|] Tj ^ H fl A ,/ II II < Naročnina $2 00 na H || BFH^ JWMI A IkHf^^^B^ JL SM IMIFI9 IUT Jk CLEVELAND6KA !? 1-1« u.* Bih l,jIM|i L^V^ IIM flH^KI I^L^^nl L MMB jI i*naja ava nrai ^S^^IHHHI wm ^IBpBBi^^BB ^KmKr^^^mfw^l^^wk flf HI V IHM VIH mM* Excellent advertising l| ll ----*---*--—— "■ - ■ —--—-——'—■—■—-—■——---— lir. 77 NO. 77. CLEVELAND, OHIO. PETEK, 26. SEPTEMBRA 1913- VOL. Vf. ynotni nnvifiS mom iiUvtvui i I Politični J»j v mestu ae it bliža. Rajni nasprotniki se-dajne vladajoče stranke ao na delu. I NAJSLABŠE MESTQ. j ■ —Politični boj se že bliža. ■ Prvi streli so padli ta teden, I ko je tzačela republikanska stranka očitati sedajni demokratični vladi, da^prav nič ne * skrbi za mesto. Republikanski kandidat za župana Harry Davis, je razposlal vsem volivcem pisma, v katerih jih prosi za miiodare ža njegov politični boj. Ce bi vse vrjeli, kar politični nasprotniki prinesejo na ■ dan o sedajni mestni vladi, bi bil Cleveland najslabše mesto na svetu. Ceste so vse razbite, nikjer se nič ne popravlja, mesto zanemarja bolnišnice in grdo ravna z bolniki v mestnih bolnišnicah, telefonska služba v mestu je rfajslalbša na svetu, vendar se mesto ne briga, da bi kaj naredilo v tej smeri, mostov, za katere je denarja dovolj, ne gradijo, ostanki jedil in gnoj se ne pobira, pač pa leži cele mesece na dvoriščih. Vse to predbacivajo mestni vladi. Najhuje pa še pride. Kakor znano, ima mesto precejšno oblast nad družbo cestne železnice. Witt, kemiji sar za železnico, skuša, da u-strdže kar na-jbolj občinstvu, da kare hitro vozijo, da so vozovi čisti. S tem seveda pri-^ jpravi uslužbencem na karah mnogo "sitnosti", ker se morajo natančno držati navodil. Uslužbenci podpihovani od kompanije; ki vleče na repu* , blikansko stran, so se začeli f sedaj baš pred volitvami puntati in mislijo s tem mnogo t',... škodovati sedajni administra-r ciji. Baje dobimo- v Clevelan-du še štrajk uslužbencev cestne železnice. Resnica je to, da imajo uslužbenci precej trdo delo, če se hočejo natančno ravnati po mestnih postavah, in da je plača nekaterih tako u-rejena, da ne morejo zaslužiti dovolj, Glavna stvar pri tem pa je, da kompanija podpihuje sajna svoje ljudi v prid republikanske stranke. Okoli 1: oktobra se žične resni politični boj 1 v Clevelandu. Vsi rojaki, ki hočejo jeseni voliti, se morajo dati registrirati. Dnevi za registriranje so: i; 2., 9., 17, in 18. oktdbra. Četudi ste letos že enkrat registrirali, i za jesenske volitve se mora vsak še enkrat registrirati, če ne, ne smete voliti. Natančneje o tem se poroča pri sejah političnega kluba. —Pratike iz starega kraja so prišle. Dobite jih v našem uradu po 10 centov komad, s pošto i«2 centov. I —Starišem Skube je umrl em jFlrank, starišem Beajan mrtvorojenec, starišem Glinšek hčerka, starišem Kramar sin sin Albin. —-Umrl je v Lakeside hospital Geo. Oblak, 50 let star. Zavarovan ni bil pri nobenem —Unkrl je lignac Majer, star f 39 let, za sušico. Zapušča ie-no in dva otroka. Bil je član dr. Srca Jezusovega in št. 7. —•V City Hospital je umrl Jdhn Kline, star 29 let. V sta-^ rem kraju zapušča ženo. Ni . ■ bil pri nobenem društvu. —pestra pokojnega Rev. Smrekarja prosi, da če kdo ve za izdajo Prešernovih poezij, last njenega ranjkega brata, da bi bil tako dober in bi ji vrnil to knjigo. Zginila j^Mjppni-šča, kakor je zginilo vs^dru- oezij, je ranjki gospod napi-al marsikako opazko, ki je estri draga in bi rada dobila o knjigo naizaj za spomin. —Vsi tisti, ki so vzeli prve ržavljanske papirje na ali po 7. sept. 1906 in so njih popirji e sedem let stari, lahko še vlo-ijo prošnjo za drugi držav-janski papir do 27. sept. t. j. - soboto. Urad county clerka novem sodnijskem poslopju »o radi tega odprt v soboto cel lan. Kdor hoče torej prvi ali Irtigi državljanski papir, naj ►ride v soboto popoldne. Po lovi postavi od 27. sept. ne eljajo več prvi papirji, ki so ►ili vzeti po 27. sept. 1906 in o že sedem let stari. Vsi prvi »apirji pa, ki so bili vzeti pred ig. sept. 1906. so še vedno ve-javni. —(Kakor čujemo je v četrtek sjutraj ubilo dva Slovenca v akozvani "pajp" tovarni. Na-ančneje o tem še ni znano. —V Clevelandu je precej žarela razsajati davica (difterija) ned otroci. V enem bloku na jrand ave, je zbolelo petnajst >seb, ker stariši niso pazili na >troke, s kom so občevali. Se-laj stoji tam policist, ki vedno ?azi, da bolni otroci ne pridejo / dotiko z zdravimi. —Cleveland živi sedaj v znamenju mošta. Na vseh kra-jih, kjer je kak podjeten vin* iki prijatelj, se stiska sladke grozdje in pripravlja iza odpo« šjljatev. Gfrozcfle !je letos iz-iranredno sladko, toda tudi precej drago, in velja tona na vadfiiega grozdja , sti, so hoteli trditi in so prine-5 sli v javnost, da je Rev. Hans j Schmidt blazen. Včeraj so ga I preiskali trije najboljši zdrav 7 niki in mnenje vseh treh je bilo, da je Rev. Schmidt pri polni pameti! Morilec blaznosi > samo lilini. Vsi trije zdravnik * j so izvedenci za blazne. Prišl so k njemu v ječo in začeli iz praševati: V slabem položaji se nahajate, reče prvi zdravnik Znano mi je. odvrne duhoven Ali se kaj kesate svojega de janja? vpraša zdravnik. Nič odvrne duhoven, ker to j< stvar med menoj in Bogom ° Samo Bog ve, kaj sem storil !' Rad bi kmalu umrl. 1 Ta zdravnik je primerja r Schmidta s podgano, katero s< 0 ugnali v kot, in ki se nikako ne more premakniti. Zgledi j. ravno tako kot pri cerkvenil opravilih v cerkvi. Dr. Brantl L- je pregledal duhovnove mož ^ gane, oziroma jih je preiskal Izjavil se je, da njegovj mož k« I gani popolnoma redno deluje J. jo. Dr. Horn se je izrazil, d 0 niti glava niti obraz morile ne kažejo kakega posebneg nagnenja k zločinu. Glavn 1- lastnosti morilca so: Skrivanj« 1- previdnosti, veselje do boja i >j veselje, da bi naredil kaj nc i- vega. Dr. Horn se je izrazi L- da je Schmidt premeten in hi s- navski, toda popolnoma pi )- izdravi pameti. Zdravniki s i- dognali, da je ena stra 1- Schmidtovega obraza dalji ie kot druga, toda iz tega se n io kakor ne more sklepati bias 1- nost. Danes je prišla v ječo m o ka dobro olblečena ženska io košaro polno dobrega sadji |e Izjavila se je, da izročijo s£ ;c d je Scjhjniditi'. Svojega imen ;a ni hotela povedati. Pokrajinsl t- pravnik Delahanty se hoče š si enkrat prepričati, če j la Schmidt blazen ali ne. Naj< z- je dva najslavnejša zdravnik jo za blaznost, ki, jutri preiščet :č morilca. Od te preiskave b io odvisna tožba proti Schmidti b če je svoje delo naredil v bla; > nosti ali pri tzdravi pameti. Pc > licijski inšpektor Faurot, ki j prvi zvohal morilca, je bil o policijske oblasti odlikovan ysemi*častmi, ki jih more d< biti policist od gosposke. v Vsak dvom, da Schmidt i io bil duhoven, ali da oblast nim to pravega morilca, je. bil včen n- odstrtmjen, ko je spozn; ni Schmidta Rev. Francis ^Ma a- kert iz Techny, 111. Spoznal g r- j je kotv svojega mladinske^ is prijatelja. Rev. Markert je r rt potu v Nemčijo, in je pred o< ni hodom obiskal Schmidta v j' t- či. Vprašal ga je, če ima k; o- sporočiti svojim starišem, n; r- kar je iSchmid rekel: Nič, si a- mo mojo mater pozdravil co John Trodthamb, natakar ;j. hotelu Astorija, je policiji p< * . :' H M;« mA kJM .'h i,, J...' t, '.