icetno poročilo pefrazrečlne ljudske šole obrtno-nadaljevalne šole ob konci šolskega leta Dzdalo <$> šolsko vodstvo Založil krajni Šolski sv.— */,27. ure po vseli cerkvah naše škofije. Vsled naredite voditeljeve so je zbrala ob tem času šolska mladina, z učiteljstvom v cerkvi, kjer je molil čast. gosp. katehet sv. rožni venec. I/ vsega srca smo molili za dušni blagor visoke pokojnice ter Boga prosili, naj bi dodelil Njegovemu Veličanstvu dovolj moči prenesti strahovito izgubo. Sveta maša zadušnica je bila 19. septembra ob 9. uri. Tudi te sc je poleg vseh uradov in zastopov udeležila šolska mladina z učiteljstvom. Šolarska sv. maša je bila tudi na dan sv. Elizabete 19. novembra, m. 1. * * * Za petdesetletni vladarski jubilej Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva ni bilo sicer nikakih posebnih in šumečih unanjih priprav, vendar se je pa ravno oh pomanjkanju vsega unanjega lepotičja toliko bolj očitno pokazala srčna in nerazrušna ljubezen, ki veže naše ljudstvo se svojim vladarjem. V Postojini je na predvečer prebivalstvo razsvetlilo okna, slavnostnega dne pa je vse vrelo v cerkev, kjer je daroval preč. gospod dekan Fr. Gornik ob azistenciji slovesno sv. mašo. Taiste so se vdeležili poleg šole vsi javni uradi in zastopi in mnogobrojno število faranov, tako, da je bila vsa prostorna cerkev natlačeno polna. Posebno pozornost je obudilo krdelo bivših vojakov, ki so primarširali v cerkev odličeni se spominjsko svetinjo. Po službi božji so se podali v vojaških vrstah pred uradno poslopje c. kr. okrajnega, glavarstva, kjer so po svojem govorniku zatrdili blag. g. c. kr. okrajnemu gla- varju svojo neomahljivo udanost do Njegovega Veličanstva. Res prelep iz-gled pravega ljudskega patriotizma! Ker nima šola vsled žalostnega stavbenega stanja primernega slavnostnega prostora, se jo zbrala šolska mladina z učiteljstvom v vrtnem salonu gosp. župana Mir. Vičiča k šolski slavnosti. Halon je bil slavnostnemu dnevu primerno z zelenjem, zastavami in soho Nj. Veličanstva okusno okrašen. Šolske slavnosti so se udeležile mnoge dame, skoraj vsi postojinski uradniki, na čelu jim preblag, gg. c. kr. okrajni glavar Viljem Laschan pl. Moorland in c. kr. deželne sodnije svetnik Leop. Žužek, preč. g. dekan Kr. Gornik, blag. g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Jan. Thuma, udje krajnega šolskega svöta, občinski zastop, tržko oskrbništvo in mnogo druge gospode; prišlo je tudi mnogo starišev in šolskih prijateljev. Po vstopu c. kr. okrajnega glavarja, je stopil šolski voditelj na oder ter navzočnike tako-le nagovoril: Prelepa in redka slavnost nas je zbrala v tem prostoru. Danes pred 50 leti je nastopil naš presvetli cesar Franc .Jožef I. prestol svojih prednikov. Vsi narodi širne naše države od valov jadranskega morja do Krkonošev, od zelene Bosnije čez karpatsko gorovje, od Rena do sedmograške meje so danes le ena velika družina, katere misli hite k sivemu očetu na Dunaji — k cesarju Francu Jožefu I. In v istini: če je kje vladar, ki zasluži v polni meri najlepše in naj- častitljivejše ime očeta, je to 011 — naš dobri cesar Kranc Jožef I., naj- boljši in najvrednejši naslednik vladarjem i/, prejasne habsburške hiše. S ponosom beremo v naši zgodovini, kako pobožen in pravičen je bil Rudolf Habsburški, kako možat Friderik Krasni, kako moder Albreht IV., kako delaven in za blaginjo svojih podložnikov vnet Rudolf Ustanovnik, kako vi-težk Maksimilijan I. Nepozabna ostane vsakemu Avstrijcu mati ustanovnica ljudskih šol, krepostna in modra cesarica Marija Terezija. Kako radi poslušate otroci povesti o cesarju Jožefu II., Francu I. in Ferdinandu Dobrotljivemu! Vsi ti vladarji in še mnogi drugi, se lesketajo v zgodovini kakor biseri in dragi kameni. Toda, čemu bi segali v preteklost? Postojmo, namenu današnje slavnosti primerno, pri našem cesarju, ki krasi enak najdražjemu vseh dragih kamenov, enak dijamantu uže 50 let cesarski prestol. Naš cesar je imel dobre in pobožne stariše ter je bil tudi sam uže v svoji prvi mladosti dober in pobožen otrok, zato je bil posebni ljubljenec svojega starega očeta, cesarja Franca, /m v zgodnji mladosti je pokazal svoje dobro srce in pridnost. Mlademu princu se je bilo namreč dosti, dosti učiti, kakor sploh vsem princem v naši cesarski hiši. Kaj malo časa mu je ostajalo za vesele otroške igre, mnogo manj nego komur koli izmed vas, ljubi otroci. Poleg reči, katerih se morate vi učiti, se je naš cesar učil še raznih jezikov: latinskega, grškega, angleškega, francoskega, ogerskega, češkega, poljskega, laškega in ko je potoval po naših krajih je večkrat tega ali onega nagovoril slovensko. Zraven tega se je pa še učil vojaških znanosti ne samo iz knjig, ampak tudi tako, kakor vsak priprost vojak. Še drugih znanosti se je učil naš cesar in vsi učitelji so jednoglasno priznali, da še niso imeli tako dobrega in pridnega učenca. Pač lep izgled vam otrokom! Leta 1848. so se Lahi uprli Avstriji. Tudi naš cesar je šel tje na vojsko. Tam je bil v krvavem boju, kjer so morilne kroglje švigale na vse strani, vedno na strani hrabremu maršalu Radeckemu. Tisto leto pa ni bilo samo za našo ljubo Avstrijo hudo, ampak kar za celo Evropo. Ljudstva so se uprla zahtevaje večje prostosti in novih pravic. Cesar Ferdinand Dobrotljivi je spoznal, da ni zaradi starosti in bolehnosti več kos tem zmešnjavam. Hotel je vladarstvo prepustiti očetu našega cesarja, nadvojvodi Francu Karolu. Ta pa ni hotel sprejeti težke krone in tako so prišle cesarske skrbi na mladega lBletnega Franca Jožefa. Tri dni se je bojeval sam seboj, naposled se je uda!. S tresočim glasom je zaklical: „Z Bogom, moja mladost!