JUTRA* wsmmm Cena 1 Din Uto V. (XII.). štev. 209 Maribor, sreda 16. septembra 1931 bhaj« razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri [ T~Uf©p; I Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« cesta št. 13 Račun pri poštnem č«k. xav. v Ljubljani it. 11,40*5 1 | Oglasi po tarifu mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din I bredli. 2440 Uprava 2455 I Oglaso sprejema tudi OfUsnt V Ljubljani, Prešernova ulic* it. 4 Sklepi gospodarskega kongresa Beogradu v ^ Pondeijek je bil v Beogradu zaklju-en kongres gospodarskih zbornic in or-^aQizacij. Po izčrpnih referatih o stanju f Potrebah celokupnega našega gospo-.,^skega življen.a in po obširnih debati1 v vseh teh problemih je kongres spre 'obsežne resolucije. Kongres je tudi u-i ‘°vii izvoz za dobo od 1. sept. 1931 do avgusta 1932. Ta izvoz je ocenjen °a 5,666 milijonov Din, za 1,038 milijonov ^anj nego .e bil procenjen izvoz za izbilo sezono 19313-1931, ker je za priliko toliko bil izvoz minole izvozne se-2°ne previsoko procenjen. Glede stanja posameznih gospodarskih ^nog v državi pa :e kongres v svoji resoluciji ugotovil: Položaj kmetijstva bistveno upli-y,a na javno in socialno življenje države, »sled svetovne gospodarske krize pa je udi naše kmetijstvo v težkem položaju ^ v tem glavni razlog težke situacije 'Skupnega našega gospodarstva. Zato ^°rajo merodajni krogi prvenstveno požgati kmetijstvu, ne da bi pri tem za-^marjali interese ostalih panog gospodarskega življenja. ..“tanje izvozne trgovine je kri-ker so v državah, ki so glavne kon “tnentke našega izvoza, nastale težke ‘like zbog finančnih težav, brezposelni, in zlasti, ker se je na svetovnem ^ pojavila ogromna nadprodukci.a fj predmetov. Trgovinske pogodbe ne .‘'mo prave zaščite, trgovinska politika ^lijeevropskih držav uvoznic še ni u-l'!lena, carine se še vedno zvišujejo, vse ubia naš izvoz: količine izvoza padajo pa tudi cene za izvoženo b rt, ki je po svojem socialnem, eko-kulturnem in nacijonalnem "umovanju zelo važna, je v veliki krizi. |e Je zakona o podpiranju In pospe-J*n;u domače obrti, treba je voditi ca-^sko politiko v smislu potreb domače-u Gospodarstva, treba je čimprej izdati inv obrtni zakon, treba je nižjih, srednjih m obrtnih šol, treba izpopolnitve ■ rtnopospeševalnih uradov, treba kra-2| n'h obrtno-propagandnih razstav, in treba čimpreje tudi zakona o ob-Lfnem zavarovanju obrtnikov za slučaj j?2ni in brezposelnosti. ^ Ša industrija, ki predvsem uJ^Šuje s svojim delom uvoz in tako ^paSa vzdrževati nacijonalno valuto, državi obenem tisoče in tisoče naj-^$ih konsumentov naših agrarnih pro-L0;! v in je tudi sama v veliki meri §j Surnent teh proizvodov. Dasi je v na-^Vozni trSovini naša industrija ude-žaiJ*3 s 60%, se vendar še vedno u vato^ . °sronine količine blaga, ki bi ga ^ttiaVzcle'ati na^a domača industrija iz ^tiv .surovin 111 tako pripomagati k n°sti naše trgovske bilance. Mesto ^ebaa-Se stqvi o na pot velike težave. |ikei V.Je Predvsem urediti kreditne pri-Ocist n‘ jptežkočajo konkurenčno sposob-* n,e .,ase industrije; treba je prenehati ^Rih0 carinskil1 postavk in z zaščito Za našo trgovsko bilanca brez- Magdaiemko oredmf it!!