^i. ■ "i ■ ijt-iii >(»!■-V■«•_■'. ...■■! - ■>- . 1-. ta - (Kil. . - ■ .■>. itwjuM i. Farmarske banke. Congres »vetuje farmarjem naj ustanovijo svoj« banke, da tako preprečijo upljiv borze. DENAR ZA ZEMLJIŠČE. Washington, 26. sept. Kongresni an i se zelo zanimajo za 'armarske banke. Danes so armarji glede denarja precej odvisni od velikih špekulantov z denarjem, in če nastane dučajno kriza, farmar nikakor ie more priti do denarja, ker denar, kadar je enkrat v rokah Wall St. ali v rokah borze, ne pride z lepa več v farmarje-ve roke. Kongresmani silijo farmarje, naj ustanovijo sami svoje banke s svojim kapitalom, da tako postanejo neodvisni od denarnih mogotcev. Med farmarji vlada zanimanje za enake banke, in pričelo se je že živahno gibanje na tem polju. Treba pa bo kmalu obdelovati več sveta v Zjed. dr-iavah, ker prebivalstvo se silno množi, draginja pa je čim-dalje večja. Baš kar je vlada Zjed. ift-žav neposredno podražila krompir s tem, da je prepovedala uvoz krompirja iz otokov, ki so v angleški posesti, nadalje iz Nemčije in Avstrije, odkoder se ne sme nobenega krompirja uvažati. V teh deželah je dobil krompir-ski sadež.neke vrste Ibolezen, in če se zanese sem, lahko dobe isto bolezen naša krompirjeva zelišča in sadeži. Posledica tega bo, da se morajo Zje-dinjene države zanesti popolnoma na svoj lastni pridelek, in ker slednji letos nuposetiho bogat, bo seveda krompir letos jako drag. , •• —-o- —Cleveland prihaja dan-zadnevom več ljudij iz stare domovine, tako da vsi niti dela ne morejo dobiti. Krivi sc temu tukašnji rojaki, ki vabijo ljudi iz stare domovine sem Najprvo bodi povedano, da postava prepoveduje valbiti kakega človeka iz stare domovine sem pod pretvezo, da se mu tukaj delo preskrbi. Drugič ps nihče ne ve, kaj pride, in ot silnem naseljevanju sedajnegs časa lahko doživimo, da bo nekaj naših rojakov brez dela Zatorej pa svarimo rojake, na nikar preveč ne vabijo ljudi iz stare domovine, pač pa na; gledajo, da dobijo sami vsi stal no delo in se pripravijo mo tgoče za hujše čase kot so da nes. -o- Umrl je v Ljubljani sin spo štovane rodbine Trškanovih Anton Trškan, posestnik, v ra ni mladeniški dobi 26. let. vedal, da je, videl ravno take ga človeka kot je Schmidt h nekaj dnij pred umorom kora kati z neko deklico proti naje temu stanovanju na 3. aveni Mož in deklica sta šla v go stilno, in tam je deklica nago vorila neko strežajko, naj j da pive za duhovna. Za kakš nega duhovna? je vprašala za čudena strežajka, nakar je de klica odgovorila: Za oneg; tam z brado. On je dufhovei v New Ylorku in me kmalu po ! ročil. 28. avgusta so trije mo žje sledili tej osebi, ki je zo pet korakala z deklico prot gozdu. Tam je zagrabil mo deklico za vrat, toda jo je pu stil, ko mu- je rekla, da Ibo kri čala na pomoč. Ko je drugi djm prišel bra dati mož v hotel Astoria, so g I vprašali, kje ima svojo sprem ljevalko, in je odgovoril, d se je odpeljala v Nemčijo parnikom Imperator. 'L ij 'i h S&ŠM AM V tižž. (emir na Balkana. i * ■ U ' . •" 11 ' IV -F' j I jrške čete neprestano koljejo in ropajo pa južni Albaniji. Bulgari in Turki proti Grkom. KOLERA V RUMUNIJI. iDunaj, 25. sept. Kakor se joroča sem iz Alvone, ki je jlavno albansko pristaniško nesto, so grške čete zasedle imeriško misijonsko postajo v jorici v Albaniji ter jo proglasili za svojo last. Tu se je poučevalo kakih 100 albanskilh, leklet. Cfcki so zaprli tudi večje število Albancev, ki so pred eratkim se vrnili iz Amerike v svoje kraje. Spustili So jih še-e potem, ko so obljubili, da se godejo pridružili posebnemu [gibanju, katerega namen je, južno Albanijo priklopiti 'Grčiji. Angleški konzul v Bitolju je energično protestiral v imenu Amerikancev proti grškemu počet; u Ameriško šolo v Korici vodijo kongregacijoni-sti. Amerikanci imajo tam osem učiteljev in učiteljic. A-meriški zastopnik v Carigradu je dobil naročilo, naj ukrene vse korake, da bodejo Grki spoštovali ameriško last in zavode. Dunaj, 25. sept. Iz dobro poučenih krogov v Carigradu se trdi, da bodejo Bulgari in Turki skupno nastopili prot Grkom, če slednji ne bodejc takoj podpisali mirovnih po gojev, katere jim nudi Turčija V Carigradu se še mude bul garski mirovni odposlanci, k delajo novo mejo med Turčije in Bulgarijo. Posvetovanja s< vršijo jako počasi, ker nobeni stranka neče odnehati. Trdi s< tudi, da vlada med mlado ii staro Turki velik prepir, in d; je v Drinopolju prišlo že d< ponovnih spopadov med tur škimi vojaki. Enver bej, ki j< zapovednik Drinopolja je po strelil že več staroturških čast nikov, in je odslovil mnog« moštva. Bukarešt, 25. sept. Tu se j' jako razširila nevarna kolera V enem mesecu se je prikazal« 1137 slučajev kolere-Vse bol nike imajo v posebnih prosto rih in oblasti so odredile naj strožje naredbe, da se koler ne razširi med prebivalstvori v mestu ali po deželi. Srbski kralj je izdal mani fest, v katerem se zahvaljuj narodu za hrabrost v prestani! vojskah ter obljubuje, da b delal z vsemi močmi, da Srbij popravi to, kar je zamudila vojsko. Predvsem je treba mi sliti na ureditev gospodarske ga položaja. V novih pokra; je trdba napraviti mir. Nov pokrajine pridejo za gotov ča pod vojaško oblast. Brbiji j Francija ponudila 250 milijc nov posojila. Najprej bo Si bija uredila kmetijske razmer< potem pa začne ustanavljati novih pokrajinah potrebne šc le, katerih dosedaj tam splo ni bilo. -o- DENARJE V 8TARO DOMOVINO polil jamo: 50 kron ................za 10.3 100 kron ................za 20.4 200 kron ........za 40 Q 300 kron ........za 61.3 i 400 kron ................za 81.8 500 kron................za 102.2 1000 kron ................za 204.C 2000 kron .............za 407.C Poitarlna Je viUU pri tah avotal Doma a« nakazana avote popolnom Izplačajo brei vinarja odbitka. Naie danarne poilljatve Izplafiul c. kr. pottnl hranilni urad v 11 d 12 dneh. i Denarje nam poalatl Je najprlllfine. Ido 960.00 v gotovini v prlporočenei ali reglatrlranam plamu, večjo m tke po Domeetlc Poetal Money O rdi all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER 82 Cortlandt ®t., New York, N. 1 ALI PODRUŽNICI •104 8t Clalf ave., N. E. CLEVELAND, O. -..