“ Dobro je vedel, da je nastopil zanj čas skrbi in resnega dela. S solzami v očeh ga je blagoslovil 2. decembra 18-18. leta, cesar Ferdinand z besedami: „Blagoslovi Te Bog, bodi priden, Bog Te bo varoval. Rad sem Tebi to storil“. Bes, skrbi ni manjkalo. Pred vsem je bilo treba braniti domovino. Leta 1849. je počila vojska na Laškem, zajedno so se uprli Ogri. Leta 1859. je bila zopet vojska z Lahi, leta 1864. daleč na severu v Slezvig-Hol-štajnu, leta I8(i(>. pa kar na dveh straneh: na Laškem in na Nemškem. Naši vojaki so se vedno in povsod bojevali hrabro kakor levi. Kaj tudi ne? Saj jim je bil najlepši izgled mladi cesar sam, ki se je pri Solferinu postavil na čelo vojakom ter jim zaklical: „Naprej junaki! Tudi jaz imam ženo in otroke!“ Posebno slavni zmagi sta bili pri Kustoci in pri otoku Visu, kjer je Lahe na suhem premagal nadvojvoda Albrebt, na morju pa admiral Tegetthoff. Ko se ni bilo bati sovražnikov in se je vrnil ljubi mir v naše dežele, se je začelo notranje plodonosno delovanje našega cesarja za svoje narode. Uresničile so se mu njegove želje. Avstrija je danes velika in mogočna, a naš cesar spoštovan in ljubljen od vseh drugih vladarjev. Vsega, kar je cesar za svoje narode storil, vam ne bi mogel našteti tudi ako bi imel cel dan časa zato. Povedal vam bom le naj poglavitneje. Koj po nastopu svoje vlade je izboljšal naš cesar pravosodje po izreku: Jednako pravico za vse! Kupčija in obrtnija sta, se mogočno razvijali, železnice so se gradile. Kmečki stan je zadobil popolno prostost. Naj dragocenejši dar našega cesarja je pa prosta občina in ustava. Občine si volijo namreč svoje zastope, da samostojno svoje zadeve uravnavajo in ces ir deli prostovoljno pravico postave dajati z zastopniki svojih narodov v državnem in deželnem zboru. Umetnosti in vednosti je bil in je naš cesar veden prijatelj, saj je sam izvrsten risar in učen gospod. Pod njegovo vlado so se izdale nove šolske postave. Prepričan, da more le dobra omika nrav in značaj ljudstva požlahtniti, je izustil besede: „Najsvetlejši del Svoje slave bi izgubil, ako bi so duševnemu razvoju Svojih narodov in občnemu napredku nove prosvete uprl.“ Zo te besede bi zadostovale, da bi samo zaradi njih slavili našega prejasnega vladarja. Res, veliko, veliko je storil naš cesar za svoje narode v teku dolgih 50 let. Kakor je pa skrbel za občni blagor svojih narodov, tako pa tudi ni pozabil posameznikov. Neštevilnokrat je lajšal in še lajša kakor pravi oče nesreče in nadloge. Tisoče in tisoče goldinarjev darov razdeli vsako leto potrebnim in nesrečnim. Ko je bil naš cesar pred 15 leti na Kranjskem in se je peljal 15. julija ravno v Postojino, zadela je, strašna nesreča vas Veliki Otok. Orožen ogenj je nastal. Komaj je cesar to izvedel, brž je po tele- grafu iz Logatca postal 1500 gl. za uboge pogorelce. Kdo izmed vas se ne spominja strašnega potresa pred 3 leti, ki je v Ljubljani tako škodo napravil? Od vseli strani so prišli darovi, a prvi je bil naš milostni cesar, ki je hitro poslal za prve potrebe 10.000 gl. Celo nevarnosti sc ni bal, kjer je bilo pomagati. Leta 1879. je bilo ogersko mesto Segedin preplavljeno. Naš cesar se je peljal tje, obupa j oče tolažit in nesrečnim pomagat. Takih in enakih izgledov se ne (bi našteti vseli. Zato pa tudi ljubijo vsi narodi cesarja kakor očeta. In ta ljubezen so kaže v besedah, pesmih in tudi v dejanjih. Koliko dobrodelnih naprav nosi Njegovo ime; večen bode po njih spomin na najboljšega vladarja. Vidite otroci, tak vladar, tak dober oče je naš cesar vsem svojim narodom. O kako dober in skrben oče je pa posebej še svoji družini! Kako ljubi vse svoje, kako skrbi zanje! Kako srčno je ljubil sina cesarjeviča Rudolla in cesarico Elizabeto! Kako vesel biti v prostih urah v grad, kjer prebiva njegova najmlajša hči, nadvojvodinja Valerija ter se tamkaj veseli z njenimi otroci. Božja previdnost je poslala našemu cesarju veliko b ritk osti in žalosti. Pred 9 leti mu je nenadoma umrl naslednik na, prestolu, edini sin Rudolf, letos pa je brezbožni hudodelnik umoril blago cesarico Elizabeto. Koliko žalosti je pač moral cesar prestati! Tisoči in tisoči bi omagali pod takimi udarci, a naš cesar ne; krepe ga večni nauki naše svete vere, da v božjo modrost zaupaje, vlada modro nas, svoje podložnike. Prelep izgled prave