Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. Leto XXII. St. 43. Kranj, oktobra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20*- din, četrtletno 10 - din. Stalinizem Članek od gornjim naslovom, ki je značilen za gledanje na sedanje razmere v Rusiji je napisal J. M. Trunk. Prinašamo ga v celoti našim bralcem: „Vse kaže, da smo prišli do novega „izma" in ni ravno izključeno, da se ta izraz ne le obdrži za nekaj časa, ampak da celo zadobi neko konkretno in ne ravno slal>o obliko. Le-ninizem cirkulira kakor slab denar, v promet prihaja — stalinizem. Izraz je na dlani, pomen je pa še hudo misteriozen in kakor vse ■v Rusiji podoben orientalski sfingi, zagoneten. Komunizem se je vsaj v svojih ekstremih skoroda že preživel. Kot zagrešeno socialno pojmovanje se lahko marksizem šopiri na papirju, pri akademičnih razpravah, ampak v življenju odpove, ker za življenje more biti le resnica, ne utopija. Menda so se dogodile v Moskvi že aretacije takih, ki so preveč poudarjali marksistična načela. Na zunaj se komunistična oblika še drži že radi propagande v inozemstvu, ker tam bolj silijo v komunizem in marksizem, kakor zdaj v Rusiji sami, in bi niti ne verovali, da je od marksističnega komunizma zdaj v Rusiji ostala le besed«. Stalinizem bi pomenil neko nacionalistično, velerusko in imperialistično stremljenje, ki ima za svoj cilj, da upostavi nekdanjo veliko Rusijo, dasi na izpremenjeni politični podlagi. Podlaga tega stremljenja je t armadi. Ta menda res nekaj reprezentira. Vse kaže, da so bile razne generalske glave, ki so padle v čistki, hudo gnile, in izdajstvo ruskih interesov ni bilo iz trte izvito. Država gleda na armado, skrbi za njo, ampak tudi armada se dobro zaveda svojega pomena za ruski imperij. Bela gora . . V zgodovini se dogodki v raznih oblikah kaj radi ponavljajo. Zadnje 'uri je doživela bratska češka država težke, usodepolne trenutke, ki pa imajo v zgodovini češkega naroda pretresljive analogije. Največja nesreča za Čehe je pač Jan Hus, znani reformator, ki je žalostno končal na grmadi. S svojim krivoverskim gibanjem je Hus povzročil češkemu narodu velikansko škodo, dasi ga svobodomiselni krogi slave kot češkega narodnega heroja. Po Husovi krivdi je prišlo do strašne bitke pri Lipami 1. 1434, kjer je bila strta češka sila. Po luisitskih vojnah jn bila Češka pokrita z razvalinami, cvet češkega naroda j< poginil v husitskili bojih, 7pliv Čehov je globoko padel, praška univerza je mnogo trpela na svojem ugledu, nemštvo se je nuto razlilo po češki zemlji. Husovo delo je kakor nekuk izvirni greli v češki zgodovini, da so Čehi tako pogosto svojo nacionalno borbo združili z borbo proti katoliški cerkvi. Največja nesreča za Lipanom je Čehe doletela na Beli gori pri Pragi 1. 1626. V tridesetletni vojni se je velik del Čehov odločil proti katoliSki cerkvi in je borbo za češke interese vezal z borbo za protestantizem. Razbijali so svete slike in jih metali v ogenj, kralj Friderik je v oropani stolnici jedel kruh pri kalvin-ski službi božji, kraljica je hotela dati odstraniti celo križ z znamenitega mosta nad Vlta-vo, Prišla je na tu tragiku Bele gore in poraz naroda. Takoj po končani vojni, ko je češki narod pel svojo zmagoslavno pesem, so v Pragi podrli starodavni kip Matere božje, postavili pa so velikanski spomenik Husu. Takratni predsednik iti ustvaritelj moderne češke države je izjavil: „Za Dunujem moramo obračunati tudi z Rimom!" Disciplina je dobra in posebno mlajši oficirji so menda prava elita, saj se zahteva od njih, da se morajo vzdrževati alkoholnih pijač in vsake odurne strasti, biti odporni za težko službo itd. Prilike za kako poizkušnjo armada sicer še ni imela, kazala se je bolj v raznih paradah, ampak če vzdrži pri prvi večji po-izkušnji ruski narodni imperij ni prazen izraz. Lahko se zasleduje tudi druga orientacija v diplomaciji. "V celoti Rusi nikakor niso naklonjeni nacijski Nemčiji, občuduje jo pa Nemce radi njih delavnosti in strumne discipline. Anglijo in Francijo smatrajo za zastopnice kapitalizma, enako Ameriko, občudujejo pa ame-rikansko tehuiko in industrijo in skušajo Ameriko v tem na vse načne posnemati. Nemčija sicer preži na ruska ozemlja, ampak Rusi sami ne smatrajo Nemčije za svojo sovražnico, pač pa Japonsko, dasi so s svojo revolucijo L 1904 sami Japonsko naredili za velesilo. Tudi na kulturnem polju je komunizem doživel le fiasko, vse je moralo služiti le propagandi, taka umetnost pa ni umetnost, ker umetnost se mora razvijati le svobodno in po pravcih lepega in vzvišenega in na podlagi neizogibnih zakonov človečanstva. Resni opazovalci trd.ijo, da se vrši neprestano preobrat tudi na to res kulturno in umetniško plat. Nikakor ni že vse izoblikovano, se šele razvija, lahko pa se trdi, da1 je komunizem po preizkušnjah premagano stališče. Komunistična utopija je v Rusiji obledela, le oblika se je še ohranila, in za marksistični komunizem se potegujejo tam, kjer še niso okusili komunizma, v Rusiji so ga in ga več ne marajo. Stalinizem bi značil v kratkem nov naroden pokret v izkušenem ruskem narodu. Morda se polagoma obrne ta stalinizem le tudi na polje