915. ste — S* le!©
Poštnina pa?ša3Ira?ia.
Posamezne številke 1 Din.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo :
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostoipna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
V Ljubljani, v sredo 26. aprila 1922.
Vseu^HSki
0hvczuj , P°Štniae Z d’ l>r08t(>
knjižnici v Liubl
'lani.
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 363.
Uprava:
, a Telefon 44.
pisi se ne vračajo.
,em je priložiti znamk® za odgovor.
E&v .*waaE2aBK33SBfifiiSi:
zsa—asrasEBBžM sMmBaaazmMMusrMmmaMnmsMmBmmBamaK&uBMaMammMmMsamEazMammsmaamuEumBattKšBBBaB s
^22
GENOVSKA KONFERENC
Podrobns razprave.
PREDLOG O BANK! ZA MEDNARODNE KREDITE. — TRANSPORTNA KOMISIJA. — CARINSKI TARIFI. VPRAŠANJE VZHODNE GALICIJE.
Genova, 25. aprila (Izv.) Včeraj se je sestala podkomisija za kredite,
t 7- j? po<^ °^r‘liem finančne komisije. Podkomisija posluje pod predsedstvom angleškega min. Ewansa, ki nadomestuje odpotovalega angleškega zakladnega kancelarja sira Roberta Hornea. Za cilj si je postavila podkomisija posvetovanje o stavljenih predlogih in načrtih. Londonsko poročilo izvedencev predla-Sa, naj se v olajšanje kreditnega posredovanja ustanovi posebna organizacija, ki bi takoj zagotovila sodelovanje gospodarsko močnih držav pri obnovi gospodarsko šibkejših.
Pogajanja, ki se pravkar vrše v Genovi, bi bila zelo pripravna, da se osnuje mednarodna korporacija. Države, ki so navezane na kredite, bi imele na ta način ukreniti potrebno, da bi mogle staviti na razpolago svoja aktiva kot podlago za kreditne akcije, doUer se ne ustanovi nameravana mednarodna korporacija ali podob.ia organizacija. Dopolni se ta Predlog s predlogom v Londonu osnovanega organizacijskega odseka mednarodne korporacije. Kakor je znano, se nameravajo ustanovati po posameznih državah narodne korporacije, ki bi delovale sporazumno med seboj in osrednjo mednarodno korporacijo v Londonu. Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija in Belgija naj stavijo na razpolago glavnico 20 milijonov funtov šterlin-gov, Zedinjene države ameriške, Japonska, Holandija, Danska, Švica in Češkoslovaška pa naj se povabijo, da pri tem sodelujejo. Pridržuje se pravico k vabilu drugih udeležencev.
K temu predlogu je stavila Belgija posebno spomenico, Italija pa je vložila več predlogov. O stavljenih predlogih bo podkomisija za kredite razpravljala na svoji jutrišnji seji.
Genova, 25. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal organizacijski odsek transportne komisije. Odseku je bilo izročeno v odobrcnje poročilo o akcijah, ki sta jih izvedli obe podkomisiji (za železnice in za plovbo). To poročilo vsebuje tudi končnoveljavno besedilo sklepa o splošnem prometnem vprašanju.
Genova, 25. aprila. (Izv.) Danes dopoldne, ob pol 11. uri se je sestala prva podkomisija gospodarske komisije, ki ji predseduje Kohlrath. Podkomisija je najpopreje odobrila besedilo, ki ga je predložil v poprejšnji seji izvoljeni odsek, ki naj nadomesti tekst členov 41 in 42 londonskega poročila izvedencev, in je nato začela z razpravljanjem o carinskih tarifih. Nemška in italijanska delegacija sta podali glede stavljenih predlogov svoji izjavi, nakar je podkomisija sklenila, v svoji jutrišnji dopoldanski seji zaslišati avstrijsko in madžarsko delegacijo, ki v tej podkomisiji nista zastopani. Za tem je podkomisija sklenila sprejeti londonsko poročilo izvedencev kot podlago za svoja nadaljna posvetovanja.
Pariz, 25. aprila. (Izv.) »Eclio de Pariš« javlja iz Genove: Angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki ostane tu do 10. maja, namerava predlagati zavezniškim državam rešitev različnih vprašanj, predvsem vprašanje vzhodne Galicije.
Narodna
INTERPELACIJA O BATINANJU. — POGOZDOVANJE. ZAKONI O DRŽAVNEM SVETU IN UPRAVNIH SODIŠČIH SPREJETI.
Beograd, 25. aprila. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je otvorila ob petih popoldne. — Pred prehodom na dnevni red odgovarja minister za pravosodje dr. Markovič na vprašanje narodno-socijalističnega poslanca Ivana Deržiča o kaznovanju z batinami na Hrvatskem in v Slavoniji. Minister za pravosodje pravi v svojem odgovoru, da g. interpelant ni navedel v svojem vprašanju nobenega konkretnega slučaja in da zaradi tega ne more odgovoriti na splošne obtožbe. Ako se bo pa kaj takega pripetilo, kar je omenil g. interpelant in ako se njegovi podrejeni organi pregrešijo zoper tako postopanje, potem ga bo občutno kaznoval. Vendar pa minister ne more zasledovati vseh slučajev, o katerih pišejo listi. Kar se tiče razmer na Hrvatskem in v Slavoniji, pravi minister, da obstoja tamkaj posebna naredba banske stolice z dne 7. julija 1899, ki predpisuje, da se vsakdo, ki je izročen sodišču vpraša v navzočnosti orožnika, ali je zdrav iu ali so ga trpinčili. — Poslanec Deržič se ne zadovoljava s tem odgovorom ministra in izjavlja, da bo predložil novo interpelacijo v tem vprašanju in da bo navedel konkretne slučaje.
—	Nato odgovarja minister za šume in rude Rafajlovič na vprašanje socialističnega poslanca Divača zaradi nepravilnosti v vrhniškem rudniku. Minister pravi, da se je rudarjem odvzel njihov dom, ker so tain uganjali komunistično politiko. Informirali so ga, da še danes stoje na čelu delavcem isti iiudje, kakor takrat. Vendar pa je odredil, da se jim vrne njihov dom, ker je S. interpelant apodiktično zatrjeval da se tamkaj ni bati državi nevarne organizacije. — Tudi poslanec Divac se ne zadovoljuje s tem odgovorom ministro-
vim in pravi, da bo predložil novo interpelacijo v tej stvari. — Minister Rafajlovič pravi nadalje, da obžaluje, da ne more v zadevi pogozdovanja v južni pokrajini, o čemer ga je interpeliral g. poslanec Jankulovič, napraviti ničesar, ker nima na razpolago pohebnih kreditov. — Poslanec Jankulovič povzame v tej stvari besedo in kritizira način, kako se pri nas o tej stvari postopa. Tako se nadalje ne sme več postopati. —. Narodna skupščina preide nato na dnevni red: razpravo o zaken-ski predlogi glede državnega sveta in upravnih sodišč. Besedo povzame le pravosodni minister dr. Markovič, ki veli, da jc to vprašanje zelo vaz^o in da je ta sistem sprejelo le malo držav. Država si je nadela nalogo, da uredi razmerje državljana do države v istem smislu, kakor se je to že zgodilo v zasebnem pravu. Zato prosi zbornico, naj sprejme zakonsko predlogo. — Nato se prečitajo izjave poslancev socijalistič-nega, jugolovanskega m zemljoradi.i-škega kluba, ki hočejo vsi glasovati proti predlogu. — Musliman dr. Sprho poda v imenu svoje skupine sleder:o izjavo:	»V želji, da se v naši državi
pravni red čimprej vzpostavi in da državljani dot'e sredstva zoper hudo samovoljo raznih organov oblastev, nočemo glasovati za predlogo. Ven Ja' pa moramo izrecno naglasiti, da naše glasovanje ne pomenja zaupnice vladi« --Nato poda poročevalec Gjonovič kratko izjavo, nakar preide zbornica na glasovanje. Oddanih je 177 glasov, in sicer 135 za, 42 pa proti predlogi. Glasuje tudi poslanec Stojan Protic in sicer za. — Prihodnja seja jutri ob petih popoldne. Dnevni red: razprava o proračunskih d\ arajstinak.
Jugoslovanski prestiž v HuselS.
Genova, 25. aprila. )Izv.) Šef ruske delegacije, komisar Čičerin, je v direktnih dogovorih z Vatikanom glede rai-s>i katoliških duhovnikov v Rusijo. Francoski poslanik pri Vatikanu, Jon-nart, se trudi na vso moč, da bi v to niisijo prišli tudi duhovniki francoske narodnosti. Ruska delegacija, zlasti pa rimski sovjetski poslanik Vorovski, je Pa absolutno nasprotna vsaki katoliški jnisijl, ki bi obstojala iz duhovnikov ‘rancije ali pa Jugoslavije. Genovski nadškof S:gnori toplo podpira to rusko akcijo in Vatikan bo najbrže že tekom
teh dni določil svoje misije za Rusijo. (Vsak dan imamo torej vedno več dokazov, kako zgrešena je naša zunanja politika. Sedaj nam Rusija ne prizna in ne mara v svojo sredo niti naših katoliških duhovnikov. Res, čudovita politika beograjske vlade. Op. ur.)
Beograd, 25. aprila, (Izv.) Noč je minitrski predsednik Pašič prebil zadovoljivo. Bolečine so prenehale. G. Pašič je danes dopoldne mogel sprejeti nekatere ministre in prijatelje. Zdravnik dr. Koen še ni mogel dognati notranjih poškodb, ker bo treba ministrskega predsednika prej rojutgenizi-rati
!£®S!@foanj2 imflsii&naa-
Beograd, 25. aprila. (Izv.) Danes se ja tukaj raznesla vest, da bo muslimanski poslanec dr. Sr^aho posetil po svojem povratku iz Zagreba ministrskega predsednika Pašiča, da ga obvesti o nastalem položaju. Nekateri celo trde, da se bosta obe skupini muslimanske stranke začeli z nova pogajati o sporazumu.
KRALJ ALEKSANDER NA POTU V PARIZ.
Beograd, 25. aprila. (Izv.) Listi poročajo, da se kralj Aleksander jutri odpelje iz Bukarešte v Pariz, ne da bi izstopil v Beogradu. Vladar potuje v Pariz, da tartkaj nabavi poročna darila za svojo nevesto priucezinjo Marijo. Presbiro poroča uradno, da kralj Aleksander dospe v Beograd v četrtek.
FRANCOSKI DRŽAVNI SVET ZA SPOŠTOVANJE FOGODB.
Pariz, 25. apriia. (Izv.) Državni svet je Dovodom otvoritve svojega zasedanja, ki se je pričelo včeraj, sprejel sklep, v katerem izraža vladi svojo zaupnico, ker jamči za spoštovanje pogodb.
FETROGRAJSKA LUKA POPOLNOMA ODPRTA.
Moskva, 25. aprila, (zv.) Z ozirom na sklep rusko-nemške pogodbe bo petrograjska luka odslej sprejemala znatno večje množine blaga kakor dosedaj. Parniki, ki so doslej pristajali v Rigi in Revalu, bedo nadalje dirigirani v Petrograd. V pe-trograjskem pristanišču morejo na dan izkrcati 50.000 pudov blaga.
Protizakonita naredba © drag. dokladah.
Zagreb, 25. aprila, (zv.) Današnja 5« objavlja zanimiv uvodnik pod nasloVotn »Uradniki«. Ta članek dokazuje, da celo ta vladi tako udani list ni več zadovoljen s postopanjem Beograda. »Riječ« piše: Treba je v Beogradu opozoriti na to, da pripada 80 odstotkov hrvatske inteligence uradništvu in da tvori to vprašanje del takozvanega hrvatsk. vprašanja. Sedaj pa prihaja finančno ministrstvo, ki izpreminja zakon z navadno nrredbo. To nikakor ne gre, ker se s takim postopanjem izpodkopava zaupanje javnosti v državo in s tem se daje sovražnikom gradivo za agitacijo zoper državo in narodno edin-stvo. To nikakor ni dopustno, ker finančno ministrstvo ne sme v svoji politiki uporabljati takih trikov, ki se jih gospod Pašič tako rad poslužuje. Ministrskemu predsedniku se mora to kolikor toliko še odpustiti, ker je dolgo vrsto let vodil srbsko zunanjo politiko, in Srbijo so z vseh strani obdajali sovražniki. Toda ministrstvo za finance mora vedeti, da je korektno postopanje prvi pogoj za ozdravljenje naših financ. List upa, da bo finančno ministrstvo umaknilo svojo protizakonito naredbo in da bo uradništvu že 1. maja izplačalo dra-ginjske doklade za februar, marec in maj, kakor to določa zakon. List pričakuje, da se bo to izvršilo, ker drugače ne sme biti. Finančno ministrstvo mora zakon spoštovati in stranke večine morajo ministrstvo prisiliti, da to stori, ako se samo za to ne bi hotelo odločiti.
Borzrsa poročila.
Curlh, 25. aprila. Berlin 2, Newyork 514, London 22.75, Pariz 47.95, Milan 27.925, Praga 10.05, Budimpešta 0.70, Zagreb 2.075, Varšava 0.14, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875.
Praga, 25. apriia. Dunaj 0.5625, Berlin 19.80, Rim 275, Budimpešta 7.175, Pariz 475, Newyork 50.575, Curih 988, avstrijske krone 0.61 italijanske lire 272, London 225.
Zagreb, 25. aprila. (Izv.) Devize: Berlin 23.50—25, Bukarešta 48.50—0, Milan 320—330, London 260—265, Pariz 550—610, Praga 121—125, Švica 1150—1250, Dunaj
0.84—0.87, Varšava 1.80—2.25, Budimpešta 8.50—9. Valute: Ameriški dolarji 54—56, češkoslovaške krone 0—120, napoleondori 200 —0, rumunslu leji 0—50, italijanske lire 300 —310.