pobožnosti nam je naš cesar. To je pokazal v dnevih sreče in nesreče. Kakor dober kristijan gre vsako leto z gorečo svečo za procesijo presv. Rešnjega Telesa, spričujoč. s tem svojo trdno vero v resnično navzočnost Odrešenikovo v najsvetejšem zakramentu. Vsako leto prejema z veliko pobožnostjo zakramenta sv. pokore in Rešnjega Telesa ter je tudi vsako nedeljo in vsak praznik pri sv. maši. Naš cesar je pa. tudi lep izgled delavnosti. Po leti vstaja zjutraj ob 4. po zimi ob 5. uri. Že ob (i. uri zjutraj prihajajo ministri in drugi visoki gospodje se svojimi poročili in to traja čestokrat celo dopoldne. Od .3. ure popoludne zopet dela in ob 9. uri zvečer leže k počitku. Iz vsega tega ste spoznali, ljubi otroci, kako dobrega cesarja da imamo, ki je v vsem prelep izgled dobrega vladarja in človeka. Veliko vee o njem bodete čitali v knjižicah, katere bodete potem dobili. Predno se pa ločimo, se pa moramo še nekaj pomeniti. Glejte, ljubi moji! 50 let se že trudi naš presvetli cesar, da bi bili mi, njegovi podložniki, srečni. Neštevilno dobrot nam je že izkazal. Kako mu pa naj vse to povrnemo? Kaj naj mu damo kot naše vezilo za njegov praznik? Glejte, ljubi moji otroci, žalosten sedi naš ljubi stari cesar v svojem gradu. Nesreča, da je izgubil vsled tako brezbožnega i presvetlo cesarico, mu je hudo skalila vse njegovo veselje. Izgubil je sina, izgubil prejasno družico, a ostala mu je velika družina njegovih narodov, ostali smo mu mi. Reveži smo, nimamo toliko denarja, da bi našemu dobremu cesarju kaj podarili. Pa saj tega tudi on neče in mu tudi ni treba. Kaj tedaj storiti? Tudi šolske otroke cesarskega Dunaja je začelo skrbeti, kako naj bi cesarju svojo hvaležnost izkazali. Kaj so storili? Rekli so: mi ljubimo cesarja in mu hočemo to tudi pokazati. 24. junija t. 1. zbrali so se vsi. Bilo jih je 82.000. Postavili so se v lepe vrste in so šli mimo kraja, kjer je cesar stal in vsak otrok je cesarja prav iz dna srca pozdravil! Ko je slavnost minila, rekel je presvetli cesar dunajskemu županu, da je bila ta otroška slavnost nekaj posebno lepega in njemu v veliko tolažho po mnogih britkostili letošnjega leta. Vidite ljubi otroci, tako je bil presvetli cesar vesel, ko je videl knko radi ga imajo otroci. Mi sicer ne moremo iti na Dunaj, je predaleč. Zapeli bi radi danes njemu v čast kako pesmico, pa ker je on, naš oče, žalosten, ne bomo tega storili. Hočemo mu pa dati najdražje, kar imamo — dali mu bomo naša srca. Da, še bolj ga hočemo ljubiti in v tem svečanem trenotku njemu in njegovi prejasni hiši obljubo večne zvestobe ponoviti. Odrasli bodete, postali bodete čvrsti fantje, pridna dekleta, pozabili bodete morda marsikaj, kar ste v šoli slišali. Ne pozabite pa na današnji dan! Tu v navzočnosti preblag, g. c. kr. okr. glavarja, vse zbrane gospode, vaših stariš‘v in učiteljev bodete to obljubili. Pesein poje: „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencem ne gane.“ Zvesti so bili naši očetje, zvesti smo mi in zvesti Avstrijanci bodite tudi vi! Poživljam Vas toraj vse, da vpričo Boga, ki nas povsod vidi, ponovite za menoj iz vsega srca prelepe besede cesai’ske pesmi: Vso za dom in za cesarja, Vsa cesarja blago, kri. Končajmo pa s tretjo kitico cesarske pesmi: Živi cesar, domovina Večna bodo Avstrija! Zborno petje 1. kitice cesarske pesmi je skončalo preprosto šolsko slavnost. Otroci 1. razreda so dobili v spomin cesarjeve podobice, otroci ‘2. in 3. razreda T. Zupanov „Naš cesar“, otroci 4. in 5. razreda pa Dimnikov „Zlati jubilej“. Pridnejši otroci so bili tudi obdarjeni se spominjskimi svetinjami. Šolsko leto 1898/99 se je pričelo 16. septembra m. 1. se slovesno sv. mašo in poklieanjem sv. Duha. S poukom se je pričelo tudi v starem šolskem poslopji, ko so se stropi podprli. Koj začetkom šolskega leta je dobil učitelj Gorjup štiritedenski dopust (o. š. sv. 14. septembra m. 1. št. 1357). 4. oktobra je praznovala šola imendan Nj. Veličanstva cesarja Franca .Jožefa I. se slovesno sv. mašo. Tu navzoče učiteljstvo se je udeležilo tudi slovesne sv. maše o priliki Najvišjega rojstnega dneva 18. avgusta m. 1. Glasom dekreta sl. c. kr. okr. šolskega sveta z dne 6. novembra 1898 št. 1651 se je priznala učitelju L. Fettich-Frankheimu druga starostna doklada. Glasom odloka vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. februarja 1899 št. 121 je uvrščeno stalno nameščeno učiteljstvo te šole po osebnem Statusu, kakor sledi: Jan. Tlmma, nadučitelj, v I. plačilni razred štev. 44. Štef. Primožič, voditelj, „ 111. „ „ „ 150. Marija Levstik, učiteljica, „ II. „ „ „ 76. Anton Levstik, učitelj, „ 111. „ „ „ 90. L. Fettich-Frankheim, učitelj, „ III. „ „ „ 113. Alojzij Gorjup, učitelj, „ IV. „ „ „ 135. Vikt. Juvančič, učiteljica, „ IV. „ „ „ .165. Glasom odloka slav. c. kr. okr. šolskega sveta z dne 29. januarja 1899 štev. 96 dobil je učitelj Al. Gorjup radi bolezni dopust do konca tekočega leta. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z Najvišjim odlokom z dne 30. nov. 1898 najniilostneje podeliti županu in podpredsedniku kraj. šolskega sveta blag. g. Mir. Vičiču zlati zaslužni križ s krono, c. kr. okraj, šolskemu nadzorniku blag. g. .lan. Tli umi zlati zaslužni križ in udu c. kr. okr. šolskega sveta blag. g. nadučitelju Mart. Zarniku srebrni zaslužni križ s krono. Učiteljstvo je vsem imenovanim gospodom častit;» lo; svojemu nadzorniku in zastopniku v e. kr. okr. šolskem svetu pa je priredilo na dan izročitve Najvišjih odlikovanj, 12. feb. 1899, v gostilni g. Fr. Arkota časten večer. Taistega je počastil poleg obeh odlikovancev preblagorodni g. c. kr. okr. glavar Vilj. Laschan pl. Moorland, udje krajnega šolskege sveta, mnogo učiteljstva iz domačega in sosednega logaškega okraja in mnogo domače gospode. Dne 22. aprila je presvetli knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič prišel v šolo, kjer ga je voditelj najspoštljiveje pozdravil. Za tem je bilo po vseh razredih izpraševanje iz verouka. Presvetli je bil z uspehi jako zadovoljen ter je obdaroval otroke s spominki. Naslednjega dne je prejelo 264 otrok zakrament sv. birme. Učiteljici Heleni Pehani je dovolil slav. c. kr. okrajni šolski svet radi bolezni trikrat po štiritedenski dopust. Dne 14. junija se je udeležilo učiteljstvo uradne okr. učiteljske kon-ferencije, ld je bila v St. Petru. V prošlem šolskem letu se je udeležila šolska mladina nastopnih cerkvenih in bogoslužnih vaj: procesij sv. Marka, križev teden in sv. Rešnjega. telesu. Od meseca maja je bila dvakrat na teden šolarska sv. maša ob torkih in petkih. Cerkveno petje sta vodila poročevalec in učitelj A. Levstek. Zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega telesa je prejela šolska mladina trikrat v teku šolskega leta. 8. dne meseca februarija t. 1. je prejelo 95 otrok prvič zakrament sv. pokore. Na praznik sv. Alojzija je pristopilo 55 otrok prvič k mizi Gospodovi. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo med šolskim letom zelo ugodno; proti koncu šolskega leta pa so se pojavile med šolsko mladino ošpice tako silno, da je bilo n. pr. 15. julija 74 otrok iz vseh razredov bolnih, a 52 kontumaciranih. Umrl ni v teku šolskega leta nijeden šolskih otrok. C. kr. okrajni zdravnik blag. g. dr. Jul. Kotzmuth je dne 13. junija mnogim otrokom cepil oziroma precepil koze. Šolsko leto se je končalo ob pomanjkanju primernega prostora brez sklepne slavnosti 26. julija se slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo. Otrokom so se razdelila šolska naznanila, izstopivšim pa izpustnice. Odličnjaki so dobili primerna darila. Zgradba nove šole. Po mnogostranskih posvetovanjih sta se vpričo prežalostnega stanja šolskih poslopij vršili glede zgradbe novega šolskega poslopja obravnavi dne 29. septembra m. 1. in 5. januarija t. 1. Sklenilo se je ob navzočnosti prebl. g. c. kr. okrajnega glavarja Vilj. Lascbana pl. Moorlanda, c. kr. okr. šol. nadzornika blag. g. .Jan. Tbuine, c. kr. inženirja L. Bloudek-a, občinskega in tržkega zastopa in krajnega šolskega sveta sezidati novo šolsko poslopje na prostoru nekdaj Fentlerjevili dedičev, po načrtih prof. Hraskega, kateri naj se pa z ozirom na previsok prevdarek reducirajo. To delo je izvel državni tehnik g. Bloudek. Parcele št. l(i, 17, 20, 21, dalje 110/1, 11(5/2 in vsaj večji del parcele 1570, odstopi tržko oskrbništvo brezplačno. Zgradba in deinoliranje starih poslopij se ima oddati po zmiinjševalni dražbi, katero naj uvede krajni šolski svet sporazumno s trškim oskrbništvom. Zajedno se je določil način pokritja in sicer: a) brezobrestno posojilo 20.000 gl. iz jamskega zaklada, d) podpora vis. deželnega zbora in c) za pokritje ostanka naj se najame posojilo, ki se naj v 40 ali 50 letih amortizira. Za poplačitev obresti in posojila mora se vsako leto pobirati v postojinski občini doklada, katero bo sklenil krajni šolski svet, oziroma občinski odbor. Na podlagi teh sklopov se je razpisala takoj zmanjševalna dražba dne 5. januarja t. 1. Zidanje stavbe so je izročilo ljubljanskemu stavbeniku g. Pil. Supančič-u, ki je pričel se stavbo 24. maja t. 1. S tem je prišla vsa stvar v pravi tir in bodočo jesen se bode preselila šola v novo, moderno, vsem zahtevam ustrezajoče šolsko poslopje. Hvaležnega srca se spominjamo pri tej priliki vseh onih blagih dobrotnikov, ki so se svojo velikodušnostjo pripomogli, da se bode šolsko poslopje gradilo na, tako lepem, prosto ležečem prostoru. Ti so: ■f Dekleva Anton, Gradec, . . . 15.000 gl. Gorup .Jožef, Reka,....................... 5.000 „ Kalister Franc, Trst,..................... 2.000 „ Hočevar Jožefa, Krško, .... 1.000 „ -[• Fajdiga Ivan, Pulj,................... 1.000 „ Sabec Ivan, Trst,........................... 200 „ Notranjska posojilnica, Postojina, . 200 „ •j' Dolschein Vincencij, Postojina, . 100 „ v gotovini, razun tega je še obljubil ob začetku stavbe 20.000 kom. opeke. Schlüpfer Jurij, Trst, .... 100 „ •j- Likon Janez, Dunaj, .... 50 „ -j* Vičič .lanez, Gradec, .... 