji in cvitu. Kolikor tudi pa se vidi bogatost in rodovitnost narave v obilnih rastlinah, vendar je tu nekoliko dolgočasuo, ker nikjer ni videti ne človeškega stanovanja, ne obdelanega polja. Samo govedina in konji se pasejo na okoli. Tukaj še mori in davi bslezen „vomito" imenovana, in Evropejec ni v varnosti, dokler ne zagleda prvega hrasta, ta je znamenje, da tu je meja hude bolezni. Zadnja vas, ki jo doseže še „vomito", je Paso de Ovejas, obstoječa iz nekaj palmovih koč iu male cerkvice. Od tukaj gre cesta vedno više, da pride do mosta „Pu-ente naeioual". Ta most je bil dozidan še od španske vlade, kakor tudi cesta, ki je povsod obzidana z meter visokim zidom. Most je enak rimskim vodotokom, ni raven, ampak zvit
čez ta most se je peljalo veliko zlata in srebra, dokler so Špauci tu vladali. Cesta gre vedno više uo postaje Plan del Rio, kjer je bila prva bitka med tačasuo cesarsko in Iju-dovladno vojsko. Prvo cesarstvo Isurbidovo je bilo tu premagano in ustauovljena ljudovlada Santa Anova. Naprej ae pride vedno viši do kraja Cero Gordo, kjer so 1. 1847 Beverni Amerikanci premagali in uničili predsednika meksikanskega Santa Anovega. Potem se pride do grajščine Eacero, poprej Santa Anove, ki ima več zemljišča, ko vsa gorenjska stran.
Od tod Be gre še nekaj siši, iu naenkrat potnik zagleda med drevjem pod goro Makui-tepetl — prijazno, belo, snažno meatece J a-lapa, najprijetnejši in najpriljudnejši kraj cele Mekaike. Tega ne pravim Bamo jaz, ampak to potrdi vsak tujec. Slavni Humboldt, ki jecel 8vet obhodil, piše o Julupi sledeče : ,,Jalapa je meato, ki se sme brez strahu med najprijetnejše šteti na celem svetu. Okolica meata je bolj prijazna , ko so gojzdi tropiški, iu menj samotna, ko gojzdi evropejski. Telo iu duh ae tu dobro počuti; zrak je napojen z dišavami iz bližnih gojzdov, v kterih raste likidauibarsko drevje, iz kterega teče ntka
lepodišeča smola, enaka kadilu iu miri ; perje ima to drevo tako, ko javor, le malo manjši, pa dišeče, ko lavorikovo." Jourdanes imenuje Jalapo en šopek cvetlic na zeleni trati. Tukaj je večna Bpomlad, po leti ni tako vroče, ko drugodi v Meksiki, ker leži Jalapa 1320 metrov visoko nad morjem ; po zimi pa tudi mraza ne poznamo, akoravno ga v drugih krajih Mekaike včasih precej čutijo. Posebno letos so imeli precej hudo zimo, kakoršue ne pomnijo kmalo, in je v mnogih krajih padel sneg, kjer ga niso navajeni; v Jalapi pa bo cvetele ka-melije in druge cvetlice. Iz Jalape se vidi še morje, ki je oddaljeno 60 kilometrov, iu mesto Verakruz, ki je oddaljeno 114 kilometrov. Jalapa im 12,000 prebivalcev. Proti jugu se vidi visoki anežnik Oriaaba, proti zahodu Cofre de Perote, proti severu pa gora Navlineo, kjer je največi vodopad.
V mestu in okoli mesta rastejo na prostem kava, pomeranče, čirimoji, platane , sa-pote, beli, črni, rumeni, zeleni ananas in korenina zdravniška, ki jej pravijo „jalapa". Raste uadalje tobak, kamelije, in vse cvetlice evropejake. Grojzdje zori v mescu decembru. Pet kilometrov od tod najdeš jabelka, hruške,
kor ga prvi naučni zavod za narod slovenski zasluži.