Stagnacija.
Tetjdenca na današnji borzi je bila na splošno čvrsta, ker so bile včeraj vse devize pod pariteto. Pariteta se je začela sedaj izenačevati.
Dan za dnem se nam kopičijo novi problemi. Imamo svojo iakozvano vidovdansko ustavo, imamo svoj parlament, imamo svoje eksckuiivne organe, imama vsesa polno in vendar ničesar nimamo!
Vidovdanska ustava je pravzaprav pri nas, v vsem našem znanju in čustvo-vanju, že zdavnaj med slaro šaro. Samo mrliči se je še oklepajo in jo poskušajo uveljaviti potom naredb. Tako so nam ti mrliči podarili naredbo o razdelitvi države na oblasti. Ne bojmo se jih le oblasti! Jasno je, da ne bo ne ljubljanske, ne mariborske oblasti. Ob času namreč, ko so n. pr. uradniške draginjske doklade z zakonom določene, kdaj in liako se bodo izplačevale, pa pride vlada in pravi' Ta zakon se ne bo izvrševal in prvega maja uradniki ne bodo dobili zakonito predpisanih doklad, ob takem času in v teh razmerah je jasno, da se pošten državljan, Id zakone spoštuje, samo dobrohotno smeje takim naredbam kot čujemo, da jo je eno takih temeljitih naredb sklenila vlada — namreč razdelitev na oblasti. No in sedaj naši eksekutivni organi: Imamo, bogme težko je izpr c govoriti besedo, naše temeljite carinske oblasti in imamo prav zadnje čase čudovite in izvežbane sekvestre, o katerih nam poroča celo naš vladni organ Jutro, da si kar sami izdajajo naredjenja za izplačilo dnevnic. Sploh, imamo toliko stvari, ki so na papirju lepe, v resnici pa prav patrijotično žalostne, da s? samo čudimo, kako se že do danes ni našla niti stranka, niti mala skupina, kr bi za ceno svoje lastne žrtve nastopila in pokazala na te težke rane.
Skratka, reči moramo po vsem sedanjem položaju v notranji politiki naše države, da je zavladala neka duševna stagnacija. Vsakdo ve, da je gniloba v upravi, vsakdo vidi, kako se kaže s prstom na ljudi, ki so za to gnilobo odgovorni in vendar nima nihče — ne bomo dejali poguma, — ampak toliko moči, da bi skočil ter zaklical narodu odrešilno besedo: Odtod proč in nastopimo boj za poštenje!
V	lej notranjepolitični stagnaciji je doletela našo državo usoda, da je m/, rala poslati svoje zastopnike na konferenco v Genovo. Danes je jasno, da bodo posledice genovske konference izredno važnega pomena, da je genovska kon* ierenca mogoče najvažnejši zbor politikov sploh, po konlerenci svete alijanse na Dunaju l. 1815. Imamo rusko-nemško pogodbo, imamo celo pred očmi ver« jetnost, da se bo ruska cerkev sporazumela z Rimom in mi, ki smo Slovani, mi ki imamo v svoji državi na enako moč razdeljene vzhodno in zapadno cerkev, stojimo pri vsem tem ob strani, brezdelni in popolnoma delanezmožni. Za nas dela Francija, za nas ali proti nam dela Anglija in brez dvoma proti nam dela Italija.
Tak je položaj.
Stagnacija povsod! Nimamo v našem notranjem položaju na krmilu nttt enega mirnega človeka, ki bi spoznal edino rešilno pot za našo državo. Ta rešilna pot jc: zadovoljiti za vsako ceno ljudstvo v okviru naše mlade države, pa naj si bo mogoča ta zadovoljitev pod tem ali onim geslom, in na ta način strniti vse narodne sile v enem samem spoznanju: edina naša rešitev je v delu,^v delu posameznika in v delu naroda, ki si pomaga od soseda do soseda. Zato bi morali danes imeti na vladnem krmilu ljudi, ki bi spoznali, da rešitev našega državnega problema ne leži samo v podžiganju notranjepolitičnih strasti, ampak v sporazumu med strankami in narodi — v prvi vrsti za nas Jugoslovane V. sporazumu s sosedi, ki so slovanske krvi sploh.
To spoznanje bi morali imeti danes v prvi vrsti naši zastopniki na genovski konlerenci.
Iz sedanje stagnacije moramo priti v najkrajšem času, sicer propademo pod, bremeni, ki nam jih bodo naložili naši »prijatelji« zavezniki.
Esnaiar 6C!«fas na shodu nar.-sosija«
listiina stranke.
Včeraj se je vi šil v veliki dvorani Mestnega doma shod, katerega je sklicala Narodiio-socijalistična stranka in na katenm je kot glavni govornk nastopil senator CSR g. Vaclav KIcF.jč.
Shod je pri polni dvorani otvoril podnačelnik NoS g. Juvan, ki je v izbranih besedah pozdravil sen. VaJava Klofača kot prvoboritelja in apostelja narodnega socijalizma. Burno pozurav-Ijen je nato nastopil senator Vaclav Klofač, pozdravil v češkem jeziku zbrane zborovalce in poročal potem o narodnem socijalizmu, Slovanstvu in državi. Njegov govor prinašamo na drugi strani v celoti.
Ob koncu poročila je sen. Klofač dodal še kratko češko poročilo, vabil zborovalce na obisk češkoslovaške narodne socijalistične stranke v Pragi, ob priliki njene 25 letnice delovanja in zaključil s klicem »na svidenje avgusta na sokolskem zletu«. Njegovo pornčilo je bilo sprejeto s par minutami trajajočim burnim aplavzom in z »živijo« klici. Kot drugi govornik je nastopil burno pozdravljen narodni poslancc g. Bradtner, ki je poročal o notranje političnem položaju in pojasnjeval glavne vzroke, ki ločijo NSS od delovanja v vladi. Posebno je povdarjal, da delajo
češki narodni socijalisti v vladi, ker odgovarja ta njihova vlada njihovemu programu. Ko bo naša vlada odgovarjala narodno socijalističnemu programu takrat bodo tudi Jugoslovanski na* rodni socijalisti delali v vladi.
Poročilu posl. Bradnerja so zborovalci vseskoz pritrjevali in mu na koncu burno aplavdirali. Kot tretji govornik je nastopil g. dr. Otokar Rybar, ki je orisal vezi, katere vežejo naš in če-škoslovenski narod in katere nas morajo vedno tesneje vezati z brati Čehi Povdarjal je, da naloga našega naroda še ni dovršena in ne bo dovršena, dokler ječijo pod italijanskim in nemškim jarmom naši bratje. Pozival je celokupno slovensko inteligenco naj stopi med narod, naj ga nacijonalno probuja, da bo iz njega izšel močan, krepak, siloviti narod, katerega se bo sleherni sovražnik bal in kateri bo dovršil zgradbo mogočne Jugoslavije. Njegove zaključne besede so veljale češko-ju-goslovanski vzajemnosti in končal Je s klicem: »Ceško-jugoslovanska vzajemnost naj živi«.
Impozantno uspeli shod- je zaključil g. Juvan s pozdravom na sen. Klofača in s klicem naj živi češko jugoslovanski narodni socijalizem.
REŠKA KONSTITUANTA.
Kraljevina, 25. aprila. (Izv.) Včeraj je imela večina reške konstituan-te svečano sejo povodom obletnice volitev na Reki, pri katerih se je pred enim letom večina Rečanov izrekla za samostojnost Reke. Kakor javljajo z Reke, se tamkaj opaža že par dni mrzlična delavnost. Železniški materljal se zbira in ga deloma odvažajo v Italijo. Iz tega se da sklepati, da ni izključeno, da nameravajo Italijani zapustiti Reko in da hečejo vzeti vse seboj, kar je količkaj vredno. Kakor že znano, je nezakonita vlada At. Prodana izročila Banki d’
Italia vso lastnino bivše Avstro-ogr. banke. Ta tranzakcija je popolnoma nezakonita. Z italijanske strani se sedaj poizkuša vse to zamolčati, vendar pa imajo gotovi ljudje dovolj dokazov v rokah, da se je transakcija vendarle Izvedla. Včeraj je bil na Reki shod raznih politikov in indu-. strijcev, ki so razpravljali o stališču ki naj ga zavzamejo napram sedanji krizi. Bilo je kakih 45 oseb navzočih, od teh 30 Italijanov, ostali pa so bili Madžari in Nemci. Izvolili so odbor, ki naj potuje v Genovo, kjer naj raz-, loži posameznim delegacijam polo« žaj reške države.
<3ow©r senatorja Vaclava Kfofala
na lovnem shodu HS5 5. oprita 1955.9 ubL dvorani Mestnega doma v LJuiiijaiil
Dragi bratje!
Prinašam Vam iskren pozdrav Na-roano-socijalistične stranke v Češkoslovaški republiki in istočasno tudi poriv, da se meseca junija udeležite naše velike jubilejne svečanosti v Pragi, ko se bomo pominjali začetka našega pokreta pred 25. leti. če bi ne bilo narodnega socijalizma, ne bi bilo niti češke revolucije in s tem ne bi bilo niti naše svobode. — 2e pred 25. leti smo rapopadli, da. raste drevo vedno iz korenin in ne od vršiča in da leži sila in moč vsakega naroda v sili in moči njegovih širokih ljudskih vrst Nikdar ni sila reke stalno jačja od svojega vrelca in bodočnost ima samo oni narod, ki se lahko zanese na svoje najširše sloje. Največji rodoljubi v Rusiji niso mogli preprečiti katastrofe, ki je zadela to veliko državo, ker se niso mogli nasloniti na mužika, ruskega kmeta in delavca, za katere se ni nikdo brigal. V Ameriki na primer ta nevarnost ne obstoja, ker tamkaj vlada demokracija, toda ne ona evropejska, samo na papirju, temveč resnična, ker država ve, kaj pomenja zanjo delavstvo, njegova izobrazba in organizacija. Narodov še ne more organizirati samo od zgoraj dol, temveč predvsem od zdolaj navzgor. Svetovna vojna je končana in mi imamo splošno glasovalno pravico. In mi ne smemo slediti predvojni ideologiji, temveč se moramo iz poteka svetovne vojne nekaj naučiti in iskreno in pošteno delati za narod — ker potem in le potem bo tudi ljudstvo z nami. Ni dovolj, če kdo ljubi svojo zemljo, planine, polje, in morje, temveč ljubiti moramo tudi ljudstvo, katero na tej zemlji živi In dela. Ni dovolj, če ljubimo svoj materinski jezik, ker to je končno pri nas naravno, mi moramo ljubiti tudi ljudstvo, katero govori ta jezik. Narod ni ničesar abstraktnega, narod smo mi,
mi, ki tukaj živimo in delamo, mi, naša deca, naši vnuki, miljoni delavstva, težakov, kmetov, obrtnikov, malih trgovcev, učiteljev, uradnikov — mož in žena — in zato ni za nas nacionalizem samo filoiogični in etnografski problem, temveč istočasno tudi sociološki, socialni in moralni problem; zato za nas ljubezen do naroda ne sme pomeniti samo ginjenja, kadar se razvije narodna in državna zastava in ljubezni do naroda ni zadoščeno s tem, da globoko ginjeni snamemo svoj klobuk kadar se zapoje naša narodna himna; ljubiti narod pomeni ljubiti ono ljudstvo, katero dela v delavnicah, tovarnah, v pisarnah in na polju in delati za narod pomenja delati za to ljudstvo, pomagati mu, svetovati mu, opleme-njevati ga in voditi ga k blagostanju. To je naš moderni socializem.
Kolikor višje dvignemo delavsko ljudstvo, da bo moglo kulturno in gospodarsko napredovati, toliko bolj bo napredoval naš ljubljeni, dragi narod, ker ne zemlja in morje, temveč ml, kateri živimo, smo narod in organizirana država. Samostojnost in svobodna država je višek vsega. Nad vsem našem materijaJnim in drugim interesom je naš narod. In to je moralni in politični značaj narodnega socijalizma. Toda če daje ljudstvo vse za svojo državo in narod, mora dajati država in narod vse svojemu ljudstvu, ker to daje sam sebi. Enakopravnost med narodi, enakopravnost v narodu, to je naše geslo. Nacijonalizem in socijalizem je sila, katera usmerja zgodovino sveta, tudi moderno zgodovino. Moderna politika tnora vestno in brez demagogije računati s temi silami. Kdor nima ljubezni do ljudstva in kdor nima čuta socijalne pravičnosti, ta ni nacionalist. In če to tisočkrat trdi, on je lahko predvojni šovinist in ne vem kaj vse, toda — še enkrat povdarjamo — nacijonalist ni. Na-djonalistična politika mora imeti konkretni^ socijalni program in mora v prvi vrsti iskati svojo osnovo v ljudstvu in med njim delati — delati! In nikdo ni sooljailst, kdor nima smisla za potrebe svojega naroda. Kdor pravi, da ljubi čfavečansivo, da pa no ljubi svojega naroda, ta ne ljubi sploh nikogar! Naj-preje mora človek ljubiti svoj narod in samo oni, ki dela za njegov napredek In uspeh, dela tudi za celo človcčan-stvo. Je sicer mnogo vprašanj, ki se dado rešiti le po mednarodnem načinu, toda bodoča intcrnacijonala, ki hoče imeti smisel, mora biti samo federacija nacionalnih socijalizmov. — Priti mora nov socijalizem, ker stari socijalizem Marxa Je kompromitiran in nima nobene tvorne sile več. V vojni je bila nemška marksistična socijalna demokracija stranka vojnega generalnega štaba in v Rusiji je v svojih zadnjih posledicah pokazala, da zamore njena teorija, izpeljana v praksi voditi samo h katastrofi. Isčotake odklanjamo marksistični materijalizem vsrcd tega, ker niti ne vzgaja, niti ne oplemenjava, temveč samo vstvarja čisto navadni egoizem. Mi,, pa proti mtemaiisUčuei»A.e«jncK.
vaniu življenja in sveta povdarjamo svojo novo socijalno filozofijo, svoj kulturni socijalizem in svoj konstruktivni idealizem, ki je dosedaj v svetovni zgodovini kot edini pokazal tvorno silo. — Marksizem je destruktiven socijalizem, narodni socijalizem je konstruktivni socijalizem. Marksizem je vcepljal slovanskim narodom tujo dušo, nemško-židovsko dušo in je ignoriral narodna čustva ter jih hotel udušiti. V Nemčiji, na Dunaju, v Budimpešti je bil ta socijalizem nacijonalno-nemški in
—	madžarski — od Slovanov pa je zahteval, da zataje svojo narodnost. Narodnost pa ni obleka, katera bi se mogla menjati. Nikoli se ne bomo odrekli svojih očetov in mater in le s prezirom gledamo one fanatike, ki pljujejo na svoj narod, ne razumevajoč, da s tem pljujejo sami po sebi, po svojih roditeljih in svoji deci.
