Ano (Leto) VIL Buenos Aires, 28. aprila (abril) 1949 No. (Štev.) 17. IRSKI NAROD Irska država je oklicala svojo popolno državno neodvisnost ter pretrgala s tem vse državnoprav- ne vezi z Veliko Britanijo, ki so Ir¬ ci dolga stoletja bili njeni podlož¬ niki. Ni nam, da bi tu obravnavali zgodovino irskega naroda in nje¬ govega stoletnega boja za državno in narodno neodvisnost. Stctisoče Ircev je v teh bojih prelilo svojo, kri, izgubili no zemljo, izgubili ce¬ lo svoi jezik, ostali na so zvesti svoii katoliški cerkvi. Ta dejstva najbolje osvetljuje okolnost, da več ko 7 miljonov Ircev živi v zu¬ nanjem svetu in da jih je doma le 4 milj on e. Zaradi te svoje vstrajne zvesto¬ be. izkazane v teku več kot pol ti~ rcčletia, se Irska imenuje “Otok svetnikov”. Toda že davna stoletja poprej je Irska za vso severno in tudi srednjo Evropo bila izhodišče katoliških misijonarjev. Irski mi¬ ši ionarii so prvi zanesli krščan¬ stvo v Francijo in Nemčiio. Saj je apostol Nemčije — sv. Bonifa¬ cij bil Irec. Irec pa ie bil tudi sv. Modest ki je pokristjanil karan¬ tanske S’ovence. In še dandanes no. v anglosaš¬ kem svetu, v Ameriki, Kanadi v Avstraliji in drugod v katoliški hi.ierarhi.ii na prvih mestih — Ir¬ ci. kot škofje, nadškof je in kardi¬ nali. Tako ie irski rarod ostal zve=t. nalogi, ki mu jo ie naložile, božia Previdnost. Ostal je zvest svoji misiji ter se ni ustrašil naj- Dolgo so trajala mirovna poga¬ janja med nacionalisti in komuni¬ sti v Peiningu: tako dolgo, kakor so to rabili komunisti, da so zbra¬ li nove sile ob Jangceju. Nad mi n on komunističnih voiakov se se¬ daj vali proti jugu in Nanking, dosedania prestolrica Kitajske, je že padel, o Šanghaju pa nekatere agencije tudi že poročajo, da je bil zaseden. Nacionalistična vlada beži v Kanton. Predno so komunisti prekoračili reko Jargce, so s topovi napadli angleške voine ladie: najprej sr» obstrelievali fregato “Amethvst”. ki ie vozila potrebščine angleški ambasadi v 'Nankingu. Razvila se je huda topniška bitka in so frega¬ ti prihitele na pomoč še tri angleš¬ ke voine ladie. Toda. dosegle urno, ničesar: tudi nanje so strel,i a 1 i ko¬ munistični topovi. Fregate niso umgli rešiti in na vseh angleških ladiah je bilo veg desetin mrtvih in mnogo ranjencev. Ko so komunisti vdrli v Nan¬ king. so nainrei “obiskali” ameriš¬ ko ambasado. Vdrli so celo v vele- strahotnejših žrtev pri izvrševa¬ nju svojega poslanstva. Zato pa je po stoletnih presku¬ su,iah ta narod zdaj dosegel svoj zaželjeni narodni cilj, dosegel ce¬ lo brez boja in čisto mirno. Vsi krvavi upori so bili brezuspešni; u- spešna pa je bila trmasto- žilava Vstrajnost, s katero se je Irec ok¬ lenil svoje ideje ,ter v trdni in smctreni narodni povezanosti ra- zadnje mirno prišel do cilja. In an¬ gleški ministrski predsednik je k temu dejstvu irskemu narodu po¬ slal svoja brzojavna voščila, nrav tako sv. Oče in drugi državni po¬ glavarji. Ta zmagovita in kar sveta zve¬ stoba irskega naroda svoii veri in narodu je bila bogato plačana. Ka¬ kor irskemu narodu želimo na na- dalnji poti obilno hožieera blagoslo¬ va nrav tako na tudi želimo, da bi ivski narod bil živ vzgled sloven¬ skemu narodu v njegovih bojih za svojo srečno bodočnost. LICEMERSTVO KOMUNISTOV “Mirovni” kongres komunistov in le¬ vičarjev v Parizu je zaključil svoje za¬ sedanje. Sprejeli so resolucijo, v kateri pozdravljajo “osvobajanje” Kitajske. Na zborovanju sta se pa prijavila k besedi tudi po en član ameriške in an- ANGLIJA. člani angleškega imperija (vseh članic je osem) so se sešli na im- perijalno konferenco v Londonu. Glav¬ na točka dnevnega reda je bila, kako ohraniti Indijo v okviru tega imperija, ki mu predseduje angleški kralj; Indija pos 1 anikovo spalnico in tudi dru¬ god v hiši so se zelo izzivalno ob¬ našali. Ameriška vlada je naročila vložiti oster protest — in nekaj a- meriških vojnih ladij hiti proti kitajskim vodam. Predno vdro komunisti v katero izmed večjih mest, “zasedejo” me¬ sto najprej oddelki komunistične podtalne vojske — tako kakor ie to bilo ponekod v Evropi. Povelj¬ stva rdeče vojske najprei objavijo ukaze, da, je treba uničiti “sabo¬ terje, izdajalce”, to se pravi, od¬ straniti ie treba tiste, ki so proti komunistom ali pa so nekomunisti. Kie^ bo zavladal komunistični vniščak, ne bo Kitajske, ampak bo država, ki bo trdno v rokah komu- nistične stranke, tako kakor je to bi 1 n že drugod v Evropi. Tuje ambasade so pa prejele u- kaz. da naj ostanejo ra svojih mestih in angleška ambasada je že spenila navezati s komunistič¬ nim režimom “de facto” stike. Ra¬ zvoj zanje bo nribližno enak, ka¬ kor oni v drugih evropskih komu¬ nističnih državah. gleške delegacije. Njuna govora sta iz¬ zvenela v oster protest proti komuni¬ zmu in njegovi taktiki. Poudarjala sta, da tisti, ki je za mir ne more obsojati vojne na eni strani sveta, hvaliti je' pa na Kitajskem. Komunisti so proti obema zagnali di¬ vji krik, nakar je ameriški delegat iz¬ javil, da je med komunisti v svetu po¬ vsod tako, kakor v Rusiji: “Manjšina se ne sme nikjer postaviti proti nazo¬ rom “večine”. NAPADI NA POLLITA Prvak angleških komunistov Pollit je v nedeljo hotel prirediti več shodov po Angliji. Toda, ko je na prvem zborova¬ nju zagovarjal streljanje kitajskih ko¬ munistov na angleške ladje, se je ogor¬ čena množica zakadila proti njemu in ga je hotela zgrabiti in vreči v reko. To namero zborovalcev je komaj preprečila policija. Ostala zborovanja, ki jih je imel napovedana Pollit se zaradi ogor¬ čenja ljudstva prav tako niso mogla vršiti. OSTAVKI MINISTROV ZA VOJSKO IN MORNARICO V USA Minister za vojsko Keneth Royal je podal ostavko na svoj položaj. Isto je storil ameriški minister za mornarico John L. Sullivan. se hoče kmalu oklicati republiko in za¬ to ne more priznavati angleškega kra¬ lja. Sedaj poročajo, da je prišlo do spo¬ razuma o tem, kako bodo to naredili. Vsebina sporazuma pa še ni bila objav¬ ljena. Najmodernejši angleški parnik “Mag¬ dalena” je bil na svoji prvi vožnji iz Buenos Airesa v London, pa je pri Rio de Janeiru nasedel na skalo. Vse potni¬ ke so morali izkrcati. Parnik se je pre¬ lomil na dvoje in potopil. Pred enim tednom pa je pri Mar del Plata nasedel neki drugi angleški parnik, ki se je tudi potopil. Velika skupina ameriških letečih trd¬ njav bo spet odletela v Anglijo na po¬ sebne manevre in sicer se bodo tam va¬ dili samo v tem, kako odmetavati atom¬ ske bombe. NEMČIJA. Stranke zahodne Nemčije so se sedaj sporazumele o tem, kakšna bodi ustava nove nemške države, ki bo za enkrat obsegala