« cSodi novo osnovno šolo MESTNA HRANILNICA JE DALA V TA NAMEN MESTU NA RAZPOLAGO 4 MILIJONE DINARJEV. MARIBOR, 16. sept. Vprašanje zgradbe nove osnovne šole za magda lensko predmestje je že več let na dnevnem redu. Do izvršitve zadevnih že storjenih sklepov pa ni prišlo, ker je obstojal namen, da se obenem i osnovno šolo zgradi tudi nova meščanska šola in bi naj k tozadevnim stroškom prispevale tudi okoliške občine, iz katerih posečajo otroci v tako velikem številu mariborske meščanske šole, da je zgradba nove meščanske sole potrebna predvsem ali pa izključno zaradi okoliških učencev. Stvar je prišla na mrtvo točko, ker se okoliške občine niso mogle odločiti za prispevanje k zgradbi takšne šole. Da se pa zgradi vsaj prepotre- bna nova osnovna šola, je upravni od bor Mestna hranilnice sklenil v svoji seji sinoči ob 17.. da da mestni občini na razpolago potrebna sredstva v iznosu 4 milijonov Din na lastni račun. Sola bo imela 16 učnih razredov in bo stala na prostoru za sedanjo šolo na Ruški cesti, kateri prostor je že itak določen za novo šolsko zgradbo. Tako je Mestna hranilnica s svojim sklepom pripomogla mestni občini do prepotrebne šole, obenem pa je s tem svojim sklepom tudi razbremenila v veliki meri mariborske davkoplačevalce. ki bi sicer morali sami plačati zgradbo s svojimi davščinami. ZskOK o zaščiti držtv® v Avs MINISTER VVINKLER JE SESTAVIL OSNUTEK ZAKONA, KI PREDVIDEVA NAJSTROŽJE KAZNI ZA PROTIDRŽAVNE CINE. DUNAJ, 16. sept. Nedeljski dogodki so dali avstrijskemu notranjemu ministru pobudo za osnutek zakona za zaščito države. Napravljen je po vzorcu sličnih zakonov v drunlh državah in predvideva najstrcž!e kazni za nasilne čine, ki bi stremeli po spremembi režima in sistema v avstrijski republiki. Nadalje bo vlada razpustila vse formacije Heinnvehra in drugih ilegalnih organizacij. Prepovedala bo tudi uniformiranje političnih društev. Za naprej bo poverjena skrb za red in mir v državi zvezni vojski, orožnl-štvu in pe!ici>'i. Aretacije pučistov in njihovih privržencev se nadaljujejo po vsej državi. Graižiak S Urg ih pod klJufem ZARADI PODPIRANJA VODJE HEIMWEHROVSKIH PUČISTOV Dl V RADGONSKEM ZAPORU. SE- GRADEC, 16. sept. Lastnik gradu v Obrajni pri Cmureku, grof Berthold Sturgkh, je bil včeraj, zaradi suma, da je podpiral dr. Pfrimerja na pobegu preko avstrijske meje, aretiran. Orožniki so ga odvedli v zapore radgonskega sodišča. Pri zaslišanju je tajil, da bi se bil sestal z dr. Pfrimerjem po puču. Priznal pa je, da sta se v nedeljo zvečer ob 20. pripeljala k njemu urednik Kaibitsch in predstavnik Hei-matschutza dr. Pegusch. Vprašala sta ga, če bi bil pripravljen sprejeti dr Pfrimerja pod streho. Sturgkh trdi, da jima je odvrnil, da njegov grad za to ni pripraven. Odposlanca sta se nato informirala o možnosti prekoračenja meje in o formalnostih, ki so za to potrebne. Pripomnila sta, da ima dr. Pfrimer vidiran potni list. Sturgkh se je odpeljal z odposlancema v Cmu-rek. kjer je ostal z njima do polnoči. Od tam se je vrnil v svoj grad. Kai-bitsch in dr. Pegusch sta prenočevala v Cmureku in sta se v pondeijek zjutraj, ko je bil dr. Pfrimer že na varnem, odpeljala nazaj v Gradec. Grof Sttirgkh je sin bivšega radgonskega glavarja Stiirgkha in nečak bivšega avstrijskega min. preds. Stiirgkha ter znana prikazen v vrstah Heim\vehra. DUNAJ, 16. sept. Na kongresu avstrijskih industrijalcev je imel dr, Schober govor, v katerem se je med drugim dotaknil tudi heinnvehrovske-ga puča. Imenoval ga je »neoprostljivo epizodo«. Minister Schiirff je označil puč za »zločin norca« in je zahteval, da se krivci strogo kaznujejo. Ugotovitev atentatorja pri Torbagyju BUDIMPEŠTA, 16. septembra. Policiji se je posrečilo ugotoviti, kdo e atentator na orient-ekspres pri Torbagy-ju. Napad je izvršil nemški električni