duševnih vrlin in vrednot, katere je komunizem dozdaj teptal s prav satansko strastjo." Takoj po nastanku nove države se je priče-'la borba proti katoliški cerkvi v češkoslovaški državi. Par sto nevrednih duhovnikov je odpadlo od katoliške cerkve in so si „vzeli žene" ter ustanovili takozvano češko narodno cerkev. Skoro milijon Čehov je takrat odpadlo od katoliške cerkve. Češko narodno cerkev in odpad od katoliške cerkve je več ali manj javno pedpirala češkoslovaška državna olast! „Brez češke države, bi ne bilo češkoslovaške cerkve", je zapisal dr. Fr. Kovar, Cesky Zapas XT, št. 43. Takozvana „češka norodna cerkev" je prinesla med češki narod velik razkroj vere. Mnogi vodilni ideologi češke narodne cerkve so pričeli celo tajiti božanstvo Jezusa Kristusa. Veliki ideolog češke narodne cerkve A. Spisur je zapisal, du češka narodna cerkev odklanja vero v presveto Trojico in da je za njo Jezus Kristus le najboljši med ljudmi, ne pa Bog. Drug zugovornik češkoslovuške narodne cerkve dr. Hnik piše v svoji knjigi „Duchovni idealv čsl. cirkve," str. 108 do 109, da je češkoslovaški cerkvi molitev h Kristusu le neko eešeenje heroju (junaku), da bodo v kratkem čusu h češkoslovaške cerkve izginili zadnji ostanki božjega češčenja Kristusa. Kukor rečeno je propagando za odpad od katoliške cerkve podpirala celo državna oblast. Iz vseh šolskih sob so bili odstranjeni križi, znameniti kip Matere božje odstranjen in razbit, cerkev sv. Nikolaja razlaščena itd. Radi postopanja češkoslovaške vlade je dvakrat tekom obstoja sedanje češkoslovaške države prišlo do preloma med Vatikanom in Prago, dva zastopnika sv. očeta, Marmaggi in Ciriaci, sta v tem času marala zapustiti češkoslovaško državo. Na evhorističnem kongresu v Budimpešti smo govorili z nemškimi duhovniki v Sudetih. Neki duhovnik z Gorenjskega je vprašal dva nemškosudetska župnika: ..Kako morete vendar katoliki delovati za odcep sudetskih Nemcev od Češke k Nemčiji, ko vendar v Nemčiji tako postopajo s katoličani?" Pa sta odgovorila: „Če smo pod Cehi, smo dvakrat zatirani, kot Nemci in katoliki. Nemški svobo-domiselci imajo v češki državi mnogo bolje kakor nemški katoliki. Čehi pošiljajo k nam le sokole in framazone in ti pri vsaki priliki pritiskajo katolike. Če pridemo pod Nemčijo, bomo pač pritiskali! le kot katoliki, tu smo pa preganjeni kot katoliki in kot Nemci." Podobno kakor Nemci so se pritoževali tudi Slovaki, da jim Čehi pošiljajo uredništvo, ki je prepojeno s svobodomiselstvom in sovraštvom do katoliške cerkve. Tako postopanje s katoliškimi Nemci in vernimi Slovaki pač ni moglo buditi ljubezni do češke države. Predzadnji kongres brezbožnikov vsega sveta je dobil kaj gostoljubno streho v — Pragi. Na letošnjem kongresu brezbožnikov v Londonu je zastopnik Češkoslovaške izjavil, da je na Češkem en milijon brezbožnikov. Nobena država na svetu nima relativno toliko brezbožnikov, kakor Češka, tudi Rusija ne. Ko se je podirala stavba češkoslovaške države in so Čehi in Slovaki napenjali vse sile, da si rešijo svoj dom, so imeli češki brezbož-niki bolj važen opravek: šli :,o v London delat propagando za brezbožništvo, mesto, da bi bili posvetili svoje moči doma narodni državi. Čehoslovaški državniki so kaj radi tjubim-kovali z marksizmom. Dasi je Maiks — oče komunizma — bil notoričen sovražnik Čekov, saj je pisal, da Čehi nimajo pravice do državne samostojnosti, češka država ni nikdar preganjala marksizma, pač pa zatirala in ovirala katoliško cerkev. Na marksiste raznih front se je naslonila češkoslovaška država, pa so jo izdali in pustili na cedilu v težkih dneh. Katoliškim Slovakom niso izpolnili dane besede, ne držali pakta K. O. sklenjenega v Pittsburgu, toda katoliški Slovaki niso postali nezvesti državi, ampak so jo bili pripravljeni braniti, čeprav jim je bila dosedanja državna oblast bolj mačeha. Taka državna politika je morala pripeljati prej ali slej do poloma. Zastonj zida hišo, kdor jo zida brez Boga. Sicer se bodo naši svobodomiselci farizejsko pohujševali nad našimi ugotovitvami. Toda veseli pa nas odkrito, da je češki narod sam spregledal, kam ga je zapeljala framazonska bratovščina in ideologija. Češki list „Lidovy Listy" je napisal lep članek pod naslovom: „Ne začenjajmo svojega novega življenja zopet brez Boga". Med drugim piše tudi to-le: „L. 1918. Češkoslovaška ni začela svojega državnega življenja v imenu Sina božjega, temveč je preganjala Cerkev. Vsi danes vidijo, da je bil to greh ia zabloda, ki se je maščevala nad vsem narodom." Katoliški Slovenci samo to želimo, da bi zadnja strašna preskušnja prinesla korenito ozdravljenje med bratskim češkim narodom, da bi nikdar več ne delal svoje zgodovine brez Boga, da bi si nikdar več ne izbral za voditelje mož, ki bi jim bilo prvo borba proti katoliški veri in cerkvi. Pri tej priliki bi si dovolili še malo opazko na račun onih Čehov, ki žive med nami. Žal moramo pribiti dejstvo, da ti po veliki večini niso znali najti simpatij med katoliško mislečimi Slovenci. Je tudi nekaj častnih izjsm, toda ps večini zahajajo k tam priseljeni čeki v ono družbo in one organizacije, ki so tuje katoliškemu vernemu