Državni zbor je v čerajšnji seji, ki je trajala od 10. ure do 11. u. popoludne, dovršil pretresovaoje postave o novem zemljišnem davku. Zadnji trenutek je bil goriški poslanec Pajer nasvetoval, naj se tar fi nekterih dežel znižajo in postava vrne davkarskemu odseku, naj on njegove nasvete pretresa in o njih poroča, in Sebaup je vsled trga umaknil svoj samo za obe Avstriji, ŠtajarBko in Tirolsko namenjeni enaki predlog. Pa pri glasovanji je bil predlog Pajerjev, dasi so tudi mnogi nemški Pemci zanj glasovali, zavržen s 170 glasovi proti 142. Baron Walterskirchen je za tem nasvetoval, naj se o Pajerjevem predlogu precej v zbor^ci pr čne razgovor, pa ta predlog je bil odbit še z večo večino , namreč s 196 glasovi proti 112, in prav enaka razmera glasov bo tudi pri tretjem branji te postave, ki je jutri na dnevnem redu.
G. Obreza mora še zmerom potrpežljivo čakati trenutka, ko mu bode mogoče vteme-Ijiti predlog o borznem davku. G. predsednik ga je hotel postaviti na jutranji dnevni red, 8 ker se ravno sedai denarni minister pogaja za 50 miljonov goldinarjev, ki jih mora vzeti na posodo, da poravna državni primanjkljej, nečejo borze z imenovanim predlogom toliko časa vznemirjati, dokler ne bode to posojil dovršeno. Sicer pa so pogoji tega posojila za «lado jako ugodni, ker bode pet obrestne obligacije oddala neki po 90 gld., med tem ko je v prejšnjih časih dobivala zanje komaj po 70 gld. To kaže, da borzijani do sedanje vlade nimajo tolikega nezaupanja , kakor naši levičarji v zbornici, in da od nje pričakujejo vrav nanja državnih dohodkov.
Okrajni komisar Grill je imenovan za' okrajnega glavarja na Kranjskem. (Ali za Litijo ?)
Državni zbor je danes rešil mnogo peticij, jutri je obravnava posojila 50 milijonov goldinarjev.
Opomba vredniŠtva. Ni zastonj danes „prvi april", kajti iz ministrovega odgovora razvidimo, da bo vie pri starem ostalo, oziroma pri tem, kar bo Stremayr ukazal.
Telegram „Slovenca."
Z Dunaja, 1. aprila.
Minister Pražak je odgovoril na interpela cijo slovenskih poslancev, da on sicer ne more uplivati na razsodbe najvišega so dišča, da pa hoče pravosodno ministerstvo v pogledu na posledice enega odloka pri drugih sodnijah, in z ozirom na ravnopravnost jezikov utemeljeno v državnih osnovnih postavah varovati svojo nadzorno oblast na polji uprave. in da hoče v svojem delokrogu na to gledati da se bodo izpolnovali od pravosodnega mini-Bterstva glede jezikovnega vprašanja izdani, v interpelaciji našteti ukazi. (Odobravanje na desni).
Postava o gruntnem davku bila je v tretjem branji sprejeta.
Seeder je imenovan za ministerskega svetovalca, pa ostane v Mariboru.
Domače novice.
V Ljubljani, 2. aprila. (Jakob Smolej), gimnazijalni vodja ljubljanski , po domače .,Pratikarjev" iz Gorenjskega, Btar nemškutar, je imenovan za šolskega nadzornika na Kranjskem, namesto Zind-lerja. Slovenski zna toliko, ko „Rešpehtarjova kuharica.". Z njegovim imenovanjem je stopil Konrad popolnoma v stopinje Hasnerjev in Stremsyrov, kajti tudi ti so nam take može imenovali. Taaifejeva doba poganja vedno lepše cvete!
(Občinska volitev.) V Radočji vasi, okraj liitija, bil je izvoljen za župana Miha Zupančič , za odbornike pa Miha Bregar in Franc Pajek.
(Občinska volitev.) V Šmarjeti na Dolenjskem je voljen za župana Jožef Pergar, za odbornike pa Zalokar, Povše, Vajs in Obrič.