samo zahodno Nem¬ čijo. Besedilo nove ustave bo objavljeno dne 15. maja. AVSTRIJA. Na Dunaju so objavili, da se bodo v Londonu nadaljevala pogaja¬ nja za “državno pogodbo” z Avstrijo. Z Avstrijo zavezniki ne bodo sklenili mi¬ rovne pogodbe, ampak tako “državno” pogodbo. Glavne težave dela sovjetski delegat, ker ne popusti v vprašanju biv¬ ših nemških imetij v Avtriji; meni, da je treba ta imetja vključiti v reparaci¬ je v korist Rusiji. USA. Kongres proučuje naprej giba¬ nja, ki v USA vrše vohunsko službo za Sovjete. Tako je na posebni seji zasli- Un Gran Exiio El sabado proximo, 30 de AbriL S. E. el Presidente de la Nacidn, Ge¬ neral Juan Domingo Peron inaugu- rara en Ezeiza el aeropuerto nacio- nal "Ministro Pistarini", el mas grande y mas moderno aeropuerto en America del Sur. Asistiran a la ceremonia la Espo- sa del Presidente Senora Maria Eva Duarte de Perčn, los invitados especiales, los ministros del P. E., miembros del cuerpo diplomdtico, altos jefes de la administracion y je- fes y oficiales de las fuerzas arma- das. El mismo dia de 19 a 22 y el siguiente se efectuaran ensayos de iluminacion con libre acceso para el publico. Los inmigrantes eslovenos con gran agrado pueden constatar que con su trabajo contribuveron a es- te gran acontecimiento. El dia 11 de Setiembre 1947 en el buque “Tucu- mdn" llegaron a Buenos Aires 30 inmigrantes eslovenos y la mayor parte de este grupo pašo a los tra- baios en Ezeiza. Mas tarde otros trabajadores es¬ lovenos entraron a este aeropuerto Y con todo entusiasmo colaboraron para un total exito de la obra pre- sidida por su gran jefe i ministro de obras publicas, S. E. el Ministro Ge¬ neral Pistarini. šal bivšega poljskega generala Model¬ skega, ki je predložil obsežne dokumen¬ te o tem, kako člani poljske ambasade vohunijo v korist Sovjetom. Prav tako vohunijo v korist komunistom tudi čla¬ ni takozvanega “slovanskega kongresa” v Newyorku. Vojno ministrstvo je odredilo morna¬ rici, da naj ustavi gradnjo 65.000 ton¬ ske letalonosilke. Ta bi bila največja ladja na svetu. Do tega sklepa je prišlo, ker so ameriški strokovnjaki ugotovili, da razpolaga ameriško letalstvo sedaj z dovolj oporišči, s katerih lahko letala bombardirajo vsak kraj v kateremkoli sovražnem področju. PERU. V Peruju so odkrili zaroto proti sedanji vladi. Vlada je oklicala ob¬ sedno stanje. PARAGUAJ. Komaj so bile opravlje¬ ne volitve za novega predsednika repu¬ blike in je bil izvoljen Molas Lopez, že so odkrili prvo novo zaroto, ki je hote¬ la izvesti državni udar. VATIKAN. Sv. oče Pij XII je objavil encikliko, v kateri opozarja na nujnost, da se Jeruzalem proglasi za mednarod¬ no mesto. BELGIJA. Belgijski regent princ Karl in predsednik vlade Spaak sta od¬ potovala v Bern, kjer sta se na belgij¬ ski ambasadi sešla z belgijskim kraljem Leopoldom, ki že od konca vojne živi v Švici. Sedaj mislijo zaključiti dobo re- genstva v Belgiji na ta način, da bi se kralj Leopold vrnil v Belgijo, vladal le kratko dobo, nato pa odstopil in predal vladarske posle svojemu sinu. MEDNARODNA KRONIKA KOMUNISTI V NANKINGU IN ŠANGHAJU Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 17. ' ARGENTINA Vsem Slovencem Pri Društvu Slovencev v Bue¬ nos Airesu se je ustanovila Komi¬ sija za zbiranje zgodovinskega gradiva iz časov okupacije in re¬ volucije v Sloveniji. Namen komisije je zbirati spo¬ minsko in zgodovinsko' gradivo, iz katerega bo mogel poznejši zgodo¬ vinar ugotoviti resnično in nepri¬ stransko podobo o dogodkih od za¬ četka vojne dalje. Mnogo tega gradiva je že zbranega, marsikaj bo treba še zapisati in poiskati. Komisija že danes prosi vse Slo¬ vence in Slovenke, da vsak zase napiše, kar je doživel v tem času dogodkov, ki jih je spremljal, pri tem pa naj za razne važne dogod¬ ke navede priče ali pa vire in do¬ kumente, ki jih morda ima. Kdor bi izvirnih dokumentov ne hotel dati iz rok, naj izroči komisiji prepis dokumenta ali pa fotografi¬ jo. Komisija zbira gradivo za po¬ znejše znanstvene svrhe. ne bo ga pa iz razumljivih razlogov sedaj objavljala. Le če bi zahtevala na¬ rodna potreba, da se kakšna stvar obiavi, se bo to zgodilo samo z do¬ voljenjem pisatelja ter po sklepu komisije. V komisiji so predstavniki vseh organizacij, ki so v domovini aktiv¬ no delovale v bonbah zoner okuna- toria in komuniste. Vsi ti predsta¬ vniki iamčiio, da se bodo vse izja¬ ve in dokumenti varno shranili ter da bodo ostali v strogi tajnosti in varnosti, dokler ne bo pršel čas, ko jih bo mogoče brez skrbi obja¬ viti. Vsi dopisi v tej zadevi naj se pošiljajo na naslov: KomigMa pri Društvu Slovencev, Victor Marti- nez 50, Buenos Aires. Poziv k zbiranju tega gradiva velja vsem Slovencem, ne samo v Argentini in ostalih državah Juž¬ ne Amerike, temveč tudi v USA, Kanadi. ALvliii. Australiii, Belgi¬ ji. šnaniji, Italiji. Avstriji, Nem- čiii in na S.T.O. itd. kjer se zdai nahajajo. Vsak, lahko presodi važ¬ nost takega zbiranja za pozneiši čas in za pravilno mesto naše zgo¬ dovinske vloge v podobi poznejših rodov. Buenos Aires, 22. aprila 1949. Komisiia za zbiranje zgodovin¬ skega gradiva iz časov okupacije in revolucije. ZAHVALA Iz vrst 34 bivših “sivih”, ki so mese¬ ca marca dosneli z ladjo “General Lang- fitt” iz Nemčije v Argentino, smo spre¬ jeli prošnjo za objavo naslednjih vrst: Prav iskreno se zahvaljujemo vsem Slovencem, ki so nam v času naše naj¬ hujše stiske v Nemčiji prvi priskočili na pomoč. Ko smo se čutili že popolno¬ ma pozabljene in zanuščene od vseh, smo dobili v taboriščih Eschvrege in Unterjettingen . Behlingen obvestilo, da Slovenci v Argentini že zbirajo pri¬ spevke za nas. Že smo zvedeli, da le ni¬ smo tako zapuščeni in da so prvi priče¬ li misliti na nas tisti, ki so komaj pre¬ stali vsa trpljenja v taboriščih. Vaša pomoč, dragi rojaki, nam je bi¬ la izredno dobrodošla in je bila tudi iz¬ datna. V redu smo prejeli nakazane za¬ voje živil in denarne pošiljke ter smo si jih medseboj pravično razdelili. Hvala Vam, ki ste prispevali za to pomoč in posebna hvala gre Društvu Slovencev, Proslave prvega maja bodo po vsej republiki. Posebno slovesna bo v pre¬ stolnici, kjer bo na čelu prvomajskega sprevoda korakal predsednik republike general Juan D. Peron, z gospo soprogo in vsemi člani vlade. Na trgu 25. Maja bo imel predsednik republike govor, ki ga bodo prenašale vse radijske posta¬ je. Prvomajske proslave bodo tudi po vseh šolah, na katerih bodo mladini po¬ udarjali pomen praznika dela. Predsednik republike general Juan D. Peron bo prve dni meseca maja obiskal