ZVEZA ZA PRIMORSKO
ir
je zgornjevipavski časnik

Ajdovščina • Maj 2007 • številka 56 • 7800 izvodov • cena 0,00 €, 0 sit
Grafit kamni
Še, ko sem bil čisto majhen, so mi otroške misli begale in pridobivale na domišljijskih vrednostih vsakokrat, ko sem od odraslih slišal, da bodo ta in ta dan, v tej in tej vasi »ot var j ali« spomenik, ali vsaj spominsko ploščo. Lepo mi je bilo, ko smo se z očetom in materjo tja, kot po pravilu odpravili. Bilo je strašno vznemirljivo. Ljudje v lepih, Ha kmašnih« oblačilih, bele srajce, nekoliko odišavljene tete, gromki govori, muzika, vojaki, uniforme, puške in častne salve.
Že na peš poteh skozi vasi sem povpraševal, premajhen, da bi znal brati, kaj z velikimi privlačnimi in lepimi rdečimi črkami na ta lepših fasadah piše. Izvedel sem: Tij je Jugoslavija, Živel tov. Stalin (to se je zdelo še posebej skrivnostno, ker dlje od napisa niso hoteli povedati), Živel Tito, Narod si bo pisal sodbo sam, ne vrag mu je ne bo in ne talar (pri Putrhih v Ajdovščini), Živel 1. maj...Tako so me spremljali napisi in marmorne spominske plošče vseh velikosti. Marsikje so »grafiti« prekrivali tiste nekoliko starejše, na hitro pokrite in obledele: osteria, viva duce, qui si parla soltanto italiano...
Ko se danes vozim po naši dolini, je teh kamnitih pomnikov bližnje preteklosti še vedno dosti, napisi pa so povečini tudi v drugo zbledeli, ali pa so bili pred kratkim izbrisani.
Pojavljajo se novi kamni in novi napisi. Le, da so bili prejšnji iz belega, tekel bi, da kraškega kamna, ti, ta novi, pa so bolj vzvišeno črnikasti ali rdečkasti in se zato zdijo imenitnejši. Namenjeni vsem sortam ljudem in dogodkom. Povečini pomembnim ali vsaj izpostavljenim.
Smo tukaj doma nekakšni grafitarji in kamnomani? Nam to lahko potrdi sprehod po naših pokopališčih? kamnov, bogatih, prebogatih, smo na Posmrtne ostanke naših prednikov ttagrmadili na tone. Kot bi se bali, da bodo ponovno vstali in nas spomnili a'i opomnili: »Ljudje, ste trčeni? Na vaš obisk in svečko čakamo! Nikakor ne potrebujemo vaših težkih kamnov«. Predvsem pa, sem prepričan, si 2elijo, da bi razumeli njihove smrti, ki nočejo lesti v prihodnost in oteževati ‘Vsakdan« potomcev.
Včasih se zdi, da izgubimo kompas 2a vsako ceno. Kot navadni lipeti!
Ivan Mermolja
Razigrana
A • I
Ajdovščina v maju
mm
je prinesla dež
in zaželela
bučen
njokasf
junij
gospodarstvo
Odprto povabilo za sodelovanje v L A S - za soodločanje pri razvoju podeželskega območja Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa
Območje Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa se intenzivno pripravlja na možnosti koriščenja sredstev iz četrte osi nacionalnega Programa razvoja podeželja za obdobje 2007 -2013- Gre za tako imenovano os LEADER. Sama kratica LEADER v slovenskem jeziku pomeni »povezave med ukrepi za razvoj podeželja« in nakazuje na ključno značilnost tega pristopa, to je povezovanje in delovanje v skupno dobrobit območja. Leader
spodbuja podeželska območja, da sama raziščejo nove načine, kako bi postala ali ostala konkurenčna, kako bi najbolje izrabila svoje prednosti in odgovorila na izzive, s katerimi se morda srečujejo. Nadaljnja pomembna značilnost, ki se na slovenskih tleh doslej še ni izvajala, je način črpanja finančnih sredstev iz osi Leader. Gre za to, da odločanje o porabi teh sredstev ne poteka na nacionalnem nivoju, temveč je preneseno na LOKALNO raven,
v roke Lokalne akcijske skupine - LAS. LAS predstavlja javno - zasebno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju. Sestava LAS mora biti tripartitna, kar pomeni, da mora vključevati: javni, zasebni in civilni sektor. Lokalne skupnosti Ajdovščina, Vipava in Komen so se že v letu 2000 odločile, da bodo skupaj sodelovale pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov na področju podeželja in na ta način pridobile možnosti za koriš-
čenje finančnih sredstev, ki jih vsaka občina zase ne bi mogla pridobiti. V lanskem oktobru je na tem skupnem območju podpisalo 20 partnerjev iz vrst vseh treh sektorjev Pismo o nameri k ustanovitvi LAS, vse tri občine pa so pripravile skupni razvojni dokument, ki predstavlja izhodišče za izdelavo Lokalne razvojne strategije, ki jo bo uresničevala LAS. Dokument je dosegljiv na spletni strani Razvojne agencije ROD: http://www.ra-rod.si.
Z namenom, da se s pristopom LEADER in možnostmi, ki jih ponuja finančna os Leader, seznani čim širša javnost območja Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa in da se v LAS vključi čimveč partnerjev, ki želijo sodelovati pri razvoju območja, na način kot ga opredeljuje ta pristop, organizira Razvojna agencija ROD delavnico, ki bo v četrtek 14. junija ob 10.00 uri v prostorih Območne obrtne zbornice v Ajdovščini. Vabljeni predstavniki javnih zavodov, zasebnih podjetij, društev in posamezniki, ki bi radi s svojim glasom prispevali k razvoju podeželskega območja. Zaradi lažje organiziranosti vas prosimo, da se predhodno prijavite na e- naslov: ra.rod@siol. net oziroma na tel. številko: 365 36 00. Prijave se zbirajo do 12. junija. Kontaktna oseba za dodatna pojasnila in informacije je Suzana Ž. Ferjančič.
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija : 36 53 600 E: ra rod@sioi.net, : www.ra-rod.si
UfKEST
The Network tor
North East South West
;.INTERREG INC
VIPAVA
Ugoden NLB Stanovanjski kredit!
V NLB Poslovalnici Ajdovščina vam tudi v poletnih mesecih nudimo najem NLB stanovanjskih kreditov po zelo ugodni obrestni meri in polovičnimi stroški odobritve. Akcija poteka v času od 1. junija 2007 do 31. avgusta 2007.
Tf otpojasnjujeMarinkaStibilj, J^Jcreditna komercialistka v NLB Poslovalnici Ajdovščina, lahko z NLB Stanovanjskim kreditom pokrijete celotno investicijo ob ustrezni odplačilni sposobnosti, tako da vam bo iskanje dodatnih finančnih virov prihranjeno. Odplačujete ga lahko daljši čas in si tako pri enaki odplačilni sposobnosti omogočite višji znesek kredita. Mladi do 45. leta lahko kredit odplačujete do 30 let, preostali
do 20 let. V primeru, da to ne zadošča za pridobitev kredita v želeni višini, vam lahko pri odplačevanju kredita ali z zastavo svoje nepremičnine pomagajo tudi drugi. Pri najemu kredita več
kreditojemalcev za isti namen, zmanjšamo višino stroškov odobritve kredita vsakemu od kreditojemalcev, omogočamo najem kredita po enotni obrestni meri, stroške morebitne cenitve nepremičnine pa se med njimi
porazdelijo.
Pri gradnji in obnovi lahko razpolagate z gotovino v celotnem znesku kredita, pri nakupu nepremičnine pa je možnost gotovinskega izplačila do največ 20%, v primeru da kredit zavarujete z zastavo nepremičnine.
Dodatno vam ob najemu kredita ponujamo možnost sklenitve ugodnega življenjskega zavarovanja za čas odplačevanja kredita.
Vabimo vas, da se oglasite v
NLB Poslovalnici Ajdovščina, kjer si bomo z veseljem vzeli čas, da vam predstavimo našo ponudbo in svetujemo pri izbiti za vas najustreznejše rešitve.
Ne odlašajte predolgo, saj lahko dodatne ugodnosti (polovične stroške odobritve in zelo ugodno obrestno mero) NLB Stanovanjskega kredita, koristite le do konca avgusta!
NLB Poslovalnica Ajdovščina, Tovarniška 1, 5270 Ajdovščina, tel. 05-364 11 76.
Ti ŽEJEN, J JAZ FRUC! A
Zemlja nas je totalno zavrtela v pomladni čas in še z večjo hitrostjo nas bo zabrisala v vroče poletne dni.
Zato vam Fruc v sodelovanju z ministrstvom za osvežitev sporoča totalno osvežilno novico: s pomladnim svežim vetrom k vam prihaja tudi Fruc v novi odštekani preobleki in opa, z novimi totalno zmešanimi okusi.
Pazite! Lahko se zgodi tudi vam, da vas napadeta dva nova totalno zmešana okusa grozdja in slive (z aloe vero). Dva okusa, ki jih že poznamo - mineral in multivitamin, pa sta v teh pomladnih dneh postala še bolj odštekana. Mineral se je spremenil v grenivko s kalcijem, multivitamin
j j
pa v ananas, mango in limono z dodanimi vitamini. Ej stari, pa da ne boš slučajno pozabil, vsi Fruci so brez konzervansov, vsebujejo manj sladkorja in so tako polnega sadnega okusa, da se ti zmeša!
Totalno zmešan fruc!
IIlMi
v sodelovanju zjiaravo


gospodarstvo
Vipavski vinogradniki na ekskurziji v Italiji
Klet Ganeta je ena od treh vrhunskih predelovalcev penine v Italiji. Zdaj jo vodi že peti rod družine Gancia. Bogata tradicija in strokovnost sta upravičeno zgradila ugled, zato ne preseneča, da prodajo 30 milijonov steklenic penin na leto v 70 držav. Tehnološko ena najbolj naprednih kleti je prvo penino predelala leta 1850. Čeprav so prvotno klasično metodo predelave penine pozneje Zamenjali s francosko metodo charmat, še vedno predelajo 150.000 steklenic penin na leto s klasično metodo. Ta penina se imenuje po ustanovitelju družin-skega podjetja Carlu Gandi.
Naša vina ponosno ob bok vinom iz Piemonta
„Na letnih strokovnih ekskurzijah obiščemo tuje vinorodne Pokrajine in ugotavljamo, kakšne so razmere v njihovem vinskem svetu v primerjavi z našim, kaj se lahko naučimo od njih, v čem smo boljši ... Letos smo se podali v italijanski Piemont in pričakoval sem, da imajo v tej znani vinorodni deželi bolje opremljene kleti od naših, a ni tako. Vsekakor se lahko naša Vinska klet Vipava ponosno kosa s tistimi kletmi, ki smo jih obiskali. Prav tako smo na isti ali celo višji ravni v kakovosti vina. Njihova rdeča, krepkejša vina so res odlična, medtem ko nad belimi nisem bil navdušen," je po vrnitvi s tridnevne strokovne ekskurzije v Piemont povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič, ki je izlet tudi organiziral. Dodal je, da so vinogradi v Piemontu precej bolj enotno obdelani kot pri nas: „Pri nas vsak vinogradnik po svoje vzgaja
vinske trte, medtem ko se zdi, da tam, raziščejo, katera vzgoja je najbolj primerna za njihovo okolje, in jo potem vsi uporabljajo. Podobno smo opazili lani v Toskani - tudi tam so bili vinogradi bolj enotno obdelani. Pametno bi bilo, da bi podobno delali tudi mi. Pogrešam slovensko vinogradniško stroko, ki bi temeljiteje preučila posamezno okolje in svetovala, katera vzgoja je glede na tla, klimo in druge dejavnike najbolj primerna. Seveda bi morali vinogradniki potem upoštevati ta strokovna navodila."
Dežela Piemont že od nekdaj slovi po dobrem vinu, hrani in plemstvu. Stoletja je bila politično zelo vplivna regija. Njeno zgodovino je zaznamovala znamenita savojska kraljevina, ki je med drugim v 19. stoletju nudila glavno oporo pri združevanju italijanskega ozemlja. Leta 1861, ko je „nastala“ Italija, je bil namreč predstavnik njihove kraljevine Camillo Benso Cavour med pobudniki združene Italije. Takrat je za štiri leta italijanska
prestolnica postal Torino, sedež države se je potem selil v Firence in pozneje v Rim.
V Piemontu predelajo dvakrat več vina kot v Sloveniji
Danes v Piemontu predelajo 300 milijonov litrov vina na leto (za primerjavo - v Sloveniji ga povprečno 100 milijonov litrov). Od tega pride kar 67 odstotkov vina iz zasebnih kleti in dobra tretjina iz zadružnih. Njihova najbolj razširjena rdeča sorta je barbera, znana in priljubljena avtohona sorta pa je tudi dolceto, iz katerega po dveh letih zorenja nastane vino barbaresco in po treh vino barolo, medtem ko pri belih vinih prevladuje muškat. ..Barbera je prišla v Vipavsko dolino prav iz Piemonta, in sicer konec 60-ih let v prejšnjem stoletju. Kmalu je tudi pri nas postala prepoznavno vino. V naši kleti je to tretje najbolje prodajano rdeče vino," je o globji povezanosti Vipavske s Piemontom spregovoril vodja Vinske kleti Vipava Joško Ambrožič.
Kot ugotavlja Branko Tomažič, bi lahko iz Piemonta ..prenesli" zanimivo izkušnjo in jo uveljavili v našem vinskem svetu: „Tam so precej pogosta lahka vina z manj alkohola. Mogoče bi lahko s tovrstnimi vini tudi mi oblikovali tržno nišo. Seveda bi morali prej ustrezno prilagoditi zakonodajo." Sicer se vinske dežele po vsej Evropski uniji soočajo s podobnimi razmerami in izzivi. Vina je veliko, konkurenca močna, zato je treba biti na trgu prodoren in iznajdljiv. Italijani so pri tem precej uspešni. Anton Šinigoj, predsednik Kmetijske zadruge Vipava, je dejal: „Naši sosedje se znajo veliko bolj promovirati kot mi. Zdi se, da imajo trgovsko žilico že prirojeno. Vzneseno pripovedujejo, slikovito opisujejo, prepričujejo ... Prav gotovo bi tudi mi lahko tako odločno nastopili na trgu, saj imamo zelo kakovostna vina. Precej je boljših
od tistih, ki sem jih okusil na ekskurziji. S strokovnega gledišča bi bilo zanimivo obiskati tudi kakšnega vinogradnika in spoznati njihovo delo, razmere. Pa na prihodnji ekskurziji.".
Odkupne cene grozdja so primerljive, njihovo vino v trgovinah je dražje
V obiskanih zadružnih kleteh ustekleničijo le približno desetino predelanega vina, želijo pa ga sfeveda več. „Zadružne kleti, ki smo si jih ogledali v Piemontu, niso tako izrazito kot mi naravnane v prodajo ustekleničenega vina, zato bi jih težko primerjal z našo vipavsko kletjo. Pogosto vina ne donegujejo, temveč ga prodajo večjim kupcem. V naši kleti pa vino predelamo, donegujemo, ustekleničimo in tržimo v več kot 20 držav. Glede kakovosti vin smo povsem primerljivi z njihovimi. Nekateri udeleženci ekskurzije so zatrdili, da imamo celo boljša vina. V Piemontu gojijo več svojih avtohtonih sort in večino tega vina prodajo v lokalnem okolju, medtem ko imamo v naši kleti večjo ponudbo različnih vin. Vsaka klet ima sicer svojo prodajno politiko, a ugotavljamo, da, denimo, naše odkupne cene grozdja ne odstopajo bistveno od njihovih, čeprav so številna njihova vina na trgovskih policah dražja od naših. Glede na to, kar smo spoznali na ekskurziji, lahko potrdim, da je naša klet dobra in da smo lahko nanjo ponosni," je svoje vtise s poti povzel direktor podjetja Vipava 1894, d.d., mag. Jurij Premrl.
Ponosni so na svoje avtohtone sorte
Podobno meni Joško Ambrožič, ki si je pozorno ogledal tehnološko opremljenost obiskanih kleti: „Naša tehnologija za predelavo rdečega vina je enkovredna njihovi. Nekatere kleti imajo celo naprave iste blagovne znamke
kot mi. Tehnološke rešitve so odvisne tudi od vin, ki jih klet predeluje, zato med nami prihaja do manjših razlik. Prednost njihovih kleti je ta, da lahko med trgatvijo prevzamejo večjo količino grozdja na dan, zato lahko, denimo, podaljšajo maceracijo ali kako drugače nadgradijo predelavo. Pri nas pa zaradi skromnejših kapacitet prevzemamo grozdje dlje časa in zato prilagodimo predelavo. To ne vpliva na kakovost vina, imamo pa višje stroške." Obenem je vodja Vinske kleti Vipava izpostavil, da imajo v Piemontu vinogradniki manjšo obremenitev trt (manj grozdja na trs), kar privede do grozdja z več sladkorjem in zato do bolj kakovostnega vina. Po njegovem mnenju bi se od italijanov lahko naučili izpostavljati svoje avtohtone sorte. „V Peimontu predelajo največ vina iz avtohtonih sort. Kleti to poudarjajo in promovirajo, medtem ko pri nas najprej navedemo, katera svetovna vina predelujemo, šele potem omenimo svoje avtohtone sorte. Verjetno smo preveč obremenjeni s svojo majhnostjo in neprepoznavnostjo. Dobro bi bilo, da ponosno izpostavimo vina naših avtohtonih sort, denimo zelen in pinelo, njihove svojstvene stile, jih promoviramo in krepimo njihovo prepoznavnost."
domi
Bandelli d.o.o. Vipava
Podjetnik, ki prihaja iz Italije
Zamejski Slovenec Marko Bandelli je bil uspešen poslovnež na italijanski strani meje. Leta 1992 je odprl podjetje KBA v Sežani,
^•o.o., ki se je v letu 2005 preselilo na novo lokacijo v Vipavo. Podjetje, ki se ukvarja s prodajo gradbene in komunalne opreme iz leta Širi tako delovne površine kot obseg poslovanja in je drugo najboljše podjetje v kraju.
\yTarko Bandelli je svojo lastno “•^-i-podjetje v Italiji odprl že pri °4h letih v času študija na višji Scometrski šoli v Trstu. Ukvarjal )e z gradbeno dejavnostjo, v °rnači občini Devin Nabrežina s° gradili kanalizacijska in plino-
vodna omrežja ter 16 individualnih stanovanjskih hiš.
Življenjska pot pa ga je zanesla na našo stran meje, sam pravi, da se je vrnil k svojim koreninam na Kras. Ko si je ustvaril družino v Kobdilju, je vso svojo energijo
usmeril v podjetništvo na naši strani meje.
Ustanovitev podjetja Bandelli d.o.o. in preselitev v Vipavo je bila prav gotovo ena od prelomnic na poti uspešnega podjetnika. Zakaj ravno v Vipavo?»
Rast prodaje je že kmalu narekovala potrebo po širjenju poslovnih prostorov in padla je odločitev za gradnjo oziroma selitev na novo lokacijo. To, da smo izbrali Vipavo, ni bilo nobeno naključje. Oprostitev komunalnega prispevka ob nakupu zemljišča, ki ga je sprejela občina Vipava, je bil tisti element, ki me je prepričal«. Danes so izjemno zadovoljni, da so se tako odločili..
Že v letu 2006 pa se je pokazala nova potreba po širitvi, kupili so sosednjo parcelo, povečali skladišča in zgradili trgovino, ki so jo uradno odprli ta mesec. Njihovi
kupci opreme in gradbenega materiala so namreč vse bolj spraševali tudi po tehničnih izdelkih, ki jih v Vipavi ni dobiti. Še večjo vrzel pa vidijo v ponudbi različnih barv za gradbeništvo. Izbiri teh bodo namenili posebno pozornost, dodali pa so še najsodobnejšo mešalnico barv, v kateri stranki zamešajo barvo po njeni želji.
Sedaj imajo 750 kvadratnih metov pokritih površin za upravo in skladišča, 230 kvadratnih metrov je trgovine, okrog 5000 kvadratnih metrov pa je zunanjih skladišč. Površine bodo v prihodnje gotovo še povečevali oziroma investirali v gradnjo pokritih skladišč. Število zaposlenih se je od 6 začetnih podvojilo na 12 , prav v kratkem bodo zaposlili še 2 v trgovini in 2 nova terenska potnika.
»Tolikšne rasti podjetja nikakor
leta 2000 pa še podjetje Bandelli v leto posluje uspešneje in
ne bi bilo brez dobrega teama sodelavcev«, Marko rad pohvali svoje zaposlene. Med njimi je tudi žena Andreja, finančnica, prokuristka in skupaj z njim solastnica podjetja v 100% lasti.
Kot največji dobavitelji drobne gradbene opreme v Sloveniji se je podjetje Bandelli d.o.o. letos že 12. zaporedoma predstavilo na radgonskem gradbenem sejmu MEGRA in prejeli tudi srebrno priznanje za sodelovanje. Prisotnost na sejmih je tudi ena od strateških točk, odprtje nove trgovine in prejem certifikata SIST ISO 9001-2000, pa korak, na katerega so v podjetju še posebej ponosni, saj bo izpolnjevanje tega standarda in pestra ponudba materialov v novi trgovini pomenilo pomembno dodano vrednost uspešnega podjetja.
Marjan Krpan
ajdovski odmevi
Praznik Občine Ajdovščina
5. maja je praznovala Občina Ajdovščina. Praznovanje, spomin na ustanovitev Narodne vlade Slovenije, 5. maja 1945 v Bratinov! dvorani v Ajdovščini, je doseglo vrh s podelitvijo Petomajskega in Občinskih priznanj Občine Ajdovščina. Letošnji slavljenec, petomajski nagrajenec, Anton Žagar, ravnatelj Osnovne šole Dobravlje, je denarni del nagrade poklonil svoji šoli, v zahvalnih besedah, izrečenih v imenu vseh dobitnikov priznanj, pa s svojimi besedami in lastnimi izkušnjami še enkrat poudaril pomen posameznega priznanja. Martina Batič je priznanje prejela za posebne dosežke na področju zborovskega dirigiranja. Pater Angel Kralj za prispevek pri raziskovanju zgodovine Ajdovščine z okolico v 16. stoletju. Kmetija Arkade pa za uspešno delo pri razvoju. Sklep Občinskega sveta Občine Ajdovščine je v letošnjem letu podelil tudi spominsko priznanje, Jurij Lulik je za svoje dosežke na področju kolesarjenja priznanje prejel na kolesarski dirki, ki se je vrnila na ulice Ajdovščine v soboto, 12. maja.
T Tvod v slavnostno sejo, ki je U potekala v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, je pripravila Pihalna godba Vrhpolje, ki ji poveljuje kapelnik Leander Pegan. Poleg tega, da so odlični glasbeniki, so se godbeniki izkazali tudi z iznajdljivostjo - niso se pustili pregnati dežju in so se umaknili pod tendo na vrt bližnjega Bara Stolp. Slavnostni govornik, župan Občine Ajdovščina, je v uvodu poudaril pomen praznika, nato pa spregovoril o uspehih Občine v zadnjem letu dni (govor župana vam v celoti ponujamo v branje v posebnem članku, op.p.).
Minister za finance RS, Andrej Bajuk, ki je zbrane pozdravil v imenu vlade, pa je spregovoril o pomenu pripadnosti narodu ter s tem poudaril tudi pomen zgodovinskih pomnikov, kot je praznik Občine Ajdovščina.
Program proslave so oblikovali mladi interpreti, ki so se sprehajali skozi zanimiva dokumentarna zgodovinska besedila o Ajdovščini in njenih krajih. Velik vtis je obiskovalcem pustil tudi Oktet Castrum, še posebej s pesmijo Počiva jezero v tihoti in solističnim vložkom njihove umetniške vodje Nadje Bratina. Zelo slovesno pa so zaigrali him-
no in prispevali glasbeno točko trobilni kvintet in kvartet klarinetov, ki ju sestavljajo člani Pihalne godbe Vrhpolje.
Obiskovalci - dvorana je bila kar pretesna za vse, ki so želeli prisostvovati slovesnosti - so se še lep čas zadržali na Trgu 1-slovenske vlade, tudi zaradi prijetnih zvokov Pihalne godbe Vrhpolje takoj po proslavi in zaradi spontanih pesmi, ki so jih peli nekoliko kasneje, ob kozarcu protokolarnega vina Občine Ajdovščina.
Sanda Hain Foto: Ljubo Žgavec
Slavnostni govor župana
O občinskem prazniku
Občina Ajdovščina si je po drugi svetovni vojni za dan svojega občinskega praznika izbrala 5. maj, to je dan, ko je bila leta 1945 v osvobojeni Ajdovščini ustanovljena Narodna vlada Slovenije in je po mojem prepričanju za nas najpomembnejši zgodovinski dogodek, ki se je zgodil na našem ozemlju. Temeljno vsebino tega dogodka in našega praznovanja opisuje tudi določilo v Statutu naše občine, navajam: »V spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske Sloveniji praznuje občina 5. maja, ko je bila ustanovljena Narodna vlada Slovenije, svoj praznik.« To Narodno vlado Slovenije so po drugi svetovni vojni imenovali Prva slovenska vlada, kakor je bilo pred več kot desetletjem tudi navedeno v Statutu naše občine, navajam:	»Občina Ajdovščina
praznuje 5. maja občinski praznik v spomin na ustanovitev prve slovenske vlade«. Za nekatere sporno imenovanje Prva slovenska vlada smo zaradi zgodovinske simbolike in našega ponosa obdržali pri imenu Dvorana prve slovenske vlade in imenu Trg prve slovenske vlade. Ponosni smo na ustanovitev Narodne vlade Slovenije v Ajdovščini 5. maja 1945, ker to razumemo, kot enega izmed najpomembnejših dogodkov boja za obstoj in razvoj Slovenskega naroda, še posebej na Primorskem.
Na občinski praznik občanke in
občani ajdovske občine praznujemo našo identiteto, našo vsebino, to kar smo, našo zavest, naše samozavedanje, našo tradicijo, našo povezanost, naše sodelovanje in medsebojno pomoč v občinski skupnosti ter drugih oblikah druženja in sodelovanja. Praznujemo naše uspehe in pridobitve. Danes se spominjamo naših korenin, naših prednikov še izpred časov rimske okupacije skozi srednji in novi vek do današnjih dni. Njihove izkušnje pri delu, trpljenju, uspehih, doživetjih, iskanju novih tehničnih in tehnoloških rešitev, tudi ko so pridobivali ter predelovali železo in baker, so prešle v njihove in s tem v naše gene. Tako vemo zakaj smo taki, kot smo: odkritosrčni, prijazni, neposredni, kritični, kljubovalni, delovni in zagrizeni za delo, inovativni in podjetni, da cenimo skupnost in medsebojno pomoč bolj, kot koristoljubno tekmovalnost posameznika. To vse in še več je tako zato, ker je to zapisano v naši krvi. Na občinski praznik praznujemo tudi naše življenje na našem ozemlju, v njegovi naravi in v značilnem podnebju - tudi v burji. Zaznamovani smo tudi z dejavnim življenjem, ki ga zahteva geostrateški položaj našega prostora, s katerim je povezan boj za obstoj. Gotovo je tudi vse to pozitivno zapisano v naših genih in našem značaju.
O ZNAČILNOSTIH DELOVANJA SEDANJE OBČINSKE POLITIKE IN UPRAVE
Volivke in volivci Ajdovske občine smo v preteklem volilnem letu določili novo - staro občinsko politiko. Zaradi preteklih slabih izkušenj, ko sem se dva mandata nazaj naslanjal le na manjšinsko koalicijo in s tem imel velike težave vodenja, sem v tem mandatu, kot tudi v prejšnjem, organiziral večinsko koalicijo, vendar sedaj občinski svet le deloma deluje po sistemu koalicija - opozicija. O najpomembnejših zadevah se predhodno posvetujem z vsemi svetniškimi skupinami. Tako pri nas prevladuje posvetovalna po-
litika nad strankarsko politiko. Posvetujemo se toliko časa, dokler za določeno zadevo ne najdemo rešitve, sprejemljive za vse ali vsaj za veliko večino. Vedno bolj poredko se pri nas zgodi da predlog rešitve neke zadeve ni dober le zato, ker je od druge strani. Mi smo strankarstvo že skoraj opustili, v tem je gotovo tudi ena od pomembnih prednosti naše občine, mogoče najpomembnejša.
Že dolgo je znano, da so pomembne komponente delovanja naše občinske politike in uprave:
-	poslušati in upoštevati predloge in pripombe;
-	čim več neposrednega sodelovanja med funkcionarji občinske politike, zaposlenimi v občinski upravi in občani;
-	zavestno se truditi za čim bolj prijazne medčloveške odnose;
-	k zadevam pristopati in jih reševati posamezno ter konkretno;
-	v čim večji meri izogibati se nekonkretnim in nestvarnim zadevam oziroma »prodajanju megle«, kot se temu reče;
-	truditi se za gospodarno delovanje na vseh področjih, posebej pri investicijah in na tem področju žanjemo rezultate;
-	poudarjamo prostovoljno delo in dajemo prednost tistim pobudam ter potrebam krajevnih skupnosti, društev, podjetnikov ter drugih, ko v čim večji meri sodelujejo, pomagajo iskati boljše in cenejše rešitve, prispevajo svoja sredstva, ko tudi po svoji strani lobirajo in pridobijo sponzorska ali državna sredstva, prispevajo svoje neposredno ali prostovoljno delo.
Poudarjam, da je pomoč pri nadaljnjem razvoju Univerzitetnega središča Ajdovščina ena naših najpomembnejših aktivnosti.