Mi, narodni socijalisti v češki republiki, smo najzaneslivejša opora naši mladi državi. Vem, da je tako tudi pri vas. To nas veseli, ker mi želimo, da bo vaša država silna, ker v njej vidimo svojo drugo domovino in vas smatramo za svoje brate. Ravno tako pa mora biti želja vseh Jugoslovanov, da bo silna češkoslovaška republika! Ne vstvarjamo stranke radi stranke, temveč radi tega, ker to zahteva interes države in naroda, v službo katerega smo stavili naš socijalizem. Povojni patriotizem je narodni socijalizem. Vi na jugu in mi na severu kličemo inteligenci: »Dol s konjev, v vrste infante-rije!« »Med narod in z narodom naprej!« Naša narodno - socijalistična stranka ni samo stranka industrijalne-ga delavstva, temveč ona je stranka vseh, ki ljubijo svojo državo in svoj narod in ki streme za tem, da bi v njegovem okrilju mirno in ugodno živeli ne samo posameznki, temveč vsi njegovi pripadniki. Mi v Češki imamo v stranki poleg delavcev 70.000 železničarjev in poleg tega nebroj uradnikov, učiteljev, profesorjev, dijakov, malopo-sestnikov in obrtnikov — mož in žen in predvsem veliko mladine. Vsaka skupina je posebej organizirana, ter ima svoje strokovne organizacije, svoja tajništva in stranka ni ničesar drugega, kot federativna organizacija, v kateri dela taka skupina popolnoma avtonomno. Mi imamo politične organizacije, mladinske organizacije, strokovno, delavsko organizacijo s tristo-pedesettisoč člani in centralno delavsko zvezo in poleg tega centralno delavsko šolo, ki skrbi za kulturno propagando. — »Večja izobrazba, boljši Človek!« to je naše načelo. Samo na ta način in na, noben drug ni mogoč soci-jalni napredek. V to svrho pa so potrebni potrpežljivi, pošteni in vstrajni delavci, entuzijastični apostelji, kateri ne mislijo na svojo korist in dajejo najboljši vzgled drugim — in ki so v službi svoje ideje pripravljeni na vsako žrtev. Tudi Jugoslavija mora najti take svoje apostelje in prepričan sem, da se v Ljubljani, iz katere se je razširila in se še širi narodno-socijalistična ideja po celi Jugoslaviji, nahajajo taki ljudje, ki nosijo v svojem srcu iskreno ljubezen do svojega ljudstva.
Združili smo idejo nacijonalizma z idejo socijalnega napredka in v tem Je jamstvo za uspeh. Prepričan sem, da bomo organizirali več in višje, kakor narodni socijalizem, da bomo organizirali slovanski socijalizem. V dosego tega cilja delamo skupno z našimi ruskimi prijatelji — in samo na ta način je mogoča resnična slovanska vzajemnost, ker samo ono je zdravo in čvrsto, kar se naslanja na narod in ljudstvo in ne kakor dosedaj na nekoliko amaterjev ali diplomatov.
Zato pa bo treba mnogo znanstvenega dela in uspešne organizacijske delavnosti. Toda zato je gotovo, da ne bomo nikdar več sužnji niti kapitalističnega evropskega zapada, v prvem redu Nemčije, niti boljševiškega vzhoda in to ne samo v gospodarsko-poli-tičnem oziru, temveč niti v socijalizmu.
Mi hočemo tudi v socijalizmu misliti s svojo glavo in iskati s svojo glavo zadostitve za potrebe našega naroda. Nikdar ne bomo dovolili, da bi nas komandirali oni, ki so v vojni jasno pokazali, da se njihov socijalizem nahaja v službi pangermanizma.
In predvsem ne pozabimo, da socijalizem ni samo gospodarsko vprašanje, temveč tudi nravno, moralno. Boljša človeška družba in vse ostalo, za čemur stremimo, to je, boljši in pravičnejši družabni red, predpostavlja boljše, poštenejše, plemenitejše, pravičnejše in socijalno čuteče ljudi. Zato je in mora biti naš socijalizem kulturen in vsled tega nam je toliko ležeče na izobrazbi in kulturi. Svoje narode hočemo moralno preroditi, povzdigniti moralo in doseči zmago humanitete in Pravega Človečanstva. To je naša notranja in edino resnična revolucija. Vsakdo mora z delom pričeti sam pri sen! in ubit! v sebi beštljo sebičnosti in nehumanosti. Kdor to zmore in vduši v sebi vse slabo, ta resnično in pošteno dela za socijalizem. Kdor pa tega ne stori, pa prihaja s kričavimi, radikalnimi
aasHUa. Jft_demggojK. sorttottm«. so#?
jalist samo na jeziku, ne pa socijalist v življenju In srcu. Sociialisl mora, biti pošten, resnicoljuben, vesten in dober človek. Kdor ni in noče biti tak, ta nima pravice, da se nam pridruži. Za novo človeško družbo je treba novih ljudi, boljših ljudi.
Zato imamo in moramo imeti jasen kulturni program. Zato imamo tudi svoj šolski program. Zato moramo začeti z našim delom že pri deci in zato ne smemo pozabljati na ženstvo. Vsled tega mi v naši republiki posvečamo toliko dela vzgoji mladine.
Toliko sem vam hotel povedati. V ostalem pa ni glavno program, temveč vse Je delo, izvajanje programa, dejanja! Vztrajno, pošteno delo med ljudstvom in sicer v vseh smereh! Mi ne smemo ljudstva nikoli zapustiti in potem tudi ljudstvo ne bo zapustilo nas. Poznavajoč naše delo nam bo verovalo in nam pomagalo pri našem delu, dobro vedoč, da ne mislimo na nič drugega kot na njegovo korist.
Napram drugim strankam ne proglašamo nestrpnosti in srednjeveškega cerkvenega sovraštva, ker vsaka taka taktika je zla in nima prav nobenega smisla. Naj ostale stranke tekmujejo pošteno z nami v delu za ljudstvo in mi se bomo radovali vsakega njihovega uspeha. Toda oni, ki nimajo dovolj ljubezni do delovnega ljudstva, ki ne hodijo medenj, ti naj nas v našem delu, po katerem kliče država in narod, puste vsaj v miru. Ce bi bili mi ravno tako pasivni in komodni kot so oni, potem bi bili krivi zločina nad narodom, ker bi ljudstvo sledilo destruktivnim, pro-tinarodnim in protidržavnim življem, kot se je to zgodilo v Rusiji in tu in tam tudi pri nas. In zato vedno proglašamo: predvsem narod in država in šele potem naša stranka in stranke sploh! Mi gremo naravnost za svojim ciljem, brez ozira na desno in levo. Proti staremu, nedemokratičnemu naci-jonalizmu postavljamo nov in globokej-ši, kulturni, socijalni in demokratični nacijonalizem. Proti materijalističnemu socijalizmu in proti socijalizmu na papirju proglašamo živi in idealni narodni socijalizem! Nacijonalizem mora biti socijalen in socijalizem mora biti naci-jonalen! In proti verstvu samih ceremonij in mrtvih predpisov, proti mrtvemu verstvu z eno besedo, postavljamo živo verstvo! Nič besed, gest in ceremonij — vse mora biti življenje, udejstvovanje in dejanje! In to v naci-jonalizmu, socijalizmu in verstvu! Da se bomo pri tem udarili s farizejstvom, je samo po sebi Jasno. Ker tako v na-cijonalizmu, socijalizmu, kot tudi verstvu so poleg apostoljev in vernikov tudi farizeji, špekulanti in izkoriščevalci, ki morejo kšeftariti tudi z najvišjimi idejami!
Mi gremo torej za pravim nacijona-lizmom, za pravim socijalizmom, za pravim verstvom! In zato, in samo zato smo proti napačnemu, goljufivemu, zakrinkanemu socijalizmu, proti napačnemu, goljufivemu, zakrinkanemu verstvu! Pri tem pa vedno in vedno moramo in morate ponavljati:
Za svobodno in veliko Jugoslavijo do poslednje kaplje krvi! Svobode, katero smo si priborili z najtežjimi žrtvami, za katero smo med vojno toliko pretrpeli, si ne pustimo nikdar iztrgati! Od nikogar! Mi umiramo in bomo vsi pomrli, eden za drugim! Vsi bomo pomrli in tudi stranke so od danes do jutri! Toda narod mora biti večen in narod bo vedno le tak, kot smo mi sami! In iz trpljenja naših dedov, roditeljev in našega lastnega trpljenja naj vzklije sreča naših otrok in naših vnukov.
Pozdravljam vas v imenu češke na-rodno-socijalistične stranke in kličem: Naj živi svobodno in veliko kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj živi slavna junaška Jugoslavija, naj živi narodni socijalizem za srečo in slavo svojega naroda! Nazdar!
Starostno zaoamanjo uradniška denarnih zatato.
Pondeljek zvečer je imelo uradni-štvo denarnih zavodov v Ljubljani pri LIoydu sestanek, na katerem je razpravljalo o starostnem zavarovanju. Načelnik skupine uradništva denarnih zavodov DZN tov. Hiter je poročal o zakonu glede zavarovanja pri državnem pokojninskem zavodu. Opozarjal je na slabe strani tega zakona, ki nalaga nameščencem kakor delodavcem v obliki visokih premij težka bremena, katerim bremenom pa niti od daleč ne odgovarjajo ugodnosti, katere naj bi zavrovanec užival ob času onemoglosti. Ta zakon že ni odgovarjal dejanskim potrebam zasebnega nastavljenstva v svoji prvotni obliki, v katero je dopuščal vsaj nadomestno starostno zavarovanje onim podjetjem, ki so s primernim jamstvom nudila svojim nastav-ljencem za čas vpokojitve večje ugodnosti; še manj odgovarja danes v ope-tovano novelirani obliki, v kateri zabra-njujejo vsako nadomestno starostno zavarovanje. Z določbami tega zakona se ne morejo zadovoljiti zlasti ne na-jgavljeaci denarnih zavodov, ker zakon
ne upošteva najmanje njih dejanskega službenega položaja. Zato ie že pred dvemi leti započelo bančno uradništvo akcijo za lastno in enotno nadomestno zavarovanje izven državnega pokojninskega zavoda. Zadevni načrt pa se radi krize v skupini uradništva denarnih zavodov ni mogel izvesti. Danes je nadomestno strarostno zavarovanje po zakonu odpravljeno.. Uradništvo mora takoj skrbeti, da se uvede primerno dodatno zavarovanje. Obenem bede treba delovati na zopetne noveliranje zakona o pokojninskem zavarovanju ter ga
Ali čujete? — Stara fregata »Slov. Narod« stavlja narodnim socijalistom povodom Klofačevega prihoda v Jugoslavijo vprašanje glede »zvez« s klerikalci. Če bi bili liberalci navzoči na včerajšnjem zaupnem sestanku NSS, katerega se je udeležil tudi senator Klofač, potem ne bi stavili tako neumnih vprašanj! Več ni Vredno odgovarjati na »Slov. Narod«, ker nasprotuje okusu in taktu spravljati senatorja Klofača v polemiko glede naših stran-karsko-taktičnih in notranje-političnih vprašanj. Slovenski narodni socijalisti bodo z liberalnimi očitki glede zvez s klerikalci sami in brez izrabljanja imena Klofača lahko opravili. To tembolj, ker se liberalcem lahko postreže z milim za drago. Poleg vseh raznih liberalnih zvez s klerikalci, tudi ni pozabljena intervencija bivšega načelnika JDS kluba obč. svetovalcev Turka, pri načelstvu SLS, kjer je rotil klerikalce, da naj volijo v Ljubljani liberalnega župana. Vse to in še drugo pride o pravem času na vrsto!
Slovenska Republikanska stranka,
V	nedeljo popoldne se je vršil v Pristavi, ki leži na štajersko-hrvatski meji, shod zemljoradniških desidentov. Shoda se je udeležilo približno 1500 ljudi. Glavni govornik dr. Novačan, izdajatelj »Naše vasi«, ki je v daljšem govoru obrazložil sedanje nevzdržne razmere v državi, ki jih je ustvaril centralizem. Po njegovem govoru je bila soglasno sprejeta znana Jožefdan-ska celjska resolucija, z izjemo nekaterih točk, ki govore o zemljoradnikih. Zbrano občinstvo je po resoluciji zahtevalo ustanovitev »Slovenske republikanske stranke« in prekinjenje bilo kakršnekoli zveze s srbskimi zemljo-radniki. Za načelnika »Slovenske republikanske stranke« je bil izvoljen dr. Novačan.