skupno z gospo soprogo provinco San- tiago del Estero. Udeležila se bosta slavnosti ob otvoritvi raznih zavodov, ki jih je postavila Ustanova socialne pomoči Maria Eva Duarte de Peron. Narodnemu zgodovinskemu muzeju v Lujanu so v soboto 23. t. m. slovesno izročili razpelo, sliko San Martina, tri narodne argentinske zastave, knjigo evangelijev in sedež, t. j. predmete, ki so bili v kongresni dvorani ob zaprisegi predsednika republike generala Juana D. Perona na novo ustavo. Trgovinska pogodba med Argentino in Zahodno Nemčijo je stopila v ve¬ ljavo 25. aprila. Veliala bo od tega dne do 25. marca prihodnjega leta. Med¬ sebojna izmenjava blaga bo dosegla vrednost 58,800.000 dolarjev. Argen¬ tina bo dobavljala med drugim Zahodni Nemčiji: meso, žito, volno, mast, razna industrijska olja itd., v zameno bo pa dobivala stroje, lokomotive, Diesel mo- torie, razne železne in jeklene nanrave, optične predmete, kemične izdelke in po¬ ljedelske stroje. Vlada je imenovala generalnega nad¬ zornika za verski pouk. Na ta položaj je prišel kanonik nadškofije v Santa Fe Antonio Rodriguez. Mestna občina v Bs. Airesu bo zgra¬ dila za svoje uradništvo 14. nadstropno stanovanjsko hišo s 230 stanovanj. Kre¬ dit 21 miljonov pesov je že odobren. Senat je na posebni slovesni seji pri¬ segel novi ustavi. Isto je storil tudi parlament. Pri slovesnosti je bil nav¬ zoč tudi predsednik republike general Peron z gospo soprogo. 1 Glavno ravnateljstvo za imigracijo z ustavitvijo sprejemanja novih prošenj za vselitev misli pospešiti rešitev do¬ slej nakopičenih prošenj, od katerih jih- je 15.000 že pripravljenih za rešitev. Glavno ravnateljstvo za imigracijo je tudi poblastilo 7 svojih višjih uradni¬ kov, da odpotujejo v začetku maja v Evropo, kjer bodo organizirali sistem vseljevanja iz tistih držav, ki dovolju¬ jejo svojim podanikom odhod iz države. Ti uradniki bodo uredili tudi vse po¬ trebno za vrnitev v Argentino 12.000 argentinskih državljanov, ki žive v Evropi. Zaradi nepravilnosti v glavnem rav¬ nateljstvu za imigracijo pa je generalni direktor polkovnik Enrique P. Gonzalez odslovil naslednje višje uradnike: rav¬ natelja Pablo Diana, namestnika rav¬ natelja Alfredo Jose Tortelin, glavnega tajnika Hectorja E. Magistralija, šefa sprejemnega odseka Carlosa Magistra- ki je ustanovilo poseben odbor za po¬ moč nam sivim, ki je vodil to zbiral¬ no akcijo. Nas 34 je sedaj rešenih in si že služimo z delom svoj kruh, obvešča¬ mo pa Vas, da je v obeh taboriščih v Nemčiji še vedno dosti Slovencev, za ka¬ tere so se razmere sedaj še poslabšale in Vas prosimo, da ne prenehate s to dobrodelno akcijo. Prispevali bomo tudi mi, čeprav smo komaj dospeli v Argen¬ tino. Bivši “sivi” begunci. lija in šefa pisarne glavnega tajništva Jose Maria Alejandra Behrum. “Union Eslava”, to je zveza slovan¬ skih-društev, ki je hotela prejšnji me¬ sec prirediti v Buenos Airesu tretji “vse¬ slovanski kongres” je sedaj s poseb¬ nim vladnim ukazom razpuščena. Z is¬ tim ukazom so razpuščena vsa društva, ki so bila v zvezah s to “zvezo”, ali pa so bila tej zvezi priključena. Policija je prejela nalog, da mora zbrati podatke o vseh osebah, ki so bile vodilne v tej zvezi ali pa so bile drugače udeležene pri dogodkih, do katerih je prišlo ob priliki začetka kongresa v Palermu v Buenos Airesu. Ukaz obsežno razlaga, zakaj je prišlo do tega ukrepa in na¬ vaja, da so se udeleženci tega kongre¬ sa na ulici spopadli in pri tem vzklikali dvema komunističnima voditeljema, ki vladata v Evropi. Pogajanja za trgovinsko pogodbo z Anglijo se nadaljuje in sicer je angleška delegacija predložila nov predlog cen za argentinsko meso. Ta predlog sedaj proučujejo. Novi USA veleposlanik bo baje ime¬ novan za veleposlaniško mesto v Bue¬ nos Airesu. Dosedanji veleposlanik Bru¬ ce, ki je Trumanov osebni prijatelj, bi naj šel za veleposlanika v London, v Argentino pa bi prišel Clifton. Komunisti pripravljalo svoje proslave 1. maja in sicer v soboto zvečer. Naj¬ prej so zaprosili za prireditev na Plaza de Miserere, pa je policija odklonila dovoljenje; nato so hoteli manifestirati na trgu Constitucion, pa jim je tudi bi¬ lo odklonjeno dovoljenje. Sedaj hočejo zborovati na trgu ulice Boedo. Iz delavskih organizacij odstranjajo komuniste. Tako so v Cordobi aretirali skupino komunistov, ki se je vgnezdila v vodstvo strokovnih organizacij. “La Hora”, komunistični dnevnik ne more več redno izhajati, ker ga tiskar¬ ne odklanjajo sprejeti v tisk. Komuni¬ sti so med drugim tudi precej dolžni v prejšnji tiskarni. / Vsako leto se izgubi v Buenos Airesu okrog 8400 oseb, tako pišejo listi. Dnev¬ no izgine torej približno 30 oseb, ki jih policija nikdar več ne more najti. SESTAVA POLITBIROJA V KREMLJU Truman je pred nekaj tedni trdil, da je v politbiroju v Krem¬ lju struja, ki je za mirnejše raz¬ pravljanje mednarodnih proble¬ mov. Povedal pa ni, kdo so člani te struje. Churchill je rekel, da je v tem odboru 14 mož, drugi dan pa je navajal, da jih je samo IB; radovednim časnikarjem ni hotel poiasniti te uganke. Sedaj pa na¬ vajajo listi podatke o tem. kako ie politbiro razdeljen. V politbiro¬ ju so sedaj tri struje in sicer vodi »rvo, ki ie najbolj radikalna, Mo¬ lotov sam. Ta struja se tudi ime¬ nuje “Vojaška stranka” in so nie člani poleg Molotova še Vorošilov, NAZNANILO Za letošnjo proslavo slovenskih žrtev okupacije in revolucije bo iz¬ šla v luksuzni obliki znana pesnitev pesnika Jeremije Kalina: VELIKA ČRNA MAŠA ZA POBITE SLOVENCE Mislite že sedaj na to prvo slo¬ vensko leposlovno knjigo v Argen¬ tini, ki naj bo spominska knjiga za naše najdražje: Molitev, prošnja in hvalospev! Častni kanonik Matej Škerbec Na sv. Jožefa dan je v Kranju umrl č. kanonik Matej škerbec v starosti 82 let. Nekaj dni za tem so ga v Kranju tudi pokopali ob ogromni udeležbi meščanov in pre¬ bivalcev okoliških krajev. Skoraj iz vse Gorenjske so ta dan prihite¬ li naši ljudje, da se poslove od ve¬ likega duhovnika — junaka in mu¬ čenika. Gospod Matej škerbec. častni kanonik koprskega kapitlia, dežel¬ ni poslanec za Istro, župnik in de¬ kan ie bil po prvi svetovni vojni fašističnim nasilnikom hud trn v peti. Preganjali so ga in mu grozi¬ li šikanirali iP se znašal' nad njim, dokler ga nNo leta 1923 izgnali. Pa mera trplienia še ni bila polna. Deset let po izgnanstvu ie osupel; kot takega ga je spoznal Kranj, kamor se je leta 1935. preselil. ‘Ta sleo gospod’, so mu dejali, ne samo tisti ki so pri niem našli iv teh o, unč na vsa fara, ki ga. je ta¬ koj vzljubila. Ko so prišU nacisti in