(„Untersteierische Post'1,) pod tem imenom bo pričel izhajati, kakor „Narod" poroča, nov časnik v Slovencem prijaznem smislu Mariboru, in sicer po dvakrat na teden. Naročnina 50 kr. na mesec. Prvi list izide na cvetno nedeljo. Na Štajerskem je res potreben nemšk list v našem smilu, da odstrani mnoge predsodke o naš,h težnjah, ki se nahajajo še nemških krogih, podpibovane in pomnožene še po listih, kakor so „Tagespost'1 in „Mar-burger Zeitung".
Razne reči.
—	Občni zbor „Političnega društva Edinost" kateri je bil na dne 3. aprila v Komnu naznanjen, je zaradi nekaterih za-deržkov odnešen in se bode do časa v časnikih naznanilo, kedaj da bode zborovanje za pred-Bedništvo.
—	Slovansko pev s k o društ v o n a Dunaj i priredi pondeljek 4. aprila t. 1. v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtogradnega društva „besedo". Program je sledeči: 1. A. F. Tovačovsky: Žene mrak se (češk zbor); 2, A. Nedved: Slovo, slovensk zbor z tenor-solom ; 3. Fr. Bazin: Križari na morit, veliki koralni prizor — mešan zbor (češk); 4.
orehe. Pomeranče cvetó in rodé sad celo leto, kava ravno tako; vendar kava najbolje obrodi mesca bušca, pomeranče pa mesca grudna (decembra). Mesto je podobno staremu mestu v Trstu ; samo nektere ulice so ravne ; hiše so lepe, imajo večinom po tri nadstropja, vsaka ima Bvoj vrtec. Vse je snažno od zunaj iu od znotraj; še pri revnih ljudeh so postelje vedno z belimi, opranimi rjuhami pokrite, stene so lepo pobeljeue ; dekleta hodijo v snažnih krilih, še reveži so čedno oblečaui, kar po drugih krajih v Meksiki ni videti , posebno ne med Indijani, ki so zelo neznažni in nosijo srajce tako dolgo, da z njih padejo. Ne samo kraj je tukaj lep, ampak tudi ljudstvo, posebno ženski spol, in o jalapskih dekletih se poje, da so „lepe, kakor njih nebó, prijetne, kakor njih cvetlice." Vendar uaše Slovenke jih še prekosc, ker so poleg lepote tudi pridne in znajo delati, tukajšne jalapske dekleta pa se delu nerade udajo; redka je, ki zua kuhati.
Tukaj jim navada ne pripusti, da bi se domačih del lotile; znajo pač šivati na mašino in igrati na glasovir, drugih reči pa malo umejo.
V šolah se uče poleg domačega (španskega) jezika še angležki in francoski, pa malo ktera je, da bi te jezike govoriti znala, nauči t>e le toliko, da nekaj razume. Večidel so belega obraza, ker je veliko tujcev tu naseljenih, pa oči imajo vse črne in zelo žive. V družbi so ljubeznjive in prijazne, dobrega srca, pa zelo lišpu vdane. Za otroke so še predobre naše žene, tako da se otroci že v mladih nog lenobi vdajo, ker jih nihče ne priganja k delu. Ženske ljubijo ples in petje, tudi igri so nektere vdane, pa ne tako strastno kakor možki. Kar se pobožuosti tiče, uiao zelo goreče; ena tiha maša ob nedeljah jim je zadosti, k nauku že ue gredo več, posebno gosposke ne.
(Konte prih.)
IlopoöKicBiirc OS Toro jk Mft noroprnuio CJiOBa IUeöpoiiKa XepnproBanKa nonyTHHii;a. Pri tej besedi sodelujejo gospici Marija Schmid in Marija Schuster, žensk zbor in godba peš polka nemškega cesarja. Vstopnice dobivajo se: pri dr. Jan. Zenoch u I, Bräunerstrase 4, v slovanski Besedi I. Rothenthurmatrasse 12 in pri kaši po 1 gld. 50 kr. za osobo. K obilni udeležitvi vljudno vabi odbor.