ljudstvu. Med nami, v katoliških vrstah, so redki Čehi. Vprašajte Baše delavce po tovarnah, kako sodijo večinoma o čeških mojstrih. Neredko moramo poslušati pritožbe, kako so razni češki mojstri pozabili na to, da so gostje v katoliškem naroda. Kdor hoče dobiti simpatije katoliških Slovencev, mora najprej spoštovati naš katoliški svetovni nazor. Kranj in tujski promet na Gorenjskem (Nadaljevanje) Uvodoma smo nagjasili, da .se Gorenjska razvija v tipično tujskoprometno pokrajino. Ta zemljepisno zaokrožena celota pa žal nima skupnega načrta. Tujsko prometna društva pogrešajo medsebojnih stikov, kar škodi dosegi smotrov. Vedno očitneje se kaže potreba skupnih akcij in medsebojne pomoči v interesu posameznih krajev in vse Gorenjske. Postaviti je treba nekak vmesni člen med društvi in Zvezo za tujski promet v Ljubljani, kar bi predstavljalo delno razbremenitev Zveze in pospešeno delo na terenu samem. Kako naj bi se našla pot k zbližan ju? Vsa obstoječa tujsko-prometna društva na Gorenjskem naj bi tvorila meddruštveni odbor sestoječ iz predsednikov in tajnikov društev, ki naj bi se sestal vsaj 2 krat na leto k obvezni konferenci. Na teh sestankih naj bi se obravnavala samo skupna vprašanja, kakor: sestavu kolektivnega prospekta in plakata, razpored letnih in zimskih prireditev od katerih ima dobiček tujski promet, sestava statistike (poset, noč-nine, promet vozil itd.), sestava resolucij, določitev skupnih nalog do prihodnje konference, poročila društev o izvedbi teh nalog, vodenje zapisnika. Meddruštveni odbor se v notranje razmere (članstvo, finance) društev ne bi smel vmešavati, razen o izvedbi skupnih nalog, ki so si jih zastavila sporazumno vsa društva. Ta odbor naj bi morda izdajal poročila v obliki strokovnih pregledov, ki naj bi izhajali ob določenih terminih (2 krat ali 4 krat) na leto). Naslov publikacije naj bi vseboval besedo Gorenjska n. pr.: Tujsko-prometno glasilo za Gorenjsko. Poleg rednih poročil meddruštvenega odbora naj bi list objavljal važnejše uredbe in zakone, poučne strokovne članke, praktična navodila dostopna vsem — vršil bi važno notranje delo med narodom in ga usposabljal za tujski promet. Nazunaj — tolmač lokalnih potreb, na znotraj — strokovni pripomoček vsem, ki se pečajo s to panogo. Bogato opremljenih propagandnih revij s članki v treh, štirih jezikih imamo dovolj (Jugoslovanski biseri, Jugoslovanski turista itd.), reklama za naše kraje se vrši tudi po domačih in tujih časopisih. Izdajanje take revije sumo za Gorenjsko bi bilo brez pomena, če ne bi bile izdaje res' luksurijozne in zastonj. To bi bila prevelika žrtev. Ob zaključku letno sezije je čas za taka in enaka razmišljanja ... Tujski promet prinaša posredno ali neposredno vsakomur gotovi dobiček (narodno premoženje Švice!) in ne more nikdar postati politično orožje zalo je prav, da ga podpiramo v njegovih stremljenjih rsi. S tem, da Gorenjska najde temelj sodelovanju in se predstavi kot enotna tujsko prometna pokrajina bi bila opravljena stara in nujna naloga, ki smo jo nevede odlagali 20 let. Kranj, kot center Gorenjske, naj prevzame pobudo! ZVEZNA ORGANIZACIJA SAVEZA GRA-FIČKIH RADNIKA-CA JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI priredi v proslavo "0- letnice obstoja grafične organizacije v Sloveniji s sodelovanjem Pevske in orkestralne ..Grafike" iz Ljubljane v soboto 22. oktobra ob poli 9. nri zv. v dvorani Narodnega doma v Kranju koncert. Tombola v Kranju bo 16. X. točno ob 2. pop STRAN 2 Novo kranjsko kopališče Dne 7. oktobra se je -vršil informacijski strokovni komisijski ogled projektiranega kopališča v Straheči dolini. Ker je hanska uprava vrnila kranjski občini načrte za novo kopališče, da se načrt preuredi v smislu danih navodil, so se z namenom, da se doseže sporazum med kranjsko občino in kr. bansko upravo r.e-siali tega dne sledeči: g. župan Karol Češenj kot predsednik komisije, g. Peteri in Miro kot predsednik TujsEo-prometnega društva, načelnik kopališkega in tujsko-prometnega odseka občine g. Gorjanc Franc, ing. Porenta Josip, teh. viš. svetnik, tehnični svetnik ing. Černi-vec Josip, ing. Maček Stanko, ing. Hubert Golob kot zastopniki kr. banske uprave, profesor ing. Vurnik Ivan, ing. Dimnik Stanko in ing. Pečenko Vlado, kot izvedenci kranjske občine in projektanti. Dalje je bil tudi dr. Megušar Anton, okrajni podnačelnik Leo Lojk in ing Stupan. Komisija si je na licu mesta v Straheči dolini ogledala v poštev prihajujoči teren ter je sporazumno določila program izvršitve ter obseg nove kopališke naprave. Mesto dveh projektiranih bazenov, ki so bili prvotno projektirani eden v izmeri 20x50 m za plavače in drugi v izmeri 14x50 m za ne-plavače, se bo zaenkrut zgradil samo eden bazen in sicer v izmeri 50x18 m. Ta bazen bo za plavače, neplavače in skakače. Na plitvem delu bo globina 1 m, v odaljenosti 20 m od začetka plitvega dela pa bo globina 1.20 m, takoj nato po 3 m oddaljenosti globina 1.80 m. Globina pod skakalnim stolpom bo znašala 4.50 m. Ves bazen bo pleskan s specialno barvo. 