mehanik Leipnik, ki je ponovno prekoračil madžarsko mejo. Madžarska policija je vedela o njem, da :e komunističen agent in sovjetski emisar, ki prenaša ukaze in organizira komunistično stranko na Mad žnrskem. Da bi m.u lažje prišla na sled, je čakala, da se njegove niti močneje zavozlajo, Po nalogu iz Mčskve je prihajal Leipnik večkrat v Budimpešto, kjer se je sestajal z ondotnimi komunističnimi predstavniki. V noči atentata je prišel' preko slovaške meje. Zato so zadnje dni stalno v zvezi policijska ravnateljstva v Budimpešti, Bratislavi in Pragi ter skupno Iščejo napadalca. Ugotovljeno :e namreč, da je atentator po zločinu pobegnil na slovaško ozemlje češkoslov* ške republike. BUDIMPEŠTA, 16. septembra. Dokončno je ugotovljeno, da je zahteval atentat pri Torbagyju 21 mrtvih in 15 težko ranjenih, od katerih so nekateri naknadno umrli 'v bolnišnici. Pogreb žrtev bo v četrtek popoldne v Budimpešti. Ulice, po katerih se bo premikal sprevod, bodo zavite v črno, na njih bodo gore!«* vse svetilke. NA JADRANU VIHAR. V SARAJEVU SNEG. SUŠAK, 16. sept. Včeraj in predvčeraj je razsajal na gornjem Jadranu močan vihar, ki je od časa do časa pokazal silovitost orkana. Burja je na pravila ogromno škodo po vinogradih in sadovnjakih. Vinogradi’ so mestoma uničeni, mnogo sadnega drevja je vihar izruval iz zemlje in leži sedaj na tleh. Paroplovba je doslej normalna. o večjih nesrečah zaenkrat ni poročil. SARAJEVO, 16. sept. Včeraj jc sa rajevsko prebivalstvo iznenadil izreden prirodni nojav. Ko so ljudje vstali, je bilo Sarajevo v snegu. Nenadna sprememba, ki pa ni dolgo trajala, je napravila škodo v sadovnjakih. Tudi vode so narasle. pomembnih agrarnih proizvodov; treba je javne nabave izročati izkl učno domači industriji, treba ie prekiniti s sistemom posebnih ugodnosti za tuja finančna podjetja Trgovina igra v razvoju narodne gi gospodarstva zelo važno ulogo, ker ima nalogo, da izenačuje potrebe konsumentov s potrebami producentov, da u-stvarja med n imi zveze, da dviga kon-sum in tako blagodejno upliva na razvo potrošnje. Treba je predvsem pospeševati tudi našo zunanjo trgovino, preko zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in v tesni zvezi z gospodarskimi, zlasti trgovskimi zbornicami proučevati možnosti plasiranja našega blaga na tujih, še neizkoriščenih., tržiščih, zlasti v T.evanti, Egiptu, Severni Afriki itd.; treba e, da pri sklepanju trgovskih pogodb spdelu ejo tudi eksperti iz vrst gospodarskih zbcrnic in organizacij; treba je, da se vlada pri sklepih o monopoliziranju raznih trgovskih branš ozira tudi na prizadeto trgovino; treba je pospeševati razvoj transportne trgovine potom zgrad be večjega števila javnih skladišč s carinskimi posredovalnicami itd.; treba je stalno delati na izpopolnevanju strokovne usposobljenosti trgovstva, treba pa je predvsem tudi izenačenja trgovskega prava potom novega trgovskega zakona za celo državo. Konsumne in nabavljalne zadruge ubijajo potom prodajanja nečlanom in na podlagi davčnih ugodnosti, ki jih uživajo, legalno trgovino, ter je treba onemogočiti njihovo nelojalno konkuren-co. Poslovanju tujih trgovskih agentov in potnikov v n?