—	Zabavnik „deutscher Hausschatz" je izišel 9. zvezek. Vsebina njegova je: Eine wunderliche Geschichte. Ein Ausflug an die Bprnsteinküste. G;ölgeda pa-dishanün, Reiseerinerungen aus dem Türkenreiche. Aus dem Buche der Natmr. Dr. Pius Zingerle (b podobo). Das Kölner Dombild (s podobo). Klausentoni und Grubhof-Lisel, Erzählung aus dem Zillertbal. Die hartherzige Schwester (narodna peBem b podobo). Die Reichsabstei Corvey. Berliner Chronik. Biu-menkiisBer in Südamerika (s podobo). Allerlei (8podobami).
—	Pomoč za prehlajen želodec. Kolikor huda in razširjena je tudi ta bolezen, vendar ljudje ne vedo, da imamo prav lahko zdravilo zoper njo. To so ometki ali smetke, namreč tisto mleko, ki Be loči iz smetane, kedar se iz nje surovo maslo (puter) dela. Kdor ima toraj prehlajen ali pokvarjen želodec, pa nima doma ometkov, naj si kupi vsak dan nekaj smetane, pa naj jo v kaki posodi tako dolgo ometa (meša), da se bo razdelila v puter in ometke. Prvtga naj porabi, kakor hoče, ometke pa naj vsak dan po trikrat pije vsakokrat kak pol č ali vsaj pol litra.
—	Konec armenskega razkolni-tva. Nekt'ri armenski duhovniki bo se bili
uprli armenskemu škofu Hasisunu, ter se hoteli ločiti od katoliške cerkve. Zadnji teden pa Be je podal msgr. Luka Kazandžan, pri-četnik razkola v Carigradu. Nekteri duhovniki so hoteli pri razkolništvu ostati iu svojega škofa voliti, pa'turška vlada je njih cerkev obstopila z vojaki. Na to so se nepokorni duhovniki podali in naznanili papeževemu poslaniku Vanuteili ju, da se vrnejo v katoliško cerkev.
—	Učite Be teorije (znanstva), sicer „ostanete m o j s t r i - s kaz e svoje žive dni". Te besede bar. Berlepša o čebelarstvu so prišle mi na misel, ko sem članek: „Narodno gospodarstvo" v „Slovencu" čital. Nočem reči, da ni nič resničnega v članku; da, dobro zruo Be povsod tudi tu najde; ali marsikaj se mi zdi pa jako pretirano, zarad kakega namena, ue bom preiskoval. Dejanski kmetovalec toži, „da teoretični možje brez prakse pišejo o kmetijskih stvareh". Mar naj pišejo le teoretično praktični kmetovalci? Gotovo bi bili naj bolj sposobni, ali kaj, če ne Btorijol Naj bi le njihove članke „Novice" donašale, bi le vsaki mesec enkrat komaj luč sveta zagledale in zuabiti še jako tanke. Mar lise širi vednost le po praksi-djanji? Gotovo ravno tako po teoriji-znanstvu. Da bi nam ne koristila ved-uost, koliko belina in koliko lesa ima ta ali druga trava v sebi, pač ne vemo, kdo bi si upal zatrdovati. Da se to ravna po različnosti prsli, je istina; to pa ravno uči teorija ali zuanstvena vednost. Ta vednoBt pa tud uči prst zboljšati iu rodovitnejšo storiti, kar se vselej sicer ne doseže, vendar pa mnogokrat; mnogokrat pa bi se še več doseglo, naj bi se kmetovalci več teorije učili. In naj bi tudi zarad neugodnih okoljšin zemljišča ne mogli /.boljšati, bi pa ¡»uj vedeli, koliko mero enake irave potrebuje živina v ugodni , kolko pa v neugodni legi.