21eb, po katerem bo prihajala voda v bazen, bo na vsaki strani po eden in sicer na obeh straneh ter na prečni steni v globokem delu. Ves bazen bo vseboval okrog 2000 m* vode. Voda se bo prečiščevala potom filtracije. V ta namen bo zgrajen brzi peščeni filter, ki bo zadostoval za izmenjavo vode celega bazena v 16 urah. Vprašanje vode je rešeno na splošno zadovoljstva ter so odpadli vsi mogoči očitki. Prvotno je bil zamišljen za meti posebno v času izvrševanja betonskih in železobetonskih del kakor tudi pri betoniranju temeljev za prav vestno in stalno nadzorstvo. Poleg vsega tega se je sedaj še sklenilo, da se napravi ob stenah bazena v globini 1.30 m pod vodno gladino nekakšno stopnjo, ki bo služila plavačem za odpo-čitek. To so v glavnem sklepi, ki jih je napravila zadnja komisija. Upamo, da je s tem vprašanje našega kopališča prišlo v končno fazo ,ter da se bo kmalu pričelo z graditvijo. S tem pa bo naše mesto pridobilo v vsakem oziru. Vsi meščani pa bomo znali ceniti prizadevanja naše občinske uprave, ki vedno stremi za tem, da našemu mestu pridobi kar največ koristi. HALO! Za jesen in zimo boste potrebovali: Suknjo, obleko, plašč, kostum, barhent, flanelo, tople rjuhe, odeje, koče, rokavice, nogavice, volnene jopice, pulovarje itd. itd. — Pridite v Škofjo Loko k „TINET-U" tu Vas postrežejo z dobrim blagom in nizkimi cenami. — Nov trgovec - nove nizke cenel Toplo se priporoča Tine Savnik manufaktura — moda — galanterija Škofja Loka tiL Vodovodno vprašanje napreduje V našem listu smo že poročali, da.je župan g. Češenj pri zadnji občinski 3eji ob priliki razpravljanja o načinu pridobitve sredstev za povečavo kranjskega vodovoda, poročal, da se bo v kratkem vršila po že odobrenih načrtih vodopravna obravnava za novi vod. lakrat je bilo' sklenjeno, da se poveča vodarina za~ L' din po kubiku; občina pa b(, za potrebni svej delež vodovodnemu odboru najela posojilo, ki ga bo potem odplačevala s tem poviškom vo-darine. Pri tej razpravi se je mnogo govorilo o denarnih sredstvih, ki jih mora preskrbeti občina za odškodninske zahteve posameznih posestnikov, kjer bodo gradili novi vod v kranjski rezervoar. Komisija, ki vodi vodopravuo obravnavo, je že pričela z deli pri Preddvoru ter je sedaj SpreČevanje je boljSe nego TriravliAfllA Zato ne pozabi vsakodnev-AUI qviJClljv. no. zjutraj in zvečer na mmmmt^bm^mmm neg0 20b 8 Chlorodont pasto za zobe. Oni ostanejo tedaj lepo beli in zdravi tudi do najvišje starosti. pregledala te. obravnavala vse zemljišče do Brda. Prihodnji teden bo nadaljevala delo od Brda do Kranja. Vsa obravnavanja potekajo v veliko zadovoljstvo vseh, saj je za to dokaz tudi to, da se je prišlo v razmeroma kratkem času že tako daleč. Posebno pa je razveseljivo to, da odškodninski zahtevki posameznikov nikakor ne presegajo proračunskih vsot temveč se bo dosegel tudi znaten prihranek. Upamo, da bbdo tudi nadaljnja obravnavanja potekla hitro in v splošno zadovoljstvo, da se bo moglo čimprej pričeti s polaganjem cevi, ki jih bo preskrbela kr. banska uprava. Tovorni avtomobil padel s ceste 20 m globoko V sredo 12. oktobra se je pripetila med Žirovnico in Koroško Belo vetja avtomobilska nesreča, pri kateri se je popolnoma razbil nov Mercedes-Diesel tovorni avtomobil, last g. Stermeckija iz Viča pri Ljubljani, vreden 120.000 din. Vsak, ki pozna cesto, kjer se je nesreča pripetila in kdor je videl popolnoma razbit avtomobil, se ne more načuditi srečnemu naključju, da sta ostala voznika v avtomobilu živa po tej nesreči. Da se je nesreča pripetila bo vzrok v tem, ker je šofer g. Stermeckija na tej cesti, ki je polna ovinkov prehitro vozil, razen tega je bila včeraj cesta tudi polzka. Na mostu, kjet visi cesta nad 20 m visoko, je avtomobil spod- neslo, da se je zaletel v obcestno škarpo, jo razbil in nato padel po strmini 20 m navzdol. Med padcem navzdol se je avtomobil večkrat prekotalil, iz avtomobila pa je zletel popolnoma nepoškodovan spremljevalec šoferja, ki je obvisel na nekem grmovju. Avtomobil je obstal popolnoma razbit v jarku. Ze med kota-ljenjem je izgubil eno kolo in skoro ves sprednji del. Najmanj pokvarjena je ostala kabina in radi tega je ostal živ tudi šofer, ki pa je dobil precejšnje notranje poškodbe, razen tega se mu je zlomila tudi noga. Ponesrečenca je odpeljal šofer nekega luksuznega avtomobila v ljubljansko bolnišnico. Tedenske novice KRANJ Električna razsvetljava dela v zadnjih časih v našem mestu precej preglavic. V nekaterih urah nima električni tok dovolj napetosti, da ne morejo povsod nemoteno obratovati, v večernih urah pa je razvetljava taka, da je skoraj nemogoče delo pri luči. Svetloba namreč tako utripa, da človek mora skoraj tvegati, da si pokvari vid. Prosimo prizadete, da stvar preiščejo in nedosialke popravijo. Oba dohoda nn novi inost, tako na krunjski kakor tudi na hujanski strani, bodo sedaj dokončno uredili. Oba dohoda bosta prvo nasuta s porfirjem potem pa dobro zvaljena in polita z asfaltom. Na hujanski strani so tudi že pomakni1 i ograjo gasilske čete, tako da je dohod na sam most dovolj širok. Novo pokopališče gradijo. Podjetje Karel Kavka iz Ljubljane je pričelo z izgradnjo prve etape del pri novem pokopališču. Zaenkrat bodo napravili ogrujni zid okoli vsega pokopališču, potem