Politična akcija avtonomističnih muslimanov. »Pravda« piše, da namerava začeti muslimanska skupina dr. Spaha novo akcijo, ki bo velikega pomena. Gre za to, da bo dr. Spaho posredoval in skušal zopet zbližati Stojana Protiča in hrvatski blok.
Odgovor ruske delegacije na zavezniško noto. Pismo ruske delegacije, ki predstavlja zgodovinsko važen dokument, se glasi nastopno: »Gospod minister! — Ruska delegacija je z največjo pozornostjo proučila predloge, ki so jih zavezniške vlade izrazjle v dodatku k zapisniku od 15. aprila in se je obenem posvetovala o tem vprašanju s svojo vlado. — Ruska delegacija vztraja še nadalje na stališču, da bi se vsled sedanje gospodarske situacije in vsled vzrokov, ki so privedli do tega poiožaja, Rusiji z vso upravičenostjo morale odpustiti vse obveznosti, ki se navajajo v gori omenjenih predlogih na
spraviti v sklad z dejanskimi razmera mi in potrebami raznih kategorij zaslonih nameščencev. Za to vprašanje kakor za reformiranje državnega pokojninskega zavoda v Ljubljni, ki je n“jn® potrebno se mora zainteresirati D£l^v' ske zbornice. — V nato sledeči živahni debati se je ostro grajalo, da se celo* kupno uradništvo za to važno vprašanje premalo zanima. Sprejeti so bili razni predlogi. Tov. Hitra se je soglasno naprosilo, da nadaljuje započeto akcijo glede starostnega zavarovanja.
ta način, da bi se priznale ruske zahteve. — Vendar je pa ruska delegacija pripravljena, da stori še korak več V iskanju rešitve in da sprejme zato, da se spor poravna, čl. 1., 2. in 3. omenjenega dodatka pod pogojem: 1. Znižajo se vojni dolgovi in zapadle ali pa odložene obresti vseh dolgov; 2. Rusiji se dovoli primerna finančna pomoč za to, da se kolikor mogoče hitro reši iz sedanjega gospodarskega položaja. (P° najnovejših poročilih si tolmači ruska delegacija to znižanje tako, da se zavezniški dolgovi računajo v zmernih' postavkah, enako pa tudi ruski carski dolgovi in se obe postavki po možnosti izenačita ter brišeta. — Op. ur.J. —* Z ozirom na člen 3. bis, bi bila ruska vlada pripravljena pod omenjenima pogojema, da vrne nekdanjim posestnikom nacijonalizirano ali pa pridržano imetje v užitek s pridržkom, da v takih slučajih, ko to ne bi bilo mogoče, zadovolji zakonitim terjatvam nekdanjih posestnikov z direktnim medsebojnim dogovorom ali pa da uredi vprašanja po načrtu, ki naj se v podrobnostih razpravlja in odobri tekom te konference. — Zunanja finančna pomoč je bistveno potrebna za gospo-darsko obnovo Rusije in dokler ni za to gospodarsko obnovo nobenega iz-gleda, je ruski delegaciji nemogoče obremeniti svoje dežele s pezo dolgov, ki jih ne bi bilo nikdar mogoče plačati.
—	Ruska delegacija želi tudi jasno povedati — dasi je to že samoposebi razumljivo in pravično, da se ruska vlada ne more vezati glede dolgov svojih prednikov, dokler ne bo pri in-tereslranih silah «de iure« priznana. —* Upajoč, da boste smatrali navedene predloge kot zadovoljivo bazo za na-daljne razprave, mi je čast itd. Georgij Čičerin.
Franclja pripravlja mobilizacijo? Pred par dnevi je komunistični list »Humanite« prinesel vest, da so dobili francoski industrijalci s pristojne vojaške strani navodila, naj se pripravijo za morebitno mobilizacijo. »Humanite« izjavlja, da se ne boji demantija te vesti. Doslej tudi res ni bilo nikakega demantija. Zaradi tega se mora domnevati, da so resnična navodila ravnatelja oddelka vojnega ministrstva za izdelavo orožja in vojnega materijala, generala Payeurja, ki jih je objavil ta list Iz te vojaške ^akcije za enkrat ni mogoče sklepati na dalekosežne odredbe političnega ali vojaškega značaja. Vsekakor pa je značilna za nevarne struje, ki obstojijo trenotno v, gotovih krogih uradne Francije. Po na«* vedbah ilsta »Humanite« se v skladiščih nahajajo zelo velike množine mu«! nicije in se vojna industrija še nadalje bavi z izdelavo in dobavo vojnega materijah!.
Gospodarstvo.
Eurepsfee finance na pnasski fiontanci.
Štiriletne izkušnje in krize, ki so preplavile evropske države, so prepričale, da je gospodarska obnova evropskih narodov mogoča samo na podlagi stopnjevanega prometa in medsebojnega izmenjavanja gospodarskih dobrin. To prepričanje je postalo last vseh evropskih držav, velikih in malih, kapitalističnih in tudi sovjetske Rusije. Zaradi tega je prišlo do genovske konference. Gospodarske konsolidacije Evrope je njeno geslo. Kot prvi korak k gospodarski obnovi je smatrati ukinjenje na-sprotstev, ki zijajo med zapadnimi državami in pa med Rusijo. Nemčija je prva sklenila pogodbo z Rusijo in iz-gleda, da je s tem korakom prehitela ostale zapadne velesile, ki so prišle v Genovo predvsem zaradi obnove gospodarskih in političnih stikov z Rusijo. Poleg gospodarskih pogodb pa je smatrati mednarodna finančna vprašanja kot drugo veliko poglavje genovske konference. S pogodbami se omogočijo pravni okvirji medsebojnih gospodarskih stikov. S finančnimi določbami pa se sanirajo plačilna sredstva, brez katerih je vsako izmenjavanje gospodarskih dobrin onemogočeno.
Po burnih dogodkih, ki so se naznanjali poslednji teden iz Genove, je iz-gledalo, kakor bi bila genovska konferenca potisnila valutna vprašanja v ozadje. Toda v resnici napreduje njeno delo do določenem vrstnem redu in z doslednostjo, ki je nismo vajeni na gostobesednih diplomatskih konferencah. Mednarodna valutna vprašanja temelj«
Čisto naravno na splošnih problemih mednarodnih trgovskih in gospodarskih pogodb. Zato so te mednarodne gospo-darske pogodbe in sicer pogodbe za* padnih evropskih sil z Rusijo stopile na prvo mesto konferenčnih razprav«) Vzporedno s temi pa so se valutna vprašanja obravnavala v posebnih ko*’ misijah. Na valutnih vprašanjih so najbolj zainteresirane države s slabimi va-‘ lutami, med tem ko gre zapadnim silam predvsem za gospodarske pogodb« z Rusijo. Valutne razprave so se te dni zaključile in njene resolucije so poka*; zale na sledečo smernico bodočega BH[ nančnega dela evropskih držav.
Evropske države se dele na skupine. Na eni strani so dežele, kjer je inflacija državnega denarja poneha-; la in se nahajajo na poti k izboljšanj«; denarne vrednosti Na drugi strani P«, so države, kjer Inflacija še vedno na-; preduje. Z neprestanim tiskanjem nov-čanic se slabi mednarodna, in vsled: tega tudi notranja, kupna moč denarja« Prvi cilj držav s slabo valuto mora Wtf pač ta, da se dvingejo iz druge skupin« v prvo, da torej zajezijo tisk papirnatega. denarja. Poleg tega pa bodo morale posamezne države, vsaka na svoj poseben način, izvršiti ta prehod v prvo skupino. To sta dve splošni načeli, ki sta se na gerevskib komisijah spoznali kot vodilni za izboljšanje evropskih valut. Poleg teh splošnih določil so se postavila še podrobna navodila-Ozdravljenje slabe valute Je mogoč samo na zlati podlagi, izključeno pa J dotlej, dokler posamezne države ne oo-do uravnovesile
Politične vesti.
Jodid. Gospodarska obnova Evrope se
Jorcj izvrši samo, če vsaka dežela stre-
bodo US, S"! denarni vrednosti. Dokler
Vahl r tak9 kl,rzne razIike in va.utna valovanja, kakor danes, je vsa-
, 10 razumna trgovina nemost + Vr?gospodarska obnova v kali , a- Bančni zavodi, posebno pa emi-J e banke naj bi se oprostile vladne-YP*lva- Vodijo naj se samo iz trezen finančnih in kupčijskih vidikov. Ge-ovske razprave so v tem oziru doka-J“e_ Potrebo posebne konference na* ™anih bank evropskih držav, na kateri « bodo ta vprašanja posebej razpravljala. Nekaj časa so evropske države z ‘eIo slabimi valutami mislile na posebno podlago in so vsled skoro popolnega razvrednotenja njihovih novčanic odklanjale zlato podlago. Vendar so se *a genovski konferenci zjedinili na zlato podlago. V to svrho se je sklenilo P zv ati vse viade, da nedvoumno pro-
51* »i to poc;!a£0 kot cilj svoje valute. Nadalje ne more biti govora o
valutni reformi dotlej, dokler bodo dr«
žavni proračuni izkazali defecite. če se pa sklene zlata podlaga, tedaj jo bo mogoče ohraniti samo potom skupnega dela posameznih državnih bank in pa potom posebne mednarodne konvencije. Cim več držav bo pristopilo k ti konvenciji, tem zanesljivejši bodo njeni uspehi. Ta mednarodna konvencija naj bi vsebovala sledeče določbe: Države se obvežejo kriti izdatke z efektnimi dohodki; zlata podlaga se uvede; upe-ljana zlata vrednost se odda svobodnemu prometu; končno se ustvarijo posebne rezerve zlata ali pa enakovrednih aktivnih sredstev.
Iz teh poročil izhaja, da se evropske države resno trudijo izboljšati sedanjo valutno anarhijo. Konferenca državnih bank, ki se bo po vsej priliki vršila v Londonu, je danes sklenjena stvar. In ni tudi izključeno, da bomo dobili splošnoevropsko valutno konvencijo, ki bo vsaj v osnovnih temeljih, sledila resolucijam gen. konference.
Dnevne vesti.
»j« Predsedstvo pokr. uprave za Slove-ok..,. °°Javlja:	Prebivalstvo posameznih
lelinj s'ovenskega ozemlja je izrazilo Vel V i-Se po deputacijah pokloni Nj. liki* * aUu Povodom poroke in pri ti pn-V.. ?roc' Primerne poklonitvene darove, »vrh ,rp,oracije in deputacije, ki bi v to Dat	ele. Potovati v Beograd, se tem
£ I Pozivljejo, da najdalje do 2. maja nav <n.nja-V’J0 Predsedstvu pokr. Uprave z Bo rii* *men točno število onih oseb, ki Bo “O.ocene za poklonitvene deputacije J- vodom poroke našega vladarja. Ker
Je J
®®ršalata na poznejše prijave ne bo mo-®ra °vlrat'- Pan sprejema deputacij se bo Bo»0casno v zvezi s sporedom slav-»ti povodom poroke.
~~ Če koga nesreča preganja. Posest-i Ferdinandu Glavniku v Kamenščaku
kor
f* Predsedstvo pokr. uprave vse deputaci-Jsviti maršplatu dvora, se po navodilu
*nočnj 's,«ga
Ljutomeru je umrla hčerka in na veli-pondeljek se je VTŠil pogreb. Še Slon”"	zvečer pa je v njegovem po-
Pj«v začelo goreti in preden je dospela Do«?°C’ ic,P°zar "ničil vse gospodarsko Su«i°p^e‘ Skoda se ceni nad stotisoč kron. Unu se, da je zažgala zlobna roka.
. . i~ KoroSkl Slovenci pri Klofaču. Vče-kn	zglas‘la	deputacija »Udruženj
oroskih Slovencev« in deputacija »Gospo-»vetskega Zvona, pri senatorju CSR Vali.? Klofaču in se zahvalila češki socia-«8ticni stranki v Pragi in na Dunaju za ofllicno pomoč ^koroškim Slovencem ter Prosila, da se še naprej zavzema za zatirane koroške Slovence.
— Kralj Aleksander je prišel v spremstvu kraljice Marije in princa Pavla v grad Cotrozeni, Govori se, da odpotuje kralj Aleksander v par dneh v Pariz.
v 7* Zagrebški pokrajinski namestnik Juraj Demetrovič namerava zopet zagro-aiti z demisijo zaradi novega zavlačevanja ^^izplačevanju uradniških draginjskih do-
— Proti Madžarom. Ker na Madžar-»b!111 l?rezobziri!.0 Preganjajo in zatirajo fen6 rc^?ke’ se je naša vlada odločila za vsesali j e. Prvi korak je bil storjen s tem,
nasa vlada iztirala čez mejo 12 mad-*ko t rot^^in> k* so optirale za Madžarih?; Enako sredstvo bi bilo priporočljivo .J11 proti Avstriji, ako hočemo rešiti naše ^»ke na Koroškem.
Še en pretendent na madžarski pre-Madžarski časopisi poročajo, da je p starejši sin bivšega prestolonaslednika jj^Oca Ferdinanda, princ Maks Hohen-kat® .Poslal madžarski vladi spomenico, v
L* doka2uie svoje pravice do madžar-JJ* krone ter zahteva, naj se rodbini Ho-. oberg izročijo vse nepremičnine Habs-Torej je dobila Žita novega tek-
Ga?	Varnostne razmere v Gradcu. Te
d *	bila v najživahnejši ulici pri belem
0roVU v sv°jem stanovanju umorjena in (fe Lana 4i letna učiteljica glasbe Valerija
rtCaison Lobenstein.