-ivv. Konvencija SSPZ. a. aeja, potideljek 16. sept Konvenčni predsednik otvo- 1 i sejo točno ob 8. uri dopold. kitajo se imena delegatov in r]. odbornikov; navzoči vsi. Čita se zapisnik i'i. seje. •GI. blagajnik predloži brzojavno pdročilo o smrti člana Ir. št. 80. v Hermenie, Pa. Fr. >adišer, ki ga je v premogo-k*>pu ubilo. V znak so»?alja ostanejo vsi raz sedežev. ■Nadaljevanje s pritožbami iruštev. Št. 8. poroča bolniku F. Ka-riž. Ta član je bil bolan na DČeh, imel je trahomo, in ie nevarnost, da se mu bolezen zopet vrne. Prosi konvencijo. Ja Ibi kaj ukrenila glede njego-veza zdravljenja. Gl. odboru se nalaga, da posreduje s pomočjo Zvezinega zdravnika, da se dobi dober zdravnik v kakem kraju in ozdravi omenjenega člana. Sprejeto. Št. 84. vpraša radi nenaka-zane bolniške podpore člana F. Raznožnika. Gl. tajnik se sklicuje na pomanjkljivost bolniške nakaznice. št. 90. poroča o članu Bradač, kateremu društvu ni priznalo podporo, ker se ni podvrgel društvenemu sklepu, članu Erazem Bradaču se da še enkrat priliko povreči se društvenem sklepu, da mu isto prizna podporo in mu jo gl. tajnik nakajže. Sprejeto. št. 97. prosi za oprostitev asesmenta v času štrajka. Ker se tak sklep ne strinja z državnimi zakoni, se sklene apelirati na vsa društva S>SPZ. za prostovoljne doneske za štraj-kujoče brate. Br. Kužnik se pritožuje radi nekega dopisa v Glasilu. Zadeva se poravna med br. Kuž-nikom in br. Smukom v splošno korist. Plače gl. odbornikom osta-njo pri tem kot je druga konvencija določila. Društvo št. 100 želi, da se ne voli v glavni odJbor gostilničarjev, trgovcev in časnikarjev; tej želji se pridruži še več društev. Del. Mam vpraša, kako je to, da je bila bolniška podpora splačana kar trikrat povrsti na eno in isto nakaznico. Se vzame naznanje. Sklep seje ob 12. uri. 13. seja, pondeljek popoldne. Konvenčni predsednik otvo-ri sejo točno ob pol dveh pop. Čitanje imen delegatov in gl. odbornikov*} navzoči vsi razen J. Hočevarja. Čitanje pozdravov. Del. Ivanšek hoče imeti zadoščenje glede sumničenja c primankljaju v času njegovega uradovanja. Tista pomota j« bila slučajno narejena od stra ni nadzornega odbora. Konvencija mu izreče zaupnico ir zahvalo za požrtvovalno delo vanje. Dalje poroča, da je imel pc prvi konvenciji stroške s poši Ijanjem fotografij. Nekater člani so mu poštnino poravna li, a vsi ne. Ne poravnana svo ta znaša $2.62. Konvencija mi t^a znesek prizna in naroča gl tajjniku, da mu isto nakaže Dalje mu Zveza dolguje še ne kako svoto iz plače njegov,egJ dela kot bivši gl. tajnik. Itonč no se zfjedini za odškodnine $25- Gl. odibornik Glojek vpraš; če so gl. odborniki vpravičen do >oc odškodnine za vsak« 1 t sejo gl. odbora. Po debati s< sklene izplačati 50c odškodni no od vsake seje gl. odbora. iDel. Jurak poroča sklep ii •željo svojega društva, da si trgovec ne sme voliti v gl odbor. Poročilo se vzame naz nanje. Gl. odbornik Cvetkovič po loži račun o stroških, ki ji»h j« imel kot gl. porotnik. Račur se mu odobri. 5t. 12 prosi, da konvenciji Važen kongres, j Philadelphia se vrii v kratkem važen kongres, na | katerem se bo posvetovalo o varnosti v premogovnikih. NASELJEVANJE. Washington, 25. sept. Proti oncu tega meseca se prične Fhiladelphiji važen kongres, a katerem se bodejo posveto-ali, kako se morejo v premo-ovnikih upeljati varnostne riprave, da se zmanjšajo šte-ilne nesreče, ki ugrabijo vsak an toliko življenj premogar-ev. Zvezina vlada bo odposla- $ a na ta kongres več svojih rz- c -edencev. Na kongresu bodejo meli poseben premogovnik, umetno narejen, v katerem >odejo delali premogarji. Ta »remogovnrk bo imel vse vir- | lostne priprave, in celo zvezi-10 rešilno moštvo bo navzoče er bo kazalo raznim odposlanem premogovnikov, kako se kii prva pomoč v prvem trenutku nesreče. Naseljevanje iz Evrope V.V; Ameriko se vrši čimdalje v več-iem številu. Za vzgojo naseljencev se je dosedaj tako od strani zvezine kakor od strani državnih oblastij prav malo na- ; redilo. Sedaj se je spomnila naselniška oblast, da mora skr^l| beti za posebno vzgojo svojih/; naseljencev. Zvezina vlada ka-* | kor tudi posamezne države bo* J de jo odprle večje število ta- ; kozvanih "večernih šol". Nameravajo tukUi prirediti brezplačne šole za naseljevanje, v | katerih se uči, kako se postane državljan. Vse te šole, ki ; jih mislijo že letos prirediti naseljence, bodejo seveda brez- j Nov poštni urad. Od 1. sept i posluje v-Beli cerkvi na Dote | lenjskem postni ufad. kaj ukrene glede a-sesmenta, katerega jim je društveni taj- ; nik odnesel, ko je pobegnil. ) Konvencija sklene, da da dw-| štvu priliko poravnati dolg, ki.J je nastal radi poneverjanja dru-jj štvenega tajnika, do 1. januar-1 ja 1914. Da se vse uravna naj jjj društvo od slej plačuje dvojni j asesment. Sprejeto. Ubeglega J potneveitjenca se ne Isprejm* | več v Zvezo. Sledi odmor 15 minut. »Št. 31. želi da bi se pravila tiskala poleg slovenščine t tulil v hrvatskem jeziku, če se prar;| vila tiskajo tudi v hrvatskem jeziku se pričakuje napredek Hrvatov. Po debati se stavi predlog, da se tiskajo pravila v hrvatskem jeziku. K predlo-^ gu se stavi dodatek, da se slov.^j angleška tiskajo posebej in hr-vatsko angleška zase.' 'Predlogi z dodatkom sprejet. j Del. Urbančič pove želje svojega društva, da se v glavni ? odbor voli zavedne delavce m|| ne trgovce. Del Čolnar poroča, da b( Zveza dala napraviti poslovne ^ knjige za vsa Zvezna društva* ; Stavi se predlog, da i)apravi|| Zveza knjige za društva s pri , pombo/ da se pusti društvom • svobodno na razpolago nabavo^ knjig. J Del. Mahnič govori o inkor-poracijah Zveze v posameznih , državah. Vname se -živahna debata .Iz debate je razvidno, ; sedaj kaže, da ostane pri sta-g rem. Sprejme se predlog o jedna-rl pravnosti žensk z možkiii|ii§ člani. v Sprejme se predlog upeljati j otročji oddelek. v < O združitvi se bo razpt^M ljalo na prihodnji seji. Sklep seje točno ob pol k IZHAJA V TOREK IN PETEK i;; 'ftjfriEfry^...... ' . . ■ ■ ...... — NAROČNINA: Za Evropo ..^ZZZ'ZZZZ. W.00 P Z* CfttwUnd po polti.................. $2.50 PoHtMtm ittriUn po 3 canta. f Dopisi brez podpis* in oicbnoiti k nt »prciemafo Vsa pisma, dopisi in detmr naj »c pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, «119 ST. CLAIR AVE. N. E _CLEVELAND. O. EDWARD KALISH, Publisher. LOUIS J. PIRC. Editor._ ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. Re nil b,v 15.000 Wormian« < K miner«) lit the City Of Cleveland and cluewlierr. Ad-er. tislng rates on request. TEL. CUV. PRINCETON 188 Entered as seconil-clnss matter J»nu»ry Sth 1»09, at the post tifllic »t Cleveland, O. I •adertbe Act of March 3, 1M7W. No. 77 Fri. Sept. 26*12 Vol VI. H.... ] §;•' ===== > g Za delavstvo. W"^ »-i . 1 Kes je, da delavec danes > | t Ameriki tesko shaja in še težje s prihrani kaj za starost. To je za vse delavce enakega pome- ^ na, posebno še za Jugoslovane, kot za Srbe, Hrvate in Črno- . gorce. Večina teh Ijudij je * brez poklica, navadni telžaki, dninarji, teško si sami poišče-jo dela, in kadar pridejo do ' dela, mnogokrat igrajo tudi ' vlogo stavkokazov, ne da bi s tem nalašč škodovali stavka rje m, pač pa ker ne vedo, ' 1: kak posel opravljajo. * Tu v Ameriki imajo slab o-bičaj, ki je silno razširjen, in ^ to je oni apatičhi' silni krik, ki : |vga vsak dan slišimo: Vsak za . sebe l To je Amerika, prosta in , svobodna zemlja! Pa ni tako. • !Zato pa morajo naši delavci o- pravljati najtežja dela. «Pa to j. r še ni vse. Se je mnogo drugih ( neprilik, ki našemu delavcu o- t k| teškočujejo njegovo sicer že r revno življenje. Mnogo ij išče dela, kadar so brez s fa, potom delavskih posre-' alnic. Agenti jih pošiljajo , rseh kraljih Amerike, poprej s so se dali od njih dobro ? ati. Pa to še ne bi bilo ta- veliko zlo. Agenti jih ne- | liljeno goljufajo. Mnogo- ( t jih pošljejo tja,, kamor