O OBČINSKIH NALOŽBAH
Na občinski praznik se veselimo naših uspehov, zato naštejmo glavne naložbe, zaključene v letu dni od prejšnjega občinskega praznika do današnjega:
-	nova osnovna šola v Budanjah,
-	večnamenska dvorana in prostori za delovanje Krajevne skup-
nosti v Lokavcu;
-	pomoč pri obnovi stavbe Univerze v Novi Gorici v Univerzitetnem središču Ajdovščina;
-	obnovljen zimski bazen in sistem ogrevanja obeh dvoran na Policah;
-	pomožno nogometno igrišče z umetno travo na Policah;
-	obnova strehe stavbe Pilonove galerije;
-	celovito obnovljena Goriška cesta od glavnega križišča do mostu čez Hubelj;
-	komunalna infrastruktura na območju zazidalnega načrta Grivče II in v obrtni coni Pod letališčem;
-	celovito obnovljena cesta Dolenje - Tevče;
-	celovito obnovljen del glavne ceste skozi Črniče;
-	pločnik na začetku glavne ceste s Cola proti Podkraju;
-	zavijalni pas na glavni cesti za Dolgo Poljano;
-	asfaltiranje ulic in povezovalnih poti: Kidričeva ulica, pot v Žapuže, del ceste na Gradiščah, Majerija - Mala gora, Cene -Strmec, Korenova pot, obvoz skozi Orešje;
-	pomoč mladim pri ureditvi parka za rolkarje na deski in ureditvi kolesarske steze v športnem parku Pale;
-	izgradnja športnega igrišča nad Budanjami;
-	pomoč pri obnovi dvorane krajevne skupnosti v Velikih Žabljah;
-	pomoč pri pokritju balinišča v Palah;
-	pomoč pri urejanju doma tabornikov na Kovku;
-	ureditev otroškega igrišča na Grivški poti;
-	pomoč pri izgradnji mrliške vežice na Planini;
-	tlakovanje poti na pokopališču Ajdovščina;
-	obnova dela vodovoda v Budanjah;
-	ureditev prostorov in sofinanciranje programa za pomoč odvisnikom ter njihovim svojcem.
Kot pomemben dosežek navajam pripravo projektne dokumentacije za obrtno cono Gojače, kateri
bodo sledile konkretne naložbe.
Naložbe v teku:
-	izgradnja osnovne šole Šturje;
-	izgradnja doma krajanov v Žapužah - se zaključuje;
-	obnova cestišča, izgradnja pločnika in pripadajoče infrastrukture skozi Batuje - se zaključuje;
-	navezava kanalizacije na zbiralnik odpadnih vod v Dolgi Poljani;
-	izgradnja mrliške vežice na Ustjah - se zaključuje;
-	širitev pokopališča in mrliške vežice na Otlici;
-	pomoč balinarskemu klubu Planina pri urejanju balinišča.
Nadaljujemo s podporo podjetništvu z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka za investitorje v objekte proizvodnih in določenih storitvenih dejavnosti ter subvencionirano obrestno mero za kredite za podjetništvo in obrt.
Za pomoč in sodelovanje pri fi' nanciranju občinskih naložb, se zahvaljujemo ministrstvom vlade Republike Slovenije, evropskim ustanovam in skladom ter donatorjem.
Je prav, da se na občinski praznik pohvalimo, kako smo pridni in uspešni, kako smo modri in stvari prav razumemo. Najpomembneje pa se mi zdi spoznanje in ravnanje, da zadev ne sodimo ter se o njih ne odločamo po videzu, ampak po rezultatu oziroma doprinosu-Živimo in delamo po načelu: P° njih delih jih boste spoznali.
Spoštovane občanke in občani občine Ajdovščina, ob občinskem prazniku petem maju Vam Pfi' srčno čestitam! Posebej čestitam letošnjim prejemnikom petoma)-skega in občinskih priznanj ter se jim zahvaljujem za njihov prispe' vek!
Župan Poljšak Marj#?1
občinski nagrajenci
Anton Žagar
odil se je v Seščah pri AVPreboldu. Po končani osnovni š°li se je vpisal na kmetijsko šolo v Mariboru, nato pa leta 1968 diplomiral na oddelku za biologijo 'n kemijo na Pedagoški akademiji v Mariboru.
k septembra 1968 se je zaposlil k°t učitelj kemije in biologije na Osnovni šoli Dobravlje. Leta 1976 Pa je bil prvič imenovan za ravnatelja šole, ta odgovorna funkcija se §a je držala preko 30 let!
Delo ravnatelja podeželske šole P' enostavno. Do pred kratkim je °snovna šola Dobravlje združena kar sedem podružničnih šol. Ravnatelj mora skrbeti, da so tudi teajhne vaške šole opremljene in yzdrževane. Podružnice dobravske osnovne šole so posodobljene Po opremi ter drugih možnostih skorajda ne zaostajajo za še vedno P°vo, moderno in barvito matično šolo v Dobravljah.
Kljub pomembnosti sodobnih Pčnih pripomočkov pa dušo šoli
, dajejo ljudje. Ravnatelj Anton Žagar skrbi, da so njegovi učitelji dobri, jih motivira, da stalno dopolnjujejo svoja znana, predvsem pa, da se tako med seboj, kot tudi z učenci, dobro razumejo. Poslanstvo vsake šole je otroke čim bolje pripraviti na nadaljevanje izobraževanja ter na življenje nasploh. Tudi tu si ravnatelj Žagar lahko šteje zasluge, saj je Osnovna šola Dobravlje dobra šola, kar med ostalim dokazujejo tradicionalna srečanja z bivšimi učenci, ki so danes znani in uspešni ter že vrsto let v februarju, v okviru praznovanj dneva šole, prihajajo na družabne pogovore. Ob koncu šolskega leta pa se ravnatelj s ponosom, skupaj z učenci, mentorji in učitelji, veseli lepih šolskih uspehov ter vseh mnogih nagrad, priznanj in drugih pohval z različnih tekmovanj in srečanj.
Obdobje ravnateljevanja Antona Žagarja bo ostalo za vedno zapisano v kronike naših krajev tudi zaradi dobrih odnosov, ki jih je ves čas vzdrževal z vodstvi krajevnih skupnosti. Saj je šola najbolj vitalen
del življenja kraja, še posebej, če je to šola na podeželju: v Skriljah, v Vrtovinu, v Črničah, v Vipavskem Križu, Šmarjah, Dobravljah, in če vanjo zahajajo še otroci s Ceste, Velikih in Malih Žabelj, Kamenj, Stomaža, Potoč, Malovš, Gojač, Batuj, Sela Šmarij,... dobravski šolski okoliš vključuje kar 14 krajevnih skupnosti in 21 vasi!
Šola vsestransko kaže svojo odprtost in gostoljubnost. Večnamensko telovadnico zaradi ugodnih pogojev s pridom uporabljajo mnoga športna društva in ustanove. Ravnatelj pa na gospodaren način stalno posodablja in dopolnjuje športno in tehnično opremo telovadnice. Tako je prav v Dobravljah potekalo že mnogo pomembnih športnih srečanj.
Tudi sodelovanje med občino in šolo teče dobro. Šola je dejavna, sproti sledi vsem sodobnim trendom izobraževanja, poživlja življenje na vaseh, je zelo odprta za različna sodelovanja. Najbolj pereč problem, s katerim se je ravnatelj ubadal velik del svojega časa, je ob-
Martina Batič
Martina Batič se je rodila 13. septembra leta 1978 v Šempeterski Porodnišnici. Da bo njena življenj-ska pot povezana z glasbo, je ime-D najbrž zapisano v genih. Skupaj 2 osnovno šolo je v Ajdovščini opravila tudi nižjo glasbeno šolo. ?° uspešno opravljeni maturi na škofijski gimnaziji v Vipavi je vpi-Sala študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani 'n ob mentorju profesorju Marku Vatovcu z odliko diplomirala.
Že kot dijakinja se ni zadovoljila 2§olj z rednim programom šole, P^ pa je ob rednem šolskem delu obiskovala še orglarsko šolo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ob
Kmetija Arkade
^Turistična kmetija Arkade iz Črnič je uspešna, podjetniško Uravnana turistična kmetija. Kmetija je vzorčni pokazatelj, da je teogoče osnovnemu kmetijskemu gospodarstvu uspešno priključiti V2poredno dejavnost, ko se pokate potreba po dodatnem zaslužku. ^ dobrimi programi in trmastim ^trajanjem pri premagovanju evro-birokratskih težav sta Silva 111 Jordan Cigoj uspešno pridobila 'tepovratna evropska sredstva za razvoj.
Cigojevi se že vrsto let uspešno ukvarjajo s kmetovanje ter s Prirejo prašičev in goveje živine oamenom prodaje sušenih ter rugih izdelkov iz mesa in lastnih teetijskih pridelkov na domu. V Preteklih letih so si uredili klav-
študiju se je udeleževala vseh mogočih zborovskih seminarjev doma in v tujini. Kasneje je sodelovala z različnimi zbori in solisti, ki jih je spremljala na klavirju, potovala z njimi po svetu ter prejemala nagrade na različnih tekmovanjih ter priznanja na mnogih koncertih.
Oktobra 2001 jeodšlavMunchen, na Visoko šolo za glasbo, kjer je z odliko diplomirala iz študija zborovskega dirigiranja, nato pa je prav tam, v letu 2005, zaključila tudi podiplomski študij. Zaposlena je kot vodja zbora v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani. Poleg tega kot docentka sodeluje na različnih zborovskih usposabljanjih in delavnicah doma in v tujini ter s svojim odličnim
niške in mesno predelovalne prostore po evropskih predpisih. Druga pomembna dejavnost kmetije pa je pridelava grozdja in vina. Gospodar Jordan grozdje prideluje na okolju prijazen način in je že od ustanovitve ponudnik na Vipavski vinski cesti. Skupno letno pridelajo in prodajo preko 20 tisoč litrov vina. Del ga spijejo gostje kmetije, mnogokrat v prijetnem okolju »po starem« prenovljene in tehnološko sodobno opremljene vinske kleti, ostalo pa v buteljkah roma v kleti ljubiteljev in na police trgovcev v Sloveniji in tujini. Cigojeva vina so priznana in dosegajo odlične naslove na različnih tekmovanjih.
Z izletniškim turizmom se na kmetiji ubadajo že od leta 1989. Gostom domačije je na voljo 60 sedežev, od leta 2003 dalje pa oddajajo tudi sobe, k čemur je go-
znanjem dopolnjuje žirije raznih prestižnih zborovskih tekmovanj.
Nove poti si je Martina utrla z osvojitvijo nagrade Erič Ericson, lani oktobra. To je najprestižnejše tekmovanje zborovskih dirigentov na svetu. Priredijo ga vsako tretje leto na Švedskem. Martina je bila na lanskem tekmovanju ena od 16 izbranih tekmovalcev, ki jih je tekmovalni odbor izbiral med 55 prijavljenimi kandidati iz vsega sveta, na koncu pa je, tako po izboru žirije, kot po izboru švedskih radijskih postaj, zmagala.
Nagrada Erič Ericson za mladega dirigenta pomeni velik uspeh in veliko priznanje za vloženo delo, pa tudi posebno mesto med najboljšimi na svetu. Zaradi vsega
spodarja spodbudilo vedno večje povpraševanje. Ta projekt je bil podprt s proračunskimi sredstvi Občine Ajdovščina in z evropskimi sredstvi iz programa SAPARD. Evropska sredstva so v naslednjih dveh letih koristili še za izgradnjo apartmaja in bazena. Danes kmetiji omogoča rast lastni dohodek, v letu 2005 je posodobila kmetijsko mehanizacijo, lani je bila zgrajena nova kuhinja.
Cigojeva kmetija iz Črnič je tako v Sloveniji, kot v tujini že vrsto let znana po odličnih vinih, mojstrski kulinariki in prijaznemu gostoljubju. K dodatni promociji tako kmetije, kot vinorodne Vipavske doline nasploh je pripomogel naziv vinske kraljice Maje Cigoj, hčere Silve in Jordana. Gospodarja pa imata že pripravljene načrte za prihodnji razvoj.
^ater Angel Kralj
^ater Angel Kralj je prišel v same !!an v Vipavskem Križu 1982 let: ^akoj se je vključil v prizadevanj , °bnovo samostana in njegovi RUlturnih vrednot. Sistematičn Pričel z urejanjem samostansk n)ižnice in galerije umetniški 'K V to delo je uspel vključil teli Občino Ajdovščina in Gorišk j jjjižnico. Tako je bila po desetic te Prizadevanj knjižnica s prik; l^111 celice Janeza Svetokriškeg jteno na ogled obiskovalcen oh ° T°mem6en je njegov delež pi eleževanju 350-letnice samost: a eta 1987 Q5 300-letnici izdaj knjige Janeza Svetokriškeg a 1991 je tvorno sodeloval pi /'Pravi in izvedbi okrogle mize ^te2U Svetokriškem v Vipavsker
Križu in razstave Janez Svetokriški in njegov čas v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Zavzeto je sodeloval tudi pri prizadevanjih za vrnitev osmih dragocenih samostanskih knjig iz muzeja v Brežicah. Skupaj z zgodovinarjem Francem Kraljem je zbral podatke za knjižico Kapucinski samostan s cerkvijo v Vipavskem Križu, ki je izšla leta 1993.
Pater Angel je bil v Vipavskem Križu 15 let, leta 1997 pa je bil premeščen v samostan v Škofji Loki, kjer živi še danes, vendar je obdržal tesne stike s prijatelji v Vipavski dolini.
Njegov delež pri pripravi knjige Hubelj, Ajdovščina, Šturje in sosednji kraji v zgodovinskih zapisih od konca 15. do začetka 17. stoletja je neprecenljiv. Knjiga namreč
temelji izključno na dokumentih, ki so zapisani v rokopisni nemščini. Pater Angel je ustregel prošnji urednika Stanislava Bačarja in opravil transkripcijo - prepis iz rokopisa v tipkopis - za 90 strani dokumentov iz Arhiva Republike Slovenije. Gre za izjemno dragoceno, zahtevno in obsežno delo, ki zahteva veliko znanja, izkušenj in časa. Delo je bilo težavno, saj so bili dokumenti v glavnem fotokopije, težko berljive, včasih komaj razpoznavne. Pater Angel je pripravil tudi prevod dokumentov, kar je prav tako nadvse zahtevno delo, saj gre za izrazoslovje iz 16. stoletja, s starinskimi izrazi, ki se jih ne uporablja več, med njimi je mnogo takih, ki jih ni najti niti v slovarjih.
Pater Angel je delo opravil v obljubljenem roku. Večino dela je
stoj majhnih šol na vaseh. Hodil je od staršev do uradnikov, po vaseh in po ustanovah in iskal drobec upanja za obstoj šol na Brjah in v Kamnjah, pa je žal realnost današnjih standardov premagala to plemenito željo po ohranjanju tradicionalnih vrednot.
Anton Žagar pa se je skozi leta življenja na Ajdovskem v svojem prostem času udejstvoval tudi na dru-
gih področjih družbenega življenja - bil je predsednik Krajevne skupnosti Cesta in dolgoletni predsednik Območnega odbora Rdečega Križa Ajdovščina.
Zaradi vsega dobrega, kar je Anton Žagar v času svojega službovanja napravil za šolski okoliš Osnovne šole Dobravlje in za kraje znotraj njega, si zasluži najvišje, petomaj-sko priznanje Občine Ajdovščina.
naštetega si mlada in perspektiv- Barič zasluži priznanje Občine na zborovska dirigentka Martina Ajdovščina.
Kot odličen primer uspešne- Arkade ter njuna gospodarja, Silva ga razvoja dodatnih dejavnosti injordan Cigoj, zaslužita priznanje na kmetiji si Turistična kmetija Občine Ajdovščina.
opravil brezplačno - za prijatelje dela iz 16. stoletja na območju ob-na Ajdovskem.	čine Ajdovščina izročamo Patru
Za izjemni prispevek pri pri- Angelu Kralju priznanje Občine pravi temeljnega zgodovinskega Ajdovščina za leto 2007.
ajdovski odmevi
Hram učenosti v Budanjah
Na predvečer praznika Občine Ajdovščina, v petek, 4. maja, je v dvorani v Budanjah potekalo slavje ob otvoritvi nove šole. Vsaka nova šola na podeželju je pomembna, saj ohranja vir življenja kraja. Zato je pridobitev - nova podružnična šole Budanje - Dolga poljana z oddelkom vrtca pomembna, tako za oba kraja, kot tudi za Občino Ajdovščina, ki je nastopila kot investitor nove hjše učenosti. Podružnica v Budanjah pa daje slutiti nove pridobitve, saj že pripada novi osnovni šoli Sturje.
"IVTova šola in oddelek vrtca sta zgrajena na delu lokacije bivšega zadružnega doma. Novi prostori skupaj merijo 1072 kvadratnih metrov površin. Novogradnje je za 775 kvadratnih metrov, obstoječa dvorana krajevne skupnosti pa bo služila za telovadnico.
Investicijski program je bil na seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina sprejet oktobra 2005. Na javnem razpisu je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Vegrad d.d. iz Velenja. Pogodba s podjetjem je bila podpisana po sistemu »ključ v roke s fiksno ceno do pridobitve upo-
rabnega dovoljenja in predaje objekta naročniku«. Vrednost pogodbe je znašala 664.496 evrov. Celotna vrednost projekta zajema še stroške nadzora (10.015 evrov), stroške opreme (83.500 evrov) in stroške komunalne opremljenosti (25.000 evrov). Investicijo je v celoti kril proračun Občine Ajdovščina. Gradnja je stekla maja lani ter se je zaključila v aprila letos.
Program otvoritvene slovesnosti so pripravili domači šolarji, pevci, interpreti, recitatorji,... Bogato dogajanje je nabito polni dvorani obiskovalcev pričaralo zgodbe iz preteklosti in dajalo slutiti nove čase - otrok v Budanjah zagotovo ne bo zmanjkalo. Prvi šolski dan po praznikih pa so budanjski otroci že sedli v nove šolske klopi v še po svežem oplesku dišečih barvitih učilnicah. Uspešno zaključeno šolsko leto jim želimo! sh
Prenova pokopališča
Da je ajdovsko pokopališče potrebno prenove je bilo v zadnjih letih že večkrat izpostavljeno na sejah Sveta Občine Ajdovščina. Prenova se začenja - februarja letos je bil uradno objavljen javni anonimni natečaj za arhitekturno-urbanistično ureditev območja pokopališča v Ajdovščini. Prispela natečajna dela bodo od srede, 30. maja do petka, 8. junija na ogled v prostorih Doma krajanov v Ajdovščini. Občanke in občani ste vabljeni na JAVNO OBRAVNAVO, ki bo potekala v četrtek. 7. junija ob 18.30.
TVJ atečaj je bil kar zahtevno zastav-iNI Ijen, saj je Občina Ajdovščina ždela pridobiti arhitekturno - urbanistične načrte za širše in ožje območje pokopališča, vključno z rešitvami za pokopališke objekte ter arhitekturno ureditvijo krajine na območju pokopališča. Tudi pri sestavi komisije je izdelovalec natečaja upošteval pomembnost objekta, saj je sestavljena iz predstavnikov različnih ustanov in krajevnih skupnosti. Komisijo so sestavljali predsednik - župan Občine Ajdovščina Marjan POLJŠAK, člani Alenka ČADEŽ KOBOL, dipl. ekon. Oddelek za investicije, Irena RASPOR u.d.i.a. iz Oddeleka za okolje in prostor Občine Ajdovščina, Matija REPIČ predstavnik KS Ajdovščina, Zvonko VIDMAR predstavnik KS Žapuže, Dragotin ŠTOKELJ predstavnik KSD d.o.o, Silvo PREMRL, Vladimir SLAMIČ u.d.i.a,
poročevalka in skrbnica Marica ŽEN BRECELJ u.d.i.a. Oddelek za okolje in prostor na Občini
Ajdovščina.
Do določenega roka je prispelo pet natečajnih del. Komisija je veliko pozornost namenila postavitvi pokopaliških objektov in ureditvi ožjega območja pokopališča, organizaciji razmestitve prostorov poslovilnega objekta, funkcionalnosti prostorov, skladnosti s projektno nalogo, ekonomičnosti rešitve, razporeditvi posameznih sklopov, zunanji ureditvi ter predlagani zasnovi širšega območja.
Nobena od rešitev v celoti ne ustreza razpisnim pogojem, zato se je komisija odločila, da prve nagrade ne podeli. Enakovredno drugo nagrado prejmeta elaborata:
-	elaborat zap.št. 2 - šifra 75070:
avtorji: Nejc BATISTIČ udia. ,
Martina LIPICER udia, Špela URŠIČ udia
-	elaborat zap.št. 3 - šifra 3MA-BUP:
avtorji: Urška MOŽINA RODMAN udia, Andrej ČOPIČ udia, Maja AMROŽIČ PUČKA udia, Petra
PUČKA abs.kr.arh, Matej Štrancar abs.arh.
Sodelavci in konzultanti: Ipod doo, - promet, Bogomir IPAVEC, udig - statika, Domen PUČKA stud. arh. - prezentacije Tretjo nagrado prejme elaborat zap.št. 5 - šifra SLOVO, avtor: Marjan PIŠOT udia Odškodnino prejmeta elaborat zap.št. 1 - šifra 000014 in elaborat zap.št. 4 - šifra GP1000.
Natečajna dela si je do 8. junija mogoče ogledati v prostorih Doma krajanov Ajdovščina, kasneje pa bodo na ogled v avli Občine Ajdovščina. V četrtek, 7. junija, bo v Domu krajanov potekala JAVNA OBRAVNAVA, kjer bodo občani lahko povedali svoje mnenje o natečajnih delih ter o prenovi pokopališča ter odgovornim za prenovo zastavljali vprašanja. Za dodatne informacije pa se lahko obrnete na Oddelek za urejanje prostora na Občini Ajdovščina 05/36 59 110.
sh
Obujanje kolesarstva

______________________________________■■ .
Po 40 letih je Kolesarski klub Voviland 12.maja v Ajdovščini ponovno izpeljal kriterij po mestnih ulicah. Kriterij Slovenskih mest se točkuje za državno prvenstvo vseh kategorij in je po vseh merilih zelo dobro uspel. Tako s strani organizatorja, pokroviteljev in sodelujočih ekip je bila soglasno izražena želja, da postane kriterij v Ajdovščini tradicionalen. Ob tej priložnosti je župan Marjan Poljšak podelil priznanje nekdanjemu kolesarju Juriju Luliku.
K dobremu vzdušju je prispevala zmaga v kategoriji Elite domačina
Kristijana Korena, ki je svojo kolesarsko zgodbo začel v domačem Vovilandu. Veliko gledalcev in dobro vzdušje je zagotovilo, da bo dirka tudi prihodnje leto..
Zahvala sponzorjem:	Primorje
d.d. Občina Ajdovščina, Gold Club Casino, Agroind Vipava, CPG, KA3 d.o.o., Zavarovalnica Triglav, Goriške Opekarne, Mlinotest,	Mobitel,
Prevozništvo Semenič, Kobra, Citroen Koper, Trgo ABC Ajdovščina, Graverstvo Šinkovec, Športna zveza Ajdovščina
Danilo Koren
Nagovor župana Marjana Poljšaka
Danes je dan praznovanja za vse nas, za osnovno šolo Budanje, ki bo podružnica nove Osnovne šole Šturje, za krajanke in krajane Krajevni skupnosti Budanje in Dolga Poljana, za celotno Ajdovsko občino.
Praznujemo veliko pridobitev - otvoritev nove šolske stavbe v Budanjah, ki nadomešča 100 let staro dotrajano šolo. Velika pridobitev je tudi oddelek otroškega vrtca, ki ga doslej v Budanjah ni bilo. Z novim otroškim vrtcem so izboljšani pogoji za varovanje in vzgojo predšolskih otrok, kar pomeni prijaznejše okolje za družine z majhnimi otroci. Budanje in Dolga Poljana so glede rodnosti oziroma po številu otrok v družinah v ospredju in želeli bi si le, da bi bilo tako še marsikje po naši občini in po Sloveniji. Z novo šolsko stavbo se bodo neprimerljivo s prejšnjim stanjem izboljšali pogoji učenja za učence iz Budanj in Dolge Poljane. Osnovna šola, ki je že sto let simbol napredka in združevanja vasi, ima z novo šolo še bolj poudarjeno to svojo vlogo. Učenci bodo še lažje osvajali znanje za današnjo in prihodnjo tekmovalno družbo, v kateri je znanje temelj za obstoj in razvoj, kakor pravijo. Osebno menim malo drugače in pravim, da sta pomembnejši skupnost ter medsebojna pomoč in tudi za to dvoje je šola izrednega pomena. Šola je pomemben branik proti moralnemu propadu, ki ga vsiljuje kapitalističpa družba, v katero so nas pahnili. Za naš obstoj in razvoj je pomembno ohraniti ter razvijati medsebojno sodelovanje, pomoč in prijazne odnose, gre tudi za družinske, sorodstvene in rodovne povezave. To je tisto, kar je bistveno več od razdrobljene, egoistične in čustveno izpraznjene družbe brezobzirnega globalnega kapitalizma. Prijazna skupnost je naše bogastvo in k temu prispeva tudi šola v Budanjah. Ker tako govorite, mislite in čutite starši in učitelji učencev, tako govorijo, mislijo in čutijo tudi vaši otroci. Vaši in naši rodovi gredo naprej,
slovenski narod napreduje. Žele1 bi, da bi vsa Slovenija tako fflisl*14 in ravnala, potem se ne bi bali obstoj našega naroda.
Nova šola prispeva k povečan1 zavesti in samozavesti krajan0^ k povečanemu občutenju vašim1 skupnosti. Učenci in šola bodo še naprej prispevali k življenj11 po krajevnih skupnostih, tudi s sodelovanjem na prireditvah ift na drugih področjih skupnega delovanja. Za otroke Budanj 111 Dolge Poljane pa bo letos na raz-polago še ena pridobitev, nova matična osnovna šola v Šturjah> kjer bodo nadaljevali s šolanjem v višjih razredih osnovne šole. Nova Ajdovska občinska politika se je torej na dva načina - z novo p011' ružnično šolo v Budanjah in novo matično osnovno šolo v Šturjan - potrudila spremeniti posledice neprimernih odločitev in neodlo-čitev iz leta 1995 in leta 1998» k0 ni bilo urejeno tako, da bi učenci iz Budanj in Dolge Poljane obiskovali Osnovno šolo v Ajdovščini’ Menim, da je s tem občina izpolnila svoje načrtovane obveznosti do vas krajanov Budanj in Dolge Poljane in pričakujem, da boste enako razumevajoče sprejeli temu sledeče spremembe.
Zahvaljujem se vsem, ki ste za novo osnovno šolo Budanje ph' spevali zamisli, predloge, Prl' pombe, načrte, odločitve in delo-Zahvaljujem se izvajalcu Vegrad d.o.o. iz Velenja, vsem podizvajalcem, nadzoru, sodelujočim iz občinske uprave, članom občinskega sveta, vodstvu krajevnih skupnosti in ostalim udeleženim pri tej investiciji. Šola je bila zgrajena iz sredstev proračuna občine Ajdovščina.
Učenci Podružnične Š°le Budanje, šolsko osebje podružnice, starši otrok in krajani Budanj in Dolge Poljane čestitam vam za veliko pridobitev - novo šolo-Veselimo se skupaj! Veselimo sC' napredka Budanj in Dolge Poljane in s tem napredka Ajdovske obči' ne!
Župan Marjan Poljša*
Ekipa Univerze
Zupan Marjan Poljšak priredil sprejem za ekipo Univerze m Nove Gorice, ki se je odlično odrezala na evropskem tekmovanju iz vinogradništva in vinarstva
'TUipan Občine Ajdovščina, /LjMarjan Poljšak, je v začetku maja na sprejem povabil ekipo Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, ki se je odlično izkazala na evropskem tekmovanju v znanju vinogradništva in vinarstva, potekalo je v začetku aprila v Španiji.
Pobudnik tekmovanja v znanju vinogradništva in vinarstva za študente med 17-im in 25-im letom je EUROPE A- association of European Agricultural Colleges and training institutes. Letos je potekalo že drugič - lani v Avstriji, letos Španija, prihodnje leto pa se bodo študentje merili na Portugalskem.
Tekmovanje je potekalo v angleškem jeziku ter v štirih tekmovalnih sklopih - vinarstvo, vinogradništvo, analize vina, degustacija - dodatno pa so se tekmovalci merili tudi za posebno nagrado “Španija”. Skupina Univerze v Novi Gorici je bila ena izmed 21 ekip iz vse Evrope.
Našo, domačo ekipo so sestav-
ljali: Nika Gregorič, študentka drugega letnika in Borut Trbiža11’ študent prvega letnika Visoke so e za vinogradništvo in vinarstvo ter njuna mentorica Melita Strna Lemut. Odlično so se odrezali, saj so domov prinesli kar dve srebf ^ plaketi. Dosegli so drugo mesto ^ kategoriji “najboljši evropski tea111 ter drugo mesto v razvrstitvi za P° sebno nagrado Španije - Spec1 Award Spain - za poznavanje špa11 ske enografije.
Dosežen uspeh je zelo pomen1 ben za Visoko šolo za vinogra ^ ništvo in vinarstvo, ki v okv1 Univerze v Novi Gorici delu) šele drugo leto, zadnje študijsk leto v Ajdovščini.
Sanda Hain, foto-
G0
iz naših sredin
7
Vipavski upokojenci na izletu
Zveza DU Slovenije ima več kot 600 prostovoljcev v svojih društvih. V vipavskem nas je 17. Naša naloga je, da obiskujemo starejše nad 69 let, poizvemo kaj potrebujejo in o tem informiramo prisojne institucije. Naše geslo je: Danes pomagam jaz tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni.