Enako je z živino. Gospodar z zanikrno
muricodoljsko telico bi bil boljše opravil, ko bi bil po teoriji vedel razloček obnebja in vode svojega muricodoljskega kraja. Da se hoče domače pleme popolno zatreti, nam je novo; mar več se vedno priporoča, naj boljše domače pleme s ptujim križati, ne pa z vsakim tudi mršavim. Naj bi ee bilo vselej na ta svet oziralo, bilo bi že marsikaj drugače kakor je zdaj. Da bi bila taka napaka, breje junice ptujega plemena kujovati, tudi ne verjamemo. Menda je še boljše, če tele začne takoj naš zrak, našo krmo vživati, kakor pa, če se mora še le privaditi in med tem časom med-leti. Nebreje telice so se pa redko kdaj in le slučajno kupovale. Sploh rečem, naj le gospodar, ki misli ptuje pleme za zboljšanje domačega kupiti, po teoriji vse okoljšine v poštev vzeme in bode gotovo dobro opravil. Da je pa mogoče, da kupljeno živicče po bolezni medli ali celo pogine, no, kaj ui vse mogoče? Tega pa ni teorija kriva. Naj bi zarad nevarnosti, da se nam ptuje pleme slabo obnaša, vsako poskušnjo mogli opustiti, no, potem bi ne imeli žlahtnih konj, ne boljš h govejih plemen; da ludi ne pšenice in dru-zega žita, še manj pa žlahtnega sadnrga drevja.
Pri zgledu o „vavptu' nam ni prav jasno, mu li pisatelj pripisuje pomanjkanje |teorije ali prakse; vsakako nam to kaže, da je izvedenemu kmetovalcu obojega treba. Graja v ravnanji z gnojem; je resnična; enako tudi o plitvem oranji; res pa ni, da bi bile „Novice1 krive, ampak krivo je, da ae njih teoretični nauki niso spolnovali.
„Da bi učitelji o kmetijstvu podučevali — to ni nič, teorija nam ne koristi nič". Sam pa vendar ne pozabi zraven pristaviti, da je teoretično izobražen, Malo nižje pravi pisatelj, da tudi „s Bkušnjami kmetu ni nič po-magano". S čem pa, dragi prijatelj? Saj poskušnje so delo „praktično" I S česa pa se bodo „praktični sadovi" trgali? S teorije ne, s poskušenj ne! Prijatelj, iz obojega, naj bi povsod le gluhih ušes ne nahajsli!
„Napravite v vsakem kraji po enojzgledno kmetijo." Prav radi; volje nam res ne manjka. Tudi pisatelju pritrdimo, da bi bilo prav dobro in koristno, naj bi zamogli na izgledn.h kmetijah svoje ,,sive teorije in „poskušnje" dejansko pokazati; ali nasvetovajte nam le kako! Kje so tisti zlat', sreberni, ali, bodi si, tudi le papirnati rudniki, kjer bi zajemali, da bi te i zgledne kmetije kupovali in z vsem potrebnim orodjem in oselstvom preskrbovali? Izgledno kmetijo na Dolenjskem že ieta in leta napravljamo, pa še ni gotova. Je li mar krivda pri „Novicah", pri sivih teoretikarjih ali kje?
Enako je končno z očitanjtm neposuše-nega močvirja. „Imajo se seje." (kaj pak dve, tri ure'stati, bi bilo vendar malo preveč), „sklicujejo se strokovnjaki" (da, pač; še tako ni dosti, kaj bi že bilo, ko bi Bklicovali nestrokovnjake); ti napišejo dosti papirja (per-gamentne kože bile bi še dražje). „Lopato vzemite v roke, lopato, ne peresa". Dobro; naj pa lopatar ne ve kam lopate nastaviti! Naj ne v<5, kako globoko jo tu in tam v zemljo potisniti I Naj ne koliko vode bo odpeljal vrezan vodotočl itd., itd. Izrec;mo le še sodbo, na ktero nas pisatelj „narodnega gospodarstva" z zadnjim stavkom: „Tako naš kmetovalec; če ima prav ali ne, naj sodijo drugi" kliče in ta je: Qui bene distinguit, bene docet: Teorija in praksa t. j. znanstvena in dejanska vednost je kakor duša in telo vsakega dela.
— Kako osušiti vlažno (mokro) zidovje. Za mokro zidovje so iznašli na An-
gležbem ta pripomoček: 3/4 funta mila (žajfe) se skuha v 10 funtih vode, in dokler je še vroča, se operejo s to vodo vse stene. Cez 24 ur se skuha pol funta kafre v 40 funtih vode, in s tem se steno zopet pomažejo. Na ta nuč n so osušili steče neke hiše, ki je stala pri morji in bila tako mokrotna, da se ni moglo v njej stanovati.