t vci ne želijd iti. Navadno | jih pregovorijo s tem, da am plača boljša in vsi liiv- ski pogoji veliko bolj uigod- , o pride delavec na cilj svo- [ potovanja, takoj spozna, a e namesto v Michigan pri- t v Oklahomo, kamor ni ho- ^ in o kateri državi še 1110- j t vedel ni. Znajde se na inji, kjer postavljajo ali i^jo novo železnico. Brez jj irja, namreč neznajoc je- i iiepoznajoč šeg in običa- n prime za trdo delo, ki mu p 15 centov na uro. Tu sta- / t v »razpadlih bajtah, leži £ leh na gnjili slami, ali pa v (| ih gnjilih železniških vo- n h, polnih mrčesa in para* 7 v. iPbnaljvdčkrat si mora n kuhati, truden in zdelan, d »a hrano po neprimerno vi- ]< li cenah kupovati od kon- n traktorjev. Včasih ti kontrak- p rorji cele mesece ne plačajo de- j lavcev, in če hoče delavec od- Ir iti, ga navadno ne poznajo, in n če zalhteva svojo plačo, ga z r; revolverjem preženejo iz kra- 0 ja. Mnogi izmed naših čitate- i,( ljev je mogoče že sani kaj ena- n cega doživel. c|( V mnogih slučajih se tudi pripeti, da delavca brezdušni rt agenti pošljejo na štrajk, kjer ol neizkušen delavec, ki nič ne p< ve, kaj je to, kaj se godi okoli D njega, največkrat mora pla- m čati brezsramno izkoriščanje agentov s svojim življenjem. Seveda, nesramnim delavskim A pijavkam je to vseeno, kajti te pi f. duše bi za dolar prodale tudi v; kosti svoje matere, in kako ne In bi prodal siromaka, ki je prišel je iz stare domovine, in ki si ne lj l zna pomajgati. Mnogokrat se st je že pripetilo, da so kontrak- hi < torji pokradli ponoči speče de- 111 lavce vsega zaslui/ka, a potem nj so obrnili sum na kakega iz- v< i 11 C'a , "L J I I končno zabavo *vo„h podajalcev. ; . Srhujt^ v kfajilt, kjer Je štrajk. Kaj briga gospodarju, o če pogine pri štrajku pat sto-0 tin delavcev. On hoče štrajk 0 zlomiti, in ne pomisli, koliko ~ družin pahne s tem v največjo o revščino. Če bi imeli ti gospo-~ darji kako vest, tedaj bi naj-1 prvo zadovoljili svoje prve delavce. ki so jim s svojimi roka-* mi pomagali nagrabiti toliko denarja. Koliko revnih delavcev. tujcev v tej deželi je bilo že postreljenih, ker so odšli na . delo kot skabje. toda sami si-"t romaki niso vedeli, kaj prav-- zaprav delajo. Pogodba med Avstrijo in Zjedinje-nimi državami. J Med našim slovenskim časnikarstvom se tupasem pojavi ; kak članek, ki bolje ali slabejc nekoliko pojasni, kako se postane državljan Zjedinjenih dr-ž;iv, Včasih smo čitali že precej dobre razprave, katere so pisali razni ljudje. Nekateri so s polnim parom zagovarjali državljanstvo, pa je tudi takih . vmes, ki temu naravnost nasprotujejo. ; Take razprave pa nikdar ne škodujejo, le veseli moramo biti, da jih imamo precej. Poseb- j no če se taka vprašanja raz- ( pravl-jajo trezno in temeljito, ne pa da se samo grmadi pu- . stolovne besede. Mi smo Ibili vedno največji . 1 zagovorniki dejstva, da naj se Slovenci oprimejo vsake prili-kc, da čimprej pridejo do ča-sti državljana Zjedinjenih držav. In še danes pri tem sto- . jimo. Ako se nekoliko okoli sebe ozremo, vidimo, da osta- ' ne od 100 Slovencev, ki pridejo v Ameriko , skoro 50 za stalno tukaj. Nadalje, kdor o-pazuje naše življenje v tej ali oni naselbini, sprevidi, da od teh zadnjih ljudij se jih poroči najmanj 75 odstotkov ter tako ^ prebivajo v novi domovini s j svojo druižino. Resnica je, da v začetku, ni- ' -ti pet ljudij od sto nima mi-sli ali sklepa, da ostane tukaj | za vedno. Toda polagoma se privadijo te dežele, ki je svo- i bodna in daje priliko napre- ( dovati, razne okolnosti, v katerih naši rojaki živijo, jih si- . lijo, da ostanejo tukaj za ved- ,10' „ 1 ln ko vidimo, koliko našega naroda ostane tukaj, je teško j poj miti, zakaj se ti ljudje bolj ( ne zanimajo za državljanske ameriške pravice. Ne moremo j trditi, če je deset odstotkov vseh slovenskih stanovalcev Amerike ameriških državljanov. Eden največjih vzrokov, da ' ljudje ne iščejo v večjih mno-ižinah državljanske papirje, je j najbrž ta, ker ljudje ne poznajo ^ pogodbe, ki je narejena med . Avstrijo in Zjedinjenimi državami. Naši ljudje, ali vsa> ( dober del njih, še danes vedno j mislijo, da jih čakajo hude ka-zni, ko se povrnejo v staro •domovini. če postanejo ameriški j državljani. Sliši se tudi, da £ kdor je ameriški državljan, da T ne sme ostati doma več kot ' r par mesecev 111 da ga potem j fprdženejo. ,L)a se take krive ^ misli razpršijo in da se vsake- | 11111 natančno pojasni, kakšne razmere vladajo pri tem, priobčimo v sledečem celo pogod- ^ bo, ki obstoji med Zjedinjeni- \ mi državami in Avstrijo gle- g de ameriških državljanov. Dne 1. sept. 1871. je bila na- . rejena tozadevna pogodba med '' obema državama. Pogodbo so podpisali -ameriški poslanik na Dunaju John Jay in avstrijski minister Friderik Beust. Prva točka te pogodbe se ^lasi: Dnžavljani ali 'podaniki Avstro - Ogrske monarhije, ki prebivajo v Zjedinjenih drža- L vah severne Amerike neprene- 1) homa s k oži pet let, in postane- o jo v tem času ameriški držav- b liani, se morajo smatrati od k strani avstro - ogrske monarhije kot ameriški državljani, in k mora avstrijska vlada napram n njim tudi tako postopati. To je velja tudi /a tiste ameriške dr- si žavljane, ki bi preWvali v Av- 6c striji pet ali še \*eč let, če so ta ' V v I. ' •, svojega potnega lista. Ravno fc tako se to nanaša na one A- u, merikance, ki bi se nudili v )- Avstriji pet ali več let ter bi k postali avstrijski državljani, o Iz tega sledi, da ima vsak o človek, ki se naseli v Zjedinje-nih državah, pravico, da po-j- stane državljan. Te pravice mu ne more nihče odvzeti. Od ose-L- be same je odvisno, če se te o pravice posluzi ali ne. Oseba, ki je postala držav- 0 Ijan ene ali 'druge države a (Amerike ali Avstrije) more - biti kaznovana, pa ne raditega, - ker je postala državljan druge države, pač pa radi zločinov, ki jih naredi prej ko je postal državljan, zločinov, ki se tičejo vojaške službe. Kakšni so ■ li slučaji, pojasnimo tukaj. Točka druga avstro - ameriške pogodbe pravi, da Avstrijec. ki je postal ameriški državljan, in je odšel iz Avstrije, ko je bil poklican k vojakom in ni spolnil svoje vojaške služ-7 be, se kaznuje v slučaju, da 1 pride domov. Toda oni, ki je odšel od doma, predno je dobil poziv na nabor, ne more bi-ti kaznovan, če se vrne do-mov in če je medtem postal > ameriški državljan. Oni, ki slu-' /i v armadi, ali ki se nahaja I doma na dopustu, in gre med-1 tem v Ameriko, se tudi kaznuje, četudi je postal državljan. Taka kazen se mnogokrat ali skoro v največ slučajih odpusti, kazen se pa ne odpusti nikdar, kadar je izdano mobiliza* cijsko povelje ali če je z'bruh-' nila vojska v Avstriji. Ako pa človek, ki je bil že pri vojakih in se nahaja doma na nedoločenem dopustu, in gre v A-meriko, predno dobi poziv, rta mora zopet k armadi, ali spada med rezerviste, predno je razglašeno mobilizacijsko pove-' Ije ali je zbruhnila vojska, ne 1 spada pod nobeno kazen, niti ni obvezan, da še kdaj služi pri avstrijski armadi, če je medtem časom dobil v Ameriki državljanstvo. Naših ljudij je na tisoče, katerih