50 „ Fajdiga Franc, Gradec, .... 50 „ Nekateri izmed imenovanih so že umrli, a njihov spomin bodo zvesto hranili tudi še pozni rodovi, ki bodo prejemali prvo svojo izomiko v novem šolskem poslopji. -H4 III. Šolska poročila. 1. Učiteljstvo in uredba pouka. ti) Premembe. 1. Glasom dekreta vis. c. kr. dež. šol. .svetu z dne 25. septem. m. l.št. 1 I. Pr. je bi!a prestavljena na ^razredno ljudsko šolo na, Igu stalna učitelj. I vami Pili er. Slavni c. kr. okrajni šolski svet ji je v odpustnem dekretu z dne 27. sep. m. 1. št. 1410 izrekel priznanje za. njeno 5letnodelovanje na tukajšnji šoli. 2. Za njeno naslednico je imenoval vis c. kr. dež. šolski svet glasom dekreta z dne l(i. novembra m. 1. št. 2988 učiteljico na. 3razredni ljudski šoli v Knežaku Viktorijo .1 uvančič. Taista je nastopila svoje mesto2. januarija. 3. Na mesto obolelega učitelja A. Gorjupa je imenoval slav. c. kr. šol. svet za suplentinjo izprašano uč. kandidat. Albino Prap r o t n ik (dekret z dne 28. februarija t. 1. št. 328). Imenovana je nastopila svojo službo 2. marcija t. 1. ■4. Začasna učiteljica H. Pehani se je radi bolezni odpovedala svoji tuk. službi. 81. c. kr. okr. šol. svet ji je izrekel v odpustnem dekretu z dne IK. jul. t. I. št. 065 priznanje za njeno dveletno zadovoljivo službovanje. Za njeno naslednico je imenoval pom. učiteljico A. Praprotnik. />) Na stalnem dopustu. Blag. gosp. Ivan Tli um a, stalni nadučitelj, lastnik zlatega zaslužnega križa, kot e. kr. okrajni šolski nadzornik za šolska okraja Postojina in Logatec. c) Učno osebje. 1. Stefan Primožič, stalni učitelj in začasni šolski voditelj, je poučeval v 5. deškem razredu, od 2. marcija t. 1. tudi petje v III. skupnem razredu. Razven tega še neobvezni kmetijski pouk v 4. in 5. deškem razredu. 2. Janko Mlakar, kapelan in katehet, je učil verouk v vseli razredih. 3. Marija Levstik, stalna učiteljica, je poučevala v IV. vsporednem dekliškem razredu; od 28. aprila pa v združenem IV. in V. vspor. dekliškem razr. 4. Anton Levstik, stalni učitelj, je poučeval v I V. deškem razredu, petje v združenem IV. in V. vsporednem dekliškem razredu, od 2. marcija tudi v V. deškem razredu. 5. Ludovik Fett ie li- Frai ik heim, stalni učitelj, je poučeval v III. skupnem razredu, pisanje in risanje v V. deškem razredu. (j. Alojzij Gorjup, stalni učitelj, je poučeval v I I. razredu; od 20. jan. t. 1. pa je bil radi bolezni na, dopustu. 7. Viktorija Juvančič, stalna učiteljica, je poučevala od 2. januarja do 28. aprila v V. vsporednem dekliškem razredu, od tedaj pa v I. skupnem razredu ter ženska ročna dela pri deklicah v III. razredu, od 28. aprila dalje tudi zemljepis in zgodovino v V. vsporednem dekliškem razredu. 8. Helena Pehani, začasna učiteljica, je poučevala do 2H. aprila v 1. skupnem razredu ter ženska, ročna dela v II. in III. razredu, od 28. aprila dalje pa je bila radi bolezni na dopustu. 0. Albina Praprotnik, namestna učiteljica, je poučevala od 2. marcija dalje v II. skupnem razredu, od 28. aprila dalje tudi prirodoznanstvo v V. vsporednem dekliškem razredu. Šolski sluga: Frančišek Pat er nos t. 2. Uredba in nadzorovanje šole. Vslod razpisa vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z (lne 19. junija 1894. I. št. 1043 se poučujejo v prvih treh razredih dečki in deklice skupno; IV. in V. razred sta po spolu ločena. Razdelitev otrok v posamezne razrede, oziroma oddelke, število učnih ur za posamezne predmete, učni zmoter in razdelitev učne tvarine predpisuje „Učni načrt“ za petrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. (Razglašen na podstavi visokega ukaza c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dna 10. novembra 1884. 1. št. 20691, z razpisom vis. e. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 25. septembra 1886. 1., št. 2139 iz 1881. I.). Šolska naznanila so si) štirikrat razdelila: 15. decembra 1898, 28. feb. 15. maja in 26. julija 1899. Ker je bila učiteljica Piller 27. oktobra m. 1. svoje službe odvezana, ne da bi prišla takoj naslednica, je morala klasifikacija za prvo četrtletje v V. vsporednem dekliškem razredu izostati. Takisto je izostala klasifikacija za drugo četrtletje v II. skupnem razredu zaradi bolezni u'itelja Gorjupa. Domačih učiteljskih konferencij je bilo 14. V taistih je sklepalo učiteljstvo o načelih pouka, o odgoji in šolski uredbi, liazgovarjalo se je o uspehih pouka in o nravnem vedenji šolske mladine. O. kr. okrajni šolski nadzornik blag. g. .lan. Thuma je nadzoroval šolo 19. in 20. decembra 1898. 1. in 29. ter 30. maja t. I. Vsled odloka slav. c. kr. olcr. šolskega sveta z dne 22. decembra m. 1. št. 2029 se je izrekla učiteljstvu za prav povoljne učne vspehe popolna zadovoljnost, voditelju pa je izrekel slav. c. kr. okrajni šolski svet glasom dekreta z dne 2 junija t. 1. št. 860 svoje polno priznanje na hasnovitem poučevanji v V. deškem razredu in prevdarnem vodstvu šole. 3. Zbirka učnih pripomočkov. 