izgnali duhovščino, ie ‘ta sleo gosood’ o- stal. šele tedai se ie nnkazalo Kakšna rušitev ie bil za Kroni in r i e«ovo hi'ž,ni o ter dalino okoli¬ co. Naštetim i p s s uvoio duhovno toPžho razsvetli' temne dni pre- g«niania, mnega, premnoge osre¬ čil i” bi' v ozadin vseaa medvojne¬ ga cL oo is ni a v Kranju duhovni o- če v-eh fararov. TTverieni smo da so se k njemu tudi sedai zatekali Breznogi ver¬ niki. Saj so le nri niem. ki je izku¬ si' v«o pestrost, zemskesra trnlie- nja. una'i naiti tolažbo v na'tem¬ nejših dneh narodovega življenja pod komunistično knutč. častni kanonik Matei škerbec ie legel vi grob. Trajen na bo snomin in vedno bo lena misel nanj med njegov'mi verniki. Bvlgavin in Mnlenkov, Drnca striU ia le takuzvanti “gosnOdarska” in ii nrlotidajo Koeanovič Vozue-en- ki. Kuzrecov. Kosigin i rt Sverpik ; tretja skupiva pa ie takozvapa ju omo¬ gočiti za čim daljši čas nakup ži¬ vil. V okviru danih pooblastil je zato odločil: Takoj se kupi Stepi- covo zemljišče v Zgornji šiški za bodočo delavske kolonijo, za 1.000. 000 Din. Za zbornično kuhinjo se nabavi brez odloga 2 vagona moke, 2 vagona krompirja, zaloga nasti, olja, sladkorja, mila. Preklical je že sklenjene odpuste nekaterih u- radnikov. Sprejel je nekaj novih. Nikomur ni nogoče sedaj jemati kruha, dati pa ga, komur je le možno. Vsemu osobju je dal trime¬ sečni predujem. Enak znesek na posodo proti poznejšemu odplače¬ vanju. Vse skupaj je pravzaprav dar — po stari zbornični, praksi, da je take predujme in posojila sčasoma črtala. Vsi so enoglasno pozdravili te odločitve “Prav je tako. Pozabiti je treba preteklost, vse spore, vsa doseda¬ nja organizacijska trenja”, je re¬ kel idealist Pirih. “V veliki nesre¬ či; ko hiša nad glavo gori ni na me¬ stu, da bi se prepirali čigava je oprema. Rešiti je treba dom, na¬ rod, domovino. Ustvariti je treba delavsko enotnost!” “Kot najjačji dajmo pobudo za to!”, je predlagal Jože z Brezij. “Smo pripravljeni na vsako žrtev, tudi na izgubo vodstvenega položa¬ ja v delavskih ustanovah. Upaj¬ mo, da je tudi pri drugih toliko domovinskega čuta. da bomo za čas vojne vsi lastne interese pod¬ redili skupnim” “Enotnost in sloga ni možna brez skupnega enotnega vodstva”, je prevdarno pripomnil skromni Arčoni. “Dobro!”, je pograbil Jože, ‘ predlagam enotno medstrokovr.o vodstvo vseh delavskih organiza¬ cij. Predlagam ustanovitev “Slo¬ venskega delavskega sveta”! Po¬ nudimo njegovo ustanovitev na¬ sprotnikom !” V katoliški organizaciji “zele¬ nih”, ki sta jo vodila isti duh in čustvovanje nikoli ni bilo težko doseči soglasja. Tudi tokrat ne. Zamisel je bila hitro sprejeta in hitro določene nekatere temeljne smernice za poslovanje takega sveta. “Slovenski delavski svet” naj bi vodil Delavsko zbornico in predstavljal vse delavstvo. Vse or¬ ganizacije so enakopravne. Pred¬ sedstvo se menja po turnih. Stopi ti v stik z banom dr. Natlačenom, da se v soglasju z njim izvede ta revolucionarni akt, ki ga mimo ob¬ stoječih zakonov narekuje nuja časa. Ban je predlog podprl si polnim razumevanjem in z vso svojo avto¬ riteto. Nekaj dni nato sredi zgo¬ dovinskega velikega tedna, je ča¬ sopisje prineslo vest o ustanovitvi ‘‘Slovenskega delavskega sveta” in poziv za skupni nastop in slogo vsega delavstva. Rdeči, beli, plavi in zeleni so sed¬ li za skupno mizo. Sovražniki so vdirali v deželo. Ljubljana je sto¬ pila na križevo pot zasedbe na sam Veliki petek. Slogo za vsako ceno je narekoval čas. Zeleni so z' velikim samoprema- govanjem razpravljali in prenaša¬ li prostaško ponašanje marksis¬ tičnega rdečega ter teroristično miselnost in težnje belega delega¬ ta. Domovina je umirala. Ležala je kakor mati na mrtvaškem odru. Tem njenim sinovom pa je manj¬ kalo dolžnega spoštovanja, pleme¬ nitega mišljen j a< in resnične srčne dobrote. Samo nespretno in povr¬ šno so prepleskali vzdušje iz Le- gatove pivnice, vsebina, duša pa je ostala ista. Zastrupljena je biia duša. Misli, želje, besede niso mog¬ li brzdati. Brzdal jih je samo ne¬ jasen položaj: v vladni palači je bil še zmeraj mož, ki je zvesto slu¬ žil Bogu in narodu, bdel tudi nad komaj rojenim “Slovenskim delav¬ skim svetom”. Trdo je tako šlo, a šlo je vendar¬ le sestavljanje stroja njegovega delovanja Bila je zadnja medor ganizacijska seja. Urejaia je kon¬ čne podrobnosti. Enotnost sloven¬ skega delavstva že ni bila več sa¬ mo ideja, želja, črka. Postajala je živeče dejstvo. Takrat je zabrnel telefonski zvonec za hrbtom rdečega. Obrnil se je 1 in dvignil slušalko. Trenutek tišine, čudno radostno mu je zaža¬ rel obraz, ko je slušalko odložil: "Gospodje”, se nasmehnil nekam zagonetno, “bana ni več. Na nje¬ govem mestu je fašist Grazioli. Mislim, da smo končali. V naglici je pobral površnik, med vrati iz- mrmrljal bežen pozdrav in odhitel, Mudilo se mu je k svojim, ki so imeli drugačne načrte. “Slovenski delavski svet” je ti¬ sto uro umrl. Počasi in z različni¬ mi občutki so odhajali, od njego¬ ve zibeli in rakve obenem, sloven¬ ski delavski predstavniki. "MI SMO REVOLUCIJA..." Pred kratkim se je mudil v tem velemestu ustanovtielj J.O.C. (Inter- nacijonalne katoliške delavske mladine), njen oče in voditelj. Kdo ni vi¬ del vsaj njegove slike nalepljene na vseh koncih mesta? Odšel je. Njegove slike iz zidov počasi zginjajo. Noče pa utihniti raz¬ prava okrog njegovega vzklika: “MI SMO REVOLUCIJA". Ko je 29. oktobra 1948 stopil kanonik Cardijn na govorniški oder v Buenos Airesu in uprl oči v delavske mladinske množice, da bi jim po¬ vedal, kar voditelj svojim povedati mora, ni mogel začeti govoriti, ker je bilo navdušenje in vzklikanje te njegove mladine preveliko. Šele po dol¬ gem času se mu je posrečilo prevpiti tisoče mladih grl: “MI SMO REVO¬ LUCIJA". Dolgo je moral čakati, da se je navdušenje spet poleglo, nato pa je z navdušenostjo in prepričevalnostjo, ki je lastna samo ljudem žr¬ tev, odpovedi in dela znova potrdil: “Da, mi smo revolucija". Ta mladina je svojemu voditelju pritrjevala. Verjela je njegovim be¬ sedam zavedajoč se, da je obramba najslabše sredstvo za dosego dolo¬ čenega cilja. Pokazala je, da se zaveda potrebe novega duha, poštene¬ ga revolucijonarnega duha za dosego velikih vzorov, ki ji gore stalno pred očmi. Cardijn sam je raztolmačil pomen svoje izjave o revoluciji. "Kaj pra¬ vite fantje, ali je dekle danes tu spoštovana?" “Ni, ni”, je odmevalo v dvorani. “Želim, da vsakdo izmed Vas spoštuje vsako dekle tako, kot sem jaz spoštoval svojo mater". Govoril je počasi in jasno. Beseda za besedo je prodirala v srca. “Med vami v