se ravno ta točka tiče. Ako je n. pr. mlad človek za-1 pustil Avstrijo predno je do-1 bil poziv k vojakom, in je postal ameriški državljan, ko se vrne domov, ne samo, da ne sme biti kaznovan, njega niti na službo v armadi ne smejo poklicati. Oproščen je vse vojne dolžnosti. Ravno tako, če odide od doma, ko je že služil v armadi, toda predno je zvr-šil orožne vaje,- ter se vrne domov kot ameriški državljan, njemu ne samo ni treba več služiti ter niti kaznovan ne sme biti. Tak človek nima nobene obveznosti do Avstro - Ogrske. Jako važna je tudi točka četrta te pogodbe. Izseljenci: ene dniave, ki je postal državljan druge države, se pri svojem povratku v svojo prvotno domovino, ne sme siliti, da postane državljan svoje prvotne domovine, toda če človek sam hoče opustiti državljanstvo druge dnžave, mu je dovoljeno, in postane zopet državljan svoje domovine, ne da bi mu bilo treba bivati določen čas v svoji prvotni domovini. Torej ta točka pravi, da oblasti v Avstriji ne smejo nikogar siliti, ki je postal državljan v Ameriki, da postane zopet avstrijski državljan. Če pa to želi, tedaj lahko postane takoj državljan, ne da bi mu bilo treba kaj prositi ali kaj posebnega narediti. To so največje točke av- 1 stro - ameriške pogodbe o državljanstvu in vrjamemo, da smo marsikateremu kaj pojas- | nili. kar mu dosedai ni bilo J- 1 jasno. -o--1 Iz stare domovine. 1 KRANJSKO. Vlomi v Lužarjih pri Vel. Laščah so neznani tatovi pri branjevcu Skrbcu vlomili in odnesli 50 K. denarja in nekaj r blaga, pri posestniku Zakrajš- s ku pa nekaj obleke in zlatnine, i Velik požar. V Logu pri Mo- p kronogu je na kozolcu posest- s nika Zurca nastal ogenj, ki se o je hitro razširil po raznih poslopjih in je napravil škode do s 60.000 kron. Zavarovalna svo- d ta znaša samo nekaj nad 7000 p n ni ku Fr. Raje r ju. Požar >o •>-' pazili šturski dijaki. Zažgali so 1 k pa romarji, ki so bili namenje- 1 i- ni v Log pri Vipavi in so na < 1- šupi prenočevali. Živino so vso ■ u rešili, pač pa pogrešajo štiri - romarje in se še ne ve, kam e so prešli. Ogenj so pogasili 1 trdrijavski topničarji s pomoč- ] - jo brizgalnic iz predilne to- 1 e varne. Čudno, da šturska obči- 1 e na nima svojih ognjegascev. i, Obe nogi sitzlomil 6oletni J e posestnik Jakob'Pernuš iz sv. 1 Ane. Sekal je hrast, raz kate- t 1 rega'je pa'del in pri tem zadobil 1 - zgoranje težke poškodbe. Pre- i -) peljali so ga v deželno Ibolnico v Ljubljano. Suha strela je udarila v ko- - Iziolec iposdstnika Jer. Drahs- s - lerja v Šenčurju ter ga tako < , razbila, da so trske in trami t 1 daleč naokrog ležali. \ Nečloveškega očeta France- t 1 ta Tepina iz Gorenj pri Prim- £ j skovem, o katerem smo zad- I - njič poročali, da je svojega 2 1 . letnega sina takorekoč razre- 1 . zal .qdvedli^o orožniki v za- k por deželnega sodišča. ' t Umrla je v Ljubljani gospa f 1 Mici Podkrajšek, roj. Ivastelic, 2 - inženirjeva soproga, po kratki / mučni bolezni na posledicah š . poroda. . A i Umrl je bivši tovarnar in po- F - sestnik parne pekarne g. Julij -. 'Kanz, nekoo imetnik lepega F . premoženja, ki je pa ipred več v • leti prišel v konkurz. a Esad Paša na Bledu. Te dni -1 je prišel znameniti branitelj d Skadra, Bsad Paša s spremstvo, n (4 dame, mali fantek in en zamorec) na Bled in se je nastanil v hotelu "Louisenba-du". ŠTAJERSKO. i Drobne novice- Iz Šoštanja. 1 V sredo ponoči je udarila strela v kozolec posestnice Marije 1 Košan v Družmir.ju in ga už-gala. Kozolec je v kratkem času zgorel. Škoda je nad 3000 kron, zavarovalnina pa znaša 1200 kron. — Toča je grozo-' vito pobila okoli Feldbacha na Vzhodnem Štajerskem. Drevje je skoro čisto golo, poljski sa-1 deži vsi zbiti. Toča je pobelila celo krajino, da je bila kot po • zimi. — Umrl je v Gradcu naj-' starejši mož v mestu, posest-1 nik Pavel Dirnboeck, 101 leto star. — V Šmihelu pri šoštan- j-ju je prevzel šoštanjski zidarski mojster Kumer pri nekem ' posestniku zgradlbo gospodar-; skega poslopja. Odstranil so pa prehitro pod novim obokom opore, obok se je vsul in enega zidarja težko, druge pa lahko ranil. Iz Rajhenburga. Pri posest- ■ nitku Kiozoletu v Stolovniku je udarilo in zgorela so vsa poslopja do tal. Skoda je zelo velika. Nova bolezen. V Ilirski Bistrici in v okolici pojavila se Ije ndka nova' vrsta bolezni. Bolnika prime nenadoma huda driska, obenem pa prične bruhati. To stanje traja 6 do 12 ur, na kar je kriza prestana. ™ Skoraj v vsaki hiši se nahaja ~ več bolnikov. PRIMORSKO. E Potniki napadli pamik. Ko fc± je pripltil parnik "Sava", last 2 Ungaro - Croate iz Lovrane v J Volosko, je čakalo v Voloski 200 potnikov, ki so bili namen- ^ jeni na Reko, kjer je bil se-menj. Parnik je pristal in potniki so 'hoteli vstopiti. Ker pa £ je bilo na parniku premalo . prostora, jih kapitan ni hotel | vsprejeti. Potniki so navalili na J most in udrli na parnik s silo. ^ Pri tem pa se je parnik nag- -ninl. Most je padel v morje in ^ z njim vred kakih 30 oseb. F Mornarji su spustili takoj rešilne čolne in so rešili vse po- ^ nesrečence. En potnik se je ^ pri padcu težko poškodoval. -- P NAZNANILO. ' ^ S. N. P. P. S. dr. "Edinost" naznanja po sklepu izvanredne 1 seje, da ima vsaka ienska od 1 16. do 40. leta ugodnost, da J pristopi k društvu. Redna seja £ se bo vršila 12. oktobra dop. ob 9. uri. Dr. zdravnik je dr. F. * J. Kern. On ima potrebne li- i stine za preiskavo prosilcev k društvu. Žeaske, tu imate le- ffl po priliko, ki še niste v podpo- SB I narodno p«!tje, da se vežbate v t. petju in objednem irnati pra-t- vice in dolžnosti kakor moški »- člani našega društva. Za" na-o daljna pojasnila se obrnite na tajnika Frank Makse, 3512 St. a Clair ave. (78) o--—---- 'i Zahvala, n Ko sem se mudil v Cleve-li landu, so mi rojaki najlepše :- postregli, kar so^ mi mogli, in i- na tem mestu se zahvaljujem - vsem prijateljem in znancem v Clevelandiii kakor tudi v ii Pennsylvaniji. Lepo še zahva-\ ljujem za uljuden sprejem za - časa mojega bivanja med nji-il mi. Vaša naklonjenost mi bode - za vedno ostala v spominu. o Frank Keržišnik. Komarjevi piki - so zelo neprijetni in boleči. Da 0 olajšate bolečino ter antisep-li tično osna>žite dele, rabite Severov Antisepsol. Priporoča se - tudi kot ustno izpiralo zoper - gnitje zob in otekle zobrne, - kot grgralo zoper obolelo gr-2 lo in kot vzbrizgalo v slučaju - nosnega katara. Rabi se lah- - ko, kjerkoli se more rabiti antiseptična tekočina. Cena 25c. 1 Naprodaj je v vseh lekarnah. , Zahtevajte Severov Antisepsol. i Ako ga ne morete dobiti v va-1 ši okolici, naročite ga ocl nas. W. F. Severa Co., Cedar Ra- - pidis, Iowa. j --- t Fantje se sprejmejo na stano-: vanje in hrano. 