TA elo opravljamo brezčlano, -L'zato nam je Društvo upokojencev Vipava v okviru projekta Starejši za starejše omogočilo poučen izlet, ki smo se ga z veseljem udeležili, avtobus pa smo napolnili s še nekaterimi člani društva.
Odpravili smo se na Kurešček, 833 m visok hrib JV od Ljubljane.
Znan je že iz turških časov, ko so na njem kurili kresove in »obveščali«, da Turki prihajajo. Na vrhu jem podružnična cerkev Matere božje, ki je že v preteklosti dajala zavetje preganjanim in tlačenim. Takrat je bila edina v Sloveniji, kjer so častili Marijo - Kraljico miru. Danes je Kurešček pravi ro-
marski kraj.
Obiskali smo še Ig in Iški Vintgar, na južbnem robu Ljubljanskega barja z vlažnimi, barskimi travniki. Prostor, kjer so živeli koliščarji in mostiščarji, o čemer pričajo najdbe iz leta 1875.
Iški Vintgar je soteska potoka Iška, s čisto in bistro vodo. Na začetku soteske stoji Turistični dom, nad njim pa je bila partizanska bolnica. Do slapu pa je kar dolga pot ob strmih skalnatih stenah, ponekod tudi 300 m visokih.
Nekaj časa in volje nam je ostalo še za obisk Tehničnega muzeja v Bistri, kjer nas je najbolj osupnilo veliko število Titovih avtomobilov, ki jih je kot darilo prejel od številnih državnikov sveta. Zapeljali smo se tudi do močil-nika - izvira Ljubljanice, kjer pa je kot posledica suše ostala le še mlaka.
Zadovoljni smo se vračali domov.
duv
Dejavno preživljanje prostega časa
Program Mepi
Verjamem, da se skoraj vsak človek dandanes čestokrat vpraša, kaj početi v času, ko ni kaj početi. Veliko mladih nima prav veliko možnosti za dejavno preživljanje prostega časa, a se le redki potrudijo in izbrskajo zase kaj zanimivega, kaj, kar jih veseli, gotovo je najenostavneje prepustiti se lenarjenju in zabavanju na čim bolj uživaški način.
J^ahko pa izberete drugo pot
Na Osnovni šoli Col smo se vključili v program MEPI, kar Pomeni, da smo se odločili dejavno preživljati prosti čas in dati prosto pot svojim željam, hrepenenjem, ustvarjalnosti...
16. aprila 2007 smo bili uradni in slovesno sprejeti v mednarod-Uo priznani program MEPI.
Pisana šolska scena v šolski telovadnici nas je že na začetku 2azibala v prijetne misli, ki so jih nato s svojimi točkami popestrili še učenci pod vodstvom Požrtvovalnih mentoric: Nives Zibrik, Nives Furlan Bratina in Tine Krapež. Gospod ravnatelj Ivan Irgl je predstavil že obstoječe aktivnosti in interesne dejavnosti naše šole. Le česa Vse ne počnemo. Na odru so se ^vrstili odraščajoči osnovno-itt srednješolci ter pokazali, da
znajo žonglirati, urejati okolico, igrati na inštrumente, biti uspešni prostovoljci in tako pomagati pomoči potrebnim mlajšim. Mednarodna koordinatorka gospa Ana Kocjančič je povabljenim natančneje predstavila program MEPI, kar pomeni mednarodno priznanje za mlade, ki je v Sloveniji začel delovati 1999- leta. Obsega 45 institucij, in sicer od osnovnih in srednjih šol, dijaških domov do centrov za socialno delo. Od mladih se »zahteva«, da poleg šolskih obveznostih počnejo še druge stvari. Dejavni morajo biti na 4. področjih:
-	prostovoljstvo,
-	rekreacija,
-	spretnost ali veščina,
-	pustolovska ali raziskovalna odprava.
Vsak napreduje po lastnih zmožnostih in tekmuje sam s
seboj. Učenci imajo na voljo 3 stopnje; za bronasto priznanje potrebujejo vsaj 6 mesecev, za srebrno dodatnih 6, za najbolj vztrajne pa je zlato priznanjem, ki ga lahko osvojijo po dodatnih 12. mesecih. Program deluje v 120. državah sveta in vključuje neverjetnih 6 milijonov mladih.
Po uradno-zabavnem delu, ki so ga proti koncu polepšale s plesno točko še učenke 5., 7. in 9- razreda in nato vsi nastopajoči skupaj prepričljivo odigrali odpravo v naravi, smo končno dočakali podelitev licence, to je dovoljenja za izvajanje programa, ki bo uradno lahko začel delovati v jeseni. Po podžupanovih spodbudnih zaključnih besedah smo, bogatejši za nove vtise, pogumne odločitve in prepričani, da nam bo uspelo, pokramljali ob dobrotah iz šolske kuhinje.
Svetlana Plesničar Bušen
Rod Mladi Bori poroča...
Ajdovski taborniki smo v polnem zagonu. Po uspešno izvedenih akcijah ob dnevu Zemlje in tabornikov v aprilu, se že veselimo sončnih dni, ki so pred nami.
Veterani policije SEVER
Nova uniforma
Uniforma je temno modra in združuje vse pomembne elemente potrebne za prepoznanje veterana policije, ki je aktivno sodeloval v procesih osamosvajanja Slovenije.
^al na njej ne bomo opazili £ -imnožice odlikovanj, čeravno je takratna milica opravila veliko vlogo tudi na našem območju.
Priznanja za veterana SEVER pač že 16 let niso moderna, saj ne prinašajo veliko volilnih glasov.
Vseeno so veterani policije ponosni na takratno delo in hvaležni za podporo občinskih oblasti Ajdovščine in Vipave ter dejstva, da ljudje njihov prispevek poznajo in nimajo tako kratkega spomina kot ministri v daljni Ljubljani.	pl
Mladi raziskovalci
so v sredo, 18. aprila, obogatili Osnovno šolo Danila Lokarja v Ajdovščini že tretjič zapovrstjo, potem ko se osnovnošolci severnoprimorske regije za ta naslov potegujejo že sedmo leto.
A 7u vod ni pozdrav raziskoval-
V	cem, mentorjem in članom komisije sta koordinatorici raziskovalne dejavnosti, Ksenija Černigoj in Nataša Markič, vključili željo po razmahu raziskovalne dejavnosti med mladimi. S svojimi deli so sodelovali osnovnošolci Solkana, Dornberka, Cerknega, Nove Gorice in Ajdovščine, ki so v začetku aprila uspešno zaključili že sredi januarja prijavljene teme nalog.
V	imenu šole organizatorke je zbrane z željo po uspešnem zagovarjanju del nagovoril tudi ravnatelj, Vladimir Bačič, ki je izrazil presenečenje nad majhno udeležbo raziskovanja željnih. Dandanes, ko igra znanje ključno vlogo v konkurenčnem svetu, sta namreč prav nadgradnja šolskih učbenikov in poglabljanje osnovnega znanja prava pot k zaposlitvi in uspešnosti.
10 minutni zagovori osmih prijavljenih nalog so nato pred izbrano komisijo potekali ločeno glede na družboslovno oziroma naravoslovno tematiko.
Naravoslovne naloge s področja astronomije in fizike, ekologije z varstvom okolja ter kemije so ocenjevali Peter Valič, Mojca Volk in Fedor Tomažič. Nalogam družboslovnega področja, ki so zajemale znanje etnologije, psihologije, slovenščine in sociologije pa so prisluhnili Mateja Ceket Odar, Borut Koloini, Irma Krečič Slejko in Sonja Marušič.
Komisiji sta v nadaljnje tekmovanje pospremili šest projektov mladih raziskovalcev in v ožji izbor iz naravoslovnega področja postavili: Vodni zbiralniki na smučiščih in njihov vpliv na okolje (OŠ Cerkno), Ali je kvaliteta baterije odvisna od njene cene (OŠ Dornberk) in Alternativna uporaba odpadkov (OŠ Solkan). Ter tri družboslovno naravnane naloge OŠ Danila Lokarja Ajdovščina: Poštna znamka na Slovenskem, Stiske mladih in Dragi dnevnik!
Vsem gredo čestitke za raziskovalno delo in obilo poguma na nadaljnjih ustvarjalnih poteh.
larasa
Maturantje plesali
Okrog 100 maturantov gimnazije in vzgojiteljske Srednje šole Vena Pilona iz Ajdovščine je letos prvič sodelovalo na paradi plesa za nov Ginesov rekord v enotnem plesanju četvorke po vsej Sloveniji. Na Lavričevem trgu v Ajdovščini so točno opoldne zaplesali četvorko, še pred tem pa jim je spodbudo dal župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak. Pozdravil jih je tudi Anton Likar, ravnatelj. V Sloveniji je na ta dan plesalo preko 24.400 maturantov, pridružili pa so se jim tudi srednješolci iz Zagreba in Beograda.
Maturantom čestitamo za uspešno »priplesan« rekord ter jim želimo vso srečo pri maturi!	Ajda Sorč
/^aka nas taborjenje v okolici V^Bovca, pa državni mnogoboj v Velenju, kjer bo hkrati osrednja taborniška prireditev ob stoletnici skavtstva. Nadaljujejo se tudi zaključna dela pri obnavljanja taborniške rezidence na Kovku, kjer nam pomagajo starši tabornikov in naši prijatelji. Stara šola je že skoraj prenovljena in veselimo se otvoritve, ki bo predvidoma jeseni. V pokušino vam pošiljamo nekaj fotografij iz pomladnih akcij.
Kako smo skupaj s starši tabornikov pri ajdovskem bazenu posadili 100 borovcev (zato ker smo rod Mladi BORI) in se tako pridružili akciji milijarda dreves za naš planet. Pa kako smo postavili čisto pravi tabor v ajdovskem obzidju...
Kjer so novi Gozdovniki in goz-dovnice prisegli da bodo negovali svojo novo zeleno rutko...
Pa kako v delovnem vzdušju poteka prenova doma na Kovku...
KK
8
klepet, piramida______________________
Kdo komu kakšno jamo koplje ...
Kot bolničarka je sklenila delovno razmere v javnem sektorju, v skupini, ki vključuje javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode. Tako je postala del aparata za izvrševanje javnega interesa, njeno delo pa pomembno za celotno družbeno skupnost.
'Tpina Bergant, tridesetletna po-
JL ročena mati dveh otrok. V službi javnega zavoda je predsednica Sindikata v ajdovskem Domu starejših občanov, ki se prek Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva znotraj Zveze svobodnih sindikatov zavzema za pravično pravdo. Do 1. julija 2007 naj bi po petih letih obljub sprejeli nov zakon za javni sektor, ki bi slednjemu prinesel tudi poenotenje mesečnih dohodkov javnih uslužbencev.
Kaj je jama, Tina?
Petnajst let enake plače, ki se sicer izračunava z dodatki za zdravstveno nego, delo z duševno motenimi, težje pogoje dela, itd., a dodatki kot so nočne, popoldanske ali prazniki se obračunavajo zgolj na golo osnovo. Če bo država nadaljevala s svojim mačehovskim odnosom, bodo domovi postali hiralnice.
Tako je. Kako bi moralo biti?
Glede plač bi zagotovo morali določiti osnovo z vključenimi dodatki oziroma tovrstnim dodatkom koeficiente, ki bi vrednost osnove zviševali glede na delo, torej sprejeti nov plačni zakon. Težko bo direktorica ob vsem pomanjkanju osebja objektivno točkovala delo svojih zaposlenih, kot to predlagajo sedaj. Spremeniti pa bi bilo potrebno tudi zastarelo kolektivno pogodbo, po kateri se ravnajo posa-
mezni direktorji javnih zavodov.
In to zahteva več let naporov Ministrstva za javno upravo?
Država zavlačuje, ker smo poceni delovna sila. Še naša sekretarka, Mojca Šumer, ki sodeluje na pogajanjih, ni optimistična glede obljubljenega roka. Mesec pred njim, po dveh letih pogajanj, so napredovali zgolj do kataloga delovnih mest z opisi del in nalog, pa je do epiloga pogajanj še dolga pot.
Kje je ključni komunikacijski šum v pogovorih sindikatov z vlado?
Da je vlada butasta ali pa gluha! Pogajanja so farsa z mlini na veter, so nemogoča, ker se vlada ‘pišmeu-hovsko’ obnaša do volje in potreb ljudi.
Do svojih varovancev?
Vsaj do tistih, ki morajo s 500 EUR prebiti mesec. To bi morala biti zgolj gola osnova plače bolničarke, ki v javnem Domu starejših občanov preživi dve nedelji in vse sobote v mesecu, poleg popoldanskih in nočnih ter ob vsej raznolikosti dela. In s 1. decembrom minulega leta je stopil v veljavo še Zakon o povečanem obsegu dela. Tako se zaposlenemu, ki ni na bolniški, količina dela znatno poveča, a brez vsakršnega plačilnega dodatka.
Država določa Zakon, ki ga ne uresničuje?!
Tako. Sprejela je zakon, a nima sredstev za njegovo izvajanje. In Domu, ki se financira od oskrbo-valnine in denarja za zdravstveno nego, Ministrstvo za zakonsko določen ‘povečan obseg dela’ ne nameni ničesar. Direktorji naj bi tržno nišo našli sami. Žal so ti večinoma socialni delavci in redkeje ekonomisti.
Zahtevate torej dostojno plačilo dela?
To je prva stopnica. Nad drugo visi velik primanjkljaj kadra. Kako naj 151 pacientov, od tega 74 nepo-kretnih, zgledno oskrbi 10 sester, 15 negovalk in 7 čistilk strežnic? V Črnem vrhu, na primer, 139 varovancev, od tega 40 nepokretnih, oskrbuje 12 sester, 18 negovalk, 5 strežnic in najet čistilni servis. Naše negovalke poleg zdravstvene nege in kopanja sodelujejo tudi pri hranjenju in čiščenju.
In bolničarka Tina spoštuje, tudi našega, očeta in mater...
Jutranja izmena vsakdana bolniške sestre se v Domu starejših občanov Ajdovščina začne ob 6.30 s prebranim raportom in zdravstveno nego. Ta vključuje tako umivanje in preoblačenje kot menjavo plenic. Nato varovance, v vozičku ali brez, prepelje v jedilnico ali jim z zajtrkom postreže v postelji. Čas zajtrka, do 9-30, zahteva delitev, hranjenje in pospravljanje za njim. Po deset minutni pavzi za ‘kavo in rogljiček’, se ob 9-45 prične s kopanjem; dve negovalki poskrbijo za pokretne, dve za priklenjene na posteljo, kar vključuje umivanje in po potrebi menjavo plenic. Medtem ena sestra čuva dementne. Dopoldansko delo vključuje tudi čiščenje negovalnih omaric z oskrbovancem in enkrat tedensko menjavo posteljnine. Do 11.30 je že razdeljena tudi malica in do poldneva sledi kosilo za večino zaposlenih. Čas med 12. in 13.00 je oddan kosilu varovancev, ki so do 13-30 pripravljeni na popoldanske sopotnike.
Popoldanske zadolžitve potekajo takisto, le da malici, med 18. in
19.00, sledi večerja, po njej pa do 20.30 spremstvo v sanje; najprej pol-(ne-)pokretne v prvem nadstropju, potem tiste v pritličju.
Nočni turnus se poslovi tudi od aktivnejših stanovalcev ter poskrbi za red in čistočo vozičkov, opreme. Prvemu obhodu sledi dežurstvo; čakanje na poziv in do jutra še trije obhodi.
... za 2,3 EUR na bruto uro.
Zadnji mesec za 568 EUR z vsemi dodatki, ob dveh nedeljah in nočnemu prazničnemu vikendu. Po sedmih letih delovne dobe in dveh napredovanjih.
Se res vse začne in konča pri denarju?
Na poligonu med Občino, direktorico Doma, Ministrstvom za zdravstvo in Ministrstvom za javno upravo. Brez posluha slednjega ne bo šlo! Nujno je poenotenje plač v javnem sektorju; med negovalko in sestro je stopnja izobrazbe in kar trije plačilni razredi. Tudi 40 % povišanje plač bo še daleč od primerljivosti z Evropo. Mesečni dohodek negovalke v Italiji je 1500 EUR.
Pa pojdi za kruhom k sosedom
Seveda, oskrbovat Italijane. In naše zadnjice bodo prišle za 500 EUR z veseljem brisat Rusinje.
Šalo na stran ...
Vem, da bo 18 članov našega sindikata, od tega 6 negovalk, 2. julija sedelo, če obljuba Vlade dan prej ne bo izpolnjena.
So ostali zadovoljni s svojim mesečnim zaslužkom?
Seveda ne, delavca je strah! Četudi majhna, mu je plača edini vir zaslužka. Zato raje životari kot spoštuje sebe in delo svojih rok. A ograde niso za ljudi. Treba je vstati iz črede! V fevdalizmu je dal kmet desetino izdelka, danes da delavec državi dobro tretjino plače poleg zavarovanj in ostale nuje. Pa je tlačan s preostalim pridelkom lahko preživel, negovalka s 4. stopnjo izobrazbe pa dandanes precej težje.
Kot Mlakarjev nekvalificiran
kmet?
Ja ... garaš ku živina, pa moraš gob’c držat!
In kako se počutijo vaši varovanci?
Zdolgočaseno. Zagotovo bi se mnogo bolje, ko bi okrepili delovno terapijo, pa ni animatorjev. Večina stanovalcev životari med posameznimi obroki. Včasih bi radi poklepetali z nami, pa ni časa. Tudi ni oddelka za demenco, ki bi dovoljeval sprejem tovrstnih starostnikov. Star dom občanov je potreben obnove in širitve, nujna je ureditev infrastrukture, tudi zato ker več sto glava množica čaka, da v njemu dočaka slovo.
V	najboljših pogojih, brez dopustov in bolniških, je v dopoldanski izmeni 12 negovalnega osebja in v popoldanski 5. Kritične so nedelje, ko nas je dopoldan 7 in popoldan zgolj 5, svojci bi radi informacije, pa ni višje sestre ali zdravnika, ki jim z njimi lahko postreže. Za pol drugih sto ljudi bi morda dodatnih pet parov rok zdravstveno nego začasno le zadostilo potrebe.
V	‘obljubljeni’ Evropi pa starejši pari prodajajo z davkom zasoljene nepremičnine, iščejo manjša stanovanja in zakupujejo metre starostnih domov. To je srednje meščanska pot, veliki večine se piše slabše-Tudi zato, ker smo ob vztrajnem zatiskanju oči zaspali, preden smo si postlali.
A vendarle se čez cesto v nebo dviguje nova osnovna šola. In skozi okna učilnic bo naša svetla prihodnost zrla v svoj klavrn prazen lonec.
Lara Samec
Ali vas je kdo plačal?
TVTa novinarsko konferenco, ki smo jo nasprotniki gradnje piramide sklicali v sredo, sta prišla tudi Zmagojelinčič in Ivo Boscarol. Še preden so nas novinarji lahko karkoli vprašali, nas je Jelinčič v njegovem slogu vprašal: „Ali vas je kdo plačal?" Odgovarjam mu: Nihče me ne more plačati, ker nimajo ne on, ne Švica in ne Amerika dovolj denarja. Preprosto zato, ker sem nepodkupljiv. Nadalje, da nimam pojma o stvareh. Mogoče res
nisem z vsem dobro seznanjen, vendar je Jelinčič nekaj dni nazaj na televiziji zatrdil, da piramida v Ajdovščini bo. To pa v resnici še ni odločeno, ker občina še ni dala soglasij k tej gradnji. Bil je to, verjamem, samo psihološki pritisk na ljudi, da nima več smisla nasprotovati. Projekt Piramida lahko gladko zaustavimo občani na referendumu, ki se bo razpisal v ta namen.
Sliši se govoriti, da vse delam iz osebnih zamer in da so me „vrgli“ iz aerokluba Ajdovščina. Ni res. Naj vam preberem svojo izstopno izjavo, ki leži v arhivu aerokluba Ajdovščina. Piše natanko takole: „Kot se je že na redni letni skupščini videlo, da pač imam popolnoma drugačne poglede na razvoj ajdovskega letališča, in da čez nekatere meje ne prestopim, sem se odločil, da ne bom več član kluba Josip Križaj. Zato prosim, da me izbrišete iz evidence članov. Obenem vam pa želim sreče in zadovoljstva v osebnem življenju, kot letalcem pa miren let in brez okvar. Podpis:
Božič Marijan."
Torej sem že leta 2003 predvidel, kar se sedaj dogaja. Ko nekateri ljudje kar izrečejo, začnem takoj razmišljati, kaj so s tem pravzaprav mislili. Začelo se je z logističnim centrom, potem je bilo govora o spremembi statusa letališča v javno, nato še o piramidi. Bilo mi je jasno, da bi Ajdovščina in okolica padla v „šmir“ za vse večne čase. Raziskali smo zgodovino piramide in ugotovili, da je to le Jelinčičev projekt in da nima skoraj nobene zveze z nekakšno zahodnoevropsko unijo. Res je, da se države rade znebijo starih letal, ker je to cenejše kot razgradnja, vendar je restavriranje le-teh izredno drago in tega seveda ne plačajo. Restavratorji so izjemno usposobljeni ljudje in seveda tudi ne poceni. Ali res mislite, da bodo „konkorda“ restavrirali nezaposleni z ajdovskega zavoda? Ali morda odpuščene delavke iz tekstilne tovarne in Lipe? Skoraj na vrhu piramide naj bi bila velika restavracija. Najbrž smo v ta namen
v Ajdovščini ustanovili fakulteto. Mogoče se bodo visokoizobraženi kadri lahko zaposlili kot kuharji in natakarji. Pardon. Lahko bodo tudi vodiči po piramidi, saj bodo znali govoriti najmanj angleško, nemško in italijansko. Tako bodo vsakemu narodu v svojem jeziku prikazali kakšen neverjeten razvoj so dosegli v aeronavtiki. Mi jim bomo pa v čast njihovega letalstva postavili piramido, kjer hranimo čimveč njihovih primerkov. Zaenkrat toliko o piramidi. Kar se dejavnosti na letališču tiče, pa načrtovalci le-tega zaenkrat spretno molčijo. Verjetno zato, da ne bi javnosti obrnili proti sebi. Na novinarski konferenci smo dobili dokument o dejavnostih, ki bi se odvijale v muzeju in na letališču. V tem dokumentu je tudi neobvezno mnenje mag. Jurše, da bi
bilo dobro podaljšati in asfaltirati letalsko vzletišče, da so dobre povezave z letališčem v Ronkah itd-Na ta dokument, ki je verjetno verodostojen, a ne podpisan, se ne bomo sklicevali. Snovalci piramido bi nam očitali, da govorimo o vrabcu na strehi ter da smo demagog1 in piramidofobi.
To je verjetno del njihove takti ke, da, ko bi bila piramida enkrat zgrajena, ne bi nihče več mogel za ustaviti moderniziranja in uporabe letališča. To bi bilo za Ajdovščino in okolico pogubno. Zato smo P° budniki proti gradnje začeli zbirat* podpise (peticijo) v ta namen.
Kaj več si lahko preberete na spletni strani http://protipirami *' net.
Predstavnik iniciativ6’ Marijan Bo#6
šolstvo
9
OŠ Dobravlje
Projekt spoznavanja držav EU
Danci v Sloveniji
Med običajnimi pozdravi in živahnimi pogovori je bilo od 16. do 21. aprila letos na hodnikih Osnovne šole Dobravlje slišati tudi govorico najmanjše med nordijskimi državami. Našim učencem Se je namreč v sklopu projekta Predstavimo Dancem Slovenijo pridružilo dvajset vrstnikov in njiho-yi učiteljici z osnovne šole Vallekilde - Horve Friskole, ki leži na otoku Zealand, le 80 kilometrov od danskega glavnega mesta.
ametki projekta segajo v preteklo poletje, ko sta se na strokov-neni izobraževanju v Canteburyju v Veliki Britaniji spoznali naša učiteljica angleščine Katja Bone (nosilka projekta) in ravnateljica ter učiteljica na tej majhni zasebni šoli Lisbeth Fredriksen. Danski nčenci so se že kmalu začeli dopisovati z našimi, porodila pa se je tudi zamisel, da bi se to šolsko leto namesto na tradicionalni izlet v London odpravili kar v Slovenijo. Priprave so se začele in že sredi aprila jih je Vipavska dolina toplo sprejela ob zvokih harmonike, Manjkale niso niti narodne noše >n tipične kulinarične dobrote. Po noči, ki so mladi Danci preživeli Pri družinah svojih dopisovalcev, so se nam naslednji dan pridružili
pri pouku. Sprva nekoliko zadržani - morda le še utrujeni, saj je na Danskem prva ura na urniku nekoliko pozneje kot pri nas - so se po slavnostni prireditvi živahno podali v učilnice. V skupinah z našimi osmošolci so pri jezikovni uri ustvarili trijezični slovensko-angleško-danski slovar, spoznavali naš rastlinski in živalski svet, geografsko raznolikost Slovenije ter se razgibali ob športnih igrah. V popoldanskih delavnicah so zaplesali polko in danski ljudski ples, se seznanjali s čebelarstvom in si v šolski kuhinji celo pripravili prigrizek - orehovo potico, flancate in palačinke. Naslednji dan so se z vlakom iz Nove Gorice podali na Bled, kjer sta jih očarala edini slovenski otok in pogled na okoliške
vrhove. Slednje ni presenetljivo, saj je Danska izrazito nizka dežela
-	najvišji vrh Ejer Bavnehoj je visok le 173 metrov. Z Gorenjske jih je pot vodila še v našo prestolnico. 19. aprila so si na poti v Postojnsko jamo ogledali Vipavo, popoldne so se ustavili v Predjamskem gradu in dan sklenili v Lipici. Tudi zadnji dan so preživeli dejavno v naravi
-	Vipavsko dolino so si ogledali skozi naravno okno na Otlici in se pozneje potepali še po Vipavskem Križu. Številne vtise so zvečer strnili ob prijetnem druženju v šolskih prostorih, kjer so se zbrali gostujoči učenci z Danske, naši osmošolci, ki so bili vključeni v projekt, njihovi starši in učitelji... (tm)
Zanimiva posebnost z danske šole
Petnajst minut pred začetkom pouka se vsako jutro vsi učenci od 0. do 9- razreda (skupaj 135 otrok) zberejo v šolski avli, zapojejo dve pesmi, voščijo vrstnikom za rojstni dan in si izmenjajo novice. Ob 8.30 se odpravijo v svoje razrede, pouk traja približno do treh popoldne. Šolske kuhinje, kot jo poznamo pri nas, nimajo, zato si otroci prinesejo malico od doma. Tudi telovadnice nimajo, pouk športne vzgoje poteka na prostem.
Varnost v igri
Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Ajdovščina je skupaj s Policijsko postajo, Gasilsko reševalnim centrom Ajdovščina in Zdravstvenim domom Ajdovščina letos že šestič organiziral prireditev Igrajmo se za varnost. Prireditev je potekala na sončen majski dan mladosti na parkirišču Športnega centra Police, namen dogodka pa je predvsem opozarjanje otrok na pomen lastne varnosti v prometu.
v vet za preventivo in vzgojo otrok cestnem prometu je tudi v letošnjem letu poskrbel za organizi-ton avtobusni prevoz otrok iz vseh S°1 na območju občine Ajdovščina. Letošnja akcija je bila zastavljena jtokoliko drugače, kot v prejšnjih ,et*Li. Službe, ki skrbijo za varnost 'n Preventivo, so predstavile svoje eto in opremo, hkrati pa pripravi-e tudi zanimiva, zabavna in atrak-tivna tekmovanja, vsebinsko vezana 11:1 Posamezna področja varovanja a' Preventive. Poleg glavnih soorganizatorjev so se vabilu k sode-Vauju odzvali še enota prometne Policije, enota vodnikov službenih Psov Pij Nova Gorica, enota ko-njeni kov policije, Tehnični šolski eenter iz Nove Gorice, Avtošola
Almira, Lična hiša Ajdovščina, Zavod za šport Ajdovščina, poligon varne vožnje Yumicar in drugi. Otroci so z veseljem sodelovali in si skozi zabavna tekmovanja pridobivali lepe nagrade. Najbolj je »zažgalo« tekmovanje, ki so ga pripravili ajdovski gasilci - igra z vedrovko, ki se je zaključila z vsespološnim »špricanjem« (ki je pravzaprav ob precejšnji vročini prav koristilo). Velike udeležbe so bili veseli tudi dijaki in profesorji Tehniškega šolskega centra iz Nove Gorice, ki so pripravili precej zahteven poligon za spretnostno vožnjo s kolesi. Urgentna služba Zdravstvenega doma je mladež zelo uspešno naučila osnov prve pomoči ter jih z zanimivim preizkusom opozorila na
pomen nošenja kolesarske čelade. Službena psa - belgijski in nemški ovčar - sta skozi predstavitev pokazala, kako ulovita »lumpe« ter kako v avtomobilu iščeta droge. Ogromno zanimanja pa sta požela policijska konjenika in njuna prekrasna lipicanca, ki sta otroke prijazno nosila na svojem hrbtu. Otroci so se lahko pomerili tudi v znanju cestnoprometnih predpisov, tekmovali v športnih igrah Zavoda za šport ter ustvarjali v delavnicah Lične hiše.
Prireditev so obiskali tudi posebni gostje. Župan Marjan Poljšak je otrokom zaželel veselo dopoldne in veliko novega pridobljenega znanja, predsednik Sveta Miran Gregorc pa jih je opozoril na pomen lastne varnosti v prometu. Prvošolci iz vseh šol Ajdovščine, Cola, Otlice in Dobravelj, so ob tej priložnosti dobili darilo - naglavne svetilke, šole pa še zgoščenke s filmom o varni vožnji z mopedom.