1. Krajna učiteljska knjižnica. (Dotacija 30 gl.). «) učiteljska: 174 del v 188 zvezkih, /;) kmetijska: 72 del v 76 zvezkih. <•) šolarska. V teku šolskega leta se je iz slednje izposodilo 158 otrokom 791 knjižic. 2. Okrajna učiteljska knjižnica, ki je pristopna vsemu učiteljstvu šol. okraja. Taista šteje 1410 del v 1742 zvezkih. Iz taiste si je izposodilo 22 učiteljev in učiteljic v 28 slučajih 153 knjig. 3. Šolski vrt, ki meri 800 ni1. Neobveznega kmetijskega pouka so se vdeleževali učenci IV. in V. deškega razreda. 4. Učni pripomočki. Priraščaj: Schubert, zbirka geometričnih teles; llothaug, zemeljski poluti, Evropa tiz. in polit; Haardt, Afrika, Azija, Amerika, Avstralija; modela sesalne in tlačilne trombe; Eschner, prva pomoč pri nezgodah (2 tabli); Eichler, Zeiehenschule, 2 zvezka; Fallenböck, 100 risarskih predlog; Niernberger, stenske table za petje. 4. Podpore in šolski dobrotniki. a) Podpora za napravo pisalnega, risalnega in šivalnega orodja. Slavni krajni šolski svet je postavil za ta namen v proračun 90 gl. b) Zaloga knjig za ubožne učence. Abecednikov 1. beril ‘E O» Vi 3. beril Oj Slov. slovnic Prvih nem. vad. 2. nem. slov. 3. nem. slov. Heinrich. Leseb. III. Theil Ullrich, Leseb. Računic I. del Računic II. del Računic III. del Rothuug österr. Schulatlus Srednjih kat. Zgodb sv. pis. Evangelijev Prenos 13 11 36 30 27 64 27 27 18 50 22 70 84 33 20 34 57 28 Prirastek 6 20 i 5 15 — 1 6 — — 5 — — Skupaj 13 1 42 50 28 69 42 27 18 51 22 76 84 33 25134157 28 Razdelilo seje 4 34 35|24|64 38|19|18 45 17 65 74 19 20123 54 13 Vzalogi je ostalo !) 5 8 15 4 5 4 8 — 6 5111 10 14 5 >1 3 15 c) Šolarska kuhinja. Kuhati se je začelo meseca novembra, nehalo 72 dneh se je razdelilo 4152 kosil. Pri nadziranji sol, šol. voditelja drage volje učiteljstvo, pri nabiranji E. Primožič in kuharica. Darovali so p. n.: Gospa Albertini Elizab., Zalog, 2 kg. masti. Gosp. Arko Fran, posestnik ;5 gl. „ Burger Alojzij, hotelier, l kg. masti. Gospa Burger srednja 2 gl. Gosp. Ceferin Karol 5 kg. masti. „ Ditrich Lud. 50 kg. riža, 1 lonec ocvir. Gosp. Dolenec Anton, žel. mojster na Rakeku, 2 gl. Gosp. Ekel Karol, c. kr. okr. komisar,5 gl. „ pl. Globočnik Anton, c. kr. vladni svetnik v. p. na Dunaji, 20 gl. Gosp. lleršič Ignacij, c. kr. ofioijal in poštni vodja, 5 gl. Gosp. Kogej Jernej 20 kg. turšične moke. „ dr. Kotzmutli Julijan, c. kr. okr. zdravnik, 5 gl. Gosp. Kovač Anton, posestnik, 2 gl. „ Kraigher Peter, trgovec, 5 gl. Gospa Kraigher Jožeta 21 1. fižola. Gosp. Kuttin Franc; 8 kg. masti. „ Laschan Viljem vit. Moorland, c. kr. okrajni glavar, 20 gl. Gosp. Lavrič Ivan, c. kr. davč. oficijal,l gl. Gospa Meze 2 kg. kož. Mali Otok: 4 mernike krompirja, 2 mernika repe, 10 1. fižola, 10 1. jesprena. Slavna Narodna čitalnica v Postojni polovico od novoletnih odkupil 10*75 gl. Nastanitev vojakov: 25 gl. Gosp. Omahen Gustav, c. kr. notar, 2 gl. „ dr.Papož Oton, c.kr. sod. adjunkt,5gl. pa konci marcija. V mladine je podpiralo naturalij pa gospa Gospa Paternost Frančiška, soproga hotelirja, 11 klobas, kože, 2 kg. ocvirkov. Gosp. dr. Ponebšek Janko, c. kr. davčni nadzornik, l gl. Gosp. Pikel Gregor, trgovec, 100 kg. riža. Gospa Scherko, vdova c. kr. okr. sodnika v Vol. Otoku, 5 gl. Stara vas: 15 mernikov krompirja. Gosp. Seber Rihard, lastnik tiskarne,B gl. „ Stefiri Ign., posestnik v Zalogu, 1 gl. Gosp. Švigelj Anton, odvetniški konei-pijent, 1 g'l. Gosp. dr. Treo Dragotin, odvetnik, 20 gl. Vel. .Otok: 10 mernikov krompirja, H mernike rope in mernika fižola. Gosp. Vičič Miroslav, župan i. t. d., 5 gl. Gospa Vičič Josipina 11 kg. masti. Gosp. Vilhar, krojač v Vel. Otoku, 50 kr. „ Wenedicter Rihard, c. kr. okrajni komisar, 1 gl, Zagon: 9 mernikov repe, 2 mernika kolerab, lil mernikov krompirja. Gosp. Zakotnik Andrej, restavrator 5 kg. masti. Zalog: 14 mernikov krompirja, l(i mernikov repe, l mernik fižola, H l, ješprena in 3 1. boba. čast jim, saj skrbi; za svoje otroke! Gosp. Zigman Frančišek, Stara vas, 50 kr. „ Žužek Leopold, c. kr. dež. sodnije svetnik, 6 gl. Vsem blagim šolskim dobrotnikom povrni mili Bog tisolkrat! 5. Statistični izkaz. K A Z It l< 1) Skupaj I. 11. III. IV. deški S OJ S O) dečkov deklic dečkov deklic dečkov deklic IV.vsp.d V. dešk V.vsp.( dečkov deklic 1. Število otrok, ki bivajo stalno v 1’ostojini 25 21 27 21 22 28 36 25 18 12 128 107 Zalogu 7 1 5 0 4 3 1 1 — — 17 11 Vel. Otoku o — 1 1 4 2 4 3 — 1 11 7 Stavi vasi l 1 1 1 1 1 ‘2 3 — — 5 6 — 3 2 3 — — — 12 G Mal. Otoku — — >2 3 1 12 — ■— — — 3 5 2. Stev. otrok, ki ne bivajo stalno v šolski občini, a lioilijo sem v šolo — — — 1 7 1 <2 ‘2 8 1 12 5 3. Število otrok v katalogu . . . 36 27 41 83 42 31) 48 31 21 14 188 147 63 74 81 335 4. Nad 14 let je starili -- — — — 1 _ — — o — 3 — 5. Za višji razred (oddelek): sposobnih 24 1!) 24 28 30 2 naj se 19. septembra ob 8. uri zjutraj v svojih novih učnih sobah. Na obrtno-nadaljevalni šoli bode začetek šole 1. oktobra. Ta dan se naj oglase od 8.