5605 Bonna ave. (78) i , , , f -\ IZURJENI ČEŠKI knjigovez B. F. PRIHODA I se priporoča Sloven- > cem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripovestnih in maSnih. Lično delo, nizke cene. 4T 0" «r Naročila sprejema CLEV. AMERIKA, «119 ST. CLAIR AVE. A \ LAUBOV GOLDEN ROD KRUH je narejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-ceiji. The Jacob Laub Baking Company 4919 LORAIN AVE. La S Slovenska Gostilna nO ^ ) [S 6131 ST. CLAIR A VB. JU (Priporoča rojakom In druitrom prvo iltrentko dvorano t CI*t«-■ landu sa vcmIIc«, igra, poroka in krtina »lavno«ti, kakor tudi sa vsa MBBMMMi PkmUJ« ndmrwt,« _JHHHH^ I JOHN GORNIK | ■ Čudovita zdravljenja. -QQQ- Za kronične bolezni med našimi ljudmi. -000- Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso 4 mogli pomagati. --o- 1 Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili 1 zdravje in srečo, prosti bolečine in skrbi. Če trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en dan, pač pa takoj preiščite ta zdravila. Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, in naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti moderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni. Z mikroskojfbm, stiskalcem krvi in X žarki gledate bolezni naravnost v obraz, in če vam je znano, kaj vam dela preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo. Mnogo ljudij, ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, revmatizmu, želodcu, pljučah, na nervoznosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni. Njih imena in pisma polna zahvale, so na razpolago v naših uradih. Pridite in poglejte si jih. ' ifl Ne zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z Dr. L. E. SIEGELSTEIN, | 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ceste. Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne. od 7. zvečer do 9. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 12. dopold* Slovensko Podjetje. Karanjem proti ognja in dragim nezgodam. 1--—- v POSEBNOST 1 Varnostni bondl za društvene urad- ' nlkt po 25c od $100.00 na leto. — Javni notar. Pojasnila in nasveti zastonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road. } Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., J NEW YORK, N. Y. ottlja DENARJE | staro domovino j potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju ; hitro in ceno. Ifoaruzmca: 01U4 ©i. Ciair AVC., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE USTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. pri Preveč in Pekol£ 1293 E* 55th St. (78) NAZNANILO. Od dr. Srca Marije (starcj) so za mesčc -September suspendirane sledeče sestre: Vehnar Helena, Jereb Josipina, Strle |Ana, Mulec Ivana, Praznik Neža, Milavec Alojzija, Suha-dolnik Franfa, Kits Ivana, Ana Mauer, Bubanovič Ana. Kikelj Reza, Slapnik Franja, Gorjup Josefa, Brodnik Ivana, Jenko Franja, Knaus Marjana, Bar-barič Matilda, Miklavčič Ana, Verlbič Justina, Vehar Jurija. , Verbič Rozalija, šuštaršič tir-šula, Stavajne Ivana, Pristav Marija, Maver Marija, Zamec Jera, Brodnik Marija, Marolt Marija, Logan Uršula, OcvN fek Neža, Merhar Ivana. Stani-pel Marija, Glavič Jerica. Zor-ko Josefa, Perušek Marija II. Horvat Reza, Miklavčič Ivana, Kralj Franja I., Ražanec Jerica, Kvartič Marija, Jesenovec iMarija, Papež Franja, Žrne! Marija, Ogrinc Rozalija, Per-ko Cecilija, Baje Marija, Staj-dakar Marija, Hace Marija, Po-ni'kvar Marija, Alilin Marjeta, Žagar Neža, Hribar Cecilija, Henčič Slava, Crnovatac Cila, Les Helena, Zakrajšek Leo-poldina, Verhovec Ana, Be-denk Reza, Kraševec Marija, Polanc Uršula. Magličič Jerica, Jurca Nežika, Sajatovič Ana, Isteni Antonija, Pelan Ivanka, 'Kramaršič Marija, Mekinda Ljudmila.. Sestrski pozodrav Pranja Trbežnik. II. tajnica. Izurjen mesarski pomočnik *§če ItDelo. Je dober delavec. Vprašajte na 1091 Addison Rd Popolnoma novo pohištvo naprodaj. Vprašajte pri Mrs. H. •J. Goodman, 6504 St. Clair ave. Dve hiši naprodaj. Nove hiše. Bna osem, druga devet sob. Loti 40x115. Vprašajte 395 E. 165th St. (79) Mesnica naprodaj. Vse kar je zraven. Najboljši zaslužek. Vpraša se v uredništvu. (78) ' Zahvala. 'Podpisani se najiskfeneje zahvaljujem Rev. John Mertel-nu za nji)hovo neprecenljivo postrežbo za časa našega bivanja v Pittsburgu. Bog vas živi na mndga leta. Jos. J. PesJiell, in Jos. Spreitzer. m NAZNANILO. Bratom Sokolom se tem potom naznainja, da se bodejo za nadalje vršile redne mesečne seje od oktobra do maja prihodnjega leta vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v veliki Knausovi dvorani. Na-jsdarl Fr. Hudovernik, tajnik. Zahvala. Dr. Slov. Sokolice se tem potom uljudno zahvaljujejo si. občinstvu za tako sijajni obisk zabavnega večera, zahvaljuje se gospici Tončki Likarje- vi za prekrasni nagovor, za- • hvaljujemo se br. Sokolom za tako udeležbo, v enakem slučaju prihitimo tudi mi vam na pomoč. Brat in sestra I Roko v roki, delujmo složno za procvit slov. naroda. Apeliram na c. sestre Sokolice, da se polno- • številno udeleže prihodnje m. seje dne 7. okt. Prebran bo devetmesečni račun in ukreniti imamo zelo važne stvari glede sokolskega ženskega naraščaja. Sestre, zavedajte se, da dr. * Slov. Sokolice, ni -zamrlo, temveč je oživelo, sestre na plan, pokažite svojo narodno rdejc pred svetom, da se ne Ibojite nikakih zaprek od strani sovražnikov. Prosim, katera kaj dolguje, da ista poravna pri mes. seji, dolžnost sester je, da se rav- SLOVENSKA KROJAČ mo in barvamo moške, kakor tudi ženske obleke. Izdelujemo nove moške obleke po najnižjih cenah. Naša posebnost 'je izdelava ženskah oblek ,ifi površnikov (overcoat.) Ako rabite obleko, idite v mesto ter se informirajte o cenah, potem pridite k nam in prepričali .se bodete, da je naše ročno delo bolje in ceneje, kakor tovarniško v mestu,, Cena za delo ženskih oblek od $4.75 naprej. Nobeno delo ne zapusti naših prostorov, dokler nismo zadovoljni z njimi, kakor tudi vi. 'Popravljamo tudi druge kupljene, skažene obleke po zmernih cenah. Obiščite nas ali pa nas pokličite po telefonu in se sami zglasimo pri vas. Pokličite nas lahko tudi z 'dopisnico. Popolna garancija za vsako delo. I. SMUK, 4706 St. Clair avenue. Cuv- Central 4627 L. (Fri-st. 77-85) - ■ A i A m POZOR! Vsem Slovencem, ki stanujejo v Collinwoodu in okolici se priporoča slovenski fotogra-fist, kakor tudi bratom Hrvatom, da izdeluje vsakovrstne slike kakor družinske, poročne ter slike otrok. 'Pri vsakem ducatu naročil dobite eno veliko sliko zastonj. Pri meni dolbite lepe slike po nizki ceni. Vse delo je garantirano. Slikanje se izvršuje samo ob nedeljah. J. S. WIDIGOJ, slovenski fotograf, 487 E. 152nd St blizu Waterloo Road. Fri-st. 77-87. ZAHVALA Dr. Lunder - Adamič izreka tem |potom prisrčno zahvalo slovenskemu občinstvu za o-bilen poset, kakor tudi igralcem za njih dbčudovano vztrajno delovanje. Prisrčna hvala gospej Ani Pengov, ki je prijetno iznenadila društvo 2 umetno dovršenimi portreti Lundra in Adamiča. Dramatični odsek društva prijazno vabi v orodje, ki ga imam obilo naj- • različneje vrste v zalogi. Pri- > poročam se nadalje vsem novo-: poročencem za nakup trpežne- - ga pohištva po zmernih cenah s in posebno opozarjam na krasne omare za obleko. Vse moje blago je garantirano in smelo trdim, da je trpežnejše in tu- - di ceneje, kakor blago, ki ga . kupite pri Abralhamovičih. Pri-. dite in prepričajte se. Pri večjih naročilih izdaten popust. Za obilen obisk in povzdigo 1 moje trgovine se priporoča JOSIP JERIC ml., 3583 E. 81 St. ■ -.