tovarnah in delavnicah stoji na tisoče mladih src. Koliko jih je brez staršev, koliko jih je brez vzgoje, koliko jih je, ki morda iščejo prav tvoje obrambe, prav tvojega nasveta? Pomagaj jim. Brani in vodi jih." Sledilo je novo vprašanje: “Ali smatrate, da so, dragi delavci in delavke, vaše pravice že dosežene?" Nov: “Ne, ne", je pretresel dvorano. “Pojdite torej na delo. Bodite delavni, podjetni, neus¬ trašni. Ne bojte se ne žrtev, ne težav. Cilj naj vam bo vedno pred očmi, da ne zablodite. Bodite pravi revolucionarji, apostoli delavskega sloja. To je naša revolucija. Ustvarjalka nove dobe pravičnosti. Ne pozna krvi. Pozna pa borbo, neprestano borbo za vsakdanji kruh, neprestano borbo za svoje pravice, za notranjo preosnovo verskega in družabnega življe¬ nja, borbo za najosnovnejše pravice, ki nam pripadajo. To je revolucija neprestanega dela Tta narod in delavstvo". Cardijn zaključuje svojo razpravo o revoluciji s pozivom na vso mla¬ dino sveta: “Čas je, da iz spanja vstanemo. Ves svet upira oči v nas, pri¬ čakujoč rešitve in pomoči od tam, odkoder priti more in mora. To je od idealne, požrtvovalne in do delavskega, svojega delavskega sloja ljube¬ zni polne mladine. Ne razočarajmo ga." Spomin mi hiti leta nazaj, v domovino. Poznal sem fanta, enaindvajsetletnega, močne postave, vplivnega v okolju, dobrega govornika, spretnega organizatorja in vnetega za vse dobro. Več kot tri leta mi je bilo namenjeno živeti v njegovi bližini. Od ranega jutra do poznega večera je bilo vse njegovo delo obrnjeno v apostolat. Torej — v revolucijo. Branil je delavstvo pred izkoriščanjem, delal za njegovo boljšo zaščito, navduševal sodelavce, tolažil žalostne, pomagal nesrečnim. Nekega dne sva se skupno vračala od dela. Srečala sva mladega fanta-vajenca. On ga je že poznal: “Zakaj si tako žalosten, Peter?" “Kaj ne bi bil, očeta nimam, mama je bolna, doma pa so še štirje otroci, vsi mlajši od mene. Nič nimamo za jesti. Bojim se priti domov, ker vem, da bodo spet vsi z mamo vred jokali. “No Peter, po pojdiva skupaj, če se bojiš". Med potjo je kupil nekaj jestvin in nadaljevala sta pot proti ba¬ raki. Vstopil je s Petrom. Jaz tudi. Slišalo se je ihtenje otrok in matere, med katerimi so se tu in tam včasih vmes slišale tolažilne besede moje¬ ga prijatelja. Izročil je materi ves denar, ki. ga je nosil s seboj, obljublja¬ joč, da se še vrne. Vračal se je res vse dni, dokler ni mati toliko okre¬ vala, da je spet lahko sama začela skrbeti za svojo družinico. Ko se je po delu, napornem dnevnem delu, po obiskih pomoči po¬ trebnih sodelavcev in od številnih organizacijskih opravil vrnil zvečer v svojo sobico, je nadaljeval s študijem vseh mogočih knjig o socialnem vprašanju in gospodarstvu. Sledila so še pisma, ki jih je pisal svojim so¬ delavcem širom domovine. Bila so pisma mladostnega navdušenja za delo. Kdo more trditi, da ta mladi delavec, in z njim mnogi drugi, niso bi¬ li revolucijonarji? Mnogo jih je bilo, ki so revolucijonarji misli, katere predstavnik je Cardijn, posvetili svojo mladost, prenekateri izmed njih ce¬ lo svoje — življenje. Tudi moj prijatelj je bil med nimi. Le Bog sam ve, kje slovenska zemlja hrani njegovo telo. Nam vsem pa je zapustil lep lik mladega delavca —■ junaka v borbi za svoje pravice, v borbi za pravico in ljubezen v družbi, v borbi za revolucijo. Ali morda zamisel “Stanovske ureditve Slovenije" ni revolucijonar- na? Sodelovanje podjetnikov in delavcev za skupne koristi. Ustvaritev skupnega gospodarskega občestva. Ali ni končno slovensko delavsko in še posebej slovensko stanovsko gibanje revolucijonamo? Ogromni uspe¬ hi katoliških in krščanskih delavskih množic sveta ali niso revolucija, od škofa Kettelerja, ki je v frankfurtskem državnem zboru predrzno sedel na levico, pa do zmagoslavnega vzklika kanonika Cardijna: “MI SMO RE¬ VOLUCIJA". Da, mi smo revolucija. Da smo to nimamo samč pravico, ampak ce¬ lo dolžnost. Ozkosrčnosti ne poznamo. Svojih koristi ne iščemo. Koristi vseh delujočih Slovencev in še več, vsega delujočega sveta imamo pred očmi. Naporov in žrtev se ne bojimo, kakor se jih niso bali tisti, ki so za isto revolucijo dali svoja življenja. Vemo, da le preko izrednih naporov in neprecenljivih žrtev lahko damo, po smernicah, ki so jih začrtali naši veliki duhovni voditelji, slovenski zemlji nov obraz. Peter Zavrl Štev. 17. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 7. Novice iz POOSTRENA PROTIVERSKA PROPAGANDA V zadnjem času so titovi komunisti zelo povečali protiversko propagando. Po šolah in posebno po državnih zave¬ tiščih za osirotele otroke komunistične učiteljice otrokom stalno govore, da ni Boga in se norčujejo iz verskih svetinj. Partijska “elita” pa je po Sloveniji na¬ črtno začela podirati križe in ostala verska znamenja. Ljudje so ogorčeni nad prostaštvom in pokvarjenostjo ko¬ munistov in njihovih pomagačev ter jim odgovarjajo na ta način, da še v večjem številu zahajajo v cerkve. Nove aretacije. V Ljubljani so zaprli Šerbak Zoro, načelnico Statističnega urada za Slovenijo in Marišek Jožeta, prof. na Srednje tehnični šoli. Titovci so obsodili frančiškana p. Krizologa na 7 let zapora. Očitali so mu, da je v šoli učil, da so zadružni domovi začetek zasužnjevanja kmetov. “Ljudska pravica”, glasilo KPS je nedavno napadla župnika Škofa iz Cerk¬ venjaka pri Zg. Radgoni, češ, da je pre¬ tepal otroke, ki da se niso hoteli javiti k verouku. V Sloveniji služijo vojsko predvsem vojaški obvezniki iz Črne gore in Make¬ donije. V Ljubljani so glavni obiskovalci državnih gost. obratov južnjaki. V Emo¬ ni dostikrat sede možje in žene v opan¬ kah. Najbolj pestra družba se pa drži kolodvorske restavracije. Pomanjkanja vina je občutno tudi v Ljubljani. Pivci se morajo postavljati v vrste, da pridejo do svojega četrt lit¬ rčka. Vino je kislo in zelo drago. Kočevskega dekana so zaprli. Titov¬ ci so se februarja meseca spravili tudi na kočevskega dekana Petra Flajnika. Aretirali so ga ip imeli nekaj dni zapr¬ tega v nekdanji Hoenigmanovi vili na¬ sproti gasilnega doma. Iz tega “sana¬ torija” kakor ljudje imenujejo te Oznine J. J. GORAM i. Slovenci na splošno ne ljubimo ravnine. Beg nam je dal domovino, v kateri se prepletajo gozdovi s polji, grički in hribi se spuščajo v doline, pa spet prehajajo v skalne gore, potoki in reke namakajo deželo. Vse to je lepota, ki jo je Stvarnik položil v slovensko zem- Ijo. V begunstvu sem nekaj časa preživel v lepi Tirolski, v krasnem planinskem svetu. Po prihodu v Argentino sem do¬ bil službeno mesto sredi