Še ena preventivna prireditev je uspešno mimo. Vsem okoli 50-im prostovoljcem, ki so sodelovali, gredo čestitke, posebna zahvala pa pokroviteljem - Zavarovalnici Triglav ki je darovala denar za nakup svetilk, banki Novi KBM iz Ajdovščine za priložnostna darila in podjetju Incom d.o.o. iz Ajdovščine za sladoled.	sh
Evropska vas
9. maj je dan, ko vsa Evropa praznuje konec druge svetovne vojne in je tudi dan Evrope. Pred 50. leti se je začelo povezovanje evropskih držav v EU, ki sedaj šteje 27 držav. V tej veliki družini je tudi naša lepa dežela na sončni strani Alp, Slovenija.
'Tpa dan so številni osnovno-
x šolci s svojimi mentorji lepo obeležili na prireditvi v Novi Gorici s projekti z naslovom »Evropska vas«.
Enaka prireditev je potekala istočasno še v osmih slovenskih krajih.
Projekt je vsedržavni in pod okriljem Evropske hiše iz Maribora in Šole za ravnatelje z Brda pri Kranju, regijska koordinatorka pa je ravnateljica OŠ Milojke Štrukelj gospa Tatjana Krapše.
OŠ Dobravlje je letos že drugič sodelovala na tej veličastni prireditvi, ki ji je bilo zelo naklonjeno tudi vreme.
Z učenci 8. razredov devetletke smo predstavili kar tri evropske države, ki pa imajo skupen imenovalec, to je Benelux. Želeli smo prikazati znamenitosti teh dežel in nekatere kulinarične posebnosti. Pravzaprav smo dobili idejo pri Mojci Mavec in njenih oddajah »Čez planke« in skušali predstaviti stereotipe, ki veljajo za te dežele. Tako nismo mogli mimo nizozemskih tulipanov (izdelali smo jih iz krep papirja), mlina na veter, znamenitih cokel, Atomiuma v Bruslju,
belgijske čokolade in vafljev. Vaflje smo tudi ponudili, saj smo jih pekli kar na naši stojnici. Šli so kot za med.
Mimoidoči so se lahko preizkusili v nagradni igri o poznavanju znamenitosti dežel Beneluxa, nagradili pa smo jih s pridelkom naše šole - medom.
Menim, da smo s tem projektom dosegli več ciljev, in sicer:
•	učenci so bolje spoznali te tri države, z ogledom Evropske vasi v Novi Gorici pa tudi države, ki so jih predstavljale druge šole severne Primorske,
•	počastili smo 50 letnico nastanka EU in tretjo obletnico vstopa Slovenije v EU,
•	ter se bolje seznanili z delovanjem EU oziroma njenimi institucijami, ki imajo sedež v Bruslju in Luksemburgu.
Mladim pa je največ pomenilo prijetno druženje in navezovanje novih poznanstev.
Takih projektov oziroma srečanj si v današnji družbi, ki skoraj ne priznava nobenih vrednot, samo še želimo in so morda nekakšno nadomestilo za nekdanji »dan mladosti«.
Koordinatorka projekta na OŠ Dobravlje Branka Z. Marušič
Še en lep uspeh
Tomaž Slokar se je 12. maja udeležil tekmovanja za svetovni pokal v prostoletečih letalskih modelih, ki je bilo v Aradacu v Sremu v Srbiji.
X Tkategoriji El A (junior) je V nastopilo 9 tekmovalcev iz Srbije, Madžarske, Poljske in Tomaž iz Slovenije.
Prvo mesto je osvojil Henrik Kulcsar iz Madžarske, drugi je bil Tomaž Slokar, tretji pa Madžar Tomas Horvath.
Naj dodamo, da je bilo to tekmovanje namenjeno tudi seznanitvi s terenom in pogoji, saj bo avgusta letos v Aradacu evropsko prvenstvo, ki se ga bo kot lanski državni prvak udeležil tudi Tomaž Čestitamo!
sb
vetrišče, kultura
Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina
Pregledna razstava
V začetku junija se bo v avli Dvorane Prve slovenske vlade zaključila pregledna razstava del članov Fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina. Razstava, ki se dogaja letos že četrtič zapored, služi kot neke vrste razvid v ustvarjeno minulega leta in kot taka sooča tako gledalce kot razstavljalce z doseženim.
TVJ astopajoče je letos omejevalo .L^lle predpisano število del, o izbrani tematiki ter o uporabi fotografske tehnike pa so se odločali individualno. S svojimi fotografijami se 21 društvenih kolegov giblje večidel znotraj ustaljenih tematik - figuralna motivika je zastopana enakovredno krajini in veduti. S portreti v črnobeli ali barvni tehniki ter s podobami iz živalskega sveta se predstavljajo Gregor Marjan Humar, Matjaž Slejko, Alenka Čadež Kobol, Damijan Vidic, Oton Naglost, Bojan Kovač, Peter Valič in Miroslav Stibilj, s pogledi v pokrajino ali arhitekturnim detajlom pa Sonja Lovrekovič, Stanislav Marc,
Mateja Humar, Mirko Šterman, Marjan Batagelj, Jadran Hreščak in Ivan Mohorčič, medtem ko »fotografski mozaik« Hermana Slokarja ter posnetki Urha Černigoja tematiki povezujejo. V črnobelem kontrastiranju ali v barvnem formuliranju tako celote kot detalja v fotografiji Danila Jejčiča, Primoža Breclja in Valterja Kranjca ter v makro posnetkih Joška Lipuščka pa se likovna komponenta izraža še glasneje.
Društvo je svojo prvo »petletko« nedavno obeležilo tudi z izvolitvijo nove uprave. V svojem nagovoru na odprtju razstave je predsedujoči Jadran Hreščak osvetlil pretečeno in utečeno pot društva
in napovedal dogodke, ki so danes že stalnica pod okriljem društva. Tako se bodo še v prihodnje dogajale fotografske delavnice ter danes že uveljavljeni natečaj Kruh in vino, več pozornosti pa naj bi se odmerilo tudi izobraževanju članov preko različnih predavanj s področja fotografskega medija in - kar se zdi še bolj pohvale vredno - tudi z »območja« likovne umetnosti.
Tanja Cigoj,Foto: gmh
Knjiga - prednaročilo
Knjiga Hubelj, Ajdovščina, Šturje in sosednji kraji od konca 15. stoletja do začetka 17. stoletja, je razprodana. Ljudje pa še vedno sprašujejo po njej.
Da bi se odločili za ponatis tega temeljnega zgodovinskega dela, ki obravnava dogajanje na Ajdovskem in okolici v 16. stoletju ter prinaša veliko dokumentov in zemljevidov iz tistega časa, moramo vedeti, koliko je še zanimanja za morebitni nakup.
Prednaročila zbirata knjigarna Grafika Soča v Mercator centru in Turistično informativni center (TIC) v Ajdovščini (ob tržnici).
Ker za ponatis nimamo sponzorjev, bo knjiga stala 10 eurov, s čimer bodo pokriti le tiskarski stroški.	Goriški muzej
Vokalna ekstaza
Vipava - Perpetuum jazzile so že drugič v kratkem času gostovali na dvorcu Zemono. Gostili so jih mladi s Kluba ajdovskih študentov (KAS), ki z organizacijo podobnih koncertov skušajo dokazati, da nanje še lahko računamo.
TJolno nabita koncertna dvora-na se je razživela že ob prepevanju predskupine - kvarteta Rozalije.
Dekleta, ki prihajajo s Primorskega, pretežno pa z dolenjskega konca, so nov glasbeni up, ki se je tokrat predstavil z nekaterimi priredbami, predvsem pa avtorskimi skladbami. Z jazzom, gospelom, r’n’b-jem in še številnimi drugimi zvrstmi se je v dveh delih predstavil edini slovenski jazz zbor Perpetuum jazzile pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja.
Ob tej priložnosti je bila prvič podeljena tudi Kaševka (kipec logotipa Kluba ajdovskih študentov), delo Miha Makovca, člana KAŠ-a. Prejela sta ga predstavhi-
ka obeh glasbenih skupin v čast uspešnega sodelovanja in hkrati začetka kulturnega udejstvovanja kluba.
Da mlade podpirajo tudi domačini, je bilo vidno po več kot dvournem koncertu, ko so goste pogostili planinski vinarji; kmetija Ferjančič in blagovna znamka Guerila, Zmago Petrič.
Vetrišče
Bojan
Bizjak
ZakauuskLi
Bržkone smo se navadili, da je svet narejen za presenečenja; in dokler nas še kaj preseneti, potem je dobro, potem smo tu in občutljivi in dojemljivi za ta svet, za življenje samo. Na pragu poletja se bodo postavila nova vprašanja, ki morebiti v sebi nosijo tudi že odgovore. Ej, poletje, z vso svojo razkošno paleto barv in strasti...
Tako, kar naprej poslušamo, da smo pa zdaj v Evropi, da smo Evropejci. No, kaj se je spremenilo v naši zavesti, od kar smo v tej famozni Evropi, kaj? Rekel bi, da ne prav dosti, da smo še vedno razpeti med balkansko razpuščenostjo in avstroogrsko zapetostjo, kar seveda ne čudi, saj smo genetsko tako zgneteni, da nam je usojeno biti prepišna nacija. Tudi naša najvišja politična eminentnost se rada pohvali, da smo zdaj enakopravni državljani političnega konstrukta, ki se
mu reče Evropa. In ta evropskost se čedalje pogosteje vpleta tudi v dnevno politiko, v tisto, ki ni sposobna rešiti realnih problemov. Meja s Hrvaško recimo. Že petnajst let cincarimo in ovinkarimo. Nekaj zgodovinsko geografskih dejstev vendarle na nek način argumentira politična prizadevanja za razrešitev tega problema. Kajpak ima diplomacija povsem svoje taktične prijeme, ki so, vsaj v našem primeru, dokaj iracionalni; in kar najbolj vzbuja zgražanje je, da takšna strategija ni zavezujoča za njene izvajalce. Volivci naj se pač prepustijo iluziji, da so izvolili najboljše kar premore to volilno telo, ki se mu reče slovenski živelj. Prav v teh dneh se je pojavil nek zemljevid, ki naj bi dokončno začrtal meje. Jasno, Hrvati se temu smejejo. In njihov politični vrh je že podal diplomatsko izjavo v stilu: »Mislim, da se Slovenci samo šalijo, da je ta zemljevid samo neka šala, ki spada še v dvajseto stoletje.« S pozornostjo bom zasledoval odgovor naše diplomacije na takšno vehementno aroganco, ki, med drugim, dokazuje, da južni sosedje premorejo krepak politični vitalizem, ki se včasih napaja iz iracionalne večvrednosti, a je v diplomatskih bojih še kako potreben. In prav neverjetno je, da se pred turistično sezono vedno zakuhajo manjši
sporčki, potem pa »slovenceljni« naložijo svojo družinico in hajd na jug pod borovce; tam pa vljudno, skromno, na trenutke bučno, pa vendar na nenavaden način zadržano, použijejo tudi kakšno nacionalno ponižanje. Mar je res Slovencu že v genih nasnovana ponižnost? Seveda se mi odpira tudi vprašanje, ali je ta ponižnost privzgojena, ali pa je zgolj neka psihološka hiba v skupku nacionalnih genskih arhivov. Nove generacije kažejo neko drugačnost, žal, je ta drugačnost zaobrnjena v neko globalnost; biti globalen za vsako ceno! In tu se začne razkroj nacionalne zavesti. Poznam mladega filozofa, ki trdi, da je nacionalnost zgolj še psihološka kategorija posameznika, da je nacionalnost le še ena ovira pri razvoju globalne osebnosti; nekega novega človeka torej, ki ga je sanjal že Nietzsche. In ta občutek globalnosti pri mlajših ljudeh, ki si ga kreirajo s pomočjo medmrežja in drugih medijev, povzroča, da so v nekem smislu še globlje zakoreninjeni v nacionalnost, ki se zasidra v podzavest in tam predstavlja še eno potlačitev, ki burno odreagira, ko nastopijo socialne krize. Lep primer zato je bila Francija, ki hlepi po neki novi nacionalnosti. In zdaj se lahko vprašam: koliko je Evropa pripomogla k splošni samozavesti Slovencev? Morda nekoliko, ko smo namenjeni na jug, ampak res samo nekoliko, vse ostalo pa je za nas tujina, ki nas ne ceni na način, ki bi bil dostojen za državo, ki je integrirana v evropsko skupnost in NATO pakt. Čas bi bil, da se naučimo
samospoštovanja, da presežemo tisto hlapčevsko ideologijo, ki so jo omenjali naši literati, ki je nam bila kar naprej vsiljevana. Zdaj je čas, da preidemo iz pomladi naroda v poletje, v zrelino, ki bo spremenila tudi psihološke zasnove posameznika in takšne potem prenesla na naslednje, upam, bolj ponosne rodove. Tako preprosto to seveda ni, saj je ponos nedvomno povezan s splošnim vitalizmom, z rodnostjo, z biološko agresivnostjo nekega naroda. Tu pa smo mi kar nekako otrpnili, da ne rečem že kar mejno degenerirali, poleg seveda, še nekaj, tudi večjih narodov v Evropi. Včasih imam občutek, da imamo Slovenci močnejši gon po smrti kot pa po življenju. Posploševati seveda ne kaže, saj so nekatere vitalnosti dovolj transparentne, da ovržejo takšno črnogledost. Imamo nekaj izjemnih športnih individualcev, ki so sposobni ekstremnih podvigov, kar je spet nek zanimiv sociološko psihološki fenomen; tudi tu gre za ekstremizem, ki ima v svojem notranjem bistvu neko kal izginjanja, ki jo hoče na tak način preseči. Zakaj torej drugim dopovedovati, da smo tu, da tudi mi obstajamo, če pa je to za nekatere, tudi majhne narode, to povsem samoumevno, in iz te samoumevnosti črpajo svoj ponos. No, takšni narodi so imeli pač drugačno zgodovinsko genezo, vendar to ne opravičuje patološke ponižnosti, nikakor ne!
Nekaj dni nazaj so neodvisni ekonomisti sestavljali košarice osnovnih živil, da bi ugotovili, kje je najdražje življenje v Evropi.
O podrobnostih te statistike tu ne bi pisal, bi pa opozoril na dejstvo, da je bila recimo ljubljanska košarica osnovnih živil (kruh, mleko, jajca, solata, krompir, oljG sladkor...) nekoliko centov dražja kot dunajska. Pa imamo Evropo-In ljubljanske plače v primerjavi z dunajskimi? Da o ostalih slovenskih regionalnih odstopanjih niti ne govorim. Dovolj srn0 uspešni, da preživimo, to vsekakor, ampak splošni standard se izkazuje predvsem z zadovoljstvom najširšega sloja, ki se je kar nekako umaknil in zaždeva v svoji samozadovoljnosti. O realu* revščini se ne govori javno, ker to ni politično zaželeno. Ampak vem za primer, ko so ljudje čakal* že ob šestih zjutraj pred dobrodelnim uradom, ki je na določen dan razdeljeval hrano in obleko-To se ni zgodilo v naši občini, za zdaj še ne. Ja, ni dovolj le gledati, potrebno je tudi videti, drag* politiki, dragi kreatorji javne blaginje.
Ko boste zehali na plažah in s* oddihovali, pa se le spomnite, oa ste pripadniki žilavega slovenskega rodu, ki mu je usojeno, da bo preživel tako ali drugače, in če vas bodo južni sosedje poniževali, se jim nasmehnite, saj je poniževanje dokazovanje moč,*> ki ima legitimno biološko pravico, ni pa še dovolj civilizirana-Pokažite jim svoj ponos s tem, da ste dostojanstveni, samozavestni, pokončni in vredni svojega evra-Če so nas drugi politično prip°' znali, potem je zdaj čas, da se še sami v sebi pripoznamo, da s®0 vredni ponosa, ki je tudi nam namenjen.
center farna vipava
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
s’i 'i1 i>:f J'TtmTTv jIi-ill!
VIPAVA
Goriškacesta.r3r,VIBA¥Ai
V
VSE ZA PRIPRAVO HRV: VITLI,
Hi	is ^
v mm
n -mm
ffmf	•
^HI&jiCEPILNIKI
*:V-

*x, si	,JiP^
d' jL....	t
A K -3-
*fc‘^»pS®2L	'••..$ ‘ v ^i*'-*	>■,
^	5
- ^' #
FUNGICIDI ZA VARSTVO VINSKE TRTE
Možnost plačila z Mercator pika kartico
TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
'fr

BREZHIBNp VOZILO JE VARNO yOZILO|
urnik: VSAK DELOVNI DAN
NEPREKINJENO OD 7.00 DO 17.00 SOBOTA OD 7.00 DO 12.00
m. "-v	^
12
oglasi
Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili.
Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj!

I KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM f 2006 ^ Zlata
\s2br
.2007:
YovilanD
-VIPAVA-
'1t!’Www.Vipava1 894.si
Zelo ugodne obrestne mere in darilo do 29. junija 2007*1
Mam
NLB® Skupina
NLB Poslovalnica Ajdovščina
Tovarniška 1,5270 Ajdovščina, tel. 05-364 11 76.
HHj
)b najemu NLB Osebnega kredita v znesku nad 5.000 EUR in hkratni sklenitvi katerega koli NLB Postopnega varčevanja, vam v času akcije podarimo darilo. Ponudba velja le za NLB Osebne kredite in izključuje iKredit, kredite iz povezanih poslov, NLB študentski kredit, NLB Kredit na osnovi varčevanja mladih, NLB Kredit za študij in NLB AvtoKredit.
AlfaRomeo 1471.9 JTD KLIMA 12.400,- EUR (2.971.536 SIT) letnik 2005 z garancijo
AlfaRomeo 156 SportVVagon 1.9	AlfaRomeo 166 2.4 JTD 17 ALU	AlfaRomeo 147 1.6 TS DISTIN. AVT.	AlfaRomeo 166 24 JTD BI-XENON.ALU	16
JTD KLIMA 9.990,-EUR model04	KLIMA, 15.990,-EUR (3.831.844	KLIMA, 7.200,-EUR (1.725.408 SIT)	KLIMA, 13.990,-EUR (3.352.564 SIT)
(2.394.004 SIT z garancijo)	SIT) letnik 2005 z garancijo	letnik 01 z garancijo	letnik 04 z garancijo
BMW X-5 3.0D XSENON.NAVI Subaru Impreza 2.0 KARAVAN 4WD KLIMA, 38.900,- EUR	KLIMA, 5.200,- EUR (1.246.128 SIT)
(9.561.636 SIT) 1.04 z garancijo	letnik 1998 z garancijo
AlfaRomeo 1451.6 MODEL 1997 1.800,- EUR (431.352 SITJbencin 1596 ccm, 76 kW/104 KM
1

>
LU
CL
CT3 CM > ro
ra 2-
ro
"w
0)
o
CM
h-
T—
d
•M"
o
Peugeot 605 SLI KUMA	AUDIA-U5TDIUSNJE.XSEN0N.ALU 17	Chrysler Voyager 2.5 TD LE	Fiat Stllo 1.9 JTD 3 VRATNI	Citroen Xsara Break 1.8 exclusive
1.990,- EUR (476.884 SIT)	KLIMA, 8,200,■ EUR (1.965.048 SIT)	7 SEDEŽEV, KLIMA, 6.700,- EUR	KLIMA, 7.600,• EUR (1.821.264 SIT)	KLIMA, 3.300,- EUR (790.812 SIT)
Ienik 1995	letnik 97	(1.605.588 SIT) 1.99 z garancijo	letnik 03 z garancijo	LETNIK 1998, z garancijo
Citroen Xsara Picasso 2,0 HDI Daihatsu Feroza 1.6 4WD	Renault Scenic 1.9 DCICONF. AUTENT.	Fiat Stllo 1.4 KLIMA	Fiat Stllo 1.9 JTD 115 KM
KLIMA, 8.300,. EUR (1.989.012 SIT) 3.200,- EUR (766.848 SIT)	AVT.KLIMA 10.400,■ EUR (2.492.256 SIT)	7 600,- EUR (1.821.264 SIT)	KLIMA, 7.200,- EUR (1.725.408	SIT)
letnik 2003 z garancijo	letnik 1996	letnik 04 z garancijo	letnik 2004 z garancijo	letnik 2003 z garancijo
Fiat Stile 1.9 JTD DVNAMIC RADIO MP3ALU16 Ford Mondeo Karavan 2,0 TDCI TREND AVT. KUMA, 7.990,■ EUR (1.914.724SIT)	KLIMA, 7,700,• EUR (1.845.228 SIT)
letnik 04 z garancijo	letnik 2003 z garancijo
Mitsubishi Pajero PININ 1.8 GDI Volvo S-70 2.5 TD KLIMA KLIMA, 8.700,- EUR (2.084.868 SIT) 4.800,- EUR (1.150.272 SIT) letnik 2000 z garancijo	letnik 1997
Ford Mondeo Karavan 2.0 TDCI TREND	Mitsubishi Colt 1.3 KLIMA,	Mitsubishi Pajero 2.5 TD
KLIMA, 16.990,- EUR (4.071.484 SIT)	2.600,- EUR (623.064 SIT)	2.500,- EUR (599.100 SIT)
letnik 06 z garancijo	letnik 1997 z garancijo	letnik 1990
Nissan Patrol GR 2.8 TD MODEL 2000 Opel Frontera 2.0 i SPORI KLIMA Opel Frontera 2.2 DT116 V ŠPORT RS KUMA, 11.500,- EUR (2.755.860 SIT)	4.500,- EUR (1.078.380 SIT) KLIMA, 9.100,- EUR (2.180.724 SIT)
letnik 1999 z garancijo	letnik 1998 z garancijo	letnik 1999 z garancijo
Rover 620 Sl KLIMA 2.600,- EUR (623.064 SIT) letnik 1996
Fiat Stilo Multivvagon 1.9 JTD model 05 KUMA 7.800,- EUR (1.869.192 SIT) letnik 04 z garancijo
Mitsubishi Pajero 2.5 TD INTERCULER 2.200,- EUR (527.208 SIT) letnik 1991
Mitsubishi Space Star 1.9 Dl-D FAMILV KLIMA, 6.400,-EUR (1.533.696 SIT) letnik 01 z garancijo
Renault Espace 3.0 Dci INITIALE ALU Hyundai Galloper 2.5 TD	Renault Megane Grandtour 1.5 DCI Renault Megane Grandtour 1.9 DCI Renault MeganeGrandtour 1.9 DCI LUXE	Renault Clio 1.5 DCI
18. XSENON.NAVI.USNJE.MODEL04	KLIMA, 8.900,- EUR (2.132.796 SITW“A' CONT AUTENTIOUE KLIMA, 9.400,- EUR (2.252.616 SIT) AVT. KLIMA 9.990,- EUR (2.394.004 SIT)	KLIMA, 6.900,- EUR, (1.653.516 SIT)
KLIMA, 16.900,-EUR (4.049.916 SIT) letnik 2000 z garancijo	leMk 04 z garancijo	letnik 2004 z garancijo	letnik 04 z garancijo	letnik 04 z garancijo
Mazda Demio 1.516V KLIMA,
5.400,- EUR (1.294.056 SIT), letnik 01
Toyota Corolla 2.0 D-4D KLIMATRONIC, 9.800,- EUR
(2.348.472 SIT) letnik 2003 z garancijo
VWGolflV1.416V
KLIMA, 5.100,- EUR (1.222.164 SIT)
letnik 98 z garancijo
WV Passat Variant 1.9 TDITRENDLINE XSENON KLIMATRONIK.MODEL 02 9.600,- EUR (2.300.544 SIT) letnik 2001
GIANTCO MAX avtomatik 949,-EUR (227.418 SIT) 50 ccm letink 2007 - NOVI - ŠTIRITAKTNI
Orano dan. Ajdovščina, Lavrionva nnsta 43/a, 5373Ajdovščina
Renault Megane Scenic 1.9 DCI
MODEL 2004 9.200,eur diesel, letnik 2003, klima
Mazda 6 2.0 TD 13.600,-EUR (3.259.104 SIT)diesel .klima 1998 ccm, 100 kW/136 KM,
Opel Vectra Karavan 2.0 DTI ELEGANCE 5.200,- EUR
diesel, 1995 ccm,letnik 2000
VW Beetle 1.9 TDI 10.500,-EUR (2.516.220 SIT) diesel motor, klima, letnik 2002
GIANTCO KN1GHT, ročni menjalnik 1.499,-EUR (359.220 SIT) 125 ccm letink 2007 - NOVI • ŠTIRITAKTNI
KSD d.o.o.AJDOVŠČINA
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV
IZ GOSPODINJSTEV V OBČINAH AJDOVŠČINA - VIPAVA
21.-23. JUNIJ 2007
Dan Datum Kraj ČET. 21.6.2007 LOZICE
PODNANOS
PODRAGA
LOŽE
SLAP
VIPAVA
VRHPOLJE
BUDANJE
PET. 22.6.2007
dražljivo
VNETLJIVO
SOB. 23.6.2007
STRUPENO
n
6’.
OKOLJU
NEVARNO
£
ČRNIČE
BATUJE
SELO
VRTOVIN
POTOČE
BRJE
DOBRAVLJE VELIKE ŽABLJE ŠMARJE
MALE ŽABLJE
PLAČE
CESTA
LOKAVEC
PREDMEJA
OTLICA
COL
PODKRAJ
AJDOVŠČINA
AJDOVŠČINA
ŽAPUŽE
USTJE
PLANINA
GABERJE
ERZEU
DOLENJE
Lokacija	Ura od:
pri cerkvi	15:15
na parkirišču pred marketom	15:45
na mostu pri avtobusni	16:15
pri trgovini	16:45
na placu pri igrišču	17:15
na Glavnem trgu	18:15
pri cerkvi	19:15
pri šoli	19:45
pri zbiralnici pri marketu	15:15
pri šoli	15:45
pri šoli	16:15
pri zbiralnici (Stovška vas)	16:45
nasproti gostilne	17:15
na placu pri spomeniku	18:15
pri zbiralnici pri igrišču	18:45
pri dvorani	19:15
pri šoli	20:00
pri zbiralnici	8:00
pri zbiralnici	8:30
na železniški rampi	9:00
na križišču pri marketu	9:30
pri zbiralnici pri hotelu	10:30
pri trgovini	11.00
pri zbiralnici proti Predmeji	12:00
pri šoli	12:45
na Lavričevem trgu	14:00
pri zbiralnici na Trati (Polževa ul.) 15:15 pri zbiralnici	16:30
pri zbiralnici oz. pri spomeniku 17:30 na parkirišču pri pokopališču	18:00
pri trgovini	18:45
pri zbiralnici	19:15
pri zbiralnici	19:45
Ura do: 15:30 16:00 16:30 17:00 17:30 19:00 19:30 20:15
15:30
16:00
16:30
17:00
17:30
18:30
19:00
19:30
20:15
8:15
8:45
9:15
10:00
10:45
11:45
12:30
13:15
15:00
16:15
17:00
17:45
18:30
19:00
19:30
20:00

JEDKO
OKSIDATIVNO
V	AKCIJI ZBIRAMO NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE:
BARVE, LAKE, TOPILA, SMOLE, KITE, ODPADNA MAZALNA IN JEDILNA OUA,KEMIKALIJE, ČISTILA, ZDRAVILA, PESTICIDE, AKUMULATORJE, BATERIJE, ONESNAŽENO ODPADNO EMBALAŽO NEVARNIH ODPADKOV...
Nevarne odpadke prinesite na lokacijo, ki vam je najbližja.
V	Zbirnem centru pod Dolgo Poljano lahko nevarne odpadke oddate v obratovalnem času centra, preko celega leta.
KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA D.O.O. AJDOVŠČINA
REWRW, ?! NA VARNO
Uprimorje

Zakladnica idej za prijetnejše bivanje Od sedaj naprej tudi:
PRODAJALNA AJDOVŠČINA
Goriška cesta 27 - HIŠA CASTRA 5270 Ajdovščina, tel.: 05/366 30 83
Umik: Pon - Petek 8h - 19h, Sobota 8h - 13h PRODAJALNA RENČE
Lukežiči 45, 5292 Renče, tel.: 05/335 15 55
Urnik: Pon - Petek 8h - 19h, Sobota 8h - 13h
-	ŠIROKA PONUDBA NAJNOVEJŠIH TRENDOV ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
-	VELIKA IZBIRA DARIL ZA VSAKO PRILOŽNOST
-	DROBNE POZORNOSTI, KI BODO RAZVESELILE VAS IN VAŠE NAJDRAŽJE
-	BREZPLAČNO SVETOVANJE IN ARANŽIRANJE DARIL
-	DARILNI BONI KRISTAL
BODOČI MLADOPOROČENCI!
POMAGAMO VAM SESTAVITI KNJIGO ŽELJA S KATERO PRIHRANITE MARSIKATERO ZADREGO PRI IZBIRI POROČNEGA DARILA.
1894
/G
autocommerce
AfitociMnmsrcads®.
^^Nova KBM
m**. m
MS?



t\?1
- f
Www.velo.si
'V
velo.prodaja@siol.net
UUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA Vpisujemo v programe:
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJE ŠOLE
(trgovec, administrator, gostinska dela -kuhar, natakar, kuhar/natakar, ekonomski tehnik, gostinski tehnik, gostinsko turistični tehnik, strojni tehnik)
PUM - projektno učenje za mlajše odrasle SSU - središče za samostojno učenje TEČAJI:
DIGITALNA FOTOGRAFIJA, IZDELAVA SPLETNIH STRANI, KLASIČNA ROČNA MASAŽA, RAČUNALNIŠTVO, ECDL IZPITI, KNJIGOVODSTVO
TUJI JEZIKI IN OSTALO IZPIT IZ SLOVENŠČINE ZA TUJCE (prijave za junij do 08.06.07) Organiziramo priprave na izpit. SVETOVALNO SREDIŠČE ISIO, ČIPS NOVO - SPLETNO UČENJE www. cvzu-vita.si
POKLIČITE NAS NA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE 05/ 36 64 750, 041 437 785, 36 64 755 (FAX) www. lu-ajdovscina.si
marketi farna vabijo
ČAJNA KLOBASA V.P.	MORTADELA MEDITERAN
HRENOVKE 260 g V.P.