---(78) RESNICA. ; Ali ste že kdaj mislili kupiti i par lesenih čevljev? i Taki čevlji se ne bi nikdar - zrabili, pač pa bi posamezni i kosi odpadali in povzročali 'bo-; lečine na nogah. Ravno tako l morate misliti o cenenem bo-. bozdravništvu. Kakor vam po- - vzročajo leseni čevlji mnogo i neprilik, ker so nesnažni, tako . se tudi slabo in ceneno zobo-i zdravništvo nikdar ne splača, . Bolje je, da si ne daste zob sči-1 stiti ali popraviti, kot če išče- - te poceni delo. Jaz si največ i prizadevam, da opravljam zo- bozdravniški posel po najbolj . zmernih cenah. Vsi inštrumen- - ti se popolnoma sčistijo, predno se jih zopet rabi. V mojem uradu se govori ogrsko, slovensko, r poljsko, češko, nemško in slo-. vaško. > Dr. S. HOLLANDER, - vog. 55. ceste in St Clair ave. Vhod na 55. oesti zraven ' Franks Dry Cleaning Co. Isti » vhod kakor k doktorju Schottu " na 55. cesti nasproti Lake e Shore banke. Zaprto ob sredah " popoldne in zvečer in v petek l zvečer. iSicer pa vedno odprto. 1 Od 8. zjutraj do 8. zvečer. Pri- ■ nesite ta oglas s seboj, da bo-e dete videli, da ste na pravem c prastoru. NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam, e da sem odprl trgovino z mod-, nim blagom. Imam blago na jarde, vse vrste spodnje perilo - za celo družino, sploh vse, kai 2 se potrebuje. Imam tudi dobro e šiviljo v trgovini, ki izdeluje ženske in otročje obleke. Za - obilni odjem mojega blaga se o priporočam. , J. F. KOS, 3 Com™^0^*«' U6. ? vxoiunwowf u' "r ^ rd. 7 ■ "»fl^ffi «•- -••fi. •»»• pU fjSf . JOHN I* MIHELICH, <' 3048 3t Clair ave. Slovenski tolmač na sodnijah m v raznih drujgih zadevaih. 1 favni notar. Izvršujem * vsako- 11 vrstna k notarstvu spadajoča ' dela. Iztirjujem vsakovrstne x odškodnine za poškodbe. Raz- 1 ne odvetniške nasvete preskr- ' bim brezplačno. Zavarujem j proti ognju in drugim nezgodam. Moj urad je na 6117 * St. Clair ave. v ozadju. Urad- 1 ne ure od 1—2 pop. in v torek, \ četrtek in soboto od 7—8. zve- s čer. 0laga, katerega bodete dobili J pri meni vedno po nižji ceni, cakor kje drugje. Ker sem svojo trgovino začel z naimenom, da so boljši mali in gosti dobički, kakor veliki in rediki, zato dobite pTi meni vse po najnižji ceni. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega poduzetja se naj-topleje priporočam, in vam , ostanem tudi vedno hvaležen. BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. tretja vrata od Addison Rd. (73-95) NAZNANILO OBČINSTVU. Rojaki v Clevefendu in oko* lici. Spodaj podpisani naznanjam, da sem kupil veliko zalogo moških sukenj in oblek, raznovrstnih barv in velikosti, narejene po najnovejšem kroju. To je prva in edina slovenska trgovina, z moškimi oblekami po $10.00 v sredi slovenske naselbine. Pričakovati je, da si ogledajo vsi slovenski možje in fantje našo veliko zalogo oblek in sukenj. Samo $10.00 in dobite močno in lepo naTdjeno obleko ali suknjo pri rojaku LOUIS GORNIK, 6033 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. V zalogi imamo tudi raznovrstne čevlje in vse moške potrebščine. Pozor 1 Naprodaj je slaščičarna, to-bakarna, in trgovina šolskih potrebščin. Jako dober prostor za Slovenca. Dobra zaloga. Nasproti Ulhlman dvorane. 1391 E. 55th Str. (78) HISE NAPRODAJ. 8 sob 2 druž. E. 45 St: $2350 7 sob 1 druž. Ortor. Ct. $2400 j6 sob. p druž. E. 6 j St. $4300 12 sob 3 druž. E. 53 St $5200 tob 3 drutž E. 53 St $3300 12 sob 3 druž E. 6. St. $3400 c sob 2 druž E. 61 St. $2200 12 sob 2 druž. b. St. $4500 (f sob 3 druž Iv 61 St. $3900 10 sob 2 druž. Iv. St, $3100 sob 2 druž. E 49 ^ $33°° 5 solb 1 druž. E 59 St. $240*0 9 sob 2 druž. E 61 St. $3800 1 i sob 2 druž E. 60 St. $4200 9 sob 2 drue E. 60 St. $3100 5 sob 1 druž. E 09 St. $3200 7 sob 2 druž. E. 66 P'.. $2800 9$ob 3 druž. E..61 St 16 sob 4 druž. E. 61 St $3600 m sob 4 dru<ž. E. 55 3t. $6000 r družina Orton Court $2400 3 družine Norwood Rd. $3500 2 družine Norwood Rd. $3800 1 družina Carry avenue $2200 2 drutžine Bonna avenue $3500 2 družine Glass avenue $3500 i družina Prosser ave. $2600 1 družina Homer avenue $2700 3 družine Standard ave. $3400 2 družine Standard ave. $2700 3 družine Prosser ave. $3300 1 družina Homer avenue $2300 2 družine Carry avenue $2400 3 družine Orton Court $3100 1 družina Edna avenue $2700 1 družina Edna avenue $2900 2 družine Carry avenue $3100 2 družine Bonna avenue $3150 Imam se nekoliko drugih h ti za trgovino. Vprašajte za bolj natančna pojasnila pri meni. JOHN ZULICH ........ " 1 1 HARMONIKE! £ Naprodaj so nove Lubasove fi armonike, trivrstne, nemško H glašene z žlahtnim lesom fur- T irane, z najlepšim mozaikom ložene, 30 tipk, 11 basovih ipk, pri basih zvonček, zračni as na dnu, s prav močnimi ^klenimi glasovi s popolnoma aluminijevimi ploščami, zelo ilike za itgrati, kar najfineje ugotovljene. Cena $50. Ena armonika se nahaja v trgovini ivalnih strojev pri R. Perdamv, 024 St. Clair ave. in je vsa-emu kupcu na ogled. Pisma ( e naslovljati: Alois škulj, Box 402, New York, N. Y. (99) —^Edini pooblaščeni kolek-or za čitalnico je Evstahij Brezovar, raznašalec Clev. Amerike. iad bi zvedel kje je Jos. Adam-e, p. d. Oklukar. Zglasi naj e pri meni brez vse skrf>i. J.. lecher, Euclid. Ohio. (78* Najnovejše za rojake [edini naš rojak v Ameriki jt J iobil priznanje od vlade iz Wa- J ihingtona, da ima najboljša f edravila kakoršnih ie ni bilo | Mpen tinktura, od katere v 3 f Ineh prenehajo lasje izpadati f n v 6 tednih lepi, gosti lasje £ popolnoma zrastejo in ne bodo ^ /te izpadali in ne siveli. Alpen { nomada, od katere moškiai v J" S.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo m odpadli in ne siveli. Revmati cem, kostibolj, trganje v rokal-logah in krtiicah. vam v 14 Ineh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge slišne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenile pošljem za stonj ali pa pridite o*ebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. p-ttttttttttttttttttttttttf P •i- T\0 nadaljnega na- ^ znanila bo zobo- X i' <»■ S; zdravniški urad dr. Kalbfleischa zaprt ob !- sredo popoldne v po- \ • ■ • i-i; letnih mesecih. Ob 1' tem času pa je urad j: j. odprt ob nedeljah od j; 9:30 zjutraj do 12. Dr ii« I Kalbfleisch, j1 ■»■ - ■ ► t- j; 6426 St. Clair Ave. H - > H- <(■ H • '......................* j. ^^ | j i Anstro-Americana it j; S. S. CO. j! Dlrekta«voftnjamed 'y h ; New Yorhom In J [ AratroOcrsko 1 ► n- ; g h i Fina podvorba, električna ,. I j! luč, iivrstna kuhinja, pros- !' ; j; to vino, kabine tretjega raz- i! h ! reda na Indiji Kaiser Frans ' I j; Joseph I. in Martha Wa- i [ h> shington. Govorijo ae vsi I H^/ ALCOHOL 4 or. J mM VJ| HK/ ncw yo«r jML Hi . 'AA 1 If Sx3t &jM/imd/JI > mi t LUMiAOO ■ COLD1 I KA ^V^B YiTirHWmAml f El J pain«- bach*chh ICL HI Is mm X/dobite ničvredne if ponaredbe, zahtevajte % I /n)vedno originalni Pain \ W I /^^si v»dite na sliki. W^B ^ r ^p^^ ^^^^^^^ a KDOR HOČE PELA ^ST-* M Mr Veliki Hlo^pnako - Angleikl Tol—ae ^H | d« k ho lahko In h»tro Ijrti uMtelJ* prinWI angle*««. KeJIg* <**»esfc*. aagl. »»ukclttajo potrebo, n .tudlla aa aa*l. iiImih, a^ammailt. 