O roparskem mo-
ni sledu.
tečetT" P°žar v Zagrebu. V noči pre-ty j?e sobote je nastal požar v skladišču »ta ®regant >n drug. Zgorelo je tudi centov sena. Skoda znaša 150 tisoč K. » *»" Odlikovanje jugoslovanskih dijakov m	.av*‘	visoki šoli v Varšavi študi-
f6ttS iuS°slovanskih dijakov, za katere je V*liifrat Pr*skrt,el skupno stanovanje. Na j^ponočni pondeljek je obiskal naše di-kb^ ,P°ljski ministrski predsednik Poni-ts u- '	Pr*nesel »Posvetilo« ter se z
akitn posebej prijazno razgovarjal. j. T Izpremembe v državni službi. Dr-službi sta se odpovedala carinik v *0Ubljani Andrej Lah n upravnik carinar-p* v Gor. Radgoni g. Adam Marič. — G. bai< -^oleti-Kopešič, višji kontrolor to-5ef tovarne v Ljubljani, je imenovan za »tri- ,odseka 2a predelavo tobaka v indu-^'Jjkem oddelku uprave drž. monopolov, inž. Gvid. Gulič pri gradbeni direk-'9 Ljubljani je imenovan za ravnatelja *ua za pospeševanje obrti v Ljubljani. **•
aa   ^
geometra v X. činovnem razredu je ®9Van absolvent geometerskega tečaja
g. Stan-
* T ,	,	VC1U	»CUIttCICI
kn ^""ški visoki šoli v Ljubljani 0 Pehani.
Iz vojaško-duhovniške službe. Ime« “&ni so za stalne vojaške duhovnike razreda: Andrej Nartnik in Bogdan . -•'dovšck ter muslimanski Safet Hazna-
u;/azr
j*ndovš fevič v Ljubljani.
7T Prenos telesnih ostankov Frana Ig."J^Podlimbarskega. Dne 19. septembra kjy? Je nenadoma zagrnil tuji grob v Pul-Ha * j13 Nižjem Avstrijskem mučenika nase g^ ^He ideje; Frana Maslja-Podlimbarske-kj _ njjm smo izgubili odličnega pisatelja, (OtuJ!?1 ie zapustil dela trajne vrednosti, da
S">mo le klasični, za ranjkega tako uso-arsl!-1'-ro™an »C05150*1'0 Franjo«. Podlim-^ušt Je ^širn narodnim in kulturnim 5db -m ratloclaren podpornik in delaven I z ljubeznijo se je uvrstil med po-fekor a ve obrambnike, ki so se zbirali !c0c] 1 ^aše šolske družbe sv. Cirila in Me-c* d ??to smatra šentpeterska podružni-. ruzbe sv. Cirila in Metoda v Ljubija-Htm svojo častno dolžnost, da oskrbi svo-ftoj .Mnogoletnemu marljivemu članu pre-n°i Doeu°v‘*1 zemeljskh ostankov v domovi-Utjj0 kateri je toliko hrepenel in za katero le <lra r Političnem prognanstvu dati svo-Po»Vel:o5;eno ž vlj»nje. Prepričani smo, da *ko	naša	jasnost tudi tokrat dejan-
*abtieir0jol:)lju'?ezen in hvaležnost do nepo-j . Podlimbarskega. Preostanek dobi družba sv> Cirila in Metoda v
— Inženjerski izuit sta položila na Gumarski fakulteti v Zagrebu gg. Fr. Pipan iz Srednje vasi v Poljanski dolini in Al. 2umer iz Železnikov.
— Zagrebško akad. pevsko društvo |Mla<3o3t« pojde na turnejo v Anglijo. Kakor se doznava, priredi zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost« tekom letošnjega poletja turnejo po Angliji. Zaradi tega se je_ v Londonu ustanovil odbor za sprejem našh pevcev, ki mu predseduje znani naš prijatelj Seton Watson. V tem odboru so odlične osebe londonske družbe. Angleška vlada sama je naklonila večjo podporo zagrebškim pevcem. Pričakuje se velik uspeh te turneje po Angliji.
— Jugoslovanska jesuitska provinciia ju dobila novega provinciala v osebi g. A. Prešerna, rektorja bogoslovske fakultete v Sarajevu. Novoimenovani je Slovenec iz Gorenjske, nečak ljubljanskega škofa.
— Vlom v Rovtah. V noči na 19. t. m. je bilo vlomljeno v Rovtah pri LogAtcu v trgovino Ant. Kunca. Zlikovci so odnesli raznega blaga za 6 do 7000 kron. Za legitimacijo so pustili nož in palico, da imajo orožniki vsaj neko sled.
— Umrl je v Meži pri Dravogradu g. Jakob Pernath, lesni trgovec, star 74 let. N. v m. p.l
— Izjava. Podpisana, Ivan Vidmar, kurjač drž. žel. v Ljubljani in Anton Ce-pirlo, prog. čuvaj juž. žel. v Spod. šiški, sva g. Blaža Korošca, železničarja in predsednika ZJ2 brez vsakega razloga obrekovala, da je prodal železnčarje. Za to najino obrekovanje naju je g. Blaž Korošec poklical na Odgovor k Sodišču. Pred občinskim poravnalnim uradom sva ga prosila za odpuščanje in se mu zahvaljujeva, da nama je odpustil. Tudi sva plačala stroške proti nama naperjene tožbe. Izjavlja-
va, da nimava nobenega razloga dvomiti o tem, da g. Blaž Korošec nesebično in požrtvovalno zastopa in brani interese železničarjev. Ljubljana, 25. aprila 1922. Ivan Vidmar. Anton čepirlo.
— Dobava žice. Komanda IV. armij-ske_ ablasti v Zagrebu razpisuje na dan 29. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni intendanture IV. armijske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg 4) javno in ustmeno ofer-talno licitacijo glede dobave 80.000 kg mehke železne žgane žice za povezovanje
■ sena. Predmetni oglas je interesent, v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Človeška moka. Iz Varšave dohajajo poročila, da so na tamošniih trgih zasledili moko. narejeno iz človeških kosti. Moka se baje prodaja po 800.000 rubljev 1 pud.
Uitflanii.
= Ne zelen?, ampak »beli« JurlS. Letošnji sv. Jurij je prijezdil letos ogrnien z belim plaSčem. Včeraj zjutraj je začel padati sneg, ki je naletaval preko dvanajste ure. Sneg je sicer sproti izginjal, toda vetrovi so bili pa mrzli skoro kakor pozimi Kdaj pač doživimo letos resnično spomla-dne dneve?
= Českž Obec v Ljubljani por&d& v sobotu, dne 29. dubna 1922 v restauračnich mistnostech NSrodniho Domu u Ljubljani — svemu milfimu a zasloužllčmu členu pa-nu Bohumilu Cvančarovi večirek na roz-loučenou. Vstup členum, jimi uvedenem hostum jakož i všem pMtelum a znfi-ntm rodiny Čvancarovy — volny. Začetek o 20. hodine.
=- Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. (VVolfova ulica 12) je darovala stalna družba pri »Novaku«, tu. Rimska cesta 19 400 kron, mesto cvetja na krsto pokojnemu Andreju Kurentu, mizarskemu mojstru v Višnji gori. Iskrena zahvala!
= Udntženje Jugoslovanskih Inženirjev ln arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane k ciklu predavanj g. univ. profesorja ing. dr. Milana Vidmarja o »Gospodarskih problemih iz elektrotehnike«. Prvo predavanje se vrši v petek, dne 28. aprila tega leta ob 20. uri v vseučiliškl dvorani deželnega dvorca. Pristop dovoljen tudi po članih uneljanim gostom.
= Poletni vozni red za pošto Polhov Hradec—Ljubljana je stopil te dni v veljavo. Odhod iz Polhovega gradca ob 17. uri, prihod v Ljubljano pa ob 20. uri. Prihaja v Ljubljano petkrat na teden, t. j. razen nedelje in srede vsak dan.
= Zapuščina ameriških rojakov. Poživljajo se_ vsi oni, ki imajo pravico do zapuščine ali premije zavarovanja svojih rojakov v Ameriki, ki vpošljejo mestnemu magistratu pismene prijave s sledečimi podatki: Ime in poklic osebe, ki je umrla; 2. kraj in datum smrti; 3. vzrok smrti (bolezen, nezgoda); 4. sorodstveno razmerje s prosilcem; 5. ime in naslov prosilca: 6. približni znesek zapuščine. — Podrobnejše je razvidno iz objave, ki je nabita na mestni deski.
— Nesreče. Marija Bizovičar, podurad-nikova žena Iz Vodmata je v kuhinii sekljala meso za obed. Pri tem je zašel palec pod ostrino in si ga je skoraj odsekala. Dijak Josip Privšek je pri šolski telovadbi padel in si zlomil levo roko.
= Aretacija gluhoneme. Tukajšnja po-liciia je aretirala okrog 30 let staro malo gluhonemo žensko, ki je baje tudi nekoliko slaboumna. Ne ve se kdo je in odkod je prišla. Kdor bi kaj natančnejšega vedel o njej, naj sporoči I. kriminalnemu oddelku ‘Lljubljanske policijske direkcije.
«• Pogon za nevarnim zločincem. Pod
tem naslovom smo včeraj obširno poročali o nevarnemu in predrznemu zločincu Skuku. Kakor smo danes poizvedeli, nima doslej policija še nikakega sledu o pobeglem zločincu. Njegova ljubica, Ana Petrovič, ki je bila z njim vred aretirana je zelo redkih besedi, kadar so ji stavljena kaka tozadevna vrašanja. Toda prepričani smo, da bo iznajdljiva in marljiva ljubljanska policija vkljub temu tudi tega nevarnega ptička zasledila in mu pristrigla peroti.
Maribor.
Senator Kloiač pride danes v sredo 26. t. m. dopoldne z brzovlakom ob 14. uri 45 minut v Maribor. Na kolodvoru mu priredi nar. soc. stranka bratski sprejem. Isti dan zvečer bo govoril senator Kloiač na javnem shodu v Narodnem domu. V sredo se odpelje z brzovlakom zopet v matjuško Praho.
»Zdravniško društvo v Mariboru« je
dvignilo zaporo nad blagajniškim zdravniškim mestom v Zidanem mostu, ker se je sporna zadeva z bolniško blagajno v Ljubljani poravnala.
Proslavo 1. majnlka priredi tuk, podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. V nedeljo zvečer bo slavnost v vseh prostorih Narodnega doma, sodeloval bo tamburaški in pevski zbor društva »Drava«. V veliki dvorani bo ples. Vstop prost V pondeljek 1. maja bo na Glavnem trgu od 18. do 20. ure koncert godbe ♦Drave«. Po koncertu manifestacijsko zborovanje v Narodnem domu.
Društvo jugoslovanskih drž. uslužbencev in upokojencev v Mariboru je imelo v soboto v dvorani »Narodnega doma« svoj redni občni zbor. Zbor je bil zelo dobro obiskan, ker je bil zamišljen obenem kot protest proti nameravanemu skrčenju oseb-nih In^ rodbinskih doklad nižjim javnim nameščencem in nameravanemu zavlačevanju izplačila TI. obroka zaostalih draginj-skhi doklad* Zbor 02. shod le pod vodstvom predsednika g. prof. dr. Pečovnika potekel zelo dostojno. Tajnik g. nadupravitelj Meglič je obširneje poročal o delovanju društva. Na shodu so sklenili ostro resolucijo:
1.	proti maksimiranju osebnih in rodbinskih doklad nižjim uslužbencem; 2. proti odlaše-vanju izplačila draginjskih doklad za dobo od 1. januarja do 1. aprila 1922; 3. za zvišanje draginjskih doklad slugam In pod-uradnikom na 22 dinarjev; 4. proti redukciji sodnega uradništva; 5. da naj se okoliške občine pritegnejo v IH. razred draginjskih doklad, kakor je Maribor, ker so razmere iste, kakor v Mariboru; 6. prot! obdavčenju nabavljalnih zadrug— Shod je pokazal, da stoje ramo ob rami vsi državni uslužbenci, sluge, uradniki, profesorji, sodni in drugi svetniki. Dali so_ na dostojen, svojemu stanu primeren način duška svojemu ogorčenju proti vladajočim razmeram. Resolucije so poslali poslancem, pokrajinskemu namestniku in brzojavno zakonodajnemu od-• w v ®e0"ra(k ča predsednika društva je bil zopet izvoljen zaslužen in priljubljen dosedanji redsednik g. profesor dr. Pečovnik.
Mariborska zloba. Policijski uslužbenci so že pred 3 meseci sklenili imeti svojo veselico oziroma ples C. maja t. 1. v Gotzovi dvorani. To so razglasili tudi v časopisih. Ko so zaznali demokrati so takoj sklenili, da bodo imeli 6. maja demokratski večer. Ker so pa uvedeli, da bo to premalo konkurence, ker gospoda — demokrati bi itak ne prišli na ples, so prepustili »Sokolu«, da bo_ imel Sokol tisti večer svojo »akademijo«, ker vedo, da je sokolska disciplina vzorna In da bi prireditev policijskih na-s.avljencev bila s tem ogrožena. Policijski nastavljene! so se zanašali tudi, da bo sodelovalo na njih veselici tudi pevsko društvo »Drava« — zdaj pa bo tudi to društvo sodelovalo na akademiji — Policijski nar stavljene! so zelo ozlovoljeni, ker se tudi prošnjam lastnih odbornikov, policiiskih na-stavljencev društvo »Sokol« ni hotelo udari Hočejo izvajati zelo dalekosežne posledice na .veliko škodo »Sokola«. V interesu Sokola bi bilo, da bi to društvo ne Slo čez drn in strn po demokratskem klancu in da bj »akademijo« preložili na drugi dan. ker ni mogoče preložiti veselice policijskih na-stavljencev.