Livada
'OITROI “ASTMI SIR
n» min BREZ SKORjt
SIR LIVADA POSTREZNO
KORNETI GIGOLO 150 mil
fm^<i
BOMBONI ŠUMI	LOŠKI BELI HLEBEC 1 kg
PIJAČA GUIZZA 1,5 L
LEDENE LIZIKE POLARETTI 10 KEKSI DELICIA 800g	JABOLČNI KIS 1 L
PIVO pločevinke 6 x 0,5 L
Ekllii
COSTELLA I
’<'ristalna Izvirska Voda
Zi> S'n»ClIW’prerodi	in prtna^ svcii"0
okrnjene narave doline Kolpe*
'■m
toSTEUA
KRISTALNA IZVIRSKA VODA 1,5L
PIVO BAVARIA ploč. 4 X 0,5 L
POTOVALNI KOVČKI SET 3 kos LONEC S POKROVKO	EL. PEKAČ ZA PICO	APARAT ZA SLADOLED
100 ARTIKLOV VEDNO V AKCIJI
SUPERMARKET	MARKET
FAMA VIPAVA	ZAN ŠEMPAS
MARKET PODVELB COL
»NA PLAČI« Lavričev trg AJDOVŠČINA
15
šport
Nogometna poljana Finale svetovnega pokala
Po predlanski posodobitvi balinišča v Dolgi poljani, se je letos z odprtjem asfaltiranega igrišča, tudi v tej sicer eni manjših krajevnih skupnosti v občini, začelo pestro kulturno in športno življenje.
Sredi maja je v Manchestru v Veliki Britaniji potekala ena največjih prireditev za športnike invalide. Visa Paralympic World Cup je tekmovanje, ki so ga prvič pripravili leta 2005 in je za paraolim-pijskimi igrami in svetovnimi ter evropskimi prvenstvi največje tekmovanje za športnike invalide. Na njem nastopajo plavalci, košarkarji na vozičkih, kolesarji in atleti. V letošnji, tretji izvedbi, je nastopilo 325 športnikov iz 41 držav, od tega 95 plavalcev. Na tekmovanje se ne more prijaviti kdorkoli, saj imajo pravico do nastopa samo trenutno najbolje uvrščeni športniki na svetovnih lestvicah. Na podlagi teh organizatorji pošljejo vabila in letos je prvič prišlo tudi v Slovenijo.
\ Tokviru prvomajskih prazni-V kov so tako letos prvič pripra-vili malonogometni turnir med Posameznimi zaselki. Nastopilo je sedem ekip, šest domačih in ekipa izseljencev. Igrali so vsak z vsakim. Na koncu sta se za zmagovalca pomerili ekipi Šundr klanca 'n Izseljencev. Zmagali so domači Sundr klane. Prvouvrščeni so prejeli pokal in medalje, vse ekipe pa so prejele praktične nagrade. Po
»Vse se dogaja v glavi«
turnirju je sledilo družebno srečanje z golažem, ki je trajalo pozno v noč. Glede na to, da je bila prireditev zelo dobro sprejeta, za kar je dokaz velik obisk krajanov so se odločili, da prireditev v prihodnje še razširijo. Da mislijo resno je dokaz tudi pohod sredi maja h kapelici pod Kovkom, ki se ga je udeležilo preko 70 krajanov.
Pa še obvestilo, krajevni praznik bo letos v soboto 7. julija, emf
Iron man Branko
Branko Kodelja je iz Lož pri Vipavi. Zaposlen v ajdovskem Fructalu, ljubiteljsko pa se ukvarja tudi z vinarstvom. Že na prvi Pogled je Branko čvrst, postaven in močan. Dobrodušen in prijazen, pa vendarle daje občutek trmastega človeka. Kar je pri njegovem »hobiju« še kako pomembno.
sem bil plavalec v narekovajih«, pravi. Pri tem mu pomaga trener in prijatelj Damjan Kromar, ki je, kor Branko, član triatlonskega kluba Inles Riko Ribnica.
Maja letos se mu je izpolnila življenjska želja in se je udeležil triatlonskega
tekmovanja Iron man na Kanarskih otokih, ki je ena težjih kvalifikacijskih tekem za havajski triatlon, saj gre za kolesarsko progo dolgo 180 km z višinsko razliko kar 2551 m, 3800 m plavanja in klasični maratonski tek na 42,196 km.
Njegov cilj je bil opraviti priz-kušnjo s časom pod 13- urami, kar mu je tudi uspelo. Sicer je profesionalni rekord te preizkušnje 8 ur in 48 minut. Klubski prijatelj Franci Šilc je bil s časom pod 10. urami 47.
Ne ve, če se bo s iron mani še spopadel, da bo še kolesaril, tekal in tudi plaval, pa je prepričan.
Ivan Mermolja
Ti/Toje vabilo se je nanašalo na iVJLdisciplino 100 m prsno, kjer sem preteklo sezono končal na sedmem mestu na svetovni lestvici. Zagotovo pa so k temu pripomogli tudi dobri nastopi na svetovnem prvenstvu v Durbanu.
Glede na tako velik dogodek, so se tudi organizatorji zelo potrudili, da smo se na vsakem koraku počutili dobro. Kot se za velika tekmovanja spodobi, smo na prizorišče prišli že dva dni prej. Prvi dan je bil rezerviran za nastanitev in spoznavanje mesta. Dan pred tekmo je bil namenjen treningu in ožjim pripravam na tekmo. Sledila je tekma in po njej gala prireditev s podelitvijo nagrad ter nato slovo.
V Manchester sem potoval skupaj s trenerjem Borom Štrumbljem. Najprej sva se podala v center mesta, kjer sva kmalu ugotovila, da pravzaprav ni kaj dosti videti. V bistvu sploh ne gre za pravi center velikega mesta, temveč je samo
obilica poslovnih stavb in velikih mega nakupovalnih centrov na enem kupu. Ker sva boljše polovice pustila doma, se dva moška nisva prav nič dobro počutila med tolikimi trgovinami. Zato je kaj kmalu prevladala moška mentaliteta in padla odločitev - greva si ogledat domovanje enega najboljših nogometnih klubov. Tako sva pristala na Old Traffordu. Takoj sva bila očarana nad velikostjo stadiona in veličino kluba. Da o organiziranosti ne izgubljam besed. Manchester United pač!
Naslednji dan sva preživela v znamenju priprav na veliki dogodek. Bazen je bil zgrajen leta 2002 za igre Commonwealth-a. Zelo lep, moderen objekt, predvsem pa zelo hiter. Zadnji test na treningu je potrdil dobro pripravljenost in z nestrpnostjo sem pričakoval soboto. Dan se je začel več kot odlično. Za začetek sem na 100 m prosto krepko popravil osebni rekord. Plaval sem 1:12,65. Sledilo je predtekmovanje na 100 m prsno, kjer sem postavil 6. čas in se gladko uvrstil v popoldanski finale. Za tem sem se v vodo pognal še prosto na 50 m razdalji in zopet popravil osebni rekord. Ta sedaj znaša 33,04. Te štiri stotinke so sicer krive, da se temu rezultatu ne more reči »dosežena norma za Peking«, vendar pa razočaranja ni, saj sem tako na 100 prosto, kot tudi prsno potrdil normo za nastop na paraolimpij-skih igrah v Pekingu.
Popoldanski del se je začel zelo zgodaj zaradi večerne gala prire-
ditve, tako da pravega časa za počitek vmes ni bilo. To se nam je vsem poznalo, saj smo v finalu dosegli slabše čase. Iz sebe sem iztisnil zadnji atom moči in izplačalo se je. Na semaforju so se izpisali finalni rezultati in ob mojem imenu je bila številka 5. Še pred enim letom sem lahko samo sanjal o tem, da bom kdaj povabljen na takšno tekmo, kjer nastopajo samo plavalci svetovnega kova, sedaj pa sem v mojem prvem finalu osvojil 5. mesto.
Sledila je večerna gala prireditev. Tudi tu so se organizatorji zelo potrudili, saj je visokih gostov kar mrgolelo, omenim naj samo ženo ministrskega predsednika Cherrie Blair in petkratnega olimpijskega prvaka sir Steva Redgravea. Da o prehrani ne izgubljam besed, bila je odlična. V dvorani nas je bilo preko 500 gostov in prav vsak je bil lepo osebno postrežen. Prireditev in podelitev posebnih nagrad je povezoval BBC-jev športni novinar. Tudi sicer je ves dogodek medijsko pokrivala nacionalna televizija BBC. Zares lahko o dogodku govorim samo s pohvalnimi besedami. Razen angleškega dežja, ki nas je močil na vsakem koraku, so moje oči videle prireditev samo v dobri luči, moj športni duh pa je Manchester zapuščal zelo zadovoljen, saj so izboljšani osebni časi in potrjene norme za POI v Pekingu 2008 pokazatelj, da napredujem in se v bodoče lahko nadejam še boljših rezultatov.
Dejan Fabčič
Prepih objadral Dalmacijio
Vsakoletna tradicija Ajdovskega jadralnega kluba Prepih so tudi preživeti prvomajski prazniki na morju. Klub, kot smo že v prejšnji številki poročali združuje člane iz vse Slovenije, in tako se je letos rekordnih devet jadrnic podalo praznik dela praznovat med otoke in valove, nad morsko gladino Dalmacije. V dobrih petih dneh se je 100 članska zasedba podala prek znamenitih Splitskih vrat novim dogodivščina na poti.
T^eset let že aktivno kolesari, -L'zadnjih pet let teče. Kot ko-|esar je član KK Izvir iz Vipave in ie že prej sodeloval na številnih dirkah za Slovenski pokal. Kot te-tač pa je opravil številne zahtev-ne maratone, dvakrat Ijubljanske-8a, rimskega in pariškega. Zadnji dve leti pa še plava, pred tem »...
Novo športno društvo
športno društvo Škou je nastalo iz ideje, da bi v Ajdovščini zaži-vela amaterska nogometna sredina, kjer bi prostor dobili vsi, ki iz kakršnihkoli razlogov niso nadaljevali profesionalne nogometne PQti in bi še vedno želeli organizirano tekmovati v tem športu.
'T’ako je bil dne 6. marca, na usta- društvo dobilo po ajdovski vzpeti-novnem občnem zboru sprejet ni (Školj), pod katero se nahaja no-sklep o registraciji društva, kate- gometno igišče, kjer se bo odvijala
rega ustanovitelji so: Aleš Brecelj, Julijan gnezda, Erik Kalin, aš° Kompare, £ndi Mamič, Jurij ergar, Uroš Pintar, ■[ar>ja Polanc in Aleš anaec. Ime Škou je
sd skoti
večina aktivnosti. Še več informacij o društvu pa najdete na njihovi spletni strani www.sd-skou. com.
T)rvi večer se je »flota« devetih Jl jadrnic zaustavila in prenočila v Palmižani na Paklenih otokih. Vse drugo kot spanje je seveda prišlo na vrsto, med drugim je bila ena izmed najbolj zanimivih dejavnosti nenačrtovano podvodno slikanje. Pa tu seveda ne smemo pozabiti pokušino in izmenjavo tekočih dobrot, ki so jih jadrnice vozile s seboj. Noč je bila vsekakor najbolj naporna za skipperje, ki so že kovali načrte za drugi dan, ko so jadra ponesla Prepihovce do znamenitega otoka Tastovo. Ta kraj slovi po ostankih naše bivše armade( minska polja, bunkerji, rovi za podmornice, ipd...) Ta dan je bil namenjen tudi kopanju in za ti-
ste, ki jim temperatura vode ni bila po godu so se vanjo podali raje oblečeni.
Skok nazaj v civilizacijo je bil že takoj naslednji dan, ko so se jadralci podali proti otoku Korčula. Ustavili so se v istoimenskem kraju, nekaterim poznano kot mesto, ki je turistom prijazno. Prijetna ribja večerja s priokusom svinjskega in govejega je bila pika na i nočitve na Korčuli.
Pozne jutranje ure naslednjega dne so jadralce popeljale na klubsko regato, ki je potekala vse od marine na Korčuli do otoka Ščedro. Zmagovalci so bili seveda že v naprej jasni. Po hudem klubskem dvoboju in nemoči
ostalih je tokrat zmagal.........
..,najboljši. Sledil je zadnji večer druženja, ki je bil namenjen predvsem proslavljanju in seveda hkrati pripravljanju na odhod domov. Jadralci so pospravili še zadnje zaloge hrane in pijače, ter seveda tisti najbolj kulinarično navdahnjeni, so se podali v peko palačink. Kljub temu, da je bilo
lačnih ust veliko, so kuharji iz dobrosrčnosti poskrbeli, da je nekaj ostalo tudi za ribe. Noč je v družbi komarjev hitro minila in že je jutranji vetrič popeljal »floto« proti domu. Marina Kaštela pri Splitu je bila start in cilj prvomajskega jadranja, ki je bilo tudi tokrat neponovljivo.
To je bil samo utrinek popotovanja Jadralnega kluba Prepih iz Ajdovščine. Za kaj več se seveda morate podati z njimi na pot, če ne prej, jeseni.
Fante iz Jadralnega kluba pa je že čez dober teden dni čakala nova preizkušnja, saj so se namreč odpravili na jadralsko regato Marinado v Portorož. 70 jadrnic se je podalo v boj za lovoriko in Prepihovci so v hudi konkurenci osvojili 19 mesto. Lep uspeh za prvo pravo letošnjo regato. Vsekakor to niso bila zadnja dejanja kluba v tem letu, zato pridružite se jim, ter se prepustite vetru, da Vas v družni Jadralnega kluba Prepih iz Ajdovščine ponese novim dogodivščinam na poti.	Matjaž Bajec
16
vurberl^ ivana
Iz Podnanosa na lov za vurberške Zmajčke
V nedeljo 13.maja je v Podnanosu potekal že 9. izbor za 16. vurberški vestival. Prireditev v organizaciji turističnega društva iz Podnanosa, ki je poznana po vrhunskih glasbenih nastopih je bila tudi letos odlično obiskana. Nastopilo je kar 15 ansamblov, izmed katerih si je 11 pridobilo vstopnico za festival, ki bo 16. junija potekal na grajskem dvorišču Vurberškega gradu.
A/"poplavi številnih popularnih
V	in narodnozabavnih festivalov ostajajo nekateri na žalost še vendo premalo opaženi. Mednje lahko zagotovo prištejemo tudi Vurberški festival, ki po svoji kakovosti in tradiciji zagotovo sodi med najuspešnejše. Na festival se lahko prijavijo vokalno - instrumentalne skupine z diatonično hamroniko ter dvo in več glasnim petjem.
V	prvih letih se je na festival prijavilo le nekaj narodnozabavnih ansamblov, z vsakim letom pa je število le - teh naraščalo, kar je zahtevalo uveljavitev izbora za nastop na glavnem Vurberškem festivalu. In tu se je sodelovanje med Vurberkom in Podnanosom začelo. Leta 1998 je na pobudo gospoda Emila Frasa, katerega kore-
Kaj? Na vsak način mlad, poje pesem, ki smo jo smo jo peli v svinčenih časih, a je primerna tudi v drugih obdobjih, saj ni moč oporekati, da mladost ni lepa, ni moč oporekati, da je primerno in prav, da smo ljudje drug drugemu bratje, saj se sonce za naša nasprotovanja ne zmeni in voda morja se neodvisno od nas vsakih šest ur dvigne in nato začne upadati, da se spet dvigne in spet upade že milijone let. Sonce in voda bosta ravnala enako, ko nas ne bo več, ko bodo druge oblasti in spet druge in znova druge. Sonca ne briga, kdo vlada in vseeno mu je, kaj počnemo. Kdo ve koliko milijonov let še, dokler se ne pojavi neko novo sonce, ki mu bo enako vseeno za vse, ki še bodo živeli na planetu ali pa jih ne bo več.
Mlad in poln nad: da zrasteš, da se izšolaš tako ali drugače, da začneš delati, da zaslužiš, ker ti denar omogoča samostojnost, neodvisnost od staršev, odvisnost včasih
nine so prav iz Vurberka, krajevna skupnost Podnanos organizirala izbor za vurberški festival. Kasneje je organizacijske niti prevzelo Turistično društvo Podnanos, ki prireditev »Podnanos za Vurberk« vodi še danes. Med turističnima društvoma Vurberk in Podnanos so se prav na račun te prireditve stkale tesne prijateljske vezi. Člani društev se poleg festivala srečujejo še parkrat letno, bodisi v Podnanosu ali pa na štajerskem koncu. Letos je izbor v Podnanosu potekal že devetič, le eno leto so ga izvedli v Laškem, saj se je v Podnanosu ravno prenavljala osnovna šola in igrišče, na katerem običajno poteka prireditev (nekajkrat se je moralo dogajanje zaradi slabega vremena preseliti v dvorano kulturnega doma Podnanos).
zahteva preveč hvaležnosti, brez katere pa bi starši, po mojem mnenju, živeli enako dobro ali enako slabo, da si ustvariš družino, blagoslovljeno ali ne, da zaživiš s tistim kot hočeš, všečnim drugim ali ne. Mladost, polna zdravja, moči, energije. A, glej, pomislek, zapisan, ko Prešeren še ni imel trideset let:... mladost, po tvoji temni zarji/ srce zdihvalo bo mi, Bog te obvarji! Kaj je s to temno zarjo? Jo je uzrl samo on ali še kdo drugi? Ali naivnost odtehta temnost, ali so lažni upi res resnica?
Kar naenkrat ugotovim, da živim obdana s stereotipi: lepo je biti mlad, domovina je prostor bratske ljubezni. Mladi, ki se ne izšolajo (ej, sami so krivi, slabotno slišim!), mladi, ki so brezposelni, mladi, ki ostajajo s starši, ne, ker bi bili samo razvajeni, ampak zato, ker jim nekdo mora dati streho nad glavo in vse, kar je z njo povezano, mladi, ki nimajo stalne zaposlitve in niso kreditno sposobni, mladi, ki morajo biti tiho, če hočejo službo obdržati, mladi, ki ne smejo zanositi, ker so manj produktivni, preveč dolgo odsotni z dela in ima delodajalec od njih premalo koristi, mladi, ki zrejo v svet, kot da bi imeli sto let. Figo pa blešči! (Kdo je že to napisal? Najbrž Kosmač). Edina nespremenljiva resničnost sta morje, pa naj ga je še tako malo, in sonce, ki nam greje kri. A spet ne preveč, saj sindikalno nastopanje nič ne kaže, da bo komu
Drugo leto se bo v Podnanosu, kot je po uspešno zaključeni prireditvi obljubil direktor vurberškega festivala gospod Janez Toplak, odvijal jubilejni, deseti izbor za Vurberk. Na to smo lahko ponosni, saj ta festival vedno več velja v svetu narodnozabavne glasbe. Iz Podnanosa so na Vurberk odšli številni mladi in neuveljavljeni ansambli, kot so Spev, dvojčici Vesna in Vlasta, Tapravi Faloti, Mladi Dolenjci in številni drugi, ki danes predstavljajo biser v narodnozabavni glasbi in krojijo njeno usodo.
Na vročo majsko nedeljo se je letos v Podnanosu zbralo več kot 600 ljudi, da bi prisluhnili kar petnajstim ansamblom. Nastopili so: Vihar, Krajcarji, Iskrice, Orion, Zapeljivke, Hlapci, Primoža Kelenca, Breza, Plamen, Frančič, Novi spomini, Malibu, Prosen, Bum ter Golte. Vsak ansambel je predstavil dve pesmi - polko in valček -, ki še nista bili javno predvajani. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik mlajši ter Tomaž Tozon, kot ugledni osebnosti iz sveta slovenske zabavne glasbe in Urška Čop Šmajgert ter Alojz Toplak, je izbrala 11 ansamblov, ki se bodo 16. junija potegovali za mikavne nagrade na Vurberku. Komisija je odločila, da si vstopnico za Vurberk zaslužijo ansambli: Frančič, Golte, Novi Spomini, Bum, Iskrice, Malibu, Orion, Primoža Kelenca, Prosen, Vihar in Zapeljivke. Poleg teh so se
kri pre - vrela.
In drugi stereotip: Domovina je ena, vsem nam dodeljena. Mar res? Kaj pa brezdomci, kaj pa azilanti, kaj pa begunci, kaj pa odse-Ijenci (vseeno kateri kam - lahko Slovenci v Ameriko, Švico ali kam drugam, lahko Bošnjaki k nam)? Jim je res dodeljena? Vedno in povsod? V tem svetu preseljevanja narodov, odhajanja in prihajanja velja samo druga neizpodbitna resničnost: in eno življenje in ena smrt. Stereotipi in resničnost se menjavajo, stereotipi vedno napisani na prvem mestu, zato si mislimo, da so po pravilih ubesedovanja neizmerno pomembni in zato resnični.
Moja resnica pa je: lepo je v naši domovini biti upokojenec.
In slišim: Slamička je spet in znova arogantna (SSKJ - Slovar slovenskega knjižnega jezika: aroganca je ošabno in predrzno govorjenje; aroganten - ošaben in predrzen.) Dokler sem še delala, so mi očitali aroganco. Mnogokrat sem se morala ugrizniti v jezik, molčati, ponižno (skoraj) skloniti glavo in biti poslušna. Zdaj sem upokojenka in upokojenstvo je prostor neizmerne svobode. Komu od nas lahko kdo vzame pokojnino, ne glede na to, ali je velika ali majhna? Koga od nas čisto zares prestrašijo besede kogarkoli: »Premislite, kaj govorite, vaša govorjenje vas lahko stane pogodbe o zaposlitvi!« Samo nasmehneš se lahko, zamahneš z
na tekmovanje neposredno uvrstili še trije ansambli: Ceglar, Tapravi Faloti in Vigred, ki je tudi edini ansambel, ki je na odru vurberškega festivala do sedaj nastopil vsako leto. Prireditev v Podnanosu je tudi letos duhovito povezoval Boris Kopitar, ki je predstavitve ansamblov prepletel s svojimi pesmimi, ob katerih že tako glasbeno razvneta množica ni ostala ravnodušna.
Ob vstopnicah so poslušalci prejeli tudi glasovnice, na katerih so obkrožili svojega favorita med nastopajočimi. Nagrada za najboljši ansambel po izboru občinstva je šla v roke ilirskobistriške zasedbe Malibu. Prav oni so dokaz, kako tenke in pronicljive so meje med različnimi glasbenimi zvrstmi, saj se sicer ukvarjajo predvsem z zabavno, popularno glasbo. Bili pa so tudi edini ansambel iz »našega« konca Slovenije, kar nakazuje, da narodnozabavna glasba še vedno kraljuje v vzhodnejšem področju naše države. Prav zato je sodelovanje med Vurberkom in Podnanosom tako pomembno, da se nekaj vzdušja narodnozabavne glasbe pričara tudi v vipavski dolini, kjer je ta glasbena zvrst manj popularna. Mnogi ansambli, ki nastopijo v Podnanosu so še »mladi«, neuveljavljeni, vendar pa z izjemno glasbeno izobraženostjo in talenti rušijo pogoste stereotipe o narodnozabavni glasbi, ki naj bi bila »ljudska«, »plehka« in »enostavna«. Zahtevne skladbe, ki jih ti
roko in si misliš: ti govori, kar hočeš, svobodna sem, nič mi ne moreš. Biti upokojenec je najbolj varen položaj, najbolj varna služba. Lahko hvališ ali grajaš zjutraj, opoldne in zvečer, lahko si privoščiš hvalisave ali grajalne malice in veš: nihče mi nič ne more. Lahko je pokojnina še tako majhna, manjša od socialne podpore ni. In tudi če si aroganten, bolj predrzen kot ošaben, ti nihče nič ne more. Da se včasih kdo potrka po glavi, češ, nisi pri pravi? Prava reč. Za koliko mladih, ki so kdaj kaj kritičnega rekli, so sovrstniki zaključili: »Ne bodi, no, nor! Potrpi. Ne se praskat, kjer te srbi.« Še huje je, če rečejo, saj mislimo tudi mi tako, a biti moraš previden...In arogantno bitje ostane samo, prepuščeno na milost in nemilost kapitalu. (Davni spomin, prva polovica šestdesetih let prejšnjega stoletja: gimnazijski sošolec je rad prevzel vlogo razrednega rešitelja. Profesor je vedno nasedel njegovi trditvi: Tudi SZ pristavlja svoj kapitalistični lonček... Potem smo lahko delali, kar smo hoteli. In današnja resničnost: Kateri mladi lahko danes komu reče, da pristavlja svoj kapitalistični lonček? Spomin in resničnost se ne prekrivata popolnoma, pa vendar. Tudi to svobodo si lahko privoščim!)
Da smo upokojenci zaradi fizičnega staranja bolj bolni kot mladi? Bolezen ne izbira. Da starejši bolj
ansambli profesionalno izvajajo, pričajo o prav nasprotnem.
Po koncu tekmovalnega dela je za prijetno plesno druženje poskrbel ansambel Gorski cvet. Prireditev v Podnanosu je tako tudi letos izjemno uspela, seveda ob pomoči številnih sponzorjev in pomoči velikega števila članov Turističnega društva Podnanos, prostovoljnega gasilskega društva iz Podnanosa in ostalih prostovoljcev, ki skrbijo, da je prireditev iz leta v leto boljša. Za drugo leto, ko bo v Podnanosu jubilejni, deseti izbor za Vurberk, organizator obljublja še odmevnejšo in kvalitetnejšo organizacijo festivala.
16. junija letos bo torej dvorišče nekoč mogočnega, danes pa ruše-vinastega gradu Vurberk ponovno oživelo. Poleg nagrad strokovne žirije podeljujejo tudi zlatega, srebrnega in bronastega zmajčka, kot nagrado za najboljše ansamble po izboru občinstva. Kam bodo letos odleteli zmajčki in kdo izmed nastopajočih ansamblov bo morda postal nova zvezda stalnica na narodnozabavni .sceni, bomo torej izvedeli kmalu.
Ivana Bratož
• • •
umirajo kot mladi? Tudi smrt ne izbira. Lahko izbiram jaz, niti izbirati mi ni treba, saj sem dokončno svobodna, kar mi nihče ne more vzeti. Čas je moj, razporejanje časa je moje, misli so moje in jih lahko izrečem kadar hočem, lahko setu v stranki ali zunaj nje, ni mi treba izbirati prave, ni mi treba skakati kot kobilica iz ene v drugo. (JaneZ Mencinger je v 19- stoletju napisal satirični roman Vetrogončič, kar dokazuje, da zadeva vendar ni nova.)
Lahko berem, kar hočem (to sem vedno počela), lahko izbiram svoj medij, lahko se odrečem hojladri programu nacionalne televizije, lahko poslušam in gledam turško TV, vse mi bo enako razumljivo, kot če buljim v domačo.
Pred davnimi leti mi je neki človek, ki sem ga nekoč učila, dal pU' ponko z napisom: Let neke ptice. Priponko je izdelal za obletnico Psihiatrične bolnice v Idriji. Leta sem jo nosila na najrazličnejših mestih in sem bila z njo prava M-Albright. Bila je moj najimenitnejši dragulj. Šele sedaj se uresničuje njeno sporočilo: Svobodna do konca in čez! Samo zato, ker sem upokojenka.
Neizmerna žalost v duši ( Ivan Pregelj je zapisal: Črne peruti p°' mračnika so legle nad dolino), ker moram zapisati: Lepo je v naši domovini biti upokojenec. In še večja žalost, ker je zapisano strašno resnično. Ivana Slamič
Lepo je v naši domovini biti
kultura
17
Srečanje folklore
je v petek, 18. maja, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini zbralo dostojno število ljubiteljev narodopisja. Druženje folklornim skupinam v čast je omogočil ajdovski Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izbor sedmih skupin je pripravil g. Brane Šmid, s strokovnimi očmi in ušesi pa je srečanje spremljala ga. Neva Trampuš.
skupina BRKINI, Folklorna skupina BC Bovec, Folklorno društvo GARTROŽ Nova Gorica, Folklorna skupina VAL SENIOR Piran, Folklorna skupina STU LEDI Trst, Folklorna skupina KD MANDRAČ Koper in Folklorna skupina RAZOR Tolmin.
Vse so se gostov dotaknile z življenjem ujetim v edinstvene odrske postavitve in s čašo skupne preteklosti navdušile ljubitelje ljudskih plesov in njih pesmi, da so se bogatejši in z lahkotnim korakom poslavljali v majsko noč.
larasa
Pel Ventus
Nad Podrago se dviga cerkvica, posvečena Sv. Socerbu, ki je potrebna obnove oz. je treba le-to dokončati. Pevci Kvinteta Ventus, ki med drugim pod vodstvom umetniškega vodje Nadje Bratina, vadijo in pilijo svoje glasove v podraškem župnišču, so zatorej dali pobudo za dobrodelni koncert, ki naj bi bil hkrati zahvala župniku Bogdanu Vidmarju, ki jim daje na voljo prostore za vaje, in priložnost za zbiranje prostovoljnih prispevkov za obnovo cerkve.