—10. ure dopoldne v šolski pisarni vsi k obisku šole zavezani obrtni učenci. Seboj naj prineso zadnji „Izkaz“. Na novo vstopivši pa „Izpustnico“ iz ljudske šole. V POSTOJINI, dne 2(5. julija 1899. 1. Voditelj. Šolska mlaclina po napredku. I. skupni razred. Kolar .Jano/ iz Postojine. Arko Stanko iz Postojine. Debelak Rihard iz Trebnjega. Kruli Janez iz Postojine. Devet Matija iz Postojine. Gorjanec Janez iz Postojine. Starman Jožef iz St. Ivana. Bizjak Anton iz Zaloga. Vilhar Alojzij iz Postojine. Fajdiga Jožef iz Postojine. Geržina Andrej iz Postojine. Klemen Anton iz Zagona. Cestnik Frančišek iz Katinare. Cestnik Frančišek iz Klanega. Fajdiga Frančišek iz Postojine. Bizjak Peter iz Zagona. Vičič Janez iz Rojana. Burger Kristina iz Postojine. Vaduu Katarina iz Postojine. Ažman Kmilija iz Postojine. Sinrdu Frančiška iz Postojine. Kavčič Ivana z Vrhnike. Dolenec Noža iz Zagona. Šibenik Alojzija iz Postojine. Cuk Katarina iz Postojine. Debevec Jožefa iz Postojine. Korenčič Ivana z Unca. Šibenik Antonija iz Postojine. Oblak Helena iz Postojine. Rebec Frančiška iz Zagona. Dečki- Milharčič Karol iz Vel. Otoka. Vilhar Anton iz Slavine. Fatur Frančišek iz Zaloga. Čeferin Dragotin iz Idrije. Vilhar Janez iz Divače. Fajdiga Frančišek iz Zaloga. Vadnu Frančišek iz Postojine. Dolenec. Anton iz Postojine. Kovač Jožef iz Stare vasi. Turk Alojzij iz Postojine. Žagar Frančišek z Razdrtega. Likon Andrej iz Postojine. Slabe Filip iz Zaloga. Kristan Stefan iz Postojine. črnač Jakob iz Z aloga. Vernik Kristijan iz Postojine. Kukec Vincencij iz Postojine. Colo Jožef iz Zaloga. Smrdu Alojzij iz Postojine. Dol?Hco. Stegu Marija, iz Postojine. Kristan Ivana iz Postojine. Supan Terezija iz Postojine. Petrovčič Meta iz Zagona. Fajdiga Jožefa iz Zaloga. Baraga Antonija iz Postojine. Bizjak Katarina iz Postojine. Dolenec. Jožefa iz Postojine. čelan Antonija iz Postojine. Drofenik Terezija iz Gradca. Dolenec Ivana iz Postojine. Geržina Marija iz Zagona. Dolenec Frančiška iz Stare vasi. Geržina Katarina iz Postojine. II. skupni razred. Dočl?i. Šibenik Teodor iz Postojine. 1'ikel Bogomir iz Postojine. Malnaršič Štefan iz Stnre vasi. Lovšin Peter iz Postojine. me. Bole Ignacij iz Postojine. Mekinda Frančišek i/. P« Ogrizek Štefan iz Postojine. Crnač Karol iz Hrastja. Bizjak Janez iz Postojine. Vadnov Štefan iz Vel. Otoka. Mitri Anton iz Postojine. Šušteršič Frančišek iz Postojine Crnač Janez iz Zagona. Šibenik Alojzij iz Postojine. Meze Lavrencij iz Postojine. Bizjak Janez iz Zagona. Sinrdu Filip iz Postojine. Korenči«': Matija, z Rakeka. Fatur Alojzij iz Zaloga. Fajdiga Alojzij iz Zaloga. Grapulin Frančišek iz Postojine. Bizjak Jožef iz Zaloga. Žagar Bernard z Razdrtega. Bizjak Anton iz Zagona. Boli) Andrej i/, Postojine. Zigman Jernej iz Zagona. Veri liti Janez iz Postojine. Zigman Pavel iz Zagona. Turk Anton iz Postojine. Ošaben Ludovik iz Postojine. Natlačen Matija iz Postojine. Klemene«: Anton iz Postojine. Leskovec. Frančišek iz Buj. Dolenec; Frančišek iz Postojine. Šibenik Janez iz Postojine. Želo Alojzij iz Št. Petra. Fajdiga Andrej iz Mal. Otoka. Kristan Janez iz Postojine. Kristan Frančišek iz Postojine. Cii Primož iz Brinja. Dcl?lico. Dereani Ivana s Prevoj. Dolenec Ivana iz Ruš (Štajarsko). Paternost Marija iz Postojine. Frank Jožefa iz Postojine. Jurca Ivana iz Postojine. Ana z Brezovice. Ditrich Leona iz Postojine. Vilbar Ivana iz Vel. Otoka. Leskovec Marija iz Divače. Bol«'; Terezija iz Postojine. Ceferin Marija iz Idrije. Rovan Ana s Cola. Štrenar Marija iz Postojine. Majeršič Ana iz Vol. Otoka. Kovač Marija iz Stare vasi. Šibenik Ivana iz Postojine. liongino Veronika iz Zaloga. Fajdiga Jožefa iz Zaloga. Mahnič Katarina iz Mal. Otoka. Fajdiga Ana iz Mal. Otoka. Fatur Antonija iz Zaloga, h. št. 15. Fatur Antonija iz Zaloga h. št. 23. Ostanek Jožefa iz Mal. Otoka. Samsa Ema iz Postojine. Kolar Ana iz Postojine. Cič Marija, iz Hrenovic. Marinšek Alojzija iz Canj (Štajersko). Verbič Frančiška iz Postojine. Kovač*, Ivana iz Postojine. Vilhar Frančiška iz Postojine. Oblak Kristina iz Postojine. Bizjak Marija iz Zaloga. Kukec Antonija iz Postojine. III. skupni razred. Dečki. Valenčič Anton iz Male Pristave. Volk Viktor s Suhorja. Knttin Friderik iz Postojine. (irželj Frančišek iz Gorenj. Jurca Jožef iz Bukovja. Meglič Anton iz Kranja. Gross Rudolf iz Ljubljane. Vodopivec Jožef iz Rakitnika. RužiČka Jan iz Postojine. Mele Frančišek iz Postojne. Likon Jako'» iz Staro vasi. Gaspari Ferdo iz Opatije. Remic Frančišek iz Toplic. Kovač Anton iz Postojine. Fatur Maksimilijan iz Postojine. Šibenik Matija iz Postojine. Gorjanec Andrej iz Postojine. Frank Alojzij iz Postojine. Verbič Avgust iz Postojine. Vilhar Jakob iz Vel. Otoka. Blažič Frančišek iz Studenca. Fajdiga Alojzij iz Postojine. Habjan Frančišak iz Postojine. Milharčič Alojzij iz Mal. Otoka. Turk Frančišek iz Postojine. Ogrizek Antonija iz Postojine. Starc Amalija iz Postojine. Paternost Slavijana iz Postojine. Maver Jožefa iz Stare v.isi. Mitri Marija iz Postojine. Vadim Apolonija iz