brezkon¬ čne pampe. V srcu se mi je več¬ krat tožbo po planinah. Zato sem sklenil: Prve počitnice bom izrabil in pohitel v argentinske planine. Napravil sem načrt: v 18 dneh si moram ogledati štiri planinske province: Mendozo, Cordobe, Tu¬ tu m ar in Jujuy. Na poti proti Mendozi. Pot v Mendozo je dolga. Na¬ stopil sem jo sredi februarja. Za¬ čel sem jo slabo, ker ob četrtkih iz Buenos Airesa re vozi “El Ču¬ vano”, ki ima numerirane sedeže in vso pot (1063 km) prevozi v teku dneva, tako, da ni treba pre- Slovenije zapore, je pa ušel. Kmalu se je vrnil zo¬ pet v župnišče, odkoder so ga seveda ta¬ koj zopet odgnali v zapore. Iz Kočevja so ga nato prepeljali v ljubljanske zapo¬ re, kjer se mu je zaradi slabeg-a posto¬ panja zmešalo. Mira Pucova je v Ljubljani napisala novo dramo “Ogenj in pepel”. Z njo se Slovenci v Buenos Aires, 27. aprila. Prihod novih Slovencev. Francoska ladja “Florida” je prispela v Buenos Aires 21. t. m. Z njo je dopotovalo v Argentino 13 Slovencev; 10 iz Spittala na Koroškem, eden iz ameriške zone v Avstriji in 2 iz Italije. “UČITELJICA” NA SLOVENSKEM IZSELJENIŠKEM ODRU Slovenski izseljeniški oder je v ne¬ deljo 24. aprila uprizoril v cerkveni dvo¬ rani v Ciudadeli Nicodemijevo komedi¬ jo “Učiteljica”. Po “Razvalinah življe¬ nja” je to druga njegova predstava. Zgodba o tej učiteljici in njeni drami je šla že po vseh slovenskih odrih doma in v taboriščih. Igrali pa so je tudi že v Buenos Airesu. V bistvu to ni komedija, temveč prava čustvena drama, ki bi je komični elementi ne smeli preglasiti. V tej režiji je prišla komika bolj do velja¬ ve kot glavna linija drame med Blaga¬ jem in Svetinovo. Svetinova ima prije¬ ten glas, toda premalo igralskega tem¬ peramenta je pokazala ravno v prizoru, ko zve za življenje otroka. Blagaj pa je vzdržal težo večera. Dober dramski tip je postavil Grdin, dočim sta bila najboljša komedijska ti¬ pa Klopčič in Ravnateljica (dasi ta po¬ slednja v glasu odlična, manj v hoji na odru). Vohan je bil karakteren v maski in nastopu. Bil pa je to navadni policaj in ne “svetnik”, in bi bilo treba tekst spraviti v sklad s figuro. je hotela prikupiti sedanjim oblastni¬ kom ter je zato v drami hotela obdelati dobo “najbrutalnejšega terorja okupa¬ torja in njegovih pomočnikov”. Pa tudi s to njeno igro sedanji komunistični “kulturniki” niso zadovoljni in pravijo, da je “reakcionarna”. Nova obsodba v Sloveniji. Titovci so zaprli Franca Urlepa, župnika na Dobr- li ter so ga obsodili na 5 let prisilne¬ ga dela. Argentini Predstava je pokazala, da oder raz¬ polaga res z dobrimi igralci. Niso pa še dovolj vkomponirani v tempo in nape¬ tost. Tudi to naj sčasoma dosežejo. Majhna razsežnost odra pa je gotovo precej zakrivila, da ni bilo kretanje po odru lahkotno. Med posameznimi odmori sta pela kuplete dva pevca ob gitari. Domači župnik je tokrat osebno po¬ častil prireditev ter je v odmoru nago¬ voril Slovence, jih pozdravil in jim če¬ stital ter jih vabil tako v cerkev, ka¬ kor v to dvorano, ki naj tudi Slovencem bo “naša cerkev, naša dvorana”. Po¬ zdravu in vabilu so Slovenci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, od¬ govorili z velikim odobravanjem in hva¬ ležnostjo. Čisti dobiček od predstave je odbor Slov. izseljeniškega odra določil Dru¬ štvu Slovencev za slov. emigrante. Hva¬ levredno je to njihovo dejanje, kakor tudi njihova skrb za slovensko igro, ki jo s tolikimi žrtvami goje in ki jo slo¬ venski človek tako ljubi. OSEBNE NOVICE Naj mlajša slovenska Argentinca. V družini Milana Haringa so dobili 14. t. m. krepkega sinčka. G. Vilibaldu in ge Emi Rotter se je pa 19. t. m. rodila hčerkica, ki je pri krstu dobila ime Ines-Berta. Srečnim staršem naše če¬ stitke! t Janezek Leskovec. V bolnišnici v Fernandez je 20. aprila zvečer umrl Ja- NAPROTI Ločevati v vlaku. Odločiti sem se moral za “El Internacional”, ki vozi ob četrtkih in nedeljah ter ima 4 ure daljši vozni red in vozi vso noč, tako, da je brez sedeža kaj težko prestati. Svoje ime ima radi zveze, ki omogoči potnikom v Mendozi prestop na “Transandi- ro”, ki te potem popelje preko An¬ dov v Chile. Sedemnajst dni preje sem si re¬ zerviral sedež prvega razreda, pla- čel 75 pesov in brezskrbno čakal ra dan odhoda. Postelje nisem mo¬ gel več dobiti. To sem zvedel v Buenos Airesu, ko sem se podajal na pot. Vsa garnitura vlaka je ob¬ stojala iz enega in pol vagona. I. razreda, vagonov II. razreda je bi¬ lo več. če bi si bil kupil vozni li¬ stek za II, razred, bi bil v vagonu dobil vsaj sedež, brez katerega sem bil v I. razredu. Med tem so pa tudi v II. razredu potniki za¬ sedli vsa mesta in m,i ni preosta- jalo nič drugega, kakor da sem stoje vzel slovo od Buenos Airesa in prestal pot 250 km do mesta Junin. Tu so pa začeli šušljati, da bodo vlaku dodali še en vagon II. razreda. To so tudi napravili in v njem sem dobil sedež tudi jaz. V vlaku so mi potniki pripove¬ dovali, da se z nami vozijo tudi i- talijanski imigranti, šele ob priho¬ du v Mendozo sem videl, kakšni “Italijani” so bili. Bili so namreč Slovenci, ki so iz imigrantskega hotela potovali v Mendozo. Kar žal mi je b ,- lo, da sem zamudil tako lepo priliko in nisem dolge noči prebil med njimi. Vlak je vozil naravnost proti za¬ hodu, požiral razdalje, se ustavljal na večjih postajah, se tam nami vode in zopet hitel dalie. Pokraji¬ na je začela postajati strašno eno¬ lična. Noč je že bila, ko smev prišli na postajo Justo Daract. Tu se želez¬ na kača razcepi. En krak vodi pre¬ ko San Luisa v Mendozo, drugi boli raravnost pa preko Beazlcva. 140 km pred Mendozo, v La Paz. se obe železnici zopet snideta. “El Čuvano” vozi preko San Luisa, “El Internacional” pa preko Beazleva. Pri Justo Daract se neha rodo- vitna zemlia s pašniki ter se tu za ceni a peščena puščava, pokrita z bodičastim grmovjem. Pri La. Paz pa se zopet začne življenje. Noč ie bila temna. Zunaj je di¬ vjad nevihta. V Mendozo smo prispeli zjutraj ob 6.40. Moj prvi pogled ie velia.1 goram. Nisem jih mogel opaziti, ker so bile vse zavite v oblake. Na postaji je čakal že priprav- nezek Leskovec, 15 mesecev star sin¬ ček g. Janeza in ge Julijane Leskovec. Fantek je zbolel najprej na ošpicah, po¬ zneje pa ga je napadla še pljučnica, ka¬ tere ni mogel preboleti. Pokopali so ga 23. t. m. na Chacariti. Težko prizadeti družini, ki je v zadnjem času veliko tr¬ pela tudi v begunstvu in je v Argentino prišla šele z ladjo “Langfitt”, naše is¬ kreno sožalje! t Katarina Zajc. V žireh je umrla na svojem domu ga. Katarina Zajc v sta¬ rosti 74 let. Pokopali so jo 