T^ako se je kljub zelo slabemu A vremenu v nedeljo, 27. maja, v °nienjeni cerkvici zbralo mnogo Poslušalcev, ki so lahko prisluhnili Marijinim spevom v dveh delih, ^ed njima je gospod župnik pripravil svojevrstno šmarnično pobožnost na temo zasvojenosti in °dvisnosti, izhajajoč izjanezovega Poročila o prvem Jezusovem ču-
dežu v Kani Galilejski, ko je vodo spremenil v vino.
Na omenjeno priliko se je navezal tudi, ko je vse navzoče po prijetnem koncertu v akustičnem ambientu povabil na prigrizek - dobrote, ki so jih pripravili po-draške gospodinje in pritrkovalci s Slapa.
mag. Lejla Irgl
Štd Zarja poživlja
STD ZARJA deluje in to s polno paro. Zadnjega aprila smo se ^brali pri Marcih in obudili staro navado POSTAVLJANJA MLAJA, M so pogumno dvignili naši mladci. Manjkal ni niti kres, za glas-b® pa je z vižami na harmoniki poskrbela Alenka Marc. Najbolj Vztrajni so se udeležili tudi nočnega pohoda na Ostri vrh.
a nami je tudi že drugi PLESNI VEČER s kulturnim progra-ki so nam ga pomagali so-Ustvariti planinski otroci in mla-ditia. V imenu društva bi se želeli ^hvaliti vsem planinskim otro-0llL ki so na svojih inštrumentih P°kazali vse svoje znanje, Oktetu astrum, duetu iz Budanj ter ma-enUi Tjažu iz Vipave, ki je pravi virtuoz na harmoniki. Seveda ne §re pozabiti na naša dva mlada Povezovalca kulturnega progra-
ma Špelo Štokelj in Uroša Kobala, ki sta bila enkratna. Zahvala tudi Marjanu Terbižanu iz Planine in Vinku Ježu iz Lož za kapljice »ruj-nega« ter
KS Planina, ki nam je brezplačno odstopila prostor.
Za konec pa še to - naš športni park vztrajno raste, saj je »travca« na nogometnem igrišču že prav lepo zelena. Lep pozdrav vsem, ki ste z nami in nas podpirate.
Maja Štrancar
Brundo čilo v življenje skoči,
pa se mu mleko hitro v ustih skisa,... To je začetni verz rokopisa, s katerim je Pilon v letu 1965, v času, ko so nastajale predloge za avtobiografijo Na robu, popisal list, na katerem je upodobil družino -sebe kot fantička v materinem naročju - sedečo pri kuhinjski mizi. Ilustracija je ena izbranih na razstavi z naslovom Veno Pilon, Ilustracije, ki jo je pripravila Pilonova galerija in je na ogled od 15. maja.
T) azstavo sestavlja pet sklopov AvPilonovih likovnih del - skic, risb in kolažev - namenjenih tisku, med njimi tista, ki so bila objavljena v knjižni obliki ter tista, ki kot osnutki za projekte niso doživela natiska. Zasnove za plakate, reklame, vabila, objavljene in neobjavljene ilustracije, osnutki knjižne opreme ipd. so nastali v časovno različnih obdobjih ter vselej na povabilo ali po naročilu njegovih prijateljev. Čeprav se je v Parizu ubadal z nalogami tehničnega uredništva - eden od naročnikov je bil tudi rojak Dore Ogrizek, osnovatelj založbe Ode, ki je začela delovati že med vojno - se Pilon sam ni nikoli sistematično posvečal grafičnemu oblikovanju. Vinjete, ki jih je izdelal za prvo, bogato ilustrirano edicijo Ogrizkovih vodičev po Franciji, kažejo kombinacijo zanj značilne lahkotno izdelane linije in malce nemirne poteze. Ilustracije zgodovinskih dogodkov, ki so bili namenjene (nerealiziranemu) skupnemu povojnemu projektu z Miho Malešem, t. j. za album Ljubljane, so zasnovane na način dokumentarnega zapisa, skicoznost prizo-
rov, ki jih je Pilon zarisal z zavzeto prepričljivostjo, pa bi mestoma zmogla nadomestiti vernost fotografskega posnetka.
Barvitost in hitra ter trdna črta risbe v ilustracijah Daudetovega Tartarina iz Tarascona - knjiga je ugledala luč sveta pri založbi Mladinska knjiga leta 1955 - ustvarjata pravo razkošje dogajanja na papirju, kjer - tako značilno za Pilona, mojstra v prepoznavanju humorne plati življenja - kar mrgoli duhovitih detajlov. Teh ne manjka tudi v ilustracijah, ki spremljajo njegove spomine v knjigi Na robu. V tistih iz ruskega ujetništva, kjer med drugim opisuje svoj neslavni »oficirski« padec s konjskega hrbta, pa v tisti, kjer med plesanjem šimija »futuristična roka« šviga po damini zadnjici... Ali pa v oni, kjer kot pilot letala z malce zdelanim krilom lebdi nad kravicami, ki se pasejo med pisanimi njivami - morebiti je slednja neke vrste vizionarski pogled v prihodnost letalstva in bi lahko služila kot dokumentarni prispevek k pregledu njegove zgodovine... Ali pa je to v prvi vrsti podoba umetnika, ki je skozi življenje (in umetnost) sku-
šal »poleteti« do njegovega roba... Prizor iz zaklonišča, kjer med letalskim napadom vedri slikar z ženo Anne Marie in sinom, malim Dominiquem, je zaradi svoje intimne povednosti in topline prav ganljiv...
Po izidu Tartarina se je Pilon sam ponudil založbi kot ilustrator knjige Maupassantovih povesti, vendar do natisa ni prišlo. Skice s prizori ribičev, delavcev in žandarjev ter arhitekturne vedute srednjeveških mest, ki naj bi služile za omenjene ilustracije, so nastale v Normandiji, kamor se je Pilon odpravil v želji približati se duhu prostora, kjer se povesti odvijajo.
Razstava je študijskega značaja in predstavlja prerez skozi manj poznan segment Pilonovega opusa, ki je podprt z umetnikovo korespondenco. Večina razstavljenih skic in risb, ki je prvič postavljena na vpogled javnosti, je - z izjemo dveh del - hranjena v stalni zbirki galerije. Idejna zasnova in postavitev razstave ter besedilo za katalog, ki bo sledil ob njenem zaključku 8. junija, je delo dr. Irene Mislej.
Tanja Cigoj
Ptice Silvestra Fakuča
so v 12. majskem večeru nagovorile številne obiskovalce Lične hiše. Malce drugačna otvoritev, tudi brez likovnega kritika, dopusti, da se njih peruti nežno dotaknejo gostov in v srcih vzbudijo željo po vzletu.
O ilvester Fakuč se po Akademiji le-Opih umetnosti v Benetkah zaposli kot oblikovalec v domači tovarni pohištva LIPA in od leta 1984 poučuje likovno pedagogiko, najprej v Osnovni šoli Dobrovo v Goriških Brdih, potem v Ajdovščini. Po desetletju pedagoškega udejstvovanja svoje delo posveti kamnu in
lesorezu. Zahtevno, a zelo izrazno tehniko najraje dolbe v les hruške, češnje in hrasta. Pričujoče stvaritve odsevajo Fakučevo predanost notranjim krilom, njegove ptice so plod tankočutnega opazovanja in doživljanja okolja.
Po kratkem orisu avtorjevega dela in ustvarjalne poti razstavo domačega umetnika pozdravi brat Štefan Kožuh, kapucin v Vipavskem Križu. Preplet misli o neprecenljivosti slehernega trenutka in življenja zbrane pospremi v lep umetniški užitek.
Avtorju so leta prosvete globoko v spominu. Svoje pedagoško delo primerja s pridigo svetega Frančiška Pticam, ki je zagotovo tudi del navdiha. A njegove Ptice so tudi radoži-
ve gostje domače krmilnice, ki jih medijsko pompozna gripa odžene in pritisne k tlom, da ne zmorejo leteti. Pa jih trpljenje nenazadnje le dvigne od tal in razpre vrata k nebu, da lahko svoje krilate prijateljice, po zahvali sooblikovalcem večera, gostom iskreno preda.
Menda je res v vsaki ptici ujet trenutek izjemnega življenja, njen let pa kliče posameznika višje, da v misli sledi intuiciji in z željo osvaja prostranstva. In ko ujamemo svoj trenutek, ko v sebi odkrijemo močna in resnična krila, luč razblini temo.
Vabljeni k poletu, do 8. junijskega dne v galeriji Lične hiše!
larasa
Orkester DANICA
Tamburaški orkester Danica v letošnjem letu praznuje 110 let ustanovitve, imenitna obletnica pa si zasluži odličen koncert, kot so ga doživeli obiskovalci Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini zadnjo majsko soboto zvečer. Dvorana je bila polna, med mnogimi pomembnimi gosti prireditve pa je bil še posebej dobrodošel župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.
TV'orenine orkestra segajo v JSdeto 1897, ko je bil v Šturjah ustanovljen tamburaški zbor, v katerem so igrali za narodno obrambno delo pripravljeni prebivalci z obeh strani Hublja...
V času med drugo svetovno vojno in po vojni so tamburice v Šturjah utihnile. Ponovno so se oglasile
na pomlad leta 1958 in igrale do 1964. Leta 1985 so se po dolgem zatišju v Vipavski dolini ponovno oglasile - rodila se je nova Danica, ko je Martina Černe Vodopivec začela z mladinskim tamburaškim orkestrom v okviru Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine. Leta 1990 je za igranje v orkestru navdušila svoje stanovske kolegice in v skupino pritegnila tudi prve odrasle amaterje. Tako je na Glasbeni šoli v Ajdovščini poleg mladinskega orkestra začel delovati tudi 13-članski orkester odraslih tamburašev.
Orkester danes sestavljajo odra-
sli glasbeni amaterji iz različnih krajev Vipavske doline in okolice. Osnovni namen je obujati in ohranjati staro tradicijo tamburaške glasbe. Druženje ob glasbi bogati človeka in delček tega bogastva tamburaši Danice ob vsakem nastopu poklonijo svojim poslušalcem.
Bogatejši za lepo doživetje so se obiskovalci po koncertu radi zadržali na družabnem srečanju. Danici želimo še veliko lepih glasbenih trenutkov, bralcem pa obljubljamo obširnejšo reportažo o zgodovini Danice v eni od naslednjih številk Latnika.	sh
18
kultura
Zadarsko zlato za Ipavsko
Med 17. in 20. majem je v Zadru potekalo šesto mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki je organizirano kot bienalno, vsako drugo leto, namenjeno pa je le amaterskim pevcem in izvajanju brez spremljave- a capella.
TV/Testo tekmovanja ni naključ-JlVAje, saj je Zadar znan po svojem bogatem kulturnem, zlasti glasbenem , življenju, ki je veliko prispevalo k hrvaški kulturni zgodovini.O tem nam govori že samo ime nagrade- križec opati-nje Čike, saj so v njenem molitveniku iz 11. stoletja našli najstarejši zapis not na hrvaškem.
Organizatorji so tekmovanje ot-vorili s slavnostnim spominskim kocertom duhovne glasbe Igorja Kuljeriča v cerkvi svetega Stošije, ki ga je izvedel Zbor hrvatske radiotelevizije pod vodstvom dirigenta Tončija Biliča.
Prvi tekmovalni nastop je pred petčlansko mednarodno žirijo potekal v petek popoldne v cerkvi sv. Krševana. Zbor se je pred-
stavil najprej z obvezno pesmijo Ivana Lukačiča, Panis angelicus. Sledili so O magnum mysterium Javierja Busta, Nagi ptički našega rojaka Mirana Rustje in mogočno a naporno delo Marka Tajčeviča, Vospoite jemu.
Čeprav je bil prostor dovolj akustičen in je omogočal široko dinamično paleto, smo naš prvi nastop opravili morda preveč zadržano. Prav zato smo želeli v drugi etapi do konca izkoristiti prostor in resnično pokazati, kaj zmoremo.
Drugi tekmovalni nastop je bil že dopoldne, zato smo res disciplinirano vstali zgodaj zjutraj, se izdatno »razmigali od glave do pete« v prijetnem okolju bližine morja, se dodobra upeli in se pol-
ni vedrega razpoloženja odpravili drugemu izzivu naproti.
Na tem delu smo se predstavili z Rex gloriosa martyirum Otta Olssona, O magnum mysterium Mortena Lauridsena, Dodolino pjesmo Davorja Bobiča in Turistom Alda Kumarja.
Sledilo je čakanje na odločitev žirije, kdo bo pel na zaključnem koncertu, kjer naj bi tudi razglasili rezultate. Preživeli smo ga bolj ali manj kopalno razpoloženi.
Končno se je zvečerilo, cerkev se je napolnila s poslušalci, sledil je začetek slovesnosti s pozdravnimi nagovori in , končno, rezultati.
Prvo prijetno presenečenje smo doživeli, ko smo prejeli nagrado za najboljšo izvedbo skladbe hr-vatskega avtorja, ki ga podeljuje hrvaško društvo skladateljev. Navdušenje pa je sledilo, ko smo se zavedli, da sta naša nastopa tako prepričala žirijo, da nam je podelila najvišje število točk in s tem zlati Čikin križec.
Čeprav smo pričakovali večje število zborov, pa le nismo smeli samozadovoljno počivati na naših predhodnih uspehih, saj je poleg drugih zborov tekmoval tudi dober latvijski mešani zbor Anima iz Rige.
Zadarski upeh je seveda dobra popotnica nadaljnemu delu in odgovor tistim, ki so nam bolj ali manj naravnost« očitali»našo odsotnost na letošnji Naši pesmi v Mariboru.
Martina Vrčon.
Različnost združuje
Mladinski pevski zbor Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine plete prijateljske in pevske vezi že mnogo let doma in po Evropi. V začetku aprila smo odpotovali na prvi mednarodni festival otroških zborov Castelnaudar/ 07 v južno Francijo.
IV Ta festivalu so prepevali do-JL^I mačini in trije zbori iz tujine. Festival je bil zelo dobro organiziran. Razdeljen je bil na dva koncertna večera, petje pri nedeljski maši, sprejem in skupno petje
pri županu ter pevsko in zabavno druženje mladih.
Naš pevski zbor se je predstavil z raznolikim programom, ki je zelo navdušil številno občinstvo. Prepevali smo v izredno akustič-
ni katedrali, kjer je zvok nežnih glasov potoval po prostoru in odmeval v vsakem kotičku cerkve ter prišel do ušes in srca vsakega poslušalca. Z glasbo smo stopili v svet korala in srednjeveškega večglasja, predstavili smo umetne skladbe tujih in domačih skladateljev ter posegli v zakladnico ljudskih pesmi, tujih in slovenskih. Na vseh koncertih pa je največje navdušenje, prave ovacije, doživela skladba Alda Kumarja Tiče, ki je razumljiva v vseh jezikih sveta. Ob zaključku vsakega koncerta smo vsi zbori zapeli evropsko himno in tudi tako potrdili prijateljstvo in razumevanje med različnimi narodi.
Pevci smo bili nastanjeni pri družinah sovrstnikov, ki so bile zelo gostoljubne. Ugotovili smo, da pri nas živimo zelo dobro! Hvala, domovina!
Ogledali smo si znameniti Canal de Midi, mesto Arles s slavnim kolosejem, srednjeveško mesto Carcassonne in svetovno znan romarski kraj Lurd. Na gostovanju smo lepo zapeli okrog petdeset pesmi in tako je bil poplačan trud številnih pevskih vaj.
Zahvaljujemo se staršem in sponzorjem, ki so nam finančno pomagali, da smo se festivala lahko udeležili in doživeli veliko lepega.
jnan	Servis In montaža
O SERVIS url a n	* hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk
18	* gosp. aparatov
	pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov
Dramska skupina društva most
Žar prejel priznanje
Ob tednu vseživljenjskega učenja je Andragoški center Republik® Slovenije podelil priznanja posameznikom, skupinam, društvom in ustanovam za izjemne dosežke pri učenju odraslih. V kategoriji skupine je bilo priznanje za leto 2007 podeljeno dramski skupini ŽAR, ki deluje v okviru društva MOST- univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ajdovščine.
TTJredlagateljica priznanja je JL doc. dr. Dušana Findeisen s Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane. Kot strokovnjakinja na področju vseživljenjskega učenja in so-pobudnica ustanavljanja tretjih univerz v Sloveniji spremlja in vzpodbuja njihovo delovanje. Na podlagi informacij in poročil, ki jih društva pošiljajo Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, je predlagateljica dobro seznanjena tudi z delovanjem društva MOST in dejavnostjo njene dramske skupine ŽAR. Dokončna odločitev o predlogu za dodelitev priznanja je dozorela konec marca, ko so društvo MOST obiskali člani projekta LACE iz osmih držav in predstavnice ljubljanske tretje univerze. Na srečanju je bilo gostom predstavljeno delo društva, predvsem izobraževalni in ustvarjalni del programa, skupina ŽAR pa je prisotne navdušila s skrajšano predstavo Nazaj v planinski raj.
Priznanja na državni ravni smo pri MOSTU veseli in smo z njim počaščeni. Tudi zato, ker smo mnenja, da si naša dramska skupina priznanje zasluži. Težko bi bilo prešteti, koliko ljudem so hudomušne branjevke in tolerantni redar z Vesele ajdovske tržnice polepšali dan ali večer,
kolikim so poglobili navezanost na Goriškega slavčka, ko so se kot romarji odpravljali v njegov Planinski raj, kolikim so obudili spomin na Prešerna in njegov čas v Ljubljani z dramskim prizorom Na starem se trgu.
Za njimi je 117 javnih nastopov, ki, mimogrede, niso le gola ponavljanja, pač pa so zlasti z Veselo ajdovsko tržnico vedno prilagojeni avditoriju in aktualnim dogajanjem. Veliko truda, veliko osebnega odrekanja je potrebno vložiti in veliko veselja do ustvarjanja je potrebno imeti, da nastane predstava, od ideje, besedila, scene, režije, do izvedbe na odru.
Kaj skupino motivira, da vztraja že peto leto? Samo veselje do nastopanja ne more odtehtati vseh naporov in dragocenega časa-Biti mora nekaj več. Je sprejetost in potrditev, da ljudsko igro v sočni vipavski govorici in ubrano petje ljudje radi gledajo in poslušajo. Predvsem pa je zavest, da s svojim delom razveseljujejo druge in bogatijo kulturno dogajanje v svojem okolju, v širšem slovenskem prostoru in zamejstvu-Skupina in vsak posameznik v njej, ki ga vodijo taki vzgibi, si priznanje resnično zasluži.
Predsednica društva Most Dora Furlan
Film o letalstvu
V četrtek, 10. maja, je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala premiera novega slovenskega dokumentarca Zgodovina slovenskega letalstva, ki celovito predstavlja delež Slovencev pri s®' oblikovanju svetovne zgodovine letalstva in opozarja na njihove najpomembnejše dosežke. Zamisel in scenarij je delo Darinke Kladnik/ režija in kamera sta bili v rokah TV snemalca Joca Žnidaršiča.
Tj ilm (posnet v tehniki BETA SP) JU je v dveh delih. Prvi zajema čas od začetkov letalstva do konca druge svetovne vojne, drugi pa čas po letu 1945 do današnjih dni. Pripoved se začenja s sanjami o letenju in prvimi poskusi, ki se niso dobro obnesli, nadaljuje pa se z balonarji. Tem sledijo jadralci, piloti, konstruktorji, proizvajalci letal, pionirji vesoljske tehnike... Poleg slovenskih letalskih pionirjev (Edvarda in Jožeta Rusjana) so omenjani še številni drugi letalci in letalski konstruktorji: Ivan Slokar, Franc Wels, Valentin Matija Živic, Maks Stupar, Anton Kuhelj,
Jurij Kraiger idr.
Dokumentarec, ki je nastal v pr°' dukciji Libra News in s finančfl0 pomočjo ministrstva za kulturo, tako ponuja zaokroženo sliko slovenskega deleža v letalstvu in odpira možnosti za primerjave - te kažejo, da Slovenci nismo zaostajali za svetovnimi dosežki v letalstvu, nasprotno, na določenih področjih smo bili celo med vodilnimi iu prvaki.
Premiero dokumentarnega fil®a so s pozdravnimi besedami P°' spremili Minister za kulturo Vaško Simoniti, Minister za promet
RS Janez Božič, generalni direktor
Direktorata za civilno letalstvo Franc Željko Županič, generalu1 direktor Direktorata za srednjo in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šo-stvo Janez Mežan, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in pred sednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič.
sh, Foto: Libra neivs d.o °-
zvonovi, kultura
Crn trn in sedem palčkov
Crn trn je pobočje Skola obudil pred letom dni, ko so prvi poljubi krampov in lopat neprehodno območje prelevili v najbolj atraktivno kolesarsko progo v Sloveniji.
C oddovanje Črnega trna z Njoki Osummer festivalom je bilo plodno že lani, trdni temelji pa z več deset tekmovalci in 1500 gledalci prvega Državnega prvenstva v Ajdovščini zagotovo postavljeni. Nenazadnje, izkušnje Črnega trna so bogatejše in po njegovem ožilju se pretaka gostejša kri. Njegov objem kali tudi kar nekaj velikih domačih upov ekstremnega kolesarstva.
21. aprila letos je mala proga Črnega trna že gostila Pale Ghetto Dual. Z zmago jo je okronal Žiga Knez, drugo mesto je zasedel Jani Podmilšak, tretje pa Tilen Frank. Slavnostni podelitvi nagrad je sledila premiera filma 4XPlave avto-
rja Mihe Reščiča, po njej pa koncert domačih zasedb: Pigs Parlament, Harry, Evdyn in Low Punch. In koncertna dvorana v Palah je navdušeno poskakovala.
Sedaj Črn trn pripravlja teren za Državni pokal, ki se bo v okviru Njoki Summer festivala odvijal v soboto, 23- junija. Pričakujejo prek 70 najboljših kolesarjev iz Slovenije in okoliških držav. S polno paro potekajo dela na veliki progi. Gradi se nova štartna rampa, zgledno naravovarstveno se ureja poligon, kjer ne bo umanjkal drop, velik do-ble, step-up in step-down v ovinek ter speed-jump. 21. julija se na taisti progi obeta Državno prvenstvo (Ljubljana-Maribor-Ajdovščina).
Želje so. Segajo k Evropskemu prvenstvu prihodnje leto, predvsem pa širitvi ljubiteljev kolesarstva v Vipavski dolini in Primorski. Mlade nadobudneže želijo vzpodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa in sodelovanje z domačo osnovno šolo bi bilo dobrodošlo pri spodbujanju zdravega življenja, tudi pri organizaciji tečajev. Med cilji se svetlika poligon za downhill.
Ne, ni pravljica; Črn trn je med mladimi prepoznavni znak Ajdovščine! Zato, vsi ljubitelji adrenalinskega kolesarjenja, ki bi radi tako ali drugače sodelovali pri pripravi proge Črnega trna, pišite na crntrn4x@yahoo.com ali obiščite progo na ‘licu mesta’. Fantje so tam vsak popoldan. Toplo dobodošli tudi vsi, ki želite po svojih močeh s finančnimi ali materialnimi donacijami pomagati pri uresničevanju najbolj prepoznavnega projekta mladih Vipavske doline. In seveda, na snidenje sredi junija v Palah, na Festivalu glasbe, športa in kulinaričnih užitkov!
Lara Samec
Nova preobleka
Polletna prenova dvorane v V. Zabljah obrodila sadove. Prostovoljno delo krajanov še vedno pomembna sestavina življenja v kraju. Lepim prostorom je potrebno vdihniti rekreativno vsebino.
'T7' ar zanimivo pot je prehodila IVk.dvorana v Velikih Žabljah v svojem četrt stoletja dolgem življenju. Zgrajena za potrebe Krajevne skupnosti je dolga leta gostila, včasih tudi dobro obiskane in odmevne koncertne zabave mladih. Kasnejša Restavracija obdana s traktorji in kmečkimi opravili je kar malce štrlela, nočni bar je bil še bolj nadrealističen. Tako je Svet Krajevne skupnosti pred šestimi meseci sprejel sklep, da dvorani povrne prvotno namembnost, kar jim je ob pet mi-Ijonski tolarski pomoči javnih sredstev ter ob porabljenih sobotah šestih zagnancev, nedvomno uspelo. Iz dvorane so odpeljali sedem ton železja, obnovili so notranje stene, okna, vrata in streho. Postavili so parket, izolirali stopove, namestili
reflektorje, prenovili garderobe in sanitarije. Povsem novo centralno ogrevanje ter lično prepleskane stene in začrtani podovi dajejo vtis novo zgrajene stavbe.
Predsednik Krajevne skupnosti g. Bat je na dobro obiskani otvoritvi omenil vse zaslužne predhodnike (Dušan Paljk, Rajko Troha, Karlo Troha... ) ter povdaril: »Dvorana je obnovljena. Manjka nam še montažni oder, ki ga bomo s skupnimi močmi spravili skupaj. Sicer pa moramo sedaj napraviti še najvažnejše; dvorana in razsvetljena okolica mora postati zbirališče mladih in starih, povezanih v športne ( košarka, bad-binton... ), rekreativne ( aerobika ), kulturne in izobraževalne dejavnosti ( plesni in podobni tečaji).«
Ja, je že tako, da tudi na vasi ljudje čutijo dodatno potrebo po gibanju. Dela, ki jih opravljamo so namreč vedno bolj statična, delovni stroji in računalniki nam pomagajajo biti bolj storilni, a žal tudi bolj zakrneli. Prav isto potrebo je verjetno začutil tudi tajnik Občinske uprave, Vili Durnik, ki se je dodobra razgibaval že pred otvoritvijo. Pohvalno.
Foto in tekst mt
Spomenik Filipu Terčelju na šturskem Cankarjevem trgu
Terčelja so zaprli najprej v go-riške sodnijske zapore, nato pa Premestili v koprsko ječo, v temnico. Ve se, da so ga ta mučenja Psihično in fizično spravila na r°b. O tem govorijo nekateri zapiski italijanskih upravnih in s°dnih ustanov in nekaj ohranjene korespondence. Junija je bil °bsojen na petletno izgnanstvo vkraj Campobasso, jugovzhodno °d Rima (pokrajina Molise). Tam )e živel brez dohodkov, nazadnje je ostal celo brez samostanske celice, ki so mu jo sprva dodelili; v iej osamljeni zavrženosti mu je hilo žal, kot pravi v pismu domačini, da kot duhovnik ne more
beračiti...
Po posredovanju cerkvenih obisti so ga po enem letu pomilostili. Vrnil se je na Goriško, toda °blast mu ni več dovolila, da bi Prevzel še tako skromno službo ■^ed Slovenci, niti v Ajdovščini, kamor ga je vabil oboleli župnik Josip Fon. Zopet je živel brez dohodkov, vrnil se je domov.
Grozila mu je nova aretacija (za vsak njegov kor^k in besedo so iskali politično ozadje); tako se je nekajkrat skril pred fašisti in 26. aprila 1934 (opozorjen, da bo aretiran) prebegnil v Jugoslavijo, v Ljubljano.
V Ljubljani mu ni bilo lahko; za silo si je uredil življenje. Od jeseni 1934 je poučeval nemščino in verouk na II. državni (Poljanski) gimnaziji, stanoval pa je V bivši šentpeterski vojašnici, tedaj spremenjeni v umobolnico, kjer je opravljal službo hišnega duhovnika. Zbiral je dijake in prirejal glasbeno-gledališke predstave - zanje je pisal dramske prizore in tudi glasbo. Dijakom je pomagal tudi materialno, posredoval pa za ljudi, ki so imeli težave z oblastmi. Nastopal je na shodih in taborih, kjer je opozarjal na položaj primorskih Slovencev. Vendar sta ga mučila domotožje in potrtost, saj se ni počutil domačega, domov pa ni smel.
Po italijanski okupaciji Ljubljanske pokrajine je bil tri mesece zaprt, izgubil je službo in stanovanje. Pomagali so mu ljudje, ki jim je prej sam izkazoval pomoč, na primer družina Toneta Tomšiča. Kasneje so ga neprestano nadzorovali Nemci. Rad se je odzival prošnjam duhovnih sobratov in jim pomagal pri delu, zlasti med prazniki.
V letih bivanja v Ljubljani je le našel nekaj več časa za daljša prozna besedila. Leta 1940 je bila za Goriško Mohorjevo družbo natisnjena povest o vipavski preteklosti okrog leta 1900 - živa slika okolja, narave, burje ... z naslovom Vozniki. Ilustriral jo je primorski slikar Riko Debenjak. Knjiga tedaj ni dobila dovoljenja za izdajo in je prišla med bralce šele leta 1945. (Kasneje je bila prevedena v francoščino, hrvaščino in nemščino.) Iz Terčeljevih pisem je razvidno, da je pisal dve deli s snovjo o duševnih bolnikih, ki pa nista poznani. Leta 1933 je v Gorici izdal zbirko kratke proze z naslovom Ogorki; večina besedil je bila prej objavljena v dveh letnikih Družine (mesečnik, ki je izhajal le v letih 1929 in 1930). Te zgodbe so, podobno kot Vozniki, vzete iz resničnega življenja, večinoma iz domačega sveta. Obe goriški izdaji sta izšli pod psevdonimom F. Grivški. V teh letih je objavljal tudi v ljubljanskih revijah Lučka in Naša zvezda.
Takoj po vojni - od srede junija do srede septembra - ga je zaprla domača povojna oblast. Ovadbe o narodnem izdajstvu, ki so se izkazale za neresnične,
naj bi prišle predvsem z Goriške. Ta zapor je bil zaradi vsestranske absurdnosti za Terčelja od vseh najhujši. Iz njega je šel bolan, v bolnišnico. Ker je primanjkovalo prostora, se je moral tudi od tam kmalu izseliti, stanovanja pa ni imel. Želel si je domov, da bi se pozdravil ob primerni oskrbi, a dovoljenja ni dobil (prim. pismo domačim 20. septembra 1945). Za par mesecev je nato odšel v umobolnico, kjer je prej živel in delal, da so mu dajali injekcije. Takoj ko se je počutil bolje, je želel dobiti službo na Goriškem in pomagati pri naporih za priključitev naših krajev k Jugoslaviji (prim. pismo Francetu Bevku 1. oktobra 1945). Zanj ponovno ni bilo nobenega mesta - ne v šoli, ne v prosveti, ne v duhovniškem poklicu.