ši državi bi morale prvo stopne obrtne oblasti posvetiti mnogo več pozornosti. To so glavne točke resolucije gospodarstvenikov, ki se v nekaj na daljnih točkah še bavi z razmerjem med državnimi ih privilegiranimi denarnimi zavodi na eni in zasebnimi na drugi strani, s problemi pomorske trgovine, privatne rečne plovbe, trgovine z morskimi ribami, s pospeševanjem sladkovodnega ri-barstva itd. Resolucije bodo vsekakor , dragocena podlaga za delovanje novega našega parlamenta, ki bo imel prvenstveno nalogo, se baviti z gospodarskimi problemi Gasilska vaja gasilcev del. drž. železnic V torek 15. tm. se je vršila velika vaja gasilcev delavnice drž. železnic pod vod stvom kapetana g. Kesslerja in g. Alta. Točno ob 15.10 je bilo gasilstvo telefo-nično obveščeno, da je 500 m oddaljeni koroški kolodvor v ognju. Tri minute po alarmu je dospelo na navidezno pogorišče službeno moštvo pod vodstvom gasilnega mojstra g. Franka. Razvilo je takoj cevi:in z malo turbinko začelo braniti poslopje. V kratki dobi jdveh minut so že veliki curki vode škropili poslopje. V nadalijnih 4 minutah je prihitelo ostalo moštvo na pomoč z veliko turbinko pod vodstvom gasilnega mojstra Grošovnika. Lotilo se je dela na drugi strani poslopja. V dveh minutah je velika turbina delovala in metalci so v ogromnih curkih brizgali vodo na streho. Medtem ko je moštvo gasilo, je prihitel tudi rešilni oddelek na delo. S plinskimi maskami so udrli v notranjost poslopja in prinesli na ramah navidezno o-nesveščenega gasilca, ter ga z umetnim dihanjem obudili k zavesti. Po 20 minutnem delu so gasilci pospravili orodje in se vrnili domov. Vaja je pokazala veliko spretnost delavniških gasilcev, ki čuvajo državno imovino in kruh 2COO družinam. Če ne bi imela delavnica tako dobro iz-vežbanega gasilnega moštva, bi že zdavnaj bila pogorela, kajti malenkostni požari se dnevno pojavljajo. Dežurno moštvo pa jih v kalu zaduši. Odlično moštvo zasluži vse priznanje. K. V. Mariborski in Volini imeniki v Mariboru V mariborske volilne imenike je vpisanih topot 9224 volilnih upravičencev. Na prvi okraj odpade 1901, na drugi 1680, na tretji 1049, na četrti 1329, na peti okraj 3265 volilcev. Med volilnimi upravičenci je približno 2400 državnih uslužbencev, med njimi pa 518 takšnih, ki ne stanujejo direktno v mestu. Volišča zaenkrat še niso določena, bo jih pa 11. V primeri z zadnjimi volitvami znaša prirastek volilnih upravičencev za ffrbdstoječe volitve v Mariboru od 1200 do 1500 oseb. Pobegli pučisti Ostanejo začasno v Mariboru. Kakor smo včeraj poročali, se je dr. Pfrimer po neuspelem puču v Avstriji zatekel v Maribor. Prišel je v naše mesto z rednim potnim listom in jugosl. vi-tumam^ kar priča, da se je bil pripravil za vse slučaje. Ukrenil pa je tudi vse potrebno za varstvo svoje družine. Že v nedeljo sta prispela pred njim v Ma ribor njegova dva otroka, sin in hčerka. 'Nastanila sta se v hotelu »Merari«. V ponedeljek dopoldne se je pripeljal iz Špilja Pfrimerjev sin. Z njim sta prišla tudi dva pu Čista po imenu Siegfried in Irmhard Priiger. Oba sta bila v oddelku, ki je pri heimwehrovski revoluciji vjel okrajnega glavarja v Judenburgu. Trojica se je javila na policijskem komisari-jatu in prosila dovoljenja, da sme ostati y naši državi. Pfrimer ml. se je izdajal za vodjo tiskarne v Judenburgu, kjer so se bili tiskali heinrvvehrovski manifesti in letaki. Ko je puč propadel in so se njegovi .vodje razbežali na vse strani, so begunci udrli čez avstrijsko mejo. Bili so civilno oblečeni, brez orožja in brez prtljage. Dr. Pfrimer, ki je imel s seboj tudi ženo, je prenočil v ponedeljek zvečer v hotelu »Meran«, kjer se je bil vpisal v tujsko knjigo za v Mariboru 27. dec. 1881. rojenega advokata z bivališčem v Judenburgu. Bil je oblečen v zeleno obleko, kakor se nosi navadno na