31. marca na domačem pokopališču. V Argentini za¬ pušča sina Maksa in hčerko Anastazijo, por. Cvetko, doma pa 3 sestre, 2 sinova so ji med revolucijo ubili komunisti, eden pa je umrl. Poroka. V soboto sta se poročila g. Vinko Marinšek in gdč. Terezija Lozar. Čestitamo! V kratkem izide dr. Odarjeva knjiga o delu v organizacijah! PROIZVEDBA Štefan Oven, Scotia South, Lovvton, Nr. Warrington, Lancs. England, bi rad zvedel za naslov svojega brata Ivana Ovna, doma iz Stranske vasi štev. 6 pri Semiču, ki živi v Argentini v okolici Buenos Airesa že nad 25 let. Kdor Ve za njegov naslov ali ima kakšne podatke o njem, naj jih sporoči ali na zgornji naslov ali pa kar uredništvu Svobodne Slovenije. Iščem bratranca Antona Ogulina, do¬ ma s Hriba, župnija Semič, ki je prišel V Argentino leta 1928. Če kdo ve zanj, ga iskreno prosim, da sporoči podatke na naslov: Janez Malenšek, teniente cu- ra, Rivadavia 365, Quilmes, F. C. N., General Roča. Kupcem stavbišč v Lanusu. V nede¬ ljo, 1. maja t. 1. ob pol dvanajstih bo sestanek kupcev v dvorani Salezijanske¬ ga kolegija na Belgranu, kjer je slov. maša. Sestanek je važen, ker bo razgo¬ vor predvsem o dodelitvi stavbišč posa¬ meznikom. Pričakujemo polnoštevilno u- deležbo interesentov. Odbor. Ijen “El Transandino”. Lokomoti¬ va je pesebre vrste. Ima zobčasta kolesa, kajti iz Mendoze se dvig¬ ne po ozkotirni progi od 800 m v višino 3,200 m. Nikamor se nisem vedel obrniti. Vseeno sem pa, koraižno stopil na cesto. Imel sem srečo. Zagledal sem e*. Casermana dušnega nasti- ria Slovencev v Mendozi. Na po¬ stalo ni prišel rodi mene, ampak radi soreiema slovenskih imigran¬ tov. Predstavil mi ie g. Bajuka, ki kot tainik tamkajšnjega odse¬ ka “Društva Slovencev” ureja vse zadeve slovenskih novonase- liencev. Dela ie veliko ver d ar pa so uspehi tudi lepi. Naši liudie imaio dober ugled. so močno iska¬ ni in tudi dobro zaslužilo, če je vsshižek nekoliko maniši kot v Ca.pit.alu, ie pa živi ioni e veliko lep¬ še kot v Buenos Airesu. V ovadiu ione gore. mirno mestno živlienie, krasni vrtovi in drevoredi v mestu in okrog njega, vso to bi daje vtis, da si v stalnem letovišču. Pes ne razumem naših ljudi, ki se tako strastno oklepam velikem Buenos Airesa, zmerai v živčni napetosti, kdai iih bo povozil kak avto ali vlak, zmerni na tramvaju ah' omnibusu ali kolektivu s kate¬ rimi se morajo voziti "4 delo Zla¬ sti ne razumem, da naš kmečki ži¬ velj -noče na deželo. V Mendozi bi s? lahko uredili tako lepo življenje. Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 17. (_g_ -- CERKVENI VESTNIK BREZJANSKO MARIJO IN BARAGO V LUJAN! Z navdušenjem so rojaki v Argentini sprejeli vest, da se pripravlja za 22. maj ‘veliko' slovensko zahvalno romanje v Lujan. Romanje bo imelo prav pester spored, ki bo v .- podrobnostih objavljen v za¬ četku maja. Med drugim bo tudi slo¬ venska procesija po znamenitem trgu pred baziliko: V starodavni kareti bo¬ mo vozili lujansko Marijo, naši fantje in dekleta v narodnih nošah pa bodo nosili Brezjansko Marijo in Baragovo podobo, ki ju bomo potem pustili v ba¬ ziliki, v kateri, si bomo tako uredili po¬ seben slovenski kotiček, ki ga bo obis¬ kal pač vsak naš rojak, potem ko bo počastil Nasvetejše in “virgen cito”. K zahvalnemu romanju bodo povab¬ ljen 5 tudi zastopniki skupin iz notranjo¬ sti, zlasti pa seveda vsi dobrohoteči sta¬ ri slovenski naseljenci, s katerimi lepo družno smo že lani v Lujan poromali. Vse kaže, da bo romanje res dostojna slovenska verska in narodna manifesta¬ cija, pri kateri pač nihče ne bo hotel manjkati. Za romanje v Lujan bodo na razpola¬ go posebni avtobusi. Vožnja v Lujan in nazaj bo stala za osebo 7.— pesov. Vse prosimo, da se teh avtobusov poslužijo. Prijave sprejemajo: Capital: Pisarna D. .S. Victor Martfnez 50; Ramos Mejia: G. Javoršek v Sanatoriju; San Martin: G. Karol Škulj. Dušnopastirske obiske bodo izvršili slovenski dušni pastirji med slovenski¬ mi naseljenci v Capitalu in okolici, za¬ to bi radi zvedli za naslove svojih ro¬ jakov. Naslove morete sporočiti osebno ali po pošti v središčih, kjer živijo slo¬ venski duhovniki in pri slovenskih služ¬ bah božjih. In sicer 1. Capital in oni, kjer nimate slov. duhovnika v upravi “Duhovno življenje”, Victor Martinez 50 in pri službi božji Na Belgrano 3865 (g. Orehar). 2. Slov. služba božja na Avellanedi (g. Hladnik). 3. San Mar¬ tin (g. Škulj). 4. Ramos Mejia (g. Ka¬ lan). 5. Florida (g. Avguštin). 6. Quil- mes (g. Malenšek). 7. Lanus (g. Lenček in g. Bratulič). 8. Boca (g. Mernik). Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek x Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. 9. Lujan (g. Demšar). 10. Jauregy (g. Skvarča). Novomašniško posvečenje bosta 8. maja letos v San Luisu prejela naša ro¬ jaka č. g. Ivan Lovše, ki bo imel novo mašo ob priliki romanja v Lujanu 22.5, ter č. g. Franc Novak, ki bo imel novo mašo 15.5 na Belgrano 3863. Pouk kršč. nauka za slovenske otro¬ ke se začne v nedeljo 1. maja od 3 pop. za mesto na Ramon Falcon 4158, v San Martinu, v Ramos Mejii v sanato¬ riju, v Floridi v župnišču. Popoldanska služba božja za Sloven- SLOVENCI NEMČIJA Hamborn bei Duisburg, 5. aprila. Franjo Mordej, St. Barbara D. P. Ho- spital 7[318-22 a, Hamborn bei Duis¬ burg, Germany, British Zone, pozdrav¬ lja svoje rojake in prijatelje: Dominika Heinriharja, Arturja Sturma in Mih Kristana v Argentini ter Milana Plati novška v Italiji. Vsem čestita velikonoč¬ ne praznike. Iste želje pošilja tudi Svo¬ bodni Slovenjii, vsem njenim sotrudni- kom, bralcem in prijateljem. ITALIJA Rim, 19. aprila. Slovenci v Rimu so imeli na Cvetno nedeljo in ponedeljek romanje “sedmih cerkva”. V nedeljo so obiskali Marijo Snežno, Sv. Janeza, cerkev Sv. Križa in baziliko sv. Lovrenca, v ponedeljek zjutraj je bila maša v Kalistovih kata¬ kombah v papeški grobnici, nato pa obisk cerkve sv. Sebastijana, sv. Pavla in sv. Petra. Na Veliko nedeljo je bil posvečen za duhovnika na Propaganda Fide g. Maksimiljan Jezernik ter je imel novo mašo naslednji dan. Isti dan je bil v Russicumu posvečen po vzodnem obredu p. Leskovec S. J. Oba gg. novomašnika bosta po stari navadi ponovila novi sv. maši v kapeli materne hiše slovenskih šolskih sester na Via dei Colli 10. Novara, 27. marca. Dobil sem Vaš naslov in Vas prosim, da mi pošiljate Svobodno Slovenijo, da mi bo krajšala čas v dolgih urah ta¬ boriščnega življenja. Pošiljam Vam po¬ zdrave, kakor tudi vsem svojim sorod¬ nikom, predvsem bratu Janezu. Vsem želim tudi vesele praznike. — Franc Kogoj. AVSTRIJA Spittal, 10. aprila. V spittalskem taborišču je sedaj sa¬ mo še okoli 1400 Slovencev. Od ostalih narodnosti je največ Madžarov (okoli 600). šolski pouk v taborišču se redno vrši v vseh razredih na gimnaziji, kakor tu¬ di na ljudski šoli. V Beljaku se je od 6.