Veliko okamenelo drevo so izkopali v Josipdolu pri Ribnici pri gradnji industrijske železnice in kamnolomov na postajo Brezno. Drevo je dolgo 8 m, debelo pa 40 cm ter ga obdaja plast črnega premoga.
Brzovlak Je povozil v ponedeljek nekega otroka na postaji Štore pri Celju.
Opero »Prodano nevesto« bodo igrali
V	mariborskem gledališču v petek zvečer. Orkestralne vaje bodo v sredo in četrtek; zato bo ta dva dni gledališče zaprto.
VIStn! Škrat. Slišali smo, že večkrat o tiskarskem škratu, ki ga vsak dan občudujemo, posebno v slabo dirigiranih Časopisih. O »vlitnemu škratu« se pa malokdaj sliši, ker predno se kaj vlije, se dotične črke že P^krat prebere in eventueino popravijo. Veliki novi zvon petrovške cerkve, katerega so vlili pred kratkim v mariborski livarni je kljub svojemu dobremu namenu, kateremu je posvečen, deležen »vlitnega škrata«. Najbrž je gospod Žunnik naročil livarni, nai krase zvon te besede: »Čast in >?va Padlim vojakom«, vlitnl škrat je obrnil: »Cast in slava podlim vojakom« .
Celi®.
Mestno gledališče v Celju. Danes v sredo ob 8. uri zvečer se igra v našem mestnem gledališču drama v 3. dejanjih »želeja«. Spisal Anton Novačan, režiser Valo_ Jurman. V drami gostuje gosp. Milan Skrbinšek iz Maribora. Predstava je abo-nement in se ne ponavlja.
III. vsesl. trgovski Shod se vrši v ne-deljo 30. aprila ob 9. uri dop. v Nar. domu
v	Celja. — V soboto na predvečer 29. apr. bo velik koncert vojaške godbe iz Maribora, nato ljudska veselica. — Obenem bo ob tej priliki v veliki dvorani tudi razstava južnoštajerskih vin, katero priredi »Južnoštajerska vinarska zadruga« v Celju.
Izletniški vlak v Savinjsko dolino. Ravnateljstvo drž. žel. je na prošnjo c el j. odseka Sav. podruž. SPD dovolilo tudi letos nedeljski izletniški (turistovski) vlak, kateri bo začel voziti 1. junija najbrž z istim voznim redom, kakor lani.
Posestniki strelnega orožja bivajoči v območju mestne občine celjske, morajo istega prijaviti do dne 27. t. m. na mestnem magistratu v sobi št. 9, med 8. in 12. uro ter 14. in 17. uro. Poznejše prijave se ne bodo več upoštevale in bodo zamudniki kaznovani. Natančni razglas glede tega je nabit n* razglasni deski magistrata,
Stavbeno gibanje v Celju, G. Rebek sta-
vi	ob Mariborski cesti novo tvortiiško poslopje za izdelovanje tehtnic. — Na Dolgem polju je postavila tvrdka Kalan liCno skladišče za premog in drva. Hotelska družba hotela »Evropa« dviguje malo hišo v Kocenovi ulici in ji dozida eno nadstropje za stanovanja. V Matija Gubčevi ulici stavi trgovec Konig novo gospodarsko poslopje. Nekateri hišni posestniki popravljajo in belijo svoje hiše. Mestni magistrat bi naj tudi prebelil in renoviral n. pr. poslopji ubožnice in muzeja, ki ste popravil nujno potrebni. Tako bi dal lep vzgled drugim hišnim posestnikom, da bi tudi isti popravili svoje hiše, ki že marsikje kažejo rebra. — O stavbah stanovanjskih hiš raznih bank itd. pa ni ne duha ne sluha. Če se ta mesec ne pričnejo zidati nove stanovanjske hiše, do zime stanovanja strankam še ne bodo na razpolago.
V	zelo slabem stanju se nahaja cesta od Voglajnskega mostu pod gradom v Zagrad. Ta cesta je občinska cesta občine okolica Celje. Naj bi se na njo navozil gramoz, katerega že menda 10 let ni videla. Tako slaba pot je za pasante, ki morajo hoditi v dotično stran, prava muka.
Iz Rogaške Slatine nam poročajo; Znano brivnico in damski salon v Rogaški Slatini, last A. Dummler v Mariboru, je kupil g. Josip Holy, brivec in vlasuljar iz Brežic. Z obratom prične I. maja 1922 v nanovo in moderno urejenih prostorih.
Iz poštne prometne službe. Kakor se nam javlja, je s poštnima uradoma v Cav-lah in Jelenju otvorjen paketni promet. Imenovana kraja ležita severno od Reke.
Železniki. Naš »Sokolski dom« se ravnokar dovrsuje. Svoječasno smo razposlali nekaterim nabiralne pole. Prosimo do-tičnike, da nam jih vrnejo z morebitno nabranimi prispevki, ker denar nujno rabimo. Zdravo! Telovadno društvo »Sokol«.
Priffierie.
Zveza slovenskih županstev na Goriškem je poslala poslanski zbornici v Rim, vsem pristojnim ministrom in višjim uradom odločen protest proti izključitvi slovenščine in hrvaščine iz primorskih sodišč.
Tržaški škof pod komando fašistov. Tržaški ordinariat je sporazumno s fašisti odpravil v Opatiji in Voloskem starodavno hrvatsko bogoslužje ter zaukazal latinsko mašo in italijansko pridigo. Samo pri eni maši je dovoljeno hrvatsko prdigova-ti in peti. Za velikonočne praznike pa so fašisti tudi to preprečili, vslcdd česar je nastala rabuka ter je bil neki Hrvat težko ranjen. Tujci beže iz Opatije, ker se ne čutijo varne pred fašisti.
ICoroIko.
Narodni poslanec Anton Brandner v
MežSki dolini. Krajevna organizacija NSS v GuStanju je dobila od strankinega načelstva obvestilo, da poseti Guštanj 1. maja narodni poslanec in tovariš Anton Brandner. Ker ima krajevna organizacija skupno s sosednimi bratskimi organizacijami tedaj pri Rimskem vrelcu v Kotljah prvo majsko prireditev, nastopi pri tej priliki kot govornik tovariš< Anton Brandner. Pričakujemo, da bodo vsi pristaši NSS Mežiške, Dravske in Mislinske doline prisostvovali pri tem taboru ter s tem pokazali parlamentarnemu borcu, da orjemo ledino, kjer bodemo nasejali idejo nar. soc. stranke in da bodemo tudi v doglednem času želi sad našega truda. Brat in tovariš, ^Brandner. že danes Ti kličemo, dobrodošel, pridi sigurno!
^ Tečaj file v Mežici. Meseca marca je pričel tečaj file na Prevaljah, ki prav dobro napreduje in je koristil ne samo Prevaljam, temveč pritegnil tudi Mežico nase. V Mežici je še veliko več delavskih in rudarskih družin nego na Prevaljah in torej veliko več brezposelne mladine. Preskrbeti jim primerno delo in zaslužek je bilo torej hvalevredno stremljenje v Mežici merodajnih krogov. Pričetek so naredila dekleta in žene same ob pomoči in trudu gosp. učiteljice Vreček, ki je izpo-slovala s posredovanjem Prevalj v Ljubljani od merodajnih uradov v prvi vrsti ravnateljstva osrednjega zavoda za doma-Cj obrt_ potrebno pomoč. Pričakujemo tudi od Mežiškega županstva in ravnateljstva ondotnega rudnika, da podpro moralno in denarno prepotrebni tečaj, ki ne bo povzročil veliko^ stroškov, pač pa bo koristil ne samo Mežici, temveč vsem sosednjim krajem v izdatni meri. V nedeljo po maši se je_ torej zbralo v šoli v Mežici okoli 60 žen in deklet z učiteljstvom, katerim je upravitelj^ g. Zazula razložil pomen domače obrti in pokazal na lepe uspehe jedva otvorjenega tečaja na Prev&Ijah. To je navzoče tako navdušilo, da so se jele takoj vpisovati in kakor hitro bodo odstranjene malenkostne denarne žrtve, prične tečaj delovati. Našemu županstvu in ravnateljstvu zato še enkrat priporočamo koristno namero človekoljubnih rodoljubov z zahtevo. naj osrednji zavod za domačo obrt v Ljubljani tako izdatno podpirajo, da bo mogoče brez ovire otvoriti tečaj v najkrajšem času. Soba je že preskrbljena, kurja-va.in razsvetljava enako, treba je zagotoviti edino še učiteljsko moč. in žrtve ki jih bosta imela županstvo in ravnateljstvo, bodo stokrat poplačane, ker bo domača obrt, ko se stanovitno upelje, v enem mesecu več koristila in nesla, kakor bo sedaj ob ustanovitvi stala celo leto. Na noge torej z dejanji, ne samo z besedami! Našemu učiteljstvu, v prvi vrst) gospodični Vrečkovi, kakor tudi predavateliu na nedeljskem sestanku, g. upravitelju Zazuli, naša iskrena zahvala! Delavke in vsa dolina vas bo slavila kot ustanovitelja vele-koristne domače obrti naše doline.
Spser* "51 turMisa.
s. V. Rapid — S. K. Primorje 2:1 (1:1). Na ilirskem igrišču se je v nedeljo vršila prijateljska tekma med S. V. Rapi-dom in S. K. Primorje. S. V. Raoid spada med najbolj simpatična moštva Slovenije. Ima čvrsto obrambo, vigrano napadalno vrsto ter se odlikuje z igro kratkih pasov, ki jo je vpeljal v_ svoj klub kot nekak si-stem. Sodeč po njegovih letošnjih uspehih bo odnesel pomladansko prvenstvo mariborske nogometne župe. Vsekakor spada med najmočnejša domača moštva. Zato je S. K. Primorje pričakovalo z nedeljsko tekmo prav težko igro. Posebno tudi zato, ker je to bil njen prvi letošnji nastop. Potek igre pa ni razočaral optimiste, ki so pravilno cenili to mlado in ambicijozno ljubljansko moštvo. Sestavljeno iz heterogenih in komaj medsebojno znanih igralcev je ohranilo igro od vsega začetka, pa do konca povsem otvorjeno. Osobito je delovala obramba in hal«. Njena napadal-
na vrsta se siccr le ni mogla povipet! nad
<kromne poizkuse kombinacijskega napada, vendar je v celoti pokazala marsikatero vrsto dostavk, ki opravičujejo bodoč* upe. Igro otvori S. K. Primorje ter prenese težišče boja na Rapidovo polovico. Obramba gosta ne dovoli preblizu goaU. Po kratki otvorjeni igri prodre Primorje do Rapidovih vrat, kjer iz tfneče požene Bregar trkajočo žogo skozi nerodne vra« tarjeve roke v goal. Igra se poživi ter izravna Rapid pred koncem prvega polčasa,
V	drugi polovici upeha moštvo Primorja ter se Rapidu posreči še en goal. Igralo se je obojestransko fair. Ce bo S. K. Primorje pridno treniral, tedaj bo v tek« dveh mesecev mogel za otvoritev svojega novega nogometnega prostora na Dunaj* ski cesti postaviti izbalansirano in upoštevanja vredno moštvo na igrišče. Sodnik g. Kramaršič je izvršil svoje opravila vzorno.
Hanacka Slavija,	Kromeriž—Ilirija.
Danes ob pol 6. uri zvečer se vrši na igri.
šču Ilirije mednarodna nogometna tekma med Hanacko Slavijo in Ilirijo. Slavija se nahaja na turneji po Jugoslaviji, v ^Ljubljani igra na povratku iz Splita. V Zagrebu je dosegla proti Haiku, Concordiji in Gradjanskemu neodločne rezultate, v Spli* tu je igrala proti Hajduku 0:1 in 2:2. Slavija je prvovrstno moštvo s tipično češko kombinacijsko igro in zelo močno obrambo. Tekma se vrši ob vsakem vremen«. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wid«r
v	Seleburgovi ulici
Gradjanski—Z. N. P. 2:0 (0:0). Namesto reprezentativne tekme zagrebškega in ljubljanskega podsaveza se je v nedeljo odigrala gornja tekma. Gradjanski je igral s 4 rezervami in je imel^tekotn cel« igre nesporno premoč. Zagrebško moštvo je bilo slabo sestavljeno in brez vsakeg* predhodnega treninga. Igrišče je bilo i*«> borno.
Maribor: S. K. Maribor—M. A. K.
Dunaj: Nemčija—Avstrija a:o. 65 tisoč gledalcev.
Praga: Slavia—Hakoah 2:t. Nuselsktf Sp. K,—Vienna 3:2. Union Žižkov—Sparta Kladno 1:0. Teplitzer F. C,—D. F. P. 4:1«
Gledališče in glasba.
Reguiem za mešani zbor je pravkar
izdal slovenski skladatelj Marij Kogoj t znani-založbi »Treh labodov«.
Mala Pesmarica. Zaradi ogromnega drugega dela v tiskarni se je izdaja iz zvezka Male Pesmarice nekoliko zakasnila. V par dneh bo dotiskana. Z njo smo hoteli ustreči pevskim zborom in pevcem, ker vemo, da je povpraševanje po Adamiče-vern popularnem moškem zboru »Vasovat lec« jako veliko. Od nekaterih zvezkov; Male Pesmarice imamo na zalogi le Se par izvodov ter bomo poskrbeli za ponatis. Na razpolago je tudi še nekaj broširanih zvez-! kov, ki vsebujejo vseh 11 številk Male Pes* marice ter jih razpošiljamo za ceno 10 dm narjev. Zvezna knjigarna.
Odbor Zveze slov. pevskih zborov
prosi vse včlanjene zbore, da nemudoma izpolnijo vprašalne pole in jih vrnejo na naslov Zveza slov, pevskih zborov. Glasbena Matica, Ljubljana.