bodo uredili grobišču, pota posuli s peskom ter napravili betonsko ograjo okoli grobišč. Postavili bodo tudi oltar z velikim križem ter lopo pri južnih vratih. Nov nvtotaksi. Pred hotelom Evropa ima svoje stajališče novi uvtotuksi g. R. Okorn, ki ga vsem toplo priporočamo. Zborovanja zopet dovoljena. Z ozirom na po-mirjenje političnega položaja v Evropi je notranji minister g. dr. Anton Korošec zopet dovolil zborovanja, posvete ter sprevodu po uli-Ciili. Odslej veljajo za zborovanja, posvetovanju in sprevode predpisi zakona o zborovanjih. Pomnite! ÏAT.S: HINKO - KRANJ l Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Jurček, Zoreč in Mlinar so se znosili nad gradovi in preklinjali grajske, edini Hribar je ostal trezen. Ni mu bila všeč pijana bahavost svobodnjakov. upornikov A tolažil se je s tem da so čisto drugačni, kadar sc trezni. Pozno popoldne je že bilo, ko so se začeli odpravljati domov. Bregar jih je spremil do ceste in rekel; „Bog vam daj srečno pot in kmalu spet pridite!" »Bog te ohrani!" so želeli uporniki. Ko so šli po cesti proti mostu, so se živahno pogovarjali. Aleš je stisnil roko v pest in zagrozil proti Waldenburgu: •Čakaj me, valpet Žiga, drva bomo sekali na tebi I" XIV. Štirje puntarji so šli med pomenkom navzdol. Po cesti jim je prijezdil nasproti grof Lamberg, konj se je besno spenjal pod njim Jezdec ga je krotil, pa ni nič izdalo, žival je čisto pobesnela. Zdelo se je, da je žival v zraku, ko je konja in jezdeca začel ovijati oblak prahu, ki ga je konj vzdignil s kopiti s suhe ceste. Kmetje so obstali in gledali čudno sliko. .Ali jezdi hudiča, ali kaj P" se je čudil Aleš. »Vraga, če pride tod mimo, nas bo zbesneli konj poho. dil," je milo vzdihnil Jurček in se je stisnil k ograji. Tud Zoreč se je bal zbesnelega konja. »Vraga, Lamberg ga ne more ukrotiti, Lamberg!" ,,če mu pride pod kopita, ga bo zmlel, kakor kamen zrnje v mojem mlinu," se je bal Mlinar. Hribar ni rekel nič, obstal je in oči so mu napeto zasledovale potek čudne igre. Konj je skakal, prhal pene iz gobca, spenjal se na zadnji nogi, pa se spet prevrgel na prvi in srdito usekal s kopiti ob tla, da je pesek in kamenje letelo daleč naokoli. Gesta je bila skopana do skal, a konj je še bolj besno udarjal po skalah, da so se roji isker prašili izpod jeklenih podkev. Grof Lamberg je sedel trdno na konju. Če bi padel nu tla. bi si razbil glavo ali pa bi ga podivjana žival poteptala s kopiti. Uporniki so obstali ob Hribarju in se čudili. »Vraga, ne bo ga zmagal," je menil Aleš, ki še ni nikoli videl tako podivjane živali. „Da le ne bi znoreli konj pridirjal sem," je vzdihnil Jurček. > Hribar je globoko sopel in gledal, kaj bo iz tega. Videl je, da je grof z vso močjo napel vojke in potem sunil konja pod trebuh, da je kri brizgnila izza ostroge. Konj je glasno riknil, silovito udaril, da se je jezdec komaj obdržal na njem, potem pa divje planil in se v dveh, treh skokih znašel sredi mostu, malo od preplašenih upornikov. Tu je konj obstal, kakor bi ga vkoval nato pa se je spet začel prečudni ples. Konj je skakal. Na eni strani je z nogama podrl ograjo, ob kateri je stalo pet puntarjev. Aleš je zaklel, Mlinar in Zoreč sta se plašno umaknila. »Kaj?" je zrastel Aleš. »Zakaj pa kmetje njemu niso ljudje' Lovske pse in konje neguje, tlačan mu je manj od strupene golazni! Kakor gade bi nas pobil, če bi upal in mogelj" »Sveti križ božji!" je vzdihnil pogumni Jurček in se skril za hrbte onih treh. Bežal bi rad, pa ga je bilo sram. Edini Hribar je ostal popolnoma miren. Zrl je nepremično v konja in v Lamberga, desnica mu je nemirno drhtela. Konj je skakal, deske so pokale pod njim. Zdelo se je, da se bo zdaj pa zdaj podrl most in izginil v valovili Save, ki je bila vsled jesenskega deževja zelo velika. Hribar je gledal Lamberga in videl, da so mu od napora ir.o_ drele ustna in ga je rdečica žgala v lica. Neprestano je suval konja pod vamp. Oškropliene so bile srebrne ostroge, obrizgan vitezov plašč, konju je kri kar curljala od trebuha in škropila mostnice.. Lambtrgu je moči zmanjkovalo, to so pričali vedno večji skoki. Konj je začel plesati od ograje do ogruje. Grof Gašper je sprevidel, da hoče žival prhniti v valove, odkoder je rešitev nemogoča. Kadar se je konj približal ograji, ga je silovito potegnil nnzaj. A znorelemu konju ni to dosti izdalo, dasi so ga vojke rezale v gobec, da se je začela bela pena mešati s ''.rvjo. Konj je skakal, tolkel s kopiti, da se je ves most stresel od silnih udarcev. »Bežimo odtod," je milo vzdihnil Jurček. »Hudiča, česa se boiiš?' ga je nažgal Aleš. »Delaš se pogumnega, kadar bi ne bilo treba, drugače si pa slabši, kakor vsaka baba." Zdaj se je zgodilo nekaj strašnega. Konj se je besno zagnal in vitez je bil preveč izčrpan, da bi ga mogel zadržati. Predno so se puntarji zavedli, kaj je, je planil z jezdecem vred v deročo Savo. »Jezus, pomagaj!' je kriknil Jurček in od strahu pocenil. Kmetje so osupnili in napeto gledali v vodo. Med valovi se je prikazola konjska glava, nato pa vitezova, ki je ttkoj izginila. Hribar je tedaj globoko zasopel, zardel in pobledel, desnica se je stresla in odvrgla