Štajerskem. Bival je v hotelu samo eno noč. Dr. Pfrimer se je včeraj preselil k svoji sestri na Zrinjskega trg 3. Že 10. tm. (puč je bil 13. tm.) si je preskrbel vizum za Jugoslavijo. Tako ta junak, ki je nekoč v svojih govorih na heimvvehrskih zborovanjih reklamiral Maribor in ga obljubljal osvojiti, išče v njem zavetja po svoji operetni revoluciji. Tudi njegovi sin Waiter, ki je star 21 let, in oba druga pučista, črkcstavec Joimberg Prugger in monter Siegfried Prugger, ki so tudi — sicer po drugi poti — pobegnili preko meje v Maribor, imajo potne liste, vendar brez vizov. Po odredbi banske uprave jim je dovoljeno začasno bivanje v Mariboru, vendar so pod stalnim nadzorstvom varstvene oblasti. Statistika naše trgovine. Na IX. kongresu gospodarskih zbornic v Beogradu so se ugotovili glede stanja trgovine v naši državi sledeči podatki sodno protokoliranih tvrdk je 64.418, ne protokoliramih 81.092, torej skupaj 145.510 trgovskih podjetij. Seveda v teh številkah še niso obsežene morebitne spremembe tekom minolega meseca, so na v glavnem slika številčne moči trgov skega stani* Smrtma kosa. V splošni bolnici je umrl sinoči po dolgi bolezni Vladimir C e p u d e r, župnik v Planini pri Sevnici, star 50 let. Pogreb bo jutri pop. Hladno vreme. Od zadnjih sobotnih nalivov se je vreme znatno ohladilo. Solnce se kar noče več pokazati, hlad je občuten zlasti ponoči. Nebo je neprestano prepreženo z oblaki, kakor bi se zopet pripravljalo na dež. Tujski promet v Mariboru. V prvi polovici meseca septembra je bilo v Mariboru zglašenih 1115 tujcev, od? teh 249 inozemcev. Od inozemcev je bilo 94 oseb iz Dunaja, 33 iz Gradca in 122 iz drugih inozemskih mest. Prodaja mesa. V četrtek 17. t. m. se bo od 7. naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 600 kg govejega mesa po Din 5.— in sicer po 2 kg na osebo. Za brezposelne. Pri borzi dela v Mariboru dobe delo v mestu: 1 šafar, 1 mehanik, 2 strojni pletilji, 1 šteparica gornjih delov čevljev, 1 hotelska sobarica in 2 pletilski vajenki. V okolici in izven Maribora pa je na razpolago več vsakovrstnih služb. Skrčenje delovnega časa v železniških delavnicah. Zaradi varčevanja pri državnih izdatkih je železniško ministrstvo odredilo, da se skrajša delovni čas v železniških delavnicah od 8 na 6 ur dnevno. Sorazmerno s tem se znižajo tudi mezde. Mariborska šolska statistika. Mariborske osnovne šole obiskuje letos 2190 dečkov in deklic, meščansko šolo pa 942 učencev in učenk. Desni breg Drave ima več šolarjev kakor levi. Nova avtobusna proga. Prihodnje dni se otvori no^a mestna avtobusna proga Maribor - Št. Ilj. Potnikom bo s te... omogočeno dobiti zvezo z avstrijskim avtobusom, ki vozi v !-gono. Odbor društva jugosl. akademikov. Na XXIX. rednem občnem zboru Društva jugosl. akademikov v Mariboru, se je konstituiral sledeči odbor: predsednik: Janc Slavko, cand. iur., tajnik I.: Wolf ver Dragovan, tud. ing., tajnik I.: Wolf Vlado, stud. med., tajnik II.: Podlesnik Branko, stud. ing., blagajnik: ŠtefinKarl, stud. ing., knjižničar: Tribnik Karl, stud. iur., arhivar: Gulin Pavel, stud. med., gospodar: Hrovatin Viktor, cand. phil., revizorja: Špindler Metod, abs. med. in Kopič Rado, cand. .med. Črni kruh. Baje primanjkuje v zadnjem času črnega kruha, ker se ga v pekarnah premalo napeče. Nekateri gostilničarji so zavoljo tega segli po samopomoči. Začeli so sami peči črn kruh za goste, ki ga zahtevajo na mizo. Stanje našega čebelarstva. Na IX. kongresu gospodarskih zbornic