Za božične praznike 1945 je odšel k prijatelju Francu Krašni, župniku v Sorici, ki je oskrboval tudi Davčo. Ker so v dneh pred božičem izselili nekaj kmetov zaradi njihovih nemških priimkov (Gartner, Gaser, Šmid ...), je Krašna oznanil, da bo po praznikih šel posredovat zanje v Ljubljano. Medtem so domačini njihove domove že oplenili... 7. januarja 1946 sta šla oba duhovnika peš proti Železnikom. V gozdu pod Sorico sta ju prestregla domačina - terenca - in ju odpeljala v nasprotno smer, proti Podbrdu, kjer sta ju izročila v Štulcovi grapi članom KNOJ (Korpus narodne odbrane Jugoslavije), nastanjenim na meji. Ti so ju ustrelili in zakopali. Uradno so govorili, da sta zbežala v cono B, čez čas pa so v gozdu
našli brevir in grobova. Ko je bil leta 1947 izdan ukaz, naj prekopljejo vse neznane mrliče, so ju domačini prepeljali na pokopališče v Davči. V župnijski knjigi župnije Davča je leta 1947 vpisano: »Prof. Filip Terčelj, r. 2. 2. 1892, u. 7. 1. 1946, zahrbtno napaden in ubit. Pokopal žpk. Ivan Skvarča.« Grobova sta urejena, z imeni in podatki, pod zvonikom župnijske cerkve pa jima je posvečena marmornata plošča. Tatjana Božič se nadaljuje
SVETOPISEMSKA
RAZSTAVA
NEDEUA. 3. 6. 2007 V ŠOLI NA LOZICAH
MOŽNOST OGLEDA: OD 9:30 - 11:30 OD 17:00 - 20:00
Na ogled bodo razni prevodi Svetega pisma v slovenščino skozi stoletja: od prvega delnega prevoda Primoža Trubarja preko Dalmatinove Biblije pa do danes. Predstavljene bodo tudi posamezne svetopisemske knjige v besedi in z likovnimi deli otrok iz Lozic in Podnanosa.
Lepo vabljeni!
Biblična skupina Lozice
20
njok^ fosili
Njoki summer festival 2007
Festival dobre glasbe, druženja, športnih iger, kulinaričnih užitkov in pozitivne energije!
TAo tretjega po vrsti Njoki JL/ summer festivala nas loči le še mesec dni, do festivala, ki posveča veliko pozornost naravi, kulinariki, športu, druženju, človeškim vrednotam in kvalitetni ter urbano izvirni glasbi je program mednarodno raznolik. Na festivalu se za razliko od drugih slovenskih festivalov vsako leto predstavijo glasbene skupine, ki jih sicer pri nas ne srečamo tako pogosto. Letos pa prihajajo nastopajoči celo iz osmih različnih držav.
Na glavni oder festivala sta ste preko dveh predizborov prebili skupini Banditi iz Idrije ter Noise of Silence. Najbolj pričakovan bo letos nastop legendarne in kultne jamajške zasedbe (nekoč spremljava Boba Marleyja) The Skatalites, ki veljajo za legende jamajške ska glasbe. Nemški gostje so tokrat Harmful, s katerimi se v Slovenijo ponovo vrača tudi Billy Gould, bolj poznan kot bas kitarist skupine Faith No More. Iz Londona bomo imeli premierno v Sloveniji slišati novo in obetavno ime indie punk rock scene The Mighty Roars. Zabaven in poskočen nastop v stilu Mano Negra lahko pričakujemo s strani latino ska in rock skupine iz Francije Mala Suerte. S FIrvaške prihajajo večkratno s Porinom nagrajeni in izvrsti hip hop ter funky rokerji T.B.F.(The Beat Fleet), kraljica urbanega trip hopa Diyala ter legende melodič-
nega punka Overflow, iz Avstrije pa angažirani Street punk in hardkorovci Red Lights Flash. Od naših zasedb pa velja omeniti čedalje bolj uveljavljene dirty ska bend Red Five Point Star ter več-žanrske Srečna Mladina. Preko dneva bo potekal košarkaški turnir trojk, brejkdance tekmovanje, plesne delavnice, odprt bo skate park, pripravljeno igrišče za badminton, urejena treking proga v naravi v okolici festivala, možno bo namakanje v bazenu poleg ŠC Police in poskrbljeno za številne družabne igre. Športni vrhunec bo 4cross, tekma štirih kolesarjev po adrenalinski progi, ki bo štela za slovenski pokal. Kot glasbeni dodatek pa nastop raperja Eyeceeou-ja.Obiskovalce festivala bo pričakal pripravljen kamping (na večih lokacijah s tuši in wc-ji), na malem odru v senci dreves bo trgovina Hill omogočila igranje na glasbene instrumente, omogočeno bo brezplačno striženje in frizira-nje za obiskovalce festivala, risal se bo večji grafit, presenetil vas bo njoki shop Street s stojnicami ter t.i. Jungle park - posebej urejen park s koktajl barom ob reki Hubelj, kjer bo moč uživati v senci palm, lenariti na ležalnikih, se namakati v reki ali pa občudovati velike skulpture divjih živali (gorila, krokodil, žirafa, itd..). Letos prvič na Njoki summer festivalu pa se odpira novo t.i. chill out prizorišče z elektronsko glasbo.
Vse to in še več na festivalu, ki želi mladim približati naravo in pozitivne vrednote, ponuditi dodatno vsebino in ne, kot smo to priča prevečkrat na tradicionalnih prireditvah v Sloveniji,
samo in zgolj zabavati ali opijati mlade.
Za prijeten vikend v Ajdovščini, z možnostjo popoldanskega izleta do izvira Hublja in še kam, boste za dva dni v predprodaji odšteli 20 Eur, za dan festivala v predprodaji 12 Eur, na dan festivala pa 15 Eur za dan festivala.
Glasbeni program:
Petek, 22.6.2007 Banditi - skupina iz predi-zbora
Melodičen punk - rock DIYALA (Hrvaška) trip hop/ hip hop
OVERFLOW (Hrvaška) melodičen punk rock MALA SUERTE (Francija) latino rock
HARMFUL (Nemčija) featu-ring: Billy Gould iz Faith No More
Red Five Point Star (Slovenija) dirty »umazan« ska
Sobota, 23.6.2007 Noise of Silence - skupina iz predizbora
Srečna Mladina (Slovenija) nadžanerska glasba, melodični fussion alter rock RED LIGHTS FLASH (Avstrija) angažiran punk in hard core
THE MIGHTY ROARS (London, Velika Britanija) indie punk rock THE SKATALITES (Jamajka) tradicionalni ska The Skatalites - bend brez katerega reggae ne bi obstajal.
T.B.F. - The Beat Fleet (Split, Hrvaška) kultni, duhovit, izviren in balkanski hip hop rock
m
Nočno nebo - glasbeno doživetje
Plejade vabijo
Dekliški pevski zbor PLEJADE iz Ajdovščine vabi na letni koncert z naslovom NOČNO NEBO - GLASBENO DOŽIVETJE. Dekleta bodo pod režijsko taktirko Petra Avbarja in Petra Bajnocija ter pod vodstvom Metke Colja predstavila priredbe slovenskih in tujih zimzelenih melodij. Na koncertu bodo sodelovali tudi solisti, inštrumenta-listi in interpreti iz Ajdovščine. Obeta se nam torej prava POLETNA NOČ, pod ozvezdjem ORIONA, PREKO MAVRICE se bomo NORO LJUBILI da bo še ZEMLJA ZAPLESALA... in še mnogo drugih večnih melodij.
Koncert bo v soboto, 2. junija ob 20.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Vstop je prost, vabljeni!
ElaBanda
Staro ljudsko reklo pravi, kdor čaka dočaka. Pa smo dočakali nadaljevanje ustvarjalne glasbene poti Jureta Ferjančiča, bivšega frontmana domače rock skupine Big Bibls Brothers Band. Ta je okoli sebe zbral peterico zaljubljenih v glasbe širnega sveta: Gordana Novakoviča, mandolina in kitara, svojega časa člana slovenske skupine, ki goji ljubezen do romske glasbe, Šukar; Mitjo Škrlja, harmonika in hammond orgle; Sandija Blažiča, kitara in saksofon; Vida Simonitija, bas kitara ter Vladimirja Hmeljaka, bobni, drugače tudi član
skupine Eclipse. V tej zasedbi so v mesecu marcu posneli »prvo«, avtorsko skladbo Neke pomladi, njen avtor je idejni vodja skupine ElaBanda, Jure. V sami skladbi se zlivajo vplivi mediteranskega melosa, podprti z New Orleans harmoniko in plavajočimi surf rock kitarami. Za letošnjo jesen fantje obljubljajo mini album-Do tedaj jih lahko slišite na valovih radijskih postaj širom Slovenije, kjer se je skladba odlično prijela ali pa skočite na spletni naslov: www.my-space.com/elabanda..
Tekst: Ksimeroni foto: P. Brecelj
NOGOMETNA ŠOLA OLYMP AJDOVŠČINA
ORGANIZIRA NOGOMETNI KAMP ZA DEČKE IN DEKLICE OD 6 DO 13 LET
Program:
Od 8.45 do 9 30 prevoz udeležencev od doma do igrišča (prevoz je vključen v ceno), ob 9-45 trening, ob 11.15 odhod na bazen, ob 12.00 kosilo, od 13 00 - 16.30 vodne aktivnosti, družabne igrice, p° želji učenje plavanja in skokov pod strokovnim vodstvom, popoldanska malica. Ob 16.45 trening. Ob 18.30 ura tujega jezika (nogometna tematika) in nato prevoz na dom. Treningi so prilagojeni starostni strukturi in predhodnemu znanju, učinkovito učenje tehnike omogoča vadba enega trenerja na 10 vadečih in enega trenerja na 4 ali 5 vadečih vsaj enkrat na dan.
Primerni so tako za začetnike, kot za igralce z določenim znanjem-Cena znaša 90 EUR in vključuje še majico, hlačke in DVD s posnetimi vsemi udeleženci. Možno je plačilo na dva obroka. Aktivnosti potekajo od ponedeljka do petka v naslednjih terminih: 02.7.2007 do 06.07.2007, 09.7.2007 do 13.7.2007, 16.7.2007 do 20.7.2007, 23-7.2007 do 27.7.2007.
Dodatne informacije so vam na voljo na številkah: 031664375 (Uroš), 031533606 (Andi), 031308644 (Aleš)
naša naravna dediščina - 54
Marjan Krapež, gozdar, me je 12. novembra 2005 povabil na ogled novih vlak na območju Mrzovca. Vlaka je za silo poravnan teren, po katerem gozdarji s konji ali
traktorji spravljajo hlode z mesta, kjer jih posekajo. Našla sva veliko koral. Ponovno sva odšla pod Mrzovec 21. novembra, kjer sem nabral še nekaj primerkov s koralami. Najdišče še ni raziskano in verjetno skriva še veliko roodv in koralnih vrst. Ne vem, kdaj bo na vrsti za sistematičen pregled, zagotovo pa bom o tem najdišču še pisal.
Ko sem se vračal proti domu, sem na pobočju nekega hriba zagledal še eno novo vlako. Tudi ta hrib je na širšem območju Mrzovca. Tu sem po logoki pričakoval le korale, vendar ta v paleontologiji vedno ne velja. Že na začetku vlake sem naletel na manjšo nerinejo. Gre za polže, ki so se pojavili v spodnji juri in izumrli v spodnji kredi. Pojavili pravim zato, ker niso zna-
ni niti predniki, niti nasledniki te skupine polžev. Nerineje pa so pomembne za določanje relativne starosti plasti v kamnini. Ta rod se je hitro spreminjal in živel na velikih prostorih. Posamičnih polžev nerinej se ne dobi, praviloma so v apnencu, kot sestavni del kamnine.
Najbnolj tipičen del teh polžev je notranjost z lepo izraženimi »gubami«. Po teh zanimivo oblikovanih gubah se rodovi in vrste nerinej tudi razlikujejo in ločijo. Gube so pravzaprav prostor, kjer je polž živel in so zelo različne.
Do te najdbe nismo vedeli, da so nerineje tudi v tem delu Trnovskega gozda. Dosedanje najdbe so znane iz širše okolice Krnice, nekaj pa iz okolice Otlice. Gotovo je najsišče na tem mestu
nadvse zanimivo. Žal do trenutka, ko sem to pisal, nisem imel časa za boljši pregled najdišča, bo pa kmalu na vrsti.
Nerineje, ki sem jih našel so lepo
naravno izlužene - preparirane, kar pomeni, da so pod vplivom premikanja skladov in pod vremenskimi vplivi lepo vidne na površini primerka.
Primerkov zaenkrat nisem bru-
sil, zato je določanje bolj težavno. Eden od polžev je zanesljiv0 Criptoplocus consobrinus, drugi pa je na las podoben polžu Nerinea jeanjeani. Velikost prvega je 7 X 7 cm, drugega pa 9,5 x 3,5 cm.
Objavljamo fotografijo vzdolžnega prereza Nerinee jeanjeani prečnega prerza Nerinea sp.
Marjanu Krapežu se najlepše za' hvaljujem za obvestila in vodenje po brezpotjih Trnovskega gozda-Stanislav Bačar - se nadaljuj6
21
politika, ppp
TATViNE: na Idrijski cesti v Ajdovščini je neznanec iz parkiranega tovornega vozila izsesal okoli 50 litrov dizelskega goriva; okoli 1000 ^ nerjaveče pločevine z dvorišča P°djetja ENOOP v Vipavi; dveh za-stav, izobešenih pri spomeniku v Kamnjah; gasilnega aparata na de-|°višču hitre ceste v Vipavi; dveh ^obešenih zastav na Planini; okoli 1000 kg odpadnih odrezkov alumi-nija iz ograjenega prostora podjetja v Ajdovščini, v času od novega leta Tn dne prijave, 7. 5. ‘07; akumula-torja iz svetilnega stolpa na delo-višču hitre ceste, lastnik podjetje Primorje d.d., je oškodovano za okoli 100 EURO; okoli 300 kg nerjaveče Pločevine - polizdelkov in varilni aParat iz podjetja Amava v Vipavi; akumulatorske baterije iz viličarja in enokrilnih aluminijastih vrat iapred delavnice na Gregorčičevi uiici v Ajdovščini; okrog 600 kg nerjaveče pločevine z dvorišča delavnice v Batujah; 18 marmornih plošč 2 mesta novogradnje na Vilharjevi niici v Ajdovščini, lastnik je oško-d°van za 350 EURO; okrog 1500 kg nerjaveče pločevine z nezavaro-vanega dvorišča podjetja Dometal v Podnanosu, ki je oškodovano za °koli 7.500 EURO; nerjavečo ploče-vino in palice skupne teže okoli 870 iz ograjenega dvorišča podjetja Md Trade v Ajdovščini, oškodovani S(J za 4555 EURO; dizelskega goriva iz tovornega vozila last SGP Tolmin, Parkirnega ob cesti Col - Otlica pri
križišču za Žagolič, poleg tega je storilec še potrgal dovodne cevke in žice in nato rezervoar posul s peskom, na istem mestu je bilo še iz dveh tovornih vozil odvzeto gorivo in pasovi za vezanje; 200 kg polizdelkov iz nerjaveče pločevine in okrog 350 kg odpadne nerjaveče pločevine iz ograjenega dvorišča podjetja Kremet v Vipavi, podjetje je oškodovano za 2390 EURO; registrske tablice s kolesa z motorjem krajanu iz Šturij; digitalnega fotoaparata s torbico iz odklenjenega kombiniranega vozila parkiranega pri kapelici v bližini Lokve - Predmeja, lastnik je oškodovan za okoli 330 EURO; akumulatorske baterije z delovnega stroja - valjarja, parkiranega pred Slapom, lastnik je oškodovan za 150 EURO; bančne kartice in 20 EURO iz osebnega vozila parkiranega pod Golaki, kasneje je tatič z bančne kartice dvignil 150 EURO, delo mu je olajšala lastnica sama, saj je imela poleg bančne kartice napisano PIN kodo, taisti dan je policiste poklical še en oškodovanec, ki je imel osebno vozilo parkirano ravno tako pod Golaki, da tudi on pogreša dve plačilni kartici in 10 EURO; centrifugalne črpalke znamke TOMOS v kraju Kukanje, lastnik iz Kamenj je oškodovan za 200 EURO;
POŠKODOVANJE TUJE STVARI: brisalcev na dveh avtobusih parkiranih na avtobusni postaji v Ajdovščini; 12 stekel na OŠ Ajdovščina; dveh sadik češenj na parceli občana s Slapa; rampe parkirišča mesnice MIP v Ajdovščini s strani neznanega voznika; atomi-zerja za škropljenje trt, kar je povzročilo uničenje rezervoarja krajanu iz Lož; smernika in pločevine na avtobusu parkiranem na avtobusni postaji v Ajdovščini; dveh sadik češnje in marelice krajanu Planine, na njivi pa izruli nekaj grmov krompirja; dve osebi iz številčne družbe, ki se je zadrževala pri kopališču v Ajdovščini, sta poškodovali vrata
kampa; na Lavričevi cesti so občanu s trdim predmetom namerno po zadnjem desnem boku podrsali pred stanovanjsko hišo parkirano osebno vozilo.
CESTNI PROMET: na ulici Pot v Žapuže je neznan voznik trčil v vozilo oškodovanca in s kraja odpeljal ne da bi mu nudil svoje podatke, storilca so policisti izsledili; zaradi nepravilnega prehitevanja je počilo v Podkraju; izven naselja Col je voznik kolesa z motorjem zavijal na dvorišče stanovanjske hiše, zaradi neprimerne varnostne razdalje je vanj trčil voznik osebnega vozila, pri tem je motorist dobil težje telesne poškodbe; na cesti Cesta - Vipavski križ je voznico osebnega vozila zaradi spolzkega vozišča pričelo zanašati, zapeljala je v obcestni jarek od tam pa je vozilo odbilo v drevo, ukleščeni voznici so pomagali gasilci, voznico, ki je utrpela poškodbe so odpeljali v bolnišnico Šempeter; na obvoznici pri trgovini Hofer je voznik osebnega vozila izsili prednost vozniku skuterja, pri tem je motorist zadobil hujše telesne poškodbe; pod Vipavskim križem je zaradi igranja s kontaktnimi ključi ugasnila motor in zaklenila volan in zapeljala z vozišča voznica osebnega vozila; v Selu pri križišču za Batuje je voznik osebnega vozila v blagem desnem ovinku povozil peško, ki je izven prehoda za pešce prečkala vozišče, poškodovana je kasneje v šempeterski bolnišnici zaradi poškodb umrla; voznik osebnega vozila je v Rebernicah povozil srno; nad Podnanosom je voznik kombiniranega vozila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v pred seboj vozeče tovorno vozilo, v nezgodi so bile tri osebe poškodovane in prepeljane v ZD Ajdovščina; zaradi neprimerne hitrosti je pred naseljem Podnanos voznik tovornega vozila zapeljal z vozišča; v križišču Bevkove in Vipavske ceste v Ajdovščini je voznik osebnega vozila izsili prednost kolesarju, pri tem
je slednji dobil telesne poškodbe; v Ložah je voznici osebnega vozila prednost izsilil voznik terenskega vozila, ena oseba je dobila odrgnine; pri slaščičarni Rener v Ajdovščini je voznik osebnega vozila, ki je zapeljal na glavno cesto izsilil prednost vozniku osebnega vozila, ki je pri zaviranju zapeljal na pločnik, kjer je zadel pešca, ki je dobil težje poškodbe, lažje pa voznik osebnega vozila, poleg tega so policisti zabeležili še dve prometni nesreči, ki sta se končali le z materialno škodo.
JAVNI RED IN MIR: v Gabrjah je občanka kričala in žalila sosede, policisti so jo utišali z izdajo plačilnega naloga; v Žapužah je ponovno kršil JRM zet; vinjen gost je v enem izmed gostinskih lokalov v Ajdovščini, od natakarice zahteval, da mu postreže z alkoholno pijačo, na kar seveda ni pristala, neuslišani gost je pričel z razbijanjem steklovine in nadlegovanjem gostov, lokal je zapustil s plačilnim nalogom; v gostinskem lokalu na avtobusni postaji v Ajdovščini je kraval zganjal vinjen državljan BiH, ki se tudi po prihodu policistov ni pomiril, le te je žalil in nadaljeval s kravalom, zato so odredili pridržanje do iztreznitve.
OSTALO: občana iz Stomaža je med vožnjo pretepel in z njim grdo ravnal eden izmed sopotnikov v osebnem vozilu; občana iz Ajdovščine je med vožnjo z osebnim vozilom zaradi prepira prijatelj udaril z roko v predel nosu; v ZD domu Ajdovščina so oskrbeli osebo, katero je neznana oseba udarila v lokalu v Ajdovščini; oškodovanko iz okolice Ajdovščine je obiskal bivši zunajzakonski partner in ji grozil; na gospodarskem objektu v Ajdovščini je neznanec zanetil požar, nastalo je za okoli 50. 000 EURO materialne škode; v banki HKS je uslužbenec odkril ponarejen bankovec za 200 EURO; v Lokavcu je bilo najdeno kolo z motorjem, katero je bilo, tri dni potem, ko mu je bilo odtujeno, vrnjeno lastniku; v bankomatu Koprske banke
v Ajdovščini so odkrili skenirano bančno kartico; v Šmarjah je pri de-montaži gradbenega odra omahnil delavec, državljan BiH, in padel 6 metrov globoko, zaradi poškodb je kasneje umrl v šempetrski bolnišnici; na hitri cesti v bližini predora Vipavski križ se je zaradi pregretih zavor vnela pnevmatika na priklopnem vozilu tovornega vozila; na podlagi suma, da voznik osebnega vozila vozi tujca, ki je v R Slovenijo vstopil ilegalno, so prometni policisti le to ustavili, med razgovorom in preiskavo notranjosti vozila so v potovalki med osebnimi stvarmi odkrili 12 zavitkov po 0.5 kg snovi za katero se je ugotovilo, da je mamilo - heroin, osebi so pridržali in ju predali preiskovalnemu sodniku; v Lokavcu so zasledili nepoznano žensko staro okoli 40 let, ki je z otrokom hodila od hiše do hiše in prosjačila, pred prihodom policistov se je odpeljala s kombiniranim vozilom zagrebških registrskih oznak; v stanovanju stanovanjskega bloka na Bevkovi ulici v Ajdovščini je zaradi puščene posode na žareči plošči, na katero je gospodinja pozabila, ko je odšla na obisk k sosedu, zagorelo; v Dolenjah je bilo najdeno kolo z motorjem - skuter, znamke Piaggio; v potoku Močilnik pri Podnanosu je ribič odkril 22 poginulih rib - po-dusti; zaradi utrujenosti in alkoholnih substanc sta na pločniku, prva pri ABC Renault, druga pa pri bivši pizzeriji Mlinček, počivali osebi, seveda so ju policisti zbudili in napotili domov; na hitri cesti pri predoru Vipavski križ je zagorelo na travniku, požar so zadušili gasilci.
Ksimeroni
Veliko vprašanj, premalo pravih odgovorov!?
lo soboto se bo na svojem Kongresu sestala Zveza za . r'rnorsko - ZZP, naša največ-regionalna stranka. V Vipavi! raju, ki sta ga občinska sveta Jdovščine in Vipave predla-
gala
sedež enotne in močne
■morske pokrajine. Smo na-red na začetku procesa usta-^avljanja pokrajin, to je druge-a nivoja upravno-politične in v°jne organiziranosti naše 2ave. Proces decentralizacije, ^emokratizacije in deregulacije rzave in družbe pa je bilo vedno Sllovno programsko izhodišče
prav Zveze za Primorsko. Ob tem se strankini »prvoborci« večkrat sprašujemo, kako bi proces decentralizacije države potekal, če bi nam na prvih parlamentarnih volitvah uspelo premagati volilni prag in se prebiti v parlament. Bili smo zelo uspešni. Malo, zelo malo je manjkalo! Slabih tristo glasov in postali bi jeziček na tehtnici. Kot je bil kasneje vedno Desus! Ali bi znali unovčiti glasove v parlamentu in »izsiliti« že tedaj ustanovitev pokrajin oziroma dežel in s tem pravičnejšo razdelitev davčne »pogače«? Še enkrat smo bili zelo »blizu«, ko smo pripravili predlog spremembe členov ustave potrebnih za uzakonitev ustanovitve pokrajin. Žal ni bilo potrebne politične volje, čeprav so se prav vse stranke že tedaj razglašale za zagovornike decentralizacije. Seveda samo deklarativno in praviloma samo pred volitvami. Slovenija pa se je spreminjala v najbolj »centralizirano« državo v celotni Evropi.
Razmere so postajale vedno bolj nevzdržne in strankarske »centrale« so vedno težje mirile nezadovoljne člane in »aparatčike«. Nezadovoljstvo so pokazali tudi volivci in na obeh zadnjih lokalnih volitvah kaznovale »zvezne« stranke ter so svoje glasove raje
masovno namenile raznim lokalnim listam in gibanjem. Zgodil se je še vstop v EU in prav Slovenija je bila edina, ki še ni imela vzpostavljenega tega drugega nivoja upravno politične organiziranosti države. Nekaj časa smo zaradi tega celo trepetali za evropska sredstva. To je bila očitno kaplja čez rob!
Zakonodajni proces oblikovanja pokrajin v Republiki Sloveniji se je končno začel. S tem se tudi simbolno izpolnjujejo dolgoletni napori ZZP in vseh drugih zagovornikov procesa decentralizacije države. Toda, glej ga zlomka! Spremembe členov ustave so popolnoma enake predlogu, ki smo ga pripravili mi pred več kot desetimi leti. Le zakaj je bilo potem potrebno čakati toliko časa? Odgovor je zelo preprost. Potrebno je bilo lastniniti in »olastniniti«! Proces se očitno končuje in pokrajine se lahko ustanovijo. Seveda zelo previdno in po »kapljicah«! In minister pristojen za lokalno samoupravo kmalu modro ugotovi: »Duh je ušel iz steklenice«! Seveda je imel v mislih številne pobude za ustanovitev novih in novih pokrajin. Kakor da jih ne bi bilo že štirinajst vsaj enkrat preveč! Modro pa je zamolčal, da si »oblast« v
resnici želi prav to. Ogromno število pokrajin, ki bodo brez vsake kritične mase in politične moči moledovale vlado za sredstva, da upravičijo ustanovitev in obstoj. Zgodovina se ponavlja, najprej nepregledno število »vaških« občin, sedaj pokrajin. Ni kaj, deli in vladaj!
O čem pravzaprav govorimo? Verjetno najbolj neodvisen časopis v Sloveniji - Finance, je pred kratkim tudi to izračunal. Država bo na pokrajine prenesla do največ 7 % sredstev. Malo ali veliko? Malo, toda še vedno bolje kot nič! Občine imajo okoli 12 %, pokrajine naj bi imele 7 %, državi pa bo še vedno ostalo »debelih« 80 % vseh sredstev in bo še vedno »trdno« držala primat med članicami EU. Daleč, daleč od Švice, kjer se ta sredstva delijo približno po tretjinah.
Primorci, Ajdovci, Vipavci smo v tem procesu izjeme. Vsi bi delili, mi bi združevali! Predlagane tri pokrajine v eno samo, močno, enotno! Le zakaj? Kaj je vzrok? To namreč niso posamezne pobude, gre za poslance, župane, občinske svete, razumnike,... Ali niso morda vzroki predvsem v tem, da je Primorska predvsem v funkciji »molzne krave«. Vendar sem o tem že pisal. Kako so nam
»pobrali« vse tri banke, celotno trgovino, »podržavili« vsa podjetja in pred kratkim »pospravili« še Vipo d.d. in Vipo Holding d.d.? Zadnjo omembe vredne lastnino v »primorskih« rokah.
Kakorkoli že! Odločitev bo padla na vladi in v parlamentu. Bo pa predvsem politična in manj strokovna. Veliko, preveč je vprašanj in premalo je še pravih odgovorov! V tem trenutku pa bi bilo resnično najslabše, da se proces ustanavljanja pokrajin ustavi. Da ne dobi potrebne večine v parlamentu in se vrne na izhodiščno pozicijo. To bi bila katastrofa! V tem trenutku je vsaka rešitev boljša kot nič. Seveda pa se ne smemo ustaviti. Cilji so jasni! Regionalizacija države in ustanovitev pokrajin ni samo upravno teritorialna organiziranost države, temveč in predvsem celovita decentralizacija upravljanja z državo in javnimi sredstvi. Cilj je torej približevanje upravljanja z državo ljudem in sprostitev njihovih ustvarjalnih resursov. V tem smislu je torej modro pristati na postopnost in fazno prenašanje pristojnosti in sredstev. Korak za korakom! Da le korak ne zastane. Švica kot cilj in ideal je namreč še zelo, zelo daleč!
Aleksander Lemut
22
koledar
KOLEDAR PRIREDITEV ZA JUNIJ:
RAZSTAVE
PILONOVA GALERIJA
Sreda, 6. junij ob 20.00 - KITARSKI VEČER učenk Glasbene šole Koper Vanje Lavrenčič in Ane Fornazarič pod vodstvom Tanje Brecelj.