—	Vnetost Amerika n cev za rože. V bogatejš h amerikanskih hišah so žive cvet lice tako priljubljene, da za nobeuo reč toliko denarja ne izmečejo, ko za rože. Po okrnil po vsih kotih in na policah rastejo in cveto različne, dostikrat drage in redke rastline , tako da so sobe podobne vrtnarskim glažovnicam.. Tudi na plesih in veselicah se gospe in gospodične naj raje kinčajo z živ mi cvetlicami.
—	O položaji Čehov na Ruskem piše se „Poslu iz Sušice ' iz Moskve: V zadnjem času javlja se v vseh tukajn h krogih velika meržnjti nasproti češkim učiteljem, tako da ne bode uič čudnega, ako popuste vsi svoje službe, ali kakor se tukaj izražajo, da jih zapocie iz dežele. To je tem verjetnejši, ker želi sedanji minister Saburov i znebi ti se slovanskih tujih učiteljev, ali kakor jih tukajšnje novine zovejo: „klasikov-karieristov". — Žalostno je, da se morajo naši sinovi ž veti na tujem, in to zaradi kruha. Po mojem mnenji zapust li bodo češki učitelji Rusko, ker jim je ondi nemogočno živeti. Te dni odšel je nek Čeh v Bolgarijo, ki je napravil izp te z dobrim vspehom , a ni dobil nobene službe. Drugi napravil je skušnjo za g mna-zijo v Odesi, a je tudi še vedno brez kruha. Tudi vzgojevateljev ali domačih učiteljev je tukaj preveč, ker dajejo bogatini svoje otroke navadno v različne zavode. Sploh pa imajo učitelji češki tukaj skoro slabšo plačo nego doma narodni učitelji. Žalibog, da je gola resnica, ktere sem se sam prepričal, da časniki, ki odločujejo o tem, o teh zadevah molče. Dobro je toraj, da vsaj v domači zemlji zveste, kako je na Ruskem tujim učiteljem z rožicami postljano.
—	Koliko je upokojenih penzijo-niranih oficirjev. Kam pride toliko denarja, ki ga za davke plačujemo? prašajo včasih ljudje. Morda jim bo to nekoliko jasneje, ako pregledamo število oficirjev, ki so še v službi, in onih, ki žive v pokoju, toraj vlečejo pokojnino.
v službi, v pokoju 1 — 11	J5
58	91
111	176
268	460
299	390
583	763
3248	4040
3838	1340
3779	900
vseh 12.196	8176.
Iz tega pregleda vidimo, da nas penzijo-nirani oficirji skoraj več stanejo, ko oni, ki so v službi, ker v tistih stopinjah, kjer je visoka plača, je število vpokojenib viši od števila službujočih. Ker je znano, da mnogi častniki gredo v pokoj, akoravno so še trdni in bi lahko še služili, moramo pač milovati davkoplačevalce, da morajo toliko penzijonistov rediti. Kdo pa kmetu ali obrtniku kako pokojnino plača?
—	V Michelstadtu na Hessen-skem je vmrl Kari Weyprecht, oni mož, ki je vodil našo barko, ko je šla v ledeno morje in tam našla Franc-Jožefovo deželo. Tam se je prehladil, dobil jetiko, ter počasi
hiral, dokler ni slednj č moral vmreti. Oital' bo vedno v častnem spominu.
Xn stradajoče hrate na Notranjskem :
Farani Prm^kovski pn č. g. župniku Hu-merju 30 al. Neimenovan 1 g1., g. L. G. župnik 3 gl. Jur Jakelj, ž n p n k 5 gl. 30 kr.
Čast, komur čast!