v Beogradu, ki se vrši te dni, je referent 0 čebelarstvu v naši državi poročal, da je v državi danes 650.000 panjev, tako da odpade na vsakih 200 prebivalcev po 1 panj ali 5 na 1000. To je malo. V Švici pride na 1000 prebivalcev 66, v Avstriji 57, na Češkoslovaškem 54 panjev. In vendar je naša država radi svoje klime izredno prikladna za čebelarstvo. Padec z zidarskega odra. Na objektu mariborskega bogoslovja, ki ga zdaj prenavljajo, je padel z visečega zidarskega odra zidar Anton Žel. Pri padcu je obležal v nezavesti. Odpe-\ijali so ga v bolnišnico. Poštne zadeve v V. okraju. Poštni urad št. 3 se je preselil iz Fran-kopanove ulice na Kraka Petra trg, kar je v vsakem pogledu hvalevredno. U-mestno bi tudi bilo, če bi se poštni nabiralnik, ki sameva na prejšnji pošti, premestil na vogal proti lekarni Albaneže. S tem bi nedvomno bilo ustreženo občinstvu. Nočni trg v Mariboru. Letošnja obilna sadna letina in pa slabo vreme tako pritiskata na kmete, da celo zvečer prodajajo sadje na trgu, sa mo da vnovčijo nekaj denarja. Prodaja se večinoma' grozdje, slive in hruške. Pač žalostna slika, kako se mora naš kmet boriti, da speča tisto, kar mu po tolikih skrbeh rodi zemlja. Mariborski gledališki abonma je zelo poceni. Ako vzamemo vseh 12 dramskih in 8 glasbenih predstav, katere bo prinesel abonma in preračunamo, koliko bi stala povprečno ena predstava, vidimo, da pri dejo ložni sedeži v abonmanu povprečno na okroglo 7 do 24 dinarjev, parternina 10—20, balkonski na 6—20, galerijski pa na 3—9. Cecilijino društvo za stolno župnijo obhaja letos jeseni 251etnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo priredilo dne 18. nov. v stolnici cerkven koncert, pri katerem bo izvajalo Rossinijev »Stabat mater«. Druga društva so naprošena, da se ;na to prireditev ozirajo. Halo! Halo S Brzoiav! Ljubljanska akrobatska trojica je tukaj. — Piedstave se vršijo vsaki dan od 16. do 21. sept. ob 20.(8.) uri zvečer v Tatten-bachovi ulici. ^7C0 Beograjska cesta je bila v zadnjem deževju podobna blatnemu jezeru. Ker stanuje v tej ulici mnogo uradnikov, nameščencev in družin z otroki, jim je zelo sitno, da se v slabem vremenu že pri prvih korakih iz hiše oblatijo. Vsaj naprava hodnika bi bila tukaj nujno potrebna in zelo na mestu. Ponoči vlada v tem predelu vrhu vsega še egiptovska tema. Ljudska knjižnjca v zimsko sezono. Koncem meseca avgusta je obisk Ljudske knjižnice v Narodnem domu na-pram juliju znatno narastek Samo novih čianov je pristopilo avgusta 20, a obiskalo je knjižnico članstvo v 650 slučajih ter si izposodilo skupno 1458 knjig. Zadnji čas je opažati večje povpraševanje tudi po tujejezični literaturi, zlasti francoski in angleški. Končno narašča zadovoljivo čitanje srbohrvatskih knjig, katerih kna Ljudska knjižnica posebno veliko izbiro. Vsak teden pa dobi Ljudska knjižnica vsaj par izvodov najnovejših romanov iz jugoslovanske in nemške literature, predvsem nemških prevodov drugih svetovnih literatur. Po teh novostih čitatelji najraje segaijo. — Knjižnica se nahaja v pritličju Narodnega doma, posluje 4krat na teden in je vsakomur dostopna, ki se primerno legitimira. Vstopnina znaša samo Din 5.