—8. afirila mudil ameriški konzul ter je izdajal vizume Žene in dekleta vabi Igralska Družina Narte Velikonja v MOLIEROVO "ŠOL O ZA Z E IV E ” ki se bo začela v NEDELJO 29. MATA 1949. ob pol šestih popoldne v veliki dvorani "SAN JOSE" pod vodstvom priznanega učitelja in ravnatelja MARJANA WILLEMPARTA Prijavnice in vpisnino sprejema pisarna na Victor Martinez 50. ! Možje in fantje imajo v Šolo dostop samo z dovoljenjem žena in deklet ! ce se začne v.šmarničnem mesecu maj- niku v nedeljo 1. maja ob 5 pop. na Belgrano 3863 ter isto uro v Ramos Mejii v župni cerkvi, v Lanusu že ob 4. Obisk nadškofa msgr. Solarija iz La Plate v Ciudadeli 7. in 8. V. ob priliki farnega žegnanja sv. Ivane Arške. Ude¬ ležili se ga bomo tudi Slovenci. Spored je 7. V. ob 14.45 sprejem pred župno c., ob 15 sv. birma, zvečer bo za sv. spo¬ ved na razpolago slovenski spovednik. Zvečer ob 21 koncert, kjer bodo peli tu¬ di slov. pevci “Gallus”. — Nedelja: 7.30 škofova maša in skupno sv. obhajilo, pristopite tudi slov. rojaki. 15 pop. pro¬ cesija, ki se je udeležimo tudi Slovenci z zastavo. PO SVETU za potovanje v U. S. A. onim beguncem, ki so imeli urejene že vse dokumente. V taborišču je precej časa razsajala španska gripa. Zbolelo je veliko ljudi, ki so se zdravili v tab. bolnišnici. NOVICE IZ SLOVENIJE V Gorici so imeli meseca februarja hud mraz z burjo. Za Mali šmaren (8 sept.) je prišlo na Trsat pri Sušaku okoli 40.000 romarjev. Titovci zahtevajo na Primorskem od družin, ki imajo 5 ha zemlje, da mo¬ rajo oddati enega prašiča. Ne vpraša¬ jo, ali ga imajo ali ne: oddati ga mora¬ jo! Vipavska, znana po svoji dobri kaplji¬ ci, je danes brez vina. Pred tedni so ga ob pogrebu v Ajdovščini morali iti iskat eno uro daleč v stransko vas. Dobili so ga samo 1 liter. Primorsko so titovci v pomanjkanju že izenačili z ostalo Slovenijo. Ljudje nimajo čevljev in nosijo na vsaki nogi drugačen čevelj. V titovini dobe ljudje na nakaznice najprej blago za obleke, zatem, podlo¬ go in nazadnje šele sukanec. Med na¬ kupom teh vrst pa seveda preteče več mesecev. Delavcem na Primorskem v zadnjem času titovci niso izplačali celih plač. Dobili so samo nekaj “na račun”. Na Primorskem smejo duhovniki po¬ učevati verouk samo 45 minut teden¬ sko za nižje razrede in prav toliko mi¬ nut za tri višje razrede. Kateheta pa stalno nadzoruje učiteljica-komunistka. Delavci doma postajajo vedno bolj ne¬ zadovoljni in vedno bolj odporni. Sabo¬ taže so na dnevnem redu. Pritisk nanje je pa strašen. Kazni za vsak prestopek so drakonske. Plače odtegujejo na veli¬ ko. Če kdo izostane od dela ob prazni¬ kih, n. pr. za Božič ali Veliko noč, mu odtegujejo po 10 odstotkov skozi 6 me¬ secev od plače, povrh ga še označijo za saboterja. Sindikati so bič, ki so si ga delavci sami spletli. Vendar pa je ved¬ no močnejše prepričanje, da bo komu¬ nizma kmalu konec. Nova živilske nakaznice. Izšla je u- redba zvezne vlade o izdaji novih živil¬ skih nakaznic. Na navadne živilske na¬ kaznice naj bi potrošniki dobili meseč¬ no: 600 gr masti, 1600 gr. mesa, 600 gr sladkorja, dnevno 300 gr kruha; lahki delavci: 1 kg maščob, 2 kg mesa, 800 DRUŠTVENE VESTI Društvo Slovencev je te dni vsem članom in članicam, ki so v zaostanku s članarino, poslalo opomine. Velika ve¬ čina je opomine sprejela z razumeva¬ njem. Vse one, ki se opominom še niso odzvali, Društvo Slovencev vljudno na¬ proša, da čimprej izpolnijo svojo član¬ sko dolžnost. S tem bodo prihranili društveni pisarni mnogo dela in dopri¬ nesli svoi delež k še živahnejšemu de¬ lovanju društva. Tisti člani in članice, ki zaradi bolez¬ ni. brezposelnosti ali iz kakšnih drugih tehtnih razlogov ne bi mogli sedaj pla¬ čati zaostale članarine, naj to javijo Društvu Slovencev, in prosijo ali za spregled ali pa samo za odlog plačila članarine. Društvo Slovencev bo vsak tak primer z razumevanjem reševalo in o rešitvi prizadete člane tudi obvestilo. Slovenski izseljeniški oder v Ramos Mejii je nakazal Društvu Slovencev ves čisti dobiček — 250 pesov — od zadnje predstave “Učiteljice” kot svoj prispe¬ vek za slov. emigracijo. Iskrena hvala! ORGANIZACIJSKI VESTNIK Vsem članom in prijateljem SFZ spo¬ roča odbor, da bo naslednji sestanek v nedeljo 8. maja po krščanskem nauku (ob šestih) v dvorani na C. Belgrano. Iskreno ste vabljeni vsi slov. fantje. Prav tako pa tudi vsi akademiki. Po¬ govorili se bomo glede bodočega študija. Naj ne bo več med nami razlike, češ, jaz sem delavec, kmet, obrtnik, dijak, visokošolec. Zavedajmo se samo, da smo vsi udje enega in istega krvavečega na¬ roda in da mu bomo le v skupnosti pri¬ pravili lepšo bodočnost. — Odbor. ŠOLSKI VESTNIK Kdor želi polagati izpit čez 6. razred ljudske šole, naj se prijavi v pisarni Društva Slovencev do 8. maja t. 1. Iz¬ piti bodo koncem junija t. 1. Obenem prosimo, da vrnete v pisarni DS knji¬ ge “Asuntos” vsi oni, ki ste si jih iz¬ posodili v pisarni in ne nameravate polagati izpita v omenjenem roku, da jih bomo mogli posoditi drugim. gr sladkorja, 400 gr kruha dnevno. Tem sledi nato 9 katerogij težjih in najtežjih delavcev, ki dobijo: 500-1000 gr. kruha dnevno, mesečno pa: 1100-1500 gr maš¬ čob, 2500-8500 gr mesa, 900-1750 gr sladkorja, 100-200 gr kave do 3200 ko¬ ruznega zdroba, gozdni delavci pa 2400 g slanine. V zvezi s preskrbo so uvedli splošno revizijo upravičencev živilskih kart. Po vseh obratnih so znižali šte¬ vilo nakaznic odnosno jih prekategorizi¬ rali navzdol. Kazni za vagonske stojnine stalno na¬ raščajo. “Planska” disciplina je popol- homa odpovedala. Kazni meseca janua¬ rja so samo v Sloveniji znašale 3.359.000 din. t. j. za pol miljona di¬ narjev več kot pa v decembru leta 1948. Prevozniki so nadalje morali plačati 2 jn pol miljona din kazni zaradi neprija¬ vljenih prevozov in nad 1 miljon din za¬ radi neizvršenih prevozov. Kazni so bi¬ le velike tudi za zakasnele naložitve in iztovarjenje. Vsa opozorila ne zaležejo nič več. "ČASA B O Y U” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Obveščamo naše slovenske stranke, da imamo trenotno na prodaj nekaj komadov zapestnih ur raznih odličnih švicarskih znamk po zelo ugodni ceni. Kupujemo briljante in star nakit po visokih cenah. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 lmprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644