Postojine. Levstik Zlata iz Senožeč. Sterk Antonija iz Logatca. CrnaČ Jožefa iz Hrastja. Kukec Marija iz Postojine. Bezeljak Marija iz Postojine. Crnač Marija iz Zaloga. Mislej Marija iz Postojine. Maver Marija z Unca. Ditricli Marija iz Postojine. Vadnu Rozina iz Postojine. Remic Ana iz Idrije. Ouk Antonija iz Postojine. Petrovčič Ivana iz Postojine. Meze Antonija iz Postojine. Vernik Alojzij iz Postojine. Drofenik Anton iz Maribora. Klemen Jakob iz Pristave. Fatur Rudolf iz Trsta. Crnač Jakob iz Zagona. Debevec Anton iz Postojine. Vadnu Janez iz Vel. Otoku. (irnač Janez iz Zaloga. Cič Jakob iz Postojine. Sirca Anton iz Zagona. Mahnič Matija iz Mal. Otoka. Dolenec Frančišek jz Postojine. Starman Jakob iz St. Ivana. Verbič Alojzij iz Postojine. Maver Luka iz Zagona. Neizprašana; Bizjak Frančišek iz Postojine. Turk Jakob iz Postojine. icG. Milharčič Jedert iz Mal. Otoka. Žele Marija iz St. Petra. Kovač Marija iz Vel. Otoka. Bizjak Antonija iz Postojine. Fajdiga Marija iz Zaloga. Mihelčič Antonija iz Mal. Otoka. Rebec Marija iz Zagona. Turk Jožefa iz Postojine. Debevec Frančiška iz Postojine. Kranjec Marija iz J ostojine. Žele Frančiška iz St. Petra. Požar Frančiška iz Dol. Košane. Oblak Jožeta iz Postojine. Bizjak Jožefa iz Postojine. Dolenec Marija iz Postojine. Klemen Helena iz Zagona. Bizjak Katarina iz Zaloga. Fajdiga Ivana iz Mal. Otoka. Neizprašana: Dolenec Katarina iz Postojine. IV. deški razred. I. očlčlelel;. liizjuk Lavrencij iz Postojine. Počkaj Frančišek z Ubeljskega. Bizjak Vladimir iz Postojine. Verbič Frančišek z Rakeka. Žagar Peter z Razdrtega. Vilhar Frančišek iz Vrem. Cuk Frančišek iz Postojine. Ambrožič Miroslav iz Železnikov. Malneršič Frančišek iz Stare vasi. Majcen Ludovik iz Postojine. Kranjec Avguštin iz Postojine. Kovač Rudolf iz Ober-Drauburg-a. Leskovec Matija iz Divače. Modrijan Andrej iz Postojine. Mislej Ludovik iz Postojine. Verbič Frančišek iz Postojine. Burger Matija iz Postojine. Šibenik Jožef iz Postojine. Ošaben .Janez iz Postojine. Vadnu Frančišek iz Postojine. Pelan Andrej iz Studenega. Kovač Anton iz Postojine. Ilizjak Lavroncij iz Postojine. Kuttin Milan iz Postojine. Petrič Henrik iz Postojine. Frank Frančišek iz Postojine. Vilhar Jožef iz Postojine. Vičič Friderik iz Postojine. Mele Jakob iz Postojine. Oblak Anton iz Postojine. Ogrizek Frančišek iz Postojine. Crnač Frančišek iz Vel. Otoka. Križaj Janez iz Zagona. Crnač Matija iz Vel. Otoka. Fajdiga Matija iz Postojine. Fajdiga Jakob iz Zagona. Bizjak Andrej iz Zaloga. Šibenik Frančišek in Postojine. Rebec Jernej in Zagona. Vadnu Edvard iz Postojine. Janežič Jožef iz Postojine. 2. očtčtel’1?. Sajevec Anton iz Vel. Otoka. Vadnu Anton iz Postojine. Vadnu Jožef iz Postojine. Likon Jožef iz Stare vasi. Kranjec Matija iz Postojine. Pavčič Jakob iz Vel. Otoka. Kolar Alojzij iz Postojine. Fajdiga Anton iz Postojine. IV. vsporedni dekliški razred. 1. Čič Ivana iz Kostanjevice. Križaj Alojzija z Brezovice. Jurca Pavla iz Ptuja. Resec Antonija z Unca. Strniša Marija iz Postojine. Burger Ema iz Postojine. Jager Jožefa iz Postojine. Lovšin Antonija iz Postojine. Smrdu Marija iz Postojine. Debevec Frančiška iz Postojine. Vodopivec Gizela iz Budimpešte. Majcen Ana iz Postojine. 2. Negec Ana iz Postojine. Šterk Milena iz Postojine. Malneršič Marija iz Stare vasi. Vičič Alojzija iz Postojine. Debevec Marija iz Postojine. Smrdu Antonija iz Postojine. Čeferin Zofija iz Idrije. oääölel?. Malec Marija iz Zaloga. Čelan Helena iz Postojine. Kranjec Neža z Mačkovca. Kralj Alojzija iz Cerknice. Šibenik Marija iz Postojine. Dolenec Marija iz Stare vasi. Kovač Frančiška iz Stare vasi. Kristan Antonija iz Stare vasi. Neizprašani: Dolenec Marija iz Postojine. Sajevec Marija iz Postojine. oääelel?. Remic Apolonija iz Idrije. Kovač Antonija z Razdrtega. Vadnu Neža iz Vel. Otoka. Vilhar Katarina iz Vel. Otoka. Neizprašana: Bizjak Marija iz Postojine. V. deški razred. Albrfeclit Anton iz Orehka. Arolk Vinko s Suhorja. Kristan Pavel iz Orehka. Kranjec Anton iz Postojine. Pikel Matija iz Postojine. Vadnu Avguštin iz Postojine. Pikel Alojzij iz Postojine. Kovač Frančišek iz Postojine. Čuk Alojzij iz Postojine. Nagode Frančišek iz Huma. Bučar Ludovik iz Postojine. Gorjanec Frančišek iz Postojine. Stare Janez iz Gorič. Frank Andrej iz Postojine. Vilhar Ignacij iz Postojine. Šibenik Janez iz Postojine. Mekinda Anton iz Postojine. Samsa Alfonz iz Postojine. Debevec Anton iz Postojine. Krische Maksimilijan iz Postojine. Kovač Andrej iz Postojine. V. vsporedni dekliški razred. Hcscc Marija iz Rajhenburga. Furlan Elizabeta iz Postojine. Vilhar Zofija iz Postojine. Vilhar Katarina iz Divače. Tomažič Helena iz Vel. Otoka. Ružička Irena iz Postojine. Remic Marija iz Idrije. Žitko Terezija iz Postojine. Turk Cecilija iz Gorič. Šibenik Pavlina iz Postojine. Jager Matilda iz Postojine. Gorjanec Marija iz Postojine. Bezeljak Frančiška iz Postojine. Neizprašana „• Mitri Klotilda z Reke. \ ;.V V, / ’ ».■V.