-, izposojnina po 1 do 3. — Din od knjige. — Ljud-skft knjižnica rada kupuje tudi antikva-rično dobro ohranjene knjige in je nasloviti ponudbe pismeno na Ljudsko knjižnico v Narodnem domu, ali pa ustmeno ob uradnih urah. Pretepi. V ponedeljek zvečer je dobil 211etni na Pobrežju stanujoči Leopold Stopar pri tepežu v neki pobreški gostilni težke u-durce s kozarcem in stolom po glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. Isti večer je udaril hlapec Zmager neko 461etno vi-ničarko baje v šali s tako silo po glavi, da so jo morali oddati v bolnišnico. Pri delu v gramoznici na Koroški cesti je zmečkalo kolo težkega voza nogo. 341etnemu Filipu Fuchsu , Rešilni voz ga je odpeljal v bolnišnico. Tatvine polskjh pridelkov na Teznu in Pobrežju. Posestniki občin Tezno, Pobrežje^ in Studenci se pritožujejo, da že delj casa opažajo tatvine poljskih pridelkov na svojih njivah. Tatvine se vršijo večino* ma ponoči. Dermatolog primarji dr. Hugon Robič zopet redno ordinira. Sv. Rupert v Sl. gor. V nedeljo 13. tm. se je vršil pri naS ustanovni občni zbor strelske družine' Posetili so nas delegati iz Maribora tet starosta mariborske sokolske župe brat dr. M. Gorišek. Občni zbor je otvora brat Sreč. Škerjanc, starosta, tuk. sokol čete. V lepih besedah je g. Mohor, oblast* ni tajnik strel, družine, obrazložil občinstvu pomen in cilj strel, družin. Brat dr. Gorišek je v vzvišenih besedah nav* duševal strelce ter posebno povdarjali da se naj strelske družine čim tesneje oklenejo Sokola — kajti eni kot druži imajo v očeh le blagor domovine. občnem zboru se je vršila veselica. *^ Zdravo! — V smeri ujedinjenja! Iz Sarajeva javljajo, da sta odbora ve; likih prosvetnih centralnih organizacij) srbsko-muslimanskega »Gajreta« in srh skega kulturnega društva »Prosveta«, j sklenila čim tesnejše sodelovanje obeli nacijonalnih društev. Uprava »Gajreta* je že tudi izvolila poseben odbor v svrh® realiziranja sodelovanja ter o tem obv«* stila upravo »Prosvete« s prošnjo, $ tudi s svoje strani določi tak odbor. Obf ta odbora bosta tvorila eksekutivo obe' organizacij, ki bo imela nalogo, da izde* la načrt za skupno delo med narodom < cilju širjenja skupne nacijonalne ideok' gije in skupnih ciljev. »Prosveta« bo ** dni imenovala svoj odbor. Obstoja nada da bo v kratkem prišlo tudi do formaln* fuzije obeh velikih organizacij, s čim®1 bi bile nacijonalne sile v Bosni in Herce1 govini na polju kulturnega dela uiedinj®' ne. — Danes Sredo Veliki kabaretni veže* Velika kavarna Mednarodni šahovski turni* na Bledu V torek so se odigrale na Bledu pr®' kinjene šahovske partije iz prejšnjih kot Flohr je proti Spielmannu zelo dobN igral in porazil nasprotnika. Bogoljubov in Niemcovič sta se dolŽa ruvala. Izgubil je Bogoljubov po 65. P0" tezi. Pirc se je vdal Bogoljubovu v 51. P° tezi brez boja. Vidmar in Kashdan sta remizirala P° 86 potezah. Tartakower in Aljehin sta takisto re‘ mizirala. Njuna partija se je zelo zaV|®' kla in je kar ni hotelo biti konec. Šele k® sta nasprotnika na šahovnici spoznaj da ne moreta nikamor več, sta se zed«: nila na remis. Tudi igra Vidmar-Bogoljubov se jek°ff čala remis. Stanje po 17. kolu: Aljehin 14, Kas*1* dan 10 in pol, Bogoljubov 9 in pol, Ni®11’' covič, Vidmar vsak 9, Flohr, Spielmai1 8 in pol, Kostič, Maroczy, Stoltz vsak _ Astaloš 7 in pol, Colle, Tartakovver 6 pol, Pirc 5 in pol. JM V 18. kolu se bodo odigr'-' nasledi1, partije: Spielmann-Tartakome4aša Hitrec in Živkovič odhajata v Švico,'kjer bosta nastopala v enem klubu. Te dni se je vršil na Dunaju mednarodni lahkoatletski miting, katerega se je udeležila tudi Slovenka Tratnikova (Ilirija). Dosegla je v skoku v višinojll35 m in 2. mesto za Lorenzovo (Ledbien), ki je skočila 1.43 m. Pri drugem nastopu je zmagala: Tratnikova s 1.40'pred'TRabh-bergerjevo