Iii 1 sem hudo bolan, ter bival v šent Paulu v severni Ameriki, kjer imam svoje posestvo in kupčijo z raznim blagom. Cele dve leti sem se zdravil ¡11 obisknval sem najboljše zdravnike blizo in daleč tega dela sveta ; al moja bolezen je bil«, ee ne vedno hujša, gotovo pa z m i raj enaka. Ko mi 111 nikakor odleglo, sklenem se podati v Evropo in tamkaj iskati pomoči in preljubega zdravlja. Veliko sem obiskal zdravnikov ¡11 zdravniških profesorjev, med temi tudi profesorja Kuumaur a v Strnsburgn in profesorja Tuliek-a na Dnnaji. Svetovali so mi to in nno ; večidel so tno po kopelili tc in one kronovine, kakor v Karlsbad na Ueskem in v Pruskem Bad Cleve, gonili. Vse kar so mi ukazali sem storil vestno in na tanko pa bolezen ni nič odlegla. Bil sem vedno slabeji ; začel sem otekati , in mislil sem , da ni več za me pomoči. Ko sem se že dve leti tudi v Evropi brez vsega vspcba zdravil, mi jo moj prijatelj svetoval, naj so podam v Skocijan na Dolenskem, in naj se ta-mošnjemu zdravniku gospodu Paulu Waraunu izročim. In res v enih mescih som zgubil oteklino; dobil sem slast do jedi in zdaj lahko rečem , da sem popolnoma zdrav , in da se moram zopet k svoji družini v Ameriko verniti, ker se čutim prav krepkega. Imam tudi nekoliko golenih kamenov „Gallensteine", ktere som sam dobil, ker mi jih je zdravnik gospod Warann z njegovo umetno bo-meopatijo vedel odpraviti. Bolezen jo bila konsto-tirana: Leberverhiirtung mit Abgang von (iallen-steinen.
.laz toraj očitno spoznam , da me je gospod Waraun ozdravil in rešil smerti. Zato mu prav aerčno zalivalo izrekam in kličem : Čast, komur čast!
Matija Butala.
Pri spisovatelju Matiji Majarju v Celovcu, Kalvarienberg, se uobe sledeče knjige :
STravil», kako izobraževati
ilirsko narečje i u obče slavjanski jezik pisanu v hervatsko-serbskom narečju, tako da književen Slovencc tako lahko razume, kakor bi knjiga bila spisana po slovenski. V Ljubljani 1848, v osmini, strani 130, velja 50 kr.
Sveta brata Ciril i Ifleto«!
slavjanska apostola, tisufletni spomenik c« leto 863. Na jednej strani s latinskimi , na drugej s cirilskimi pismenkami, tiskana v nE-rečju hrvatsko-serb.-kom, književnemu Slovencu jako lebko razumljivom. V Zlatnom Pragi, 1864 v 12tin;, strani 176. Pameti godna knjižica tiskana pred 18 leti in razlaga slavno encykliko Njih Svetosti papeža Leona od 30.. sept. 1880. Velja 50 kr.
Uzajeiiini pravopis slavjau-
«iki, to je slovnica ali mluvnica slavjanska. Obsega pet slovnic: cerkveno-sloveusko, rusko, horvatsko-seibsko, češko in poljsko. V lehko razumljivom horvatsko-srbskom jeziku. V Zlatnom Pragi 1865 v osmini, strani 136, velja 2 gld.
Slavjan, časnik slovstven i uzajemen za Slavjane književne i prosvetljene. Polo so-Btavkov s latinskimi, polo s cirilskimi pismenkami, v jako razumljivom horvatsko-serbskom jeziku zanimivoga obsega. V Celovcu 1873, 1874, 1875; v osmini, strani 160. Velja letnik po znižanej ceni vsak zvezek mesto 3 gld., 2 gold.
Cerkvena ura,
ravnokar izdelana po moji novi iznajdbi, je na ogled izpostavljena pri gosp. Toniesu na Dunajski cesti.
Kdor si jo želi ogledati, naj blagovoli se tu sem potruditi prihodnji teden do 9. aprila.
Urban Avbel,
urar v St. Vidu p. Zatlene.
feldmaršalov je
feldcajgmujstroy
feldmaršallajtnantov
general majorjev
polkovnikov
podpolkovnikov
majorjev
stotnikov
nadporočnikov
poročnikov
Idatelj in odgovorni urednik ilip erlap.
J. Ilazikovi nasledniki v Ljubljani.