Uj
Izšla je 2. štev. »Treh labodov« 9 fle>
dečo vsebino: Oton Župančič: Veš kako raste hrast? (pesem), Joža Pogačnik: Pastirji, Afrodite iz Knida. Poteptani biseri« Rdeče lilije (pesem), Zdenko Skalickvt Večnj brodar (pesem), Alojz Gradnik: ro poročni noči (pesem), Srečko Kosovel: Večerne misli, Noč, Ura poklica (pesem) France Bevk: Judež, Bartol Stante: Zida«
Balona, Ciril Vidmar: Pričakovanje^ Vladimir Premru: Ranjeni krmar, Tr.to* viran obraz, Belo mesto, Fran Onič: Novo življenje, Pokop, Obraz hrepenenja, Silvester Škerl: Slovo od ladje, Stane Me-uhar: Nazaj k naravi, Josip Vidmar: Tri vredne te. — Listek. Slikarska priloga se* stoji iz 6 slik Frana Tratnika: Revolucija, Blazna, študija k »Delo na polju«. Delo na polju, Rdečelasa, Mira. Iz vsebine je razvidno, da revija ni bojno glasilo gotove umetniške smeri, temveč da ima nameni zbrati krog sebe vse razne umetnike bre» ozira na strujo. Poleg dosedanjih sotrud-nikov je obljubilo sodelovanje tudi še mnogo drugih priznanih umetnikov ia upati je, da se vzdrži list na višini najboljšega umetniškega glasila.
Vlaho Bukovac +. V noči na 24. t. m. ie. v Pragi zadela kap slavnega hrvatskega slikarja, profesorja na praški umetnostni akademiji g. Vlaho Bukovca. Pok. Bukovac je bil predstavitelj impresionistične struje v slikarstvu, več njegovih slik hrani celo pariška akademija. Kot najboljši jugoslovanski portretist je bil pozvan v Beograd, da naslika našega kralja. V soboto se je vrnil iz Beograda, a v nedeljo ponoči ga je dohitela nenadna smrt.
»Kuhinja pri Kraljici Gosji nožiči«.
Spisal Anatol France. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani 8. Cena broi. knjigi 9 Din, vez 11 Din.
Novi občinski volilni red za Slovenijo
je izšel kot ponatis v posebni brošuri pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Cena snopi* cu 4 Din, po posti 25 p več.
Jugoslovanska V. umetniška razstava
o priliki kraljeve poroke v Beogradu. Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov, vabi vse umetnike, ki se zanimajo za to razstavo na sestanek. k»-ten se vrsi v petek 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Uniona«. .
Razpis natečaja za plakat V. jugoslo-venske umetniške razstave v Beogradu. Iz-vrsujoa odbor razpisuje natečaj za naj* boljši načrt umetniškega plakata za V. ju* gosiovensko razstavo Načrt ima služiti oDenem kot naslovna stran za katalog.
zpisane 80 ,r* nagrade: prva aooo, dru, 1000. a tretja 500 Din. D-lo naj bo izvršeno crno ali n-'več v dveh barvah razen crne. Načrt rr.ora biti T4. maja ie r rokah odbora. Teist r- glasi Jugosloven-ska Umetn-5'd izložba II. beogradska gimnazija Poi^ira^ova ulici od 31. maja do.i. julija. Uhznina 10 Din. Teks niora biti napisan v latinici ah r:"ilici. V drugem slučaju piši fonetično. *-‘clikost n^ljubna. Izdelana sjika naj odpošlje na adreso Jovan Bijelič, Beograd, Pozorji?«, T*r».
kovno udruženje jugoslovanskih obliL—^o* cih umetnikov v področju Slov»rro *
l&tkz&lSss.*-DruStvene vesti.
C. N. in A. M. VVilliamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
»Vrnila papirje!« je Klo jeknila
telefon. Telefonsko srečanje z O Reillyjem Jo je bilo pretreslo kakor blisk iz jasnega; toda njeno prvo streinenje je utonilo že naslednji hip v osuplosti nad njegovimi zadnjimi besedami.
»Mari mi jih niste vi poslali?«
Pomolčala je, da bi preudarila, preden mu odgovori. O’ Reiliy je bil Vzel papirje nazaj, ali pa jo je hotel U- kakega vzroka prepričati, da jih spet ima.
»Nu, Če že morate vedeti, nemara sem vam jih res poslala,« je rekla previdno.
»Vesel sem prilike, da vas morem zahvaliti za vaše kesanje. Uvidel sem, da niste iz tistega testa, ki delajo i2 njega rokomavharice in vlomilke.«
»Skesala se pravzaprav nisem,« je priznala Klo. »Imela sem svoj poseben namen. Veseli me, da se papirji spotoma niso izgubili. Ali ste prepričani, da ni nihče odpiral ovoja?«
»Upam, da ne. Sel mi ga je Izročil zapečatenega, z naslovom moje banke, ki sem ga napisal z lastno roko. Fant ni hotel izdati, od koga ve, da stanujem pri ,Dietzu\ Res prava dika svojega stanu! Povedati vam moram, da nisem hud na vas.«
Irko je presenečal pomirjevalni učinek tega glasu na njene živce. Bilo ji je, kakor bi poslušala prijatelja. In res, počemu naj bi bila sovražnika, ko je bil vendar 0’Reilly tisti, ki se mu je zgodila krivica, ko je bil vendar O’ Reilly tisti, ki se mu je zgodila krivica, pa ji je vzlic temu baš zatrdil, da ni hud? Toda že je hotel vedeti, kakšen je bil njen »posebni namen«. »Ali mi ga hočete razodeti, ali ga morda štejete med svoje mnoge skrivnosti?«
»Čutila sem, da nisem prav ravnala z vami,« je dejala. »A zdaj potrebujem pomoči. Strašno je potrebujem! In moška bi morala biti. Razen gospoda Sandsa ste vi edini mož, ki ga poznam.«
Slišala je 0’Reillyja, kako je udaril v smeh. Ne bil bi se smejal, da je videl to, kar so gledale njene oči!
»Potemtakem bi radi sklenili mir?«
»Da, ako vam smem zaupati.«
»Ta je lepa! Jaz nisem bil tisti, ki je zlorabil zaupanje. A pustiva lanski sneg. Vaše drage misli so boljše od prvih. In končno, saj niste delali na svoj lastni rovaš. Ali res potrebujete moje pomoči?«
»In še kako! Toda bilo bil zaradi
—	zaradi   Saj veste, koga raslim. Ali ste res njen sovražnik? Kaj ne, da niste?«
»Niti v sanjah ne. Toda njenih biserov ne morem kupiti, in prepričan sem, da se tudi Heron ne bo hotel pogajati na tej podlagi «
»Biseri niso več naprodaj. Ukradeni so. Ona misli, da ste jih vzeli, vi, v zastavo.«
»Vraga misli! Toda vi veste bolje od mene, kaj je res in kaj ni. Povejte, kaj naj storim za vas, in zgodi se z veseljem; rad bi vas spet videl. Bili ste mi kakor zanimive sanje, ki so se pretrgale baš na sredi, pa bi jih hotel presanjati do konca.«
»Saj mi je res pri duši, kakor bi se bila pretrgala!« je rekla Klo. »In Bog ve, da ne manjka mnogo, ako ne pride človek, ki me naglo in čvrsto zveže vkup! Moja želja pa je ta, da me počakate pred \Vestmore-landskim hotelom. Ali hočete? Ako da — kdaj boste tu?«
»Hočem,« se je začul odgovor. »Pripeljem se z avtom, čez osem minut. Ali vam je prav tako?«
»Da. Avto naj se ustavi tik pred hotelom, da morem takoj skočiti vanj. Recite šoferju, naj ne ustavi zvsem in naj požene, kakor hitro bom jaz na vozu. Ne morete si misliti, koliko zavisi od tega.«
»Kakšna smola vas je neki zadela?« je vprašal smejoči glas; Klo-ji se je zdelo, kakor bi zvenel v to sobo smrti z onkraj tega sveta.
Zdrznila se je, ko so obvisele njene oči za hip na brezgibni postavi v blazinjaku.
»Do svidenja!« je dejala ter obesila slušalo, ne da bi kaj odgovorila.
Osem minut! Tri je bilo treba računati, da dospe iz sobe do hotelskih vrat — ako pojde vse po sreči. Kaj naj stori z ostalimi petimi? Zdaj, ko je bila njena naloga opravljena, ji duša ni dala več ostati tu. Meja njene moči je bila zdavnaj dosežena, ako ne prekoračena. Čutila je, da zblazni brez rešitve, ako ostane le hipec križemrok v tem prostoru. Toda na cesti n! mogla stati in čakati 0’Reillyja, kdaj prihiti na pomoč. Kit in mož. ki je govoril ž njo, sta prežala morda že zdaj, da bi planila nanjo . . .
XXIII. POGLAVJE. »Kar Je storjeno. Je storjeno!«
»Ne strašite se. mama! Jaz sem, vračam se prej. nego sem mislila,« se je zglasila Ellen Blackburneova med vrati materine spalnice.
Gospa Blackburneova je sedela v postelji ter čitala nabožno knjigo.
»Cernu bi se ustrašila?« je pomirila hčer. »Le presenečena sem, zato se mi treso roke.«
»Upala sem, da boste že spali,« je rekla Ellen, »in bom mogla smukniti noter, ne da bi vas vznemirila. Nalašč sem naročila šoferju, da je ustavil na koncu ulice.«
»Vsa vesela sem, da te imam pri sebi. A zakaj si vendar vzela bisere na dom? Zdaj boš sedela in nizala do belega dne!«
»Ne skrbite!« jo je potolažila Ellen. »Ne bom sedela, ne. Spat pojdem. Naj Ii pustim vrata odprta, dokler se bom slačila, ali naj vas že zdaj poljubim in vam voščim lahko noč?«
Drobceno ženšče je bilo sedlo na rob postelje, a v tem, ko je jelo govoriti, je vstalo. Materi se je zazdelo sumljivo, da se Elleni tolikanj mudi.
»Kaj ne, da imaš nekaj v glavi, Česar mi nočeš povedati?« je dejala mirno.
»Nihče se ne more kosati z vami v čitanju misli!« je Ellen pohvalila roditeljico. »Prepričana sem, da bi videli še skozi zid, ako bi bilo potreba. Nu, skriti vam nisem hotela ničesar; le bala sem se, da vam ne bi vznemirila živcev in skvarila spanja.«
Drobiš.
* Nemški uradnik nima pravice Stavkati. Iz Berlina poročajo: Pripravno delo za novo nemSko uradniško pragmatiko je že tako daleč uspelo, da l>o v bližnji bodočnosti izročen zakon o uradniškem pravu državni zbornici. Načrt omenjenega zakona govori tudi o uradniških stavkah. Pragmatični uradniki, kateri se bodo ude~ ležilj stavk, bodo izgubili svoj uradnički značaj. Proti temu odloku imajo uradniki pravico pritožbe. Uradniki, kateri so definitivno odpuščeni iz službe, morejo biti sprejeti nazaj v državno službo šele po preteku petih let.
* Čudna hrana. Na vseučilišča v 15or-deauxu se nahaja p'«fesor, ki svojim uCfVem ni lc učitelj	tudi	»relik pii-
jatelj. Dnevno vabi svo:e učence k sebi na obed, ter se ker ‘e tn?dicinec, posebno ba-
vi	z vprašanjem prehrane. Učence tehta in po obedu, da tako ugotovi vrednost in težo zavžitih jedil. Poredni učenci pa so sklenili prirediti svojemu profesorju veliko iznenadenje. Prišli so k obedu s polnimi žepi kamenčkov in se d»U tehiati, potem so pa neopaženo izpraznili svoje žepe. Ko jih je profesor po obedu zopet tehtal, je na svoje veliko začudenje opazil, da so postali vsi lažji. Od početka ni vedel, kako naj si stvar raztolmači, ko »a so mu šaljivci povedali vzrok, se je sicer nekoliko razjezil, potem se pa z njimi vred prav iz srca nasmejal.
* Kineška svinjetina na Dunaju. Znano je, da je zadnje dni na dunajskem trgu meso zopet silno poskočilo. Sedaj sta dospela r» Dunaj dva vagona svinjetine iz Kine. Zanimivo je. da je to meso ceneje, nego od svinj, ki *e koljejo v Avstriji.
* Bo teiko kaj. Dunajski časopisi prinašajo sledečj naiven poziv: »Ona stranka, ki je prošlega petka pri izmenjavi denarja v neki menjalnici na VViedenu dobila po pomoti iSo.ooo kron preveč, se prosi, da vrne denar, ker bi ga drugače moral plačati blagajniki« — Bo težko kaj.
* Adam, tri Eve in tri kače. V Parizu
se je nastanil Turek po imenu Mahoined ben Irr.au. Prehodil in j>reromal je ves svet in je bil že vse, kar ei morete muliti: krotilec kač, pristaniški dclavcc. tolovaj, fstrmer itd. A kakor je videti, mu je pariško mesto močno prijalo, zakaj, ko je ondan povabil k sebi tri sestre, k. jih je pp naključju dobil na ulici, jih je prav kraljevsko pogostil in polnil jim je čaše s šampanjcem, da je kar od mize teklo. Po »zabavi« je mili Mahomed sladko zaspal, b tedaj so sestrico začele stikati po predalih in si polnile žepe z vsem, kar je im»-lo kaj več vrednosti. Njih pozornost^ je zbujal zlasti usnjat kovček, ki ga je Mahomed stalno s seboj nosil, ker so domnevale, da ima v njem vse svoje bogastvo. Ali ko so kovček odprle, so sc dvignile iz njega tra kače, ki so 2ačeie lezti proti gospodičnam. Zagnale so klik in vik, na kar se je TurčLn predramil, pobral sestram iz žepov plen in pozval policijo, ki jim je dala brezplačno hrano in stanovanje v mestni ječi. In tako se je prozaično končala zgodba o Adamu, o treh sestrah in 3 kačah.