dolgi plašč, nato pa je planil v narastlo valovje. Bele vodne pene so ga zagrnile popolnoma, potem pa se je prikazala glava iz vode. Tlačan se je boril s smrtjo, ki je dihala iz pobesnelih valov, toda plaval je vztrajno. »Znorel je, ko tvega življenja za graščinca," je s strahom vzdihnil Aleš in napeto strmel v plavajočega tlačana. »Dobro se drži, Hribar! Tam je vrtinec, pazi, da te ne zagrabi!" sta vpila Zoreč in mlinar kakor obsedena. Jurček pa je sklepal roke in milo vzdihoval: »O Bog, reši ga, usmili se ga ..," Nenadoma je tlačan izginil v valovju in ni ga bilo več na površje. »Po njem je," si je misli! Jurček, reči pa ni mogel nič iu od groze je zamižal. »Zlodej, ta je pa trden!" je veselo za vpil Aleš. Ko je Jurček pogledal, je videl sredi valov Hribarja, ki je plaval in vlekel nekaj črnega za seboj. Ko je priplaval do brega, se je tisto črno spremenilo v viteza Krištofa Lambcrgarja. Izmučeni tlačan se je s poslednjo močjo pognal z grofom iz vode in je omahnil na prod. Nekaj časa sta ležala oba nepremično na produ, potem se je grof Lamberg toliko opomogel od strahu, ki ga je prestal v boju s smrtjo, du je vstal in začel dramiti na tleh ležečega Hribarju. Ko sta si stala oko v oko, je rekel vitez: »GORENJEC« V noči od nedelje na ponedeljek so neznani nepridipravi v svoji objestnosti razbili vse žarnice na pot^ od hotela Stare pošte preko Kokre na Klanec. Več večerov je bil ta Jel mesta v popolni temi. Pred mostom čez Kokro pu so polomili ograjo, da je bila nevarnost, du kdo od pasantov ne zleti čez več metrov visoko Ikarpo na travnik. Mestni delavci so takoj postavili zasilno ograjo, da se preprečijo nesreče. Trgovec, o katerem so poročali v zadnji številki, da se je pojavil z veliko zalogo polnilnih peres, finih svinčnikov in drugih pisarniških potrebščin, je moral svojega pomočnika odpustiti. Sicer mu je samo pomagal porabiti njegovo zalogo, ne reflektira pa na plačilo za svoje „človekoljuhno" delo. - SPECIJAINA TRGOV)MA BARV STRAN 3 KRAISIV Vidovdanska e. 6 V Ljubljani in Mariboru so peki že znižali cene kruhu. Morda i.odo vendar le sledili primeru svojih tovarišev kranjski peki? javnost pričakuje, da bodo toliko uvidevni in dosledni, kakor njihovi tovariši izven Kranja. Po mestu so nekateri raznesli vest, da. so dijaki državne tekstilne šole pričeli štrajkati in sicer II. letnik. Do tega načina izražanja svoje volje da so prišli vsled tega, ker je bil menda neki dijak izključen radi udeležbe pri demonstracijah. Informirali smo se pri me-rodujnih ter moramo ugotoviti, da te vesti niti najmanj ne odgovarjajo resnici, ker ni bil noben dijak izključen niti niso dijaki Itrajkali. Resnica pa je, da so dijaki sklenili zbrati svojemu sošolcu potrebno vsoto denarja, s katero je bil od strani politične oblasti kaznovan radi demonstracij. Samo enkrat kupite komad Solea mila, ga praktično preizkusite In prečrtajte garancijsko pismo, katerega dobiti poleg mila. Solea milo se dobi v vsaki boljši trgovini. Cena ?50. Prosvetar sokolskega društva v Radovljici J. Spitzer jc stal te dni pred ljubljanskim sodiščem. Obtožnica je navajala, da je Jakob Spitzer 29. junija 1937 v Radovljici na „tihem zboru" govoril tudi o sovražnikih Sokola ter v govoru vpletel Rim odnosno Vatikan. Izrekel je besede, ki jih obtožnica označuje, da je z njimi na javnem kraju dražil del ljudstva proti drugemu in izzival verski razdor. Jakob Spitzer je bil obsojen zaradi prestopka zoper javni red in mir po S 163 k. z. na 600 din denarni; kazni in na plačilo povpreenine 250 din. V torek popoldne so se neki brezposelni in delomržneži stepi i v parku pri Nurodnein do- mu. Poklicani orožniki so aretirali nekega Franca Kreka, katerega poklic bi se lahko določil z uradno ugotovitvijo „brez stalnega bivališča". Mož je bil toliki pijan, da so ga morali prepeljati z vozičkom v zapore. Tu je obležul kot mrtev za posledicami zavžitega špirita, Ko je prišel malo k sebi, si je raztrgal vso obleko na drobne kose, tako da mu je ostalo od vsega oblačila samo spodnje perilo. Takega so v sredo zjutraj odpeljali orožniki na okrajno načelstvo, kjer je prejel zasluženo kazen. Mislimo, da bi kranjski trgovci pač mprali gledati tudi na to, komu prodajajo gorilni špirit. Saj si je ta mož privoščil ravno to pijačo, pomešano z vodo, in ni čuda če potem znori. Fantovski odsek Kranj vabi vse fante, da se Hdeleže sestanka, ki se vrši v torek 18. t. m. v' knjižnici Ljudskega doma v Kranju. Cenj. občinstvo .obveščamo, da so trgovine v Kranju na dan tombole t. j. 16. t. m. dopoldan odprte in. se ob tej priliki preskrbi s potrebnim blagom Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo ža Gorenjsko: HIN K O PODjAVORSEK - KRANJ. V zadnji številki smo obljubili našim bralcem, da bomo preskrbeli točne podatke o aferi, o kateri se govori vse vprek po mestu. Gre se namreč za porabo denarja, ki ga je občina določila za samoučila revnim otrokom. Kolikor moremo danes objaviti, so govorice precej resnične ter se nahajajo krivci že v preiskavi. Zaradi preiskave same pa ne moremo javnosti dati še podrobnejših podatkov, vendar naj bo prepričana, da bodo merodajni storili