Torek, 12. junij ob 17.00 - Otvoritev 8. CICI UMETNIJ. Na ogled bodo do petka, 15. junija, med
10.00	in 16.00.
Petek, 22. junij ob 19.00 - Odprtje fotografske razstave »NE POVSEM / NE PRAVO: ZGODOVINE, TELESA IN KONCEPTI VSODOBNI FOTOGRAFIJI« v sodelovanju s Hišo fotografije, Novo Mesto. Kurator: Marina Gržinič, avtorji: Tomaž Gregorič, IRVVIN, Jane Štravs, Aleksandra Vajd. Razstava bo na ogled do 13. julija, od torka do petka med 10.00 in
17.00,	ob nedeljah med 15.00 in 18.00.
V	Ajdovščini in njeni okolici bo od 22. do 25. junija pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina potekalo že tradicionalno 5. mednarodno fotografsko srečanje CASTRUMFOTO 07 - »ob robu hommage a Pilon«. Sodelovali bodo: Primož Brecelj, Boris Gaberščik, Jernej Humar, Roberto Kusterle (I), Tomaž Lunder, Andrej Perko, Martin Prosen, Bojan Radovič in Katarina Sadovski. Vodja in organizator srečanja je Primož Brecelj.
Pilonova galerija vabi tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00, ob nedeljah med 15.00 in 18.00 ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Info: tel: 05/368 91 77, fax: 05/368 91 78, pilonova. galerija@siol.net, www.venopilon.com
MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Dobrodošli! Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00, organizirane skupine po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140,051-304-607.
LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA
Razstava lesorezov Silvestra Fakuča z naslovom PTICE
bo na ogled do 8. junija.
Sobota, 16. junij - Odprtje razstave ilustracij ČUDEŽNA SOBA. Avtorica je Reka Kiraly, Madžarka, ki živi na Finskem.
V	Lični hiši na Prešernovi 7a so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli!
Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in
19.00,	sobota v dopoldanskem času
Info: 368 19 29, 040-839-729, davidpolona@gmail. com
ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE DEL LIKOVNE
KOLONIJE NA SINJEM VRHU
Sobota, 2. junij ob 17,00, Sinji vrh nad
Ajdovščino
Lions Klub Zemono je letos že drugič organiziral slikarsko kolonijo od 28. maja do 2. junija na Sinjem vrhu. Vabilu so se tokrat odzvali Janko Kastelic, Franc Golob, Metka Erzar, Vladimir Klajnšček, Marko Krvina, Franc Slana, Roman Veras, Nina Zuljan, Vladimir Bačič, Azad Karim, Brane Jazbar, Stipe Miličič, Miran Kordež, Bogdan Čobal in Mitja Šen. Z izkupičkom od prodaje slik bodo pomagali ljudem iz domačega okolja, ki potrebujejo pomoč in ki sami zaradi različnih razlogov ne zmorejo hudega bremena, s katerim se soočajo v vsakdanjem življenju.
Vljudno vabljeni!
SVETOPISEMSKA RAZSTAVA
Nedelja, 3. junij, med 9.30 in 11.30 ter med
17.00	in 20.00, Šola na Lozicah
Na ogled bodo razni prevodi Svetega pisma v slovenščino skozi stoletja: od
prvega delnega prevoda Primoža Trubarja preko Dalmatinove Biblije pa do danes.
Predstavljene bodo tudi posamezne svetopisemske knjige
v besedi in z likovnimi
deli otrok iz Lozic in Podnanosa.
Lepo vas vabi Biblična skupina Lozice!
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja Kromberk, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031-468-462 (Majda) ali 041-666-544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in
17.00	ali po predhodni najavi pri g. Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina.
PRIREDITVE
NOČNO NEBO - GLASBENO DOŽIVETJE Letni koncert dekliškega pevskega zbora Plejade, Sobota, 2. junij ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vstop prost! Vabljeni!
SLAVNOSTNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA OŠ VIPAVA
Sobota, 2. junij ob 20.00, Kulturni dom v Vipavi
OŠ Draga Bajca Vipava prireja slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja pevskih zborov pod vodstvom zborovodkinje Zvonke Starc.
Lepo vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja, še zlasti pa vse nekdanje pevke in pevci.
PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU NA CESTI, Sobota, 2. junij
ob 9.00, na balinišču na Cesti BALINARSKI TURNIR, prireja BK 2. junij
ob 14.00, na igrišču na Cesti
TURNIR V MALEM NOGOMETU, KŠD Vrnivec
Nedelja, 3. junij ob 17.00, pri spomeniku SPOMINSKA SLOVESNOST OB OBLETNICI POŽIGA VASI, slavnostni govornik: mag. Borut Koloini, podžupan
Po proslavi bo na igrišču ZABAVA S PLESOM, ansambel Kredit! Prisrčno vas vabi KS Cesta!
PREDAVANJE:	POT NA MEDNARODNO
VESOLJSKO POSTAJO, KOZMIČNO SEVANJE IN SVETLOBNI BLISKI
Nedelja, 3. junij ob 19.00, dvorec Zemono
Univerza v Novi Gorici vabi v okviru cikla "Znanstveni večeri" in ob priložnosti slovesne podelitve častnega doktorata na predavanje dr. Christerja Fuglesanga, ki bo potekalo v angleškem jeziku. Predavanju bo sledil razgovor s predavateljem, ki ga bo moderiral prof. dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Univerze v Novi Gorici. KRIŠKI SEMANJI DNEVI V VIPAVSKEM KRIŽU, Petek, 8. junij ob 21.00 - satirična komedija OGLAŠEVALEC
Sobota, 9. junij:ob 17.00 - odprtje srednjeveške tržnice, ob 19.00 - kulturni program; sledijo viteške igre s konjeniki. Zabaval vas bo trio KORONA.
Vljudno vabljeni!
LETNI KONCERT MPZ PRIMORJE
Sobota, 9. junij ob 20.30, Dvorana prve slovenske
vlade Ajdovščina
Prisrčno vabljeni! Vstop prost!
79. BOLŠJA TRŽNICA
Sobota, 16. maj. dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne
-	5 eur.
Info: TIC Ajdovščina 36-59-140,051-304-607
COLSKA NEDELJA 2007 Sobota, 16. junij ob 23.00, Col
ŠANK ROK, predskupina I.C.E.; vstopnina 5 eur Nedelja, 17. junij ob 17.00, Col ANSAMBEL VITEZI CELJSKI, bogat srečelov, nagradne igre za obiskovalce ...Vstop prost!
STOLETJA POD MOJO STREHO Slovesnosti ob 500 - letnici prve omembe cerkve sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini Petek, 22. junij ob 20.30. cerkev sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini
SLAVNOSTNI KONCERT
Sodelujejo: Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Janeza Krstnika Ajdovščina - zborovodkinja Martina Batič Dekliški pevski zbor Plejade - zborovodkinja Metka Colja
Solisti: Pia Brodnik - sopran, Ariana Debeljak - alt, Matej Volk - tenor, Silvo Škvarč - bas, Matjaž Debeljak
-	piccolo
Komorni orkester Sine Nomine - dirigentka: Martina Batič
Sobota, 23. junij:
9.00	- športne igre (pred OŠ Danila Lokarja)
10.00	- predavanje za starše: Pomagaj mi, da naredim sam - s. Petra Mateja Koršič
(stavba I OŠ Danila Lokarja, za varstvo otrok poskrbljeno)
19.00	- sveta maša - somaševanje duhovnikov rojakov
21.00	- kresovanje na Školu Nedelja, 24. junij:
9.00	- slovesna sveta maša - somaševanje vodi g. škof Metod Pirih, evharistična procesija,
blagoslovitev križa
16.00	- pritrkovalsko tekmovanje Ajdovščina 2007 Vabi vas župnija Sv. Janeza Krstnika Ajdovščina!
NJOKI SUMMER FESTIVAL 2007 Petek 22. in sobota 23. junij. Športnorekreacijski park Pale v Ajdovščini
Festival je izvirna kombinacija urbanega življenja, športnih aktivnosti v naravi, domače kulinarike in prvovrstnih glasbenih užitkov.
Nastopajoči:
Petek: BANDITI, RED LIGHTS FLASH, RED FIVE POINT, MALASUERTE, HARMFUL
Sobota: NOISE OF SILENCE, SREČNA MLADINA, OVERFLOVV, THE MIGHTV ROARS, THE SKATALITES, T.B.F.-The Beat Fleet
Poskrbljeno bo za brezplačno kampiranje.
Vstopnina v predprodaji 20 eur za dva dni in 12 eur za en dan (na dan koncerta 30 eur za dva dni in 15 eur za en dan).
Info: www.njokifestival.com, 041 586 063
TRADICIONALNA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI NA PREDMEJI Nedelja, 25. junij ob 15.00, Predmeja
Vabljeni na tradicionalno proslavo v vasi Predmeja ob grobnici 367 padlih borcev NOB. Organizator prireditve: Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ajdovščina, Goriška cesta 17, Ajdovščina v sodelovanju z Občino Ajdovščina in veteranskimi organizacijami.
GLASBENA ŠOLA VINKA VODOPIVCA AJDOVŠČINA
Zaključni koncert učencev solistov s podelitvijo priznanj tekmovalcem
Petek, 1. junij ob 19.30. dvorec Zemono Zaključni koncert učencev Sreda, 6. junij ob 19.30, Kulturni dom Vipava Izpitni nastop Mete Fajdiga, klavir
Ponedeljek, 11. junij ob 19,30. Kulturni dom Vipava
Koncert učencev petja iz razreda učiteljice Jerice Rudolf
Petek, 15. junij ob 19.30. Kulturni dom Vipava Razdelitev spričeval za šolsko leto 2006/2007 Petek, 22. junij ob 18.00, pred Glasbeno šolo v Ajdovščini
ŠAGRA SV. PETRA V DOBRAVLJAH Nedelja, 1. julij ob 18.00, Dvorana in dvorišče Program prireditve:
TRADICIONALNI V. DOBRAVSKI TEK, organiziran v sklopu projekta »Teki Primorskih novic« Po tekmovanju bo sledila zabava s plesom in bogatim srečolovom. info: 051 603 280, klavdij.slokar@iskra-ae.com
FILMSKI VEČER POSVEČEN SPOMINU NA SILVANA FURLANA
Petek, 6. julij. Kulturna dvorana ob stari šoli na Brjah na Vipavskem
KINO SE VRAČA NA BRJE; produkcija prvega celovečernega filma v samostojni Sloveniji, BABICA GRE NA JUG: scenarist in režiser: Vinci Vague Anžlovar, dramaturg: Silvan Furlan; o nastajanju filma bo v uvodnem delu spregovoril režiser Vinci Vague Anžlovar in nekateri drugi ustvarjalci filma.
Na filmski večer vljudno vabimo sorodnike, prijatelje in znance Silvana Furlana in vse ljubitelje slovenskega filma.
Krajevna skupnost Brje, Društvo NORMA7 in Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje.
ŠPORT
LETNO KOPALIŠČE POLICE AJDOVŠČINA
DAN ODPRTIH VRAT
Sobota, 16. junij od 13.00 ure dalje:
Dan odprtih vrat na letnem kopališču Police, otvoritev igrišča na mivki, predstavitev programa športne počitnice;
ŠPORTNI PROGRAMI;
ŠOLA PLAVANJA za otroke od 5 do 14 let
Pričetek: sreda, 13. junij; termini sreda in petek od 17.00
do 18.00 Cena: 25€/mesec
Prijave in informacije na www.zs-ajdovscina.si
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
Nedelja, 3. junij: Bohinjska Bistrica - planina za
Liscem - Črna prst - Podbrdo, nezahtevna pot, vodi:
Tomaž Brecelj	1
Sobota, 9. in nedelja, 10. junij: Sv. Jure (1763m) Biokovo,
Hrvaška, zahtevna pot, vodi: Alojz Vitežnik
Sobota, 23. junij: Višarje - Kamniti Lovec, Italija,
nezahtevna pot, vodi Anton Bavčar
BALINARSKI MITING
Četrtek, 14. junij ob 9.30 na balinišču v Palah in Primorju v Ajdovščini
Prijave pošljite najkasneje do 6. junija na naslov: Varstveno delovni center Ajdovščina - Vipava, Enota Ajdovščina, Pot v Žapuže 13/a ,5270 Ajdovščina ali na vdcajdovscina@siol.net
Info:	Varstveno delovni center Ajdovščina,
tel/:05/3680070 fax: 05/3680071
TURNIR V NOGOMETU NA MIVKI 2007 Petek 6. in sobota 7. julij. Letno kopališče Police v Ajdovščini
Domače ekipe odigrajo predtekmovanje v petek 6. julija; ekipe od drugod pa igrajo predtekmovalne tekme v soboto 7. julija, ko bodo tudi nadaljnja razigravanja; igra se 2 x 10 min igralcev 3 + 1 (ekipa lahko prijavi največ 6 igralcev)
Prijavnina: 50 eur - plača se pred prvo odigrano tekmo Nagradni sklad je iz fonda prijavnin. Prve tri uvrščene ekipe dobijo tudi praktične nagrade.
Žrebanje skupin bo v četrtek 5. julija Vsem udeležencem pripada zastonj kopanje na bazenu in "welcome drink". Po končanem turnirju v soboto bo poskrbljeno tudi za zabavo z DJ-jem!
Vabi vas Športno društvo REKREATIVČEK!
Info in prijave: 041 472 128,040 348 264
OBVESTILA
RAZSTAVA DEL NATEČAJA ZA UREDITEV OBMOČJA POKOPALIŠČA V AJDOVŠČINI
Dela javnega anonimnega, natečaja za arhitekturno-urbanistično ureditev območja pokopališča v Ajdovščini si je do 8. junija mogoče ogledati v prostorih Doma krajanov Ajdovščina, od ponedeljka, 11. junija pa bodo na ogled v avli Občine Ajdovščina.
V	četrtek, 7. junija bo v Domu krajanov potekala JAVNA OBRAVNAVA kjer bodo občani lahko povedali svoje mnenje o natečajnih delih ter o prenovi pokopališča ter odgovornim za prenovo zastavljali vprašanja. Za dodatne informacije pa se lahko obrnete na Oddelek za urejanje prostora na Občini Ajdovščina 05/36 59 110 ali 05/ 36 59 136. LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA
Ura pravljic:
Ajdovščina: četrtek ob 17.00 Podnanos: sreda ob 11.00
Uganko meseca lahko rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali tudi nagrajenca, ki je rešitev oddal preko spleta!
Prireditve:
Ponedeljek, 11. junij ob 20.00: Srečanje s pisateljico PESO MUCK in začetek projekta PRIMORCI BEREMO. Projekt Primorci beremo je skupni projekt območnih knjižnic v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu. Pripravljen je kot bralna značka za odrasle. Več informacij dobite v knjižnici.
Ostalo:
Torek, 12. junij ob 8.00: zaključek Knjižnih srečanj ob kavici
Četrtek, 14. junij 19.00: zaključek študijskega krožka: Kako izboljšati kvaliteto življenja?
Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici dobite:05 3661 328, ajd.sik.si CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Za osnovnošolce je Center mladinskih dejavnosti odprt na Centru za socialno delo na Gregorčičevi ulici in sicer od torka do petka. Tu lahko mladi med 12.30 in 15.30 uro na različne načine preživijo prosti čas. Ob torkih in sredah se nam lahko pridružite pri ustvarjalnih delavnicah, tisti, ki jih le te ne zanimajo pa se lahko udeležite raznih družabnih iger, športnih dejavnosti, turnirjev ipd. Na voljo so vam tudi računalniki in brezplačen internet, nudimo pa tudi učno pomoč in pomoč pri pisanju nalog.
Prva dva tedna v juniju bo v CM D - ju potekala delavnica »Poslikava majic«
V	četrtek, 21. junija bomo ob zaključku pouka organizirali turnir v košarki za osnovnošolce.
Na Ribniku, kjer je CMD odprt od pon. do pet. med
10.00	in 18.00 uro poteka program (družabne igre, športne dejavnosti, namizni nogomet, pink- ponk, umetniške delavnice, učna pomoč...) tako za srednješolce kot za osnovnošolce. Mladim nudimo tudi informacije o izobraževanju, prireditvah, šolanju ipd. ter svetovanje in podporo v težavah. Organizirali bomo tudi dejavnosti na prostem.
V sredo, 27. junija (v prvem tednu počitnic) bomo v primeru lepega vremena obiskali letno kopališče.
Prvi teden julija (od 2.7. do 6.7.) bo potekal poletni mladinski tabor na Kovku. Namenjen je osnovnošolcem (7, 8. in 9. razred). Izjemoma se ga lahko udeležijo tudi mlajši, vendar le tisti, ki že prihajajo v CMD. Prijavnice dobite v CMD - ju. Pohitite, ker je število prijav omejeno! Info: 041/945 392 ali 368 93 83, e- mail: cmd. ajdovscina@yahoo.com ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE ZPM Ajdovščina vabi otroke in mlade, da se udeležijo programov med poletnimi počitnicami, ki potekajo pod naslovom Na krilih razigranega poletja (letovanja v Piranu ali Nerezinah, plavalni tečaj na letnem kopališču Police, tečaj tenisa, tečaj rolanja, ustvarjalne delavnice, tečaj angleščine skozi igro,..)
Info: ZPM ajdovščina, Goriška 17, Ajdovščina, tel:
05/ 368 91 40, fax: 05/ 368 91 41, e-pošta: zpm.
ajdovscina@siol.net
MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA
Mladinski svet Ajdovščina vabi vse srednješolce na
TROTABOR 2007.
Kdaj? Od 23. do 30. julija 2007.
Kje? Pod platnom na Kovku.
Kaj? Trotabor 2007: Naravoslovno raziskovalni tabor, športni tabor ali tečaj italijanščine.
Prijave in info.: tabor.msa.si ali info@msa.si
OBVESTILA DRUŠTVA MOST
POHOD PO TOLMINSKIH PLANINAH (od VRŠNEGA do ZATOLMINA)
Sobota, 2. junij: odhod avtobusa ob 5.45 izpred avtobusne postaje v Ajdovščini.
Vožnja do Vršnega in ogled hiše Simona Gregorčiča. Sledi vožnja s kombijem do vasi Krn. Pohod na planino Pretovč, tam obisk sirarne in postanek. Sledi vzpon na Mrzli vrh. Med potjo ogled strelskih jarkov in zaklonišča s spominsko kapelico. Na vrhu postanek za razgled na dolino Soče in Tolminke, tolminske hribe in Benečijo. Spust mimo planine Zagrmuč do Stene, tam tretji postanek, nato spust nad kanjonom Tolminke do Zatolmina, kjer bo čakal avtobus. Pohod s tremi počitki traja predvidoma pet ur. V ceno 11,5 eur je vštet prevoz s kombijem in avtobusom. Prijave za člane in tudi za nečlane društva MOST sprejema Jožica Nusdorfer, GSM 041 485 081. Vabljeni, so še prosta mesta.
RAZSTAVA IZDELKOV USTVARJALNIH DELAVNIC
Od nedelje, 10. junija do petka, 15. junija, večnamenska dvorana Doma krajanov v Ajdovščini, Prešernova 26 Svoje letošnje izdelke bodo razstavljali člani ustvarjalnih delavnic društva MOST in. člani UNITRE iz Krmina. Razstava bo na ogled v navedenih dneh od 16.00 do
19.00.	Priporočamo ogled, vljudno vabimo vse občane! SREČANJE OB ZAKLJUČKU ŠTUDIJSKEGA LETA Četrtek, 14. junij ob 19.30, večnamenska dvorana Srednješolskega centra VENO PILON v Ajdovščini. Na srečanju bo podana kratka ocena dela društva MOST v študijskem letu 2006/2007. Sledil bo kulturni program ter družabno srečanje in klepet ob prigrizku. Vabljeni člani društva in vsi, ki jih zanima dejavnost društva MOST - Univerze za tretje življenjsko obdobje.
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Petek, 8. junij - popoldansko kopanje v Izoli (namesto v soboto, 9. junija)
Četrtek, 28. junij - SREČANJE UPOKOJENCEV REPUBLIKE SLOVENIJE na SNEŽNEM STADIONU pod POHORJEM-MARIBOR
MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA
vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v KS Planina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA IN SLADKORJA v Batujah prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00 uri.
Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 36 61 383 KARITAS
Karitas Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372
Uradne ure: Ponedeljek od 9.00 do 11.00, Torek in
četrtek od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi ponedeljek v mesecu ob
20.00	Info: jozica.licen@rkc.si, 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem Goriška cesta 17, Rizzatova vila
Sreda od 9.00 do 15.00, Četrtek od 15.00 do 19.00, od
19.00	do 21.00 srečanja skupine
Info: Tanja Kaligarič, 041 760 067, Oče Franc Prelc, 041 795 051
Dom karitas na CestiCesta 98, tel.: 36 47 964
Materinski dom. Info: Tanja Žorž. 041 331 639 Popoldan na Cesti, program za otroke, četrtek od 1*>-17. Info: Klementina Bajec, 041 762 029 Popoldan na Cesti, ILO
Terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do 18.00
Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, tel. 05/ 33 00 234
Materinski dom in Varna hiša
Pomoč na domu:
Info: Katarina Deotto, 041 638 208
Umetniki za karitas:
13. likovna kolonija. Sinji vrh 13. - 17.8t2&fiZ
Stalne prodajne razstave:
Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucin5 1 samostan Vipavski Križ,
Karitas vipavske dekanije
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za podroČj® celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v me$ecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve-Vabljeni novi člani.
Informacije: 031-600-770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu.
INFO: 36-59-140, 051-304-607,
tic.ajdovscina@siol.net, www.tic-ajdovscina.si/ naslov: TIC Ajdovščina,
Lokarjev drevored 8, 5270 Ajdovščina.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Cikel koncertov 'Glasba z vrtov svetega Frančiška'
Torek. 5. junij 2007 ob 20. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
ARMANDO MARIUTTI, flavta MARIA GAMBOZ, harfa ELENAALLEGRETTO, viola Torek. 12. junij 2007 ob 20. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na
Kostanjevici
TINA GOJKOVIČ, rog
HERMINA HUDNIK, klavir
BOR ZULJAN, kitara
Četrtek, 21. junij 2007 ob 20. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na
Kostanjevici
JANA FAJDIGA, flavta
META FAJDIGA, klavir
Torek, 26. junij 2007. ob 20. uri
Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ,
Gorica
Zborovodja: Bogdan Kralj
11.	mednarodno	srečanje
saksofonistov v Sloveniji (30. 6. - 8* 7* 2007)
Mednarodna poletna šola saksofona (30.
6.-5.Z 2007)
Festival: Sobota, 30. 6. 2007 ob 21.30/ Bevkov trg, Nova Gorica Otvoritveni koncert z Big Bondom GD Nova & Kristino Oberžan (glas)
Informacije in predprodaja vstopnic: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 16, pr@kuiturnidom*ng.si, kulturnidom-ng.si
IMG!MESTNA GALERIJA j^gj NOVA GORICA
Slikarska razstava 'Universe of art' / 'Vsemirje umetnosti'
po izboru kuratorice Klavdije Figelj Otvoritev razstave bo v četrtek, 7. junija 2007 ob 20. uri.
Razstavljajo: Miran Cencič, Gigo de BreO/ Vasja Draščič, Vasja Kokelj, Peter Mignoz2*' Aleksander Peca, Jernej Skrt, Bogdan Vrčon, Anja Medved (video)
Razstava bo na ogled do 28. junija 2007.
T +386 5 33 540 15, F +386 5 33 540 20 W www.mgng.net


Mobitel
V
Mobitel

Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EKPRES
-sklepanje novih naročnin-
- podaljšanje naročnin -ugodno kupite rtov akcijski GSM telefon
AJDOVŠČINA" MERCATOR CENTEfL
Vledija Ajdovščina d.o.o.. Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 368158®
23
križanka, oglasi
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
NARKOZA,
OPOJ,
OMAMLJ-
ENOST
AJDOV. PIS. (DANILO)
NEKD.HRV. NOG. VRATAR
PRVI SL. KARANTANSKI KNEZ
KRMILO
PRI
AVTU
SPREMLJ-
EVALEC
BOGA
AMORJA
PREMAZNO SREDSTVO ZA LES, KOVINO
24.IN 6. ČRKA
TRDA
KAMNINA
UMAZAN
OTROK,
(POGOV-
ORNO)
(SLOVENSKI
OBRAMBNI
MINISTER
ERJAVEC
latnik
Radio
nova
IME.
SLOVEN.
PEVKE
DEŽMAN
UKRAJIN. IN RUSKI LJUDSKI PLES
AFRIŠKA
DRŽAVA
IGOR
TROŠT
STOJAN
UŠAJ
REKA V ITALIJI
IME
SLOVEN.
PISATELJA
ZORMANA
NORDIJ.
BOGINJA
MORJA
japonsko
PRISTAN. Na otoku
JjONŠU
nemški
PILOZOF
(PAUL,
1854-1924)
1- IN 24. ČRKA NAŠE
abecede
RASTLIN.
BODICA
PAVEL
SEDMAK
GLAVNO MESTO SEV. AFR. DRŽAVE
ALBERT
EINSTEIN
NAIVNA
UMETNOST
KEM.ZNAK ZAARGON
PIPAN
ALEŠ
SL.BALETN.
(MOJMIR)
KRAJ PRI MARIBORU
NAČIN RAZPOLOŽENJ. GOVORA
POLJ.PLEVEL
latnik
Radio
nova
NEM.SLIK-AR (HANS;
BABICA,
NONA
ORANJE
PESNIŠKI
STIH
OSKAR
KOGOJ
RUS.PISAT. (VLADIMIR)
MOŠKI,
ŽENSKA
GRŠKA
ČRKA
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
OČANEC,
OEDEK,
OLGA
MISLEJ
TONE
ANDERLIČ
UMETNIŠKO DELO
EVGEN
RIJAVEC
NENASELJEN SVET
MESTO V ŠPANIJI
VRSTA
DVOŽIVKE
(SALAMA-
NDER)
SMUČIŠČE NA POHORJU
SITAR
NIVES
GLEDA-
LIŠČE
AM.IGRAL-EC (ED)
Angleška
AU AMER. POVRŠIN. MERA
MORSKI
SESALEC
SL.PESNIK (VALENTIN)
OTO
PESTNER
ŽARKO
ČERNE
SLIKARSKI
ČOPIČ
DALMAT-
INSKO
MOŠKO
IME
SL.PISAT. VAŠTE
NEM.SKLAD.
(VVERNER)
BAJE-
SLOVNA
PRIPOVED
BAJKA
DOLJAK
EGON
MOŠKI
POTOMEC
MARIJA
IPAVEC
LIKAR
ANICA
STANJE
ONEMO-
GLEGA
ČLOVEKA
POLOP-ICA IZ MADAGASKARJA
SL.UČITELJ IN PUBLICIST (MATKO)
www.infoburja.si
Na portalu infoburja.si vas od junija dalje čakajo informacije iz naše prelepe, vetrovne Vipavske doline. Za vas bomo tekali in zaustavljali burjo, a le za toliko, da nam pove, kaj je novega prinesla. Slišano bomo zapisali, poslikali, morda posneli in vam ponudili v branje, v posluh, v vpogled. A ne pozabite - del burje ste tudi vi sami in zato je naš portal odprt za vse - sodelujte na forumih, opozorite nas na dogodke, ki jih pripravljate, pišite nam tudi, ko življenje v Vipavski dolini ne poteka tako, kot menite da je prav, in tu pa tam lahko kaj tudi pohvalite.
V infoburjo oddajte svoj glas ali prislonite k njej svoje uho. Ta naša burja potrebuje oboje.
Radio NOVA 05 367 15 00, fax 05 366 32 22 direktor - mitja@infoburja.si, 05 .367 15 01 komerciala - marjan@infoburja.si, 05 367 15 02 urednik Latnika - ivan@infoburja.si, 367 15 03 urednica Radia Nova - lara@infoburja.si, 367 15 04 program v živo, 05 367 15 05 SMS BOX 031 660 330 studio - studio@infoburja.si, 05 996 08 14 ! stara številka - 05 368 05 05 - bo aktivna le še do 01. aprila 2008
Ime in Priimek:	Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20. 6. 2007 na naslov:
Nova Nova d.o.o.,Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone Vina.
COLSKA NEDEUA 2007
Sobota. 16. junij 2007 23.00
SANK ROK
Vstopnina 5 eurov predskupina I.C.E. Nedelja. 16. junij 2007 17.00 Ansambel VITEZI CEUSKI
bogat srečelov, nagradne igre za obiskovalce ... vstop prost
‘i
AVTO SS6 LEJ KO
05 3644 100.05 36 44 101. 05 36 44 102 FAJt 0536 44 130
AVTO SLEJKO D.O.O. POTOČE POTOČE 2.5263 DOBRAVLJE
e-raoifc ov»o.il*|lco6 Molnd
IŠČEMO KADRE ZA GOSTINSKI IN IGRALNIŠKI DEL NAŠE DEJAVNOSTI

tel.: 05 56 44 700
24
sosed
CCIallZiral
■ '	V ■ ■
prodaj 10
jjSiilllSP®*
Izkoristite ugodno ponudbo izdelkov sanitarne keramike, keramičnih ploščic, fugimih mas in lepil, vodovodno - instalacijskih izdelkov in orodij ter ostalih izdelkov iz gradbenega programa, ki so na zalogi.
Vabljeni tudi v nase M Centre tehnike in gradnje:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCI Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.
r tehnike, gradnje in pohištua Ajdovščina
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00
Izkoristite ugodna ponudbo izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, foto in računalniške opreme ...terponudbo grad^nih-izolacijskih materiMov in ostalih izdelkov iz tehničnegaprograma, ki so na zalogi.
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 12. 6. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00
•	MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*,
Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje,
Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
•	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.
N o
■h k.

!
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net