* Princ išče profesorje. Afganistanski princ Muhamed Vali Han potuje skozi Evropo in išče profesorje, ki bi hoteli predavati na nekem novem vseučilišču v Kabulu. Govori se, da bo odziv zelo slab, vkljub temu, da prosi sam princ.
* Beg čez Niagaro. Ameriški iisti prinašajo vest o senzacijonalnem begu nekega črnca čez zamrznjeno Niagaro. Črnec 5lathew Bullock je sodeloval pri vstaji proti belokožcem in pri tej priliki sta bila dva bela ubita. Njega in njegova dva brata so zaprli. Dva dni pozneje pa jih je razjarjeni narod izvlekel iz ječe, da jih linča. Bullockh se je posrečil obupen poskus pobegniti čez zamrznjeno Niagaro v Kanado. Sedaj zahteva sodišče Zedinjenih držav, da mu Kanada Izroči BullOcka.
* Smrt brata ruskega carja. Do sedaj se je mislilo, da je brat umorjenega ruskega carja veliki knez Mihael Aleksandrovič še živ. Toda sedaj prinašajo neke komunistične novine vest, da so carjevega brata ubili boljševiki. Po teh vesteh je bil veliki knez ubit meseca julija, leta 1918 v Permu.
* Črna groznica. Iz Carigrada poročajo o novi bolezni, imenovani »črna groznica«, ki se je začela širiti v Angori v Ma-
li	Aziji. Obolele osebe umrjo devet ur potem, ko so se pojavili prvi simptomi bolezni. Prvi znak je silno drhtenje, par ut pozneje pa bolniki navadno že izgube zavest. Turško zdravstveno ministrstvo je izdalo ukaz, da se preiščejo vzroki te epidemije, ter da se potem ukrene vse potrebno, da se prepreči razširjenje te zavratne bolezni.
* Dragocene oranže. Cena oranžam je na Dunaju rastla od dne do dne, dokler se ni slednjič dvignila na 600 kron komad. Na pritožbo publike je začel uradovati urad za pobijanje draginje. Od tega časa je cena oranžam začela padati ter končno padla n3 250 kron komad, vkljub temu, da kurz lire v Avstriji vedno raste. Iz tega je razvidno, da se vse more, samo že se hoče.
* Zobovje Iz jekla. Doslej je bila navada, da so se umetni zobje pritrjevali na gumi ali pa na zlato. Sedaj pa časopisi poročajo kot senzacijo, da bodo namesto gu-irija ali zlata uporabljali jeklo, ki so ga že začeli izgotavljati Kruppove tovarne.
* Pošta prihodnjosti. Pismo, vrženo v nabiralnik v Londonu, bo vročeno naslednji dan dopoldne v Newyorku. Kako neki? Ko bo prevažal pošto zračni torpedo. ki ga sestavlja Breguet. Ta zračni torpedo bo ves iz kovin in bo letel s hitrostjo 600 km na uro. Našim unukom —- pravi pariški list »Figaro« — se bo to še vse prepočasi zdelo.
* Mož, kateri se ni hotel več Pisad
Trocki. V Passaicu v New	or;
sil ondotni trgovec s sadjem. oc
<;b!dSU, da bi se i/.prcinenil njecov p in sicer samo zastran t'ga, da_ bi S» dar ne vpraševal vsak človcl^, ce ni * . nim voditeljem ruskih boljsevikov	■
sorodu. Pripomnil je pa tudi, < »	i
gov dosedanji priimek glede trgovin sti več škoduje, kakor pa koristi.
* S pridobivanjem demantov v Afriki so prenehali. Lastniki rudnikov v kapsketn mestu so sklen , ustavijo pridobivanjem demantov, Ker sindikat zalogo demantov za vcc to s lijard, kupetv pa ni kaj prida od nik ■ Ta sklep bo hudo zadel strokovne dema ne brusače v Aruv.erpnn.
* človeške kosti v gozdu. Blizu seta v Italiji so bile najdene koi‘>_ tvero ljudi. Pqlicija je po dolgotrajni P iskavi ugotovila, da so to ooiank. družine. Oče te družine je bil cuJaK, m j večkrat prisilil ženo in otroke, da so n* rali z njim potovati brez pravega c* * Sumi se, da so na kakem tMcem poto^ 1
v gozdu zas!i in umrli od lakote, _.4 pc jih je raztrgala zverjad, katere je *	,
stih gozdovih zelo veliko. Z dru.ee stra pa se domneva, da je morda H10''-..'Ajdoma zblaznel ter končal svojo družino sebe.
* Želja samomorilca. V Subotici se J* v samomorilnem namenu ustrelil v Pr*
23	letni ruski podporučnik Igor Apaturov. Krogla mu je prebila prsa in zašla v leji* ja. Vzrok samomora je neznan. Zapustil j« košček papirja in na njem zapisano, nV se radi njegovega samomora n'kogar dolži. Obenem prosi, naj se ga pokoplje beli obleki. Njegovo truplo je bilo preneseno na srbsko pravoslavno pokopališče.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Fdler-jei Jlsafluid"
kot KOS.METIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoč« priznanja 1 Z zamotom in poštnino	za	vsakega:
Za prodajalce:
12	dvojn.	ali 4 spec.	steklenice	. .	300	K
24	>1	n 8	„	„	570	K
se	„	„12.....................800	k
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elza obliž za kurja očesa 8 in 12 K; Elsa mentolni klinčii 10 K; Elsa posipalni prašek 12 K : Pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa voda za usta 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; Elsa šumski miriš 00 K: Glvcerin 18 in 60 K; Lvsol, Lvsoform 48 K; Klntski čaj 3 K; Elaa mrčeani prašek 16 K; Strup za podgan* ln miit po 19 i 20 g
EUGEN V, FELIER, lekarnar, STUB1CA, donja, Elsatrg št 357 Hrvatsko.
MAU
OGLASI
PRODA m s
POZ OS! Pod jako Ugodnimi pogoji kompleten stroj za pokalice in sifon izdelovati z vso k temu spadajočo pripravo v najboljšem stanju s potrebnimi steklenicami, ki-»lino, omizjem in vozom. VpraSa se pri J. Beranič, Strnišče pri Ptuju, žel. postaja Sv. Lovrenc, Dravsko polje.
729
POSESTVO z 7 orali njive, travniki in gozd z
vso premičnino in živaljo pri Mariboru v Bohovij Hočah, Pnitor št. 3.
730
POZORI Kupujem stare obleke, čevlje in perilo, grem tudi na dom. M. Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.	738
TRGOVINO v prometnem kraju vzamem v najem ali kupim. Tudi virtograo-niško ali drugo primerno posestvo kupim. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Amerika 22«.	735
TOPSs
2E RABLJENA železna blagajna št. 3, 4 ali 5. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod št. 718.
HIŠA z vrtom in njivo v čerčičah pri Kranju št. cf>.  ___________________________ 737
PIANINO, črn. tvrdke Hoffmann & Cernv- dobio ohranjen. Kos, Mariboi, Glavni trg i/IV.	734
SLUŽBE s
KORESPONDENTINJA,
vešča strojenisja in pisarniških del, išče mesta, naj-rpjši pri kaki večji trgovini. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »trgovina« na upr?vo lista.	726
se samostojna, poštena gospodinja v starosti 25 do -4 let k samskemu ro-spodu. Ponudbe pod »Gospodinja« na upravo lista.
725
HRVATICA sa vilego-dišnjom komptoirnorn prak som traži namještenje za hrv.-srp. dopisovanje, pir močno, dvostruko knjigo vodstvo ili bilo koji kane«. Idrijski posao. Adresa u T pravi 1.	741
TRGOVSKI	POMOČ-
NIK vešč slov, in nemškega jezika, uslužben v Avstriji, želi premeniti službo v Jugoslaviji v trgovini mešane stroke. Ponudbe pod »trgovski pomočnik«, na upravo Usta.	740
KONSERVATOR tST .
dovršeno srednjo šolo, ki je moral radi pomanjkanja gmotnih sredstev opustiti študije na konservatoriju, želi dobiti mesto domačega učitelja (predvsem za Ijud-skošolsko deoo) v Ljublja-
ni, da bi lahko še vsaj deloma nadaljeval pričete študije. Zmožen je tudi v poučevanju gl. teorije, harmonije in klavirja. Sprejme tudi primerno privatno službo. Dopisi pod »konservaiorist« na upravo lista.	739
SPREJME SE s I. majem enega strežnika.	eneg«
hlapca, eno kuharico in eno deklo. Ponudbe na upravi-teljstvo zdravilišča Golnik pri Tržiču.	733
KONTORISTTNJA, vešča vseh pisarniških poslov, išče primerne službe v Ljubljani. Ponudbe prosi pod »Vestna« na upr, lista. 736
VEČ TESARJEV in tesarskih preddelavcev sprejme takoj Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster.
parna žaga, Ljubljana, Dunajska c. 46.	732
RAZNO:
LOKAL na glavnem trgu v Ljubljani (Mestni trg) pripraven za vsako obrt, tudi za banko, se odda v najem. Prednost imajo veletrgovci. Pismene ponudbe pod »Zlata jama«, postnoležeče Ljubljana, glavna pošta.
___________________TIL
MAVEC (gips) umetno gnojilo za trošenje detelje, zelnikov, travnikov itd., kakor tudi razkuženje hlevov, konzerviranje gnoja. Naj nikdo ne zamudi kupiti pri Josipu Vanosi, glavna zaloga Šmarca — Kamnik, podružnice:	Dolenc
Kranj; Ant. Stergar, Kam-
nik; "Josip Komatar, Mengeš.	723
sooo K tistemu, kdor preskrbi stanovanje z dvema ali eno sobo in kuhinjo v mestu ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pod »Nujno« na upravo lista.	722
1000 K nagrade onemu, ki preskrbi mlademu zakonskemu paru stanovanje obstoječe iz kuhinje in I ali dveh sob v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe se prosijo pod »Mlad par«, na upravo lista._____________ 724
h
Mm Osli B iiaria v tri t
SLAMNIKE, moške in
ženske otročje prodaja na debelo, cene solidne, postrežba točna. Alojzij Skrabar, tvornica slamnikov Domžale, Slovenija. 658
Sprejemališče:
Šelenbursova ul. štev«4.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, čevje, Novo mesto.
•••••• o
Premog in cement
prodaja najcenejše H. PETRIČ, Ljubljana, skladišče Balkan. •••••• •
AUTO
Bencin. — Pneumatika.
^1 Jg	nAn«ninla
Mast.
Olje. — Vsa popravila. Mast. — In vožnje. >-
Le
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
3ugo-Aiito d. z o. z. v Ljubljani.
Velika zaloga
ECanditov KeVsov Čokolade. Josip Vitek,
Ljubljana,
Krekov trg 8.
Slavne zastopstvo tvrdke
„Orion”,
Maršner
Praha. Na debeio.
Ustanovljeno 1. 1896. Ustanovljeno 1. 1896.
MmM liffll flnloi Men s [o.
P0ST03NA,
Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poš ni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Odprema vsake vrste blaa. SpecUetna odprema živil in zaklane živine v kateri« koli kraj.
izdeluje v najkrajšem času po najnovejši modi in kroju
Mimtae obleke
FRANC EUMAK
Horjul 74 pri Vrhniki.
!>i§ite dopisnico, pridem meriti tudi na domi
Razno perilo
za dame, gospode !n deco priporoia tvrdka
9. S E. SlSERiiE
Uubllana, Mestni tra it. 10.
Na debelo:
Venci, šopki in cvetlic« za neveste. Žico, svilen, krep, tafet in cigaretni papir Aba-die zlata znamka, Altesse, Golub, Stročnice št 2 in 3. Črnilo la, IIa. Razglednice itd.
Uran - Papirnica
Ljubliana, Mestni trg Številka tl. ©••ee® •
i'
!!!!
I3az perem zastonjI brez ropota,
? brez krtaie | Vaie perilo v dveh urah snežno* belol Jaz Vam prihranim iezo In mukol Kaltl laz sem nesebičen In neutrudljiv.
3az prihranim ftas In denar, kajti jas delam sam In ne zahtevam nobenega
  plačila!	------
3az priStedlm milo, ohranjam perilo in se s enim samim pranjem te Izplačam, kajti jaz sem •
HELSON-FONTAN
avtomatični pralni stroj Predstavljanje In poskusno pranje, na da bi trebalo kupiti pri
KI
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
9 Zvezni tongami
Ljubljana, Marijin trg 8.
HELSON, Wien VI., Chwallagasse 2
za hotelom Kummer, Marlahllferstrasse, dnevno od 4-6 ure popoldne. Toien Izvoz.	Telefon 9D9/VIU.
Zastopstvo za SHS Se za oddati.
R0ST3H3EV LES
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J.Pogačnik, Ljubljana
Dalmatinova ulica štev. 1/1 Posredovalci se dobro plačajo
999990 9 999999
Krasna stanovanjska hiša v Grazu v bližini miniplatz, sedaj na novo renovirana, je proti gotov«" za prodat.
R. Galient, Giaz, MoreNenfeidgasse 12.
Belile gete m Me m drogi ra® ie
»MORANA"
„MQRftNA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego, eg0 Naroča se pri
Mar. Škrinjar. Trst
Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
m& se
sa jugoslavijo.
Poriudbe direktno na zgornji naslov.
Glavni iu odgovorni urednik Zorko fakin.
izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«
Tiska »Zvezna tiskarna« v
Ljut:llaaL