vse, da krivci prejmejo zasluženo kazen. I. EFEKTNA LOTERIJA Zveze društev rejcev ma!ih živali ima nad 400 krasnih dobitkov v vrednosti 80.000 din — Glavni dobitki so: 3 motorna kolesa, 20 dvokoles, 2 Šivalna stroja, 2 radio-aparata, kompletna spalnica, kuhinja itd. itd. — Cena srečki je din 5*- — Žrebanje se vrši 23. oktobra ob 15. uri na vrtu restavracije „Novi svet" v Ljubljani. Tablice se dobijo v društvenem prostoru Gorenjskega rejca v Kranju (gostilna Lukež) in pri vseh odbornikih omenjenega društva. Segajte pridno po njih! Izid loterije bo objavljen v »Gorenjcu". ŠKOFJA LOKA Naše hranilnice. Z ozirom na pisanje časopisov in potom tega na govorjenje po mestu o stanju naših hranilnic ugotovaljamo, da so v našem mestu vse tri hranilnice in da je Ljudska hranilnica v vsakem oziru varen zavod, ker razpolaga s precejšnjim lastnim premoženjem in s precejšnjimi rezervami. Da imajo ljudje popolno zaupanje v ta zavod se je pokazalo zlasti ob zadnji krizi. Odmev razpusta Nar. skupščine pri nas. Za Loko in ves njen okraj bodo volitve dne 11. decembra prav velikega pomena. Prvič v zgodovini se bo zgodilo, da bomo I orani poslali v drž. zbor svojega lastnega zastopnika, lastnega poslanca, ki bo zastopal naše koristi. Doaedaj je bila Škofja Loka in ves njen sodni okraj kot privesek ali pastorek, ki je ob času volitev sicer dobrodošel, n se nato zanj ni brigal nihče več, oziroma je dobival tako-rekoč „le drobtine z bogatinove mize". Naši HRANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU r.z.z jv.z. (ljudski dom) Sp reje nt a hranilne vloge in" tudi vloge na te ko i i r a ca ti. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poitne hranilnice in so vlagateljem tosadevne položnice na razpolago Hranilne vloge se obrestujejo po 4°j0 in so vlagateljem vedno na raspolago. Vesane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/„ voditelji so temu stanju napravili konec s tem, da so izposlovali ustanovitev našega samostojnega okraja. Spričo tega je gotovo um-ljivo ,da je novica o razpustu narodne skupščine in razpisu volitev delovala v našem mestu kot senzacija prve vrste. Zaenkrat vemo le toliko, da bo naše ljudstvo gotovo stalo kompaktno za svojimi voditelji, ker so baš oni izkazali veliko naklonjenost našemu okraju v zadnjih letih. TR2IC Zatemnitev Tržiča pri vaji v obrambi plinskih napadov iz zraka se je prav dobro obnesla Prebivalstvo je razen par izjem popolnoma razumelo položaj. Na signal sirene so bile na mah ugasnjene vse luči po ulicah, trgovinah in stanovanjih. Promet po ulieth je miioval. samo nekaj radovednežev je prišlo na cesto. Gasilska četa je po nalogu občine organizirala in izvedla to vajo, za kar se je po končani vaji župan osebno zahvalil navzočim gasilcem. Predsednik in poveljnik čete sta pa poročala, da je bila to zaključna vaje za poletno sezono in sta nato vabila moštvo naj se v zimski sezoni, kadar bo predavanje ali gasilsko zborovanje, udeleži točno in polnoiste-vilno. Po Tržiču se vidi v gručah izzivajoče postopati ob večernih urah in nekaterih prilikah mlade nerazsodne ljudi s češkimi in so-kolskimi znaki. Ti mladiči so pričeli s svojimi butinaškimi metodami v nedeljo v Lomu, prav po vzorcu nekdanje Orjune. Ta mladež in tisti, ki se skriva za njenim hrbtom naj ve, da bo slovensko ljudstvo vedelo in znalo zavzeti primerne protiukrepe. Sicer so pa to ljudje, ki nosijo najrazličnejše znake, samo slovenskega ne. Marsikdo izmed njih je podoben Pavlihi, ki je bil v zadnji številki »Gorenjca" prav karakteristično opisan. Zadnji ponedeljek smo pokopali na tržiškem pokopališču pok. Lucijo Ješe roj. Globočnik. Štiri leta je bolehala in kljubovala smrti. Letošnjo jesen jo je pa pobrala. Poleg moža zapušča še tri nedoletne otročiče. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica prijateljev in znancev. Naj v miru počiva! Živečim naše iskreno sožalje! Naša dekleta vabijo v nedeljo popoldne ob poli 4. uri v dvorano na Skalo, kjer hočejo domačine in okolico navdušiti za češčenje in poznavanje sv. Terezike Deteta Jezusa. Na svidenje! KRIZE Pevski koncert priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne pevski odsek Prosvetnega društva v Prosvetnem domu, pod vodstvom organista g. L. Grandovac. Na sporedu so moderne in domače pesmi ter bo vse izvajal moški zbor. Nadejamo se, da bo koncert vsestransko kar najbolje uspel. Ker že sedaj vlada veliko zanimanje, smo uverjeni, da bo dvorana, čeprav je velika, pri koncertu prvič napolnjena. — Predprodaja vstopnic v konsumu. Vljudno vabimo. Volili bomo! Sklep ministrskega sveta, s katerim je narodna skupščina razpuščena in so razpisane nove volitve narodnih poslancev in sicer po dosedanjem volilnem redu, so kraljevi namestniki odobrili. Volitve se bodo vršile v nedeljo 11. decembra. Senat, ki je bil sklican na zasede-nje dne 20. oktobra, se bo sestal šele na dan 16. januarja 1939, ko se bo sešla tudi nova narodna skupščina. Istega dne kot so bile razpisane volitve sta bila imenovana na novo za ministra Svetlislav Hodžera in Ante Maštrovič. Kdo ima veselje do iger? Ker je veliko fantov in deklet, ki so mnogokrat izrazili željo, da bi se radi udejstvovali pri igranju, a vsled premajhnega odra niso prišli v poštev, vljudno vabimo, da pridejo v nedeljo 16. t. m. po prvi sv. maši v dvorano Prosvetnega doma, da se dogovorimo in razdelimo vloge za tekočo sezono. Sestanek je obvezen za vse, ki so doslej delovali pri dramatiki. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znanec! PODBREZJE Tombola Prosv. društva je vsestransko dobro uspela. Lepi dobitki so privabili naravnost rekordno število udeležencev. Vsi glavni dobitki so prišli v roke potrebnim. Spalno opravo je dobil A. Bertoncel} Dobrava, prašiča S. Smrekal Kamnagorica, kolesi g. Grašič Pod-brezje in g. F. Škerjanc Duplje itd. — Med manjšimi dobitki so dobili tudi eno mesečno naročnino „Slovenca" ozir. „Slov. Doma", to so: A. Fajfar, Žeje, Fr. Kalan, Poljščica, J. Gašperin, Zcje in P. Murolt Podbrezje. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tako lepemu uspehu najlepša zahvala. Nekateri so hoteli naprtiti pretep, ki se je zgodil po tomboli v pol ure oddaljeni vasi naši prireditvi, pa s0 ostali le pri — pobožni želji. ŠENČUR Noročniki ..Gorenjca" iz Šenčurja in sosednjih vasi so zopet pričeli godrnjati, ker iz Šenčurja ni nobenega dopisa več. Pravijo, da bi bili zadovoljni, če tudi bi jim pisali samo o rodovniških bikih, ki jih zelo primanjkuje, posebno v Šenčurju, kjer ga sploh ni, dasi šteje Šenčur že samo 80 številk manj kot 300 hiš. Da bo naročnikom v našem okraju ustreženo, zato se bomo sedaj večkrat oglasili in poročali razne novice in tudi kakšne race. Pasja kuga bo prišla konec tega mesca v šenčursko občino. V nevarnosti za življenje so sumo tisti psi in psice, za katere lastniki še niso plačali predpisane obč. takse za leto 1938. Torej pohitite, da ne bo prepozno I Ta teden je bila temeljito popravljena in tudi povaljena s cestnim valjarjem cesta od Vogelj do Prebačevega, ki je bila v zelo sla- ■ Samo danes se Vam nudi prilika da si nabavite tablice p0 znižani ceni d'n 5'" za Tombolo v Kranju -16. oktobra Jutri bodo tablice po d8n 6" Igralo se bo ob vsakem vremenu; tudi morebitni dež ne bo oviral igre, ker je letos dovolj prostora, da se lahko udeležite tombole z odprtimi dežniki. Pričetek je točno ob 2. url; na popoldanski gorenjski vlak ne bomo čakali t STRAN 4 »GORENJEC« bera stanju. Gosp. županu Umniku so posebno tov. delavci kakor tudi drugi zelo hvaležni, ker je pripomogel, da se je cesta popravila. Kmetijstvo Nega krompirja v shrambi. Izkopani krompir ni dobro dati takoj za Miiluo v shrambo, kajti začel bi nam v kleteh radi potenja prezgodaj gniti. Da to preprečimo, ga v kakem skednju ali šupi ali kakem drugem primernem prostoru pod streho začasno nasipamo kakih 50—60 em na debelo, da se izpoti. Bele čez kakih 14 dni do tri tedne zatem ga spravimo v stalno shrambo, pp. na i si bo to klet ali pa morebiti podsipnica. Ce bomo pustili krompir, da se prej izpoti, nam v shrambi ne bo gnil. Prostori za stalno shranjevanje krompirja morajo biti suhi in hladni, da se prepreči prezgodnje kaljenje. Urejeni morajo biti tako, da je v njih kolikor mogoče enaka toplota, pod noitenim pogojem pa ne sme toplota pasti izpod 0° C ali se pa dvigniti nad 8 — 9° C. V kleti, kjer se toplota nahaja v gornjih mejah, to je od 0» do 9° C, nam gomolji ne bodo kalili, pa tudi ne zmrznili. Krompir se shranjuje tudi v jamah podsip-nicnh, ki pa ne sinejo hiti globoko v zemlji, ampak le v glavnem nad zemljo. Bolje nego s slamo je nadzemni kup krompirja pri pod-sipnicah pokriti s smrekovim vejevjem. S smrečjem pokrito in obdano podsipnico namreč miši ne nadlegujejo v taki meri kot pa če smo Kup pokrili s slamo. Nadalje je pri podsipnici skrbeti za primerne zdušnike, za odvajanje odvisne vlage. Podsipnica sp pokrije z zemljo, če pa se je bati hude zime, pa še i gnojem, ki zanesljivo varuje tudi pred najhujšim mrazom. Spravljanje korenjstva. Krmsko peso in repo rujemo z roko, bre> vsakega orodja, ker gleda korenina teh rastlin dosti iz zemlje. Le za odstranjevanje zemlje od sadežev imamo v eni roki lesen, nožu podoben klin, s katerim odstranjujemo tudi koreninske repke sadežev. Teže je ruvati korenje, kjer tiči korenina čisto v zemlji. Za ruvanje korenja rabimo posebne vile, podobne gnojnim vilam, le da so močnejše. V lažji zemlji se pa v ta namen dado uporabiti tudi navadne gnojne vile, s katerimi je pa treba previdno ravnati, da se ne polomijo. Najprej spravljamo peso. Kdor jo ima velike množine, odstranjuje cimo kar na njivi, ker je pač ne more drugače hraniti kot v podsipnici. Korenje spravljamo pozneje kakor pesoj vendar pa prej kakor repo. krito korenje se zvozi domov. Doma se mu ob večerih cima poreže ali pa tudi potrga. Pri tem delu se v jeseni, kakor tudi pri kožuhanju in obreza-nju repe zbere seiiaj pri enem, sedaj pri drugem sosedu vsa okolica, posebno starejšu mladina, odkoder se razlega ubrano petje v lepe jesenske noči. Ob priliki obrezovanja korenja odbercmo tudi potrebno semensko korenje, kateremu pustimo glavno, to je tako zvano srčno cimo. Repo pulimol .kakor 'hitro začne rtimeneti cima. 1o je navadno okrog godu sv. Uršlje, saj je znana rečenien: „Uršlja pipi j