1 ta anvletklh plaem In k».ko ne ooitane arneribaaakl drlavVaa. VrlkAip Imit d'ildaj »»o*. itUgl. tu Rugl. v platnu ves an a (nad *23 atranO »tane »300 la ae doU V.J. KUBELKA, a»f.»St.fc-lak,a*. j Kdlno In naJvetjc «alo«nWt*o •!<>». aagl. In ramlh alotr kaji« rSM*«* j 'l __. i__W Hranite denar s plinom. IH RABITE PUN ZA KUHANJE, GKR~ |H T JE, ZA VROČO VODO, ZA RAZSVBT- I LJAVO. MI IMAMO PECL STEDILJfl-KE IN MANTLE ZA PUN. PRIDITE I K NAM IN NAŠ ZASTOPNIK VAM I I THEEmOHIOGASIX. II OppMfc« H.ll.aJ.a Hakal Čistenje in likanje oblek. 11 Jopiči,,..,..,........................50c Ženske obleke........JUm I The DAMM DRY CLEANING Gl I Ct 739-w 1574 E. 55th ST. 5-USS I A. J. DAMM, poslorodjA. hfiyjih Eordiljerah ______■ ff i rzoce\ LJfeptffltfat aH šestkrat v sme p«0Šbo4er je prihajal glai I nielo ce je, da se ga da Eaoaae prime nobena kroglj slišal nisem no I WmuBg* glasil, iz katerega t | ^Kkfri, da je ranjen. TMUetof" kolne Pena I*-"®* je M večer. Vse gre nan I'tMUpHii, in konecno bi bil sko lastnega tovariša zada ; Zakaj ste pa ravno me mlrapalMfi in ne njega?" ^Ker nisem njega, pač p; f ■■«lli iT it ** 4*JMb»e zagledali? Ali imati -pmttm vzrok, da me zgrabiti fmmmftk» ceipljo?" naglici vas nisem spoz M Zakaj ste sc mi pa iz rol "pae?6aj mi niti v glavo ni ■■pit da bi se vam iztrgal i i mDočim ste me vlekli na-fN), sem padel jaz preko sen-Hlptefa, ki je ležal ravno tam P&Mnr sva se hotela rešiti." I To je seveda smola." I *Ha. flPk tudi srečo smo ime J& ker adnt je ravno tako pre-MttieB kot jaz. Vendar me j« HjpNM m opazil sem celo, da Hfigptfo orofcju. Skušal sem za SfeMi njegovo roko, toda po |llpB0 jo je z nožem vred sko-m aojo pest; moral sem ga ajMsiatiti. ker mislim, da mi je BmoI vse prste. In ravne ■Hi ste vi zaklicali, in to ga it sreči tako prestrašilo, da HaQ0Mna pobegnil." I^Udna smola, kakšna sto-Mp«S smola. Da bi ga vsaj dr- K||S|tt ! M. --- «• ff ■ps Črt sevnmn. MBriaL Z mojimi odrezani-Wfk prsti? Prosim naredite vi ^^Oirezatiimi prsti? Kaj vam Jfc j* res odrezal?" preišče svoje prste in r Me; prsti so še tu in celo S^sri niso, le are* se pozna 3ad|a dlani. Upam, da se sta-HMijakt vrne, ker on ima vsa-■pwitna zelišča, • ki ustavijo aa—ilkim M : Dksierto je sfifal nafte klice Saj^prtiiftel bližje. Ni bil ma-sarjarjen, ko je začul, kak-m* srečo Je imel sen da dor. Iz glMfeae torbe pote^he svoja HpkiRriia ter obveze senor Petem roka f Ck 6i sendador sedaj skušal ttaainetf skozi naš krog, bi se te posrečilo, kajti stari de-dbto je zapovedal svojim lju-m da ga pustijo skozi, toda jbas ti stvar takoj naznanijo. Wia saiaila je ura sa uro, ne dh fti suun kdo kaj sporočil. Hribi il se je bližala in luna je dat iaila ter okolico obsijala z —Uši m sijem. Mbokovis so bili seveda pre-atraieni radi naših strelov. Tudi eni so razpostavili straže. Kape Kina izšla, so Toba Indi-jma zagledali svoje sovražnika Id takoj pričeli streljati na a|e. Pokazalo se je, da naši feffjanci nleakor niso dobri atidu, kajti njih kroglje so 4Ubto pogodile svoj cilj. Mnoga Mbokovis pade; drugi pa ae skrijejo za grmovje. Seveda nas je sovražnik ravnat tako dobro videl kot mi aye. Celo prešteti so mogli šte-sfle nasfh ljudi j, in pričakovali aksn. da se bodejo v skupinah dMali prebiti skozi naše črte. Toda noč je minila, ne da bi ae kaj zgodilo. Zdelo se mi je, ftst da je igra dobljena. % S seboj smo imeli daljno-fled, is s pomočjo istega ter pri svetli luči dneva smo lah-tso opazovali, kaj se godi' za grmovjem, kjer so tičali Mbo-ftori Ob robu grmovja lene straže, ki opazujejo naše taborišče. Za njimi so pa zbrani ostali ljudje, kakor sc je zdelo, k nekakem posvetovanju. Pričakovati je bilo, da kmalu čajenio uspeh tega posveto- vanja. V kratkem času opazimo, da Mbokovi osedlajo one konje, katere so imeli pri sebi. Mbokovi so mislili, da mi ne moremo opaziti, kar se godi v grmovju. Da imamo pri sebi i daljnogled, seveda niso vedeli. Naši Tobi so dofbili povelje, j da nikar ne streljajo na konje, j temveč na ljudi, toda le tedaj, ko imajo cilj dobro pogoden. Mbokovi se obračajo proti vshodni stkani; najbrž nameravajo v tej smeri pobegniti. Jaz dvignem svojo puško v zrak in i dani dogovorjeno znamenje Peni in desiertu, nakar slednja dva obvestita vse vojnike v I krogu. Naši ljudje so bili torej pripravljeni. Mbokovi so bili sedaj globoko v vshodnem delu lesov-ja, dd jih nisem mogel več videti, kar tudi potrebno ni bilo, kajti izpad se je pričel. Grozno tul:enje je pričetek Nekaj strelov pade. Kmalu pa nastane redno streljanje, ki traja kake dve minuti. Naši voj-niki so se združili na oni strani, kjer so hoteli Mbokovi pobegniti. Naši so dobro streljali in so tudi sovražnika kmalu prepodili. To je bil nauk z*1 Mbokove. Zatorej pa pošljem enega naših mož, da gre k sovražniku in se z njim pogaja. V*ame drevesno vejo, priveze na njo bel robec in koraka proti grmovju. Vidim, da obstane in nekaj govori, nakar se oglasi več glasov, potem pa nastane splošno tuljenje in puščice začnejo švigati okoli našega poslanca. Ko se vrne, nam pove, da so mu rekli, naj napademo njih taborišče, če jih hočemo premagati, naš9h krogelj se pa ne bojijo. Desier-to pa reče: "Ali jim hočemo odgovoriti, kakor se jim spodobi?" "Da," odvrnem. "Hoteli so nas pomoriti, zakaj bi jim to- " rej prizanašali. Krog, ki ga tvo rimo okoli Mbokovis, moramo bolj stesniti, vendar ne toliko, da bi nas zadeli s svojimi puščicami. Kdor se prikaže, na tega naj se strelja." IDa pa Mbokove čim hitreje dobimo v past, pošljem poslanca še enkrat k njim. a jih opozorim na mojo oseibo. Sicer ga zopet sovražno sprejmejo, vendar opazim, da rudečkarji tiščijo proti oni strani, kjer sem jaz stal. 'Počasi korakam nazaj in se vedno bolj oddaljujem od taborišča. Vedel sem koliko lahko zaupam svoji medvedovki. Konečno se ustavim v taki razdalji, o kateri noben Indijanec ne bi vrjel, da moram zadeti s krogljo. Skozi daljnogled si zapomnim gotovo točko v taborišču Mbokovis, nakar kratko pomerim z med-vedovko, napnem in ustrelim, daljnogled na oči. Na točki, kamor sem pomeril, vlada velika zmešnjava. Najbrž je mo-a kroglja zadela več ljudi. Ljudje le^e na zemlji, drugi skačejo semintja, ostali pa kriči-10, da se je razlegalo do ndba. Jaz pa drugič pomerim in u-strelim. Tuljenje se poveča, znamenje, da je tudi ta kroglja zadela. Ko se vrnem na svoje prvotno mesto, reče desierto: "To je strašna puška. Tudi meni se je nemogoče zdelo, da bi pogodili na tako daljo," "Ha! Naredil sem še bolje strele z njo. Zdi se mi, da so ljudje ranjeni. Naš namen pa je dosežen, kajti ljudje se bodejo prepričali, da niso varni pred našimi krcngljami. Upam, da se kmalu udajo." "Jaz tudi. Ali naj z njimi govorim? Jaz uživam pri vseh rudečkarji v Gran Chaco tako spoštovanje, da se nihče ne bo drznil na mene streljati. Torej bodite brez skrbi radi mene." "No, torej ne bom ugovarjal. Toda kake pogoje jim bo- > 'i i L,' i ' , , dete stavili r "Kaj mi svetujete?" i "Milost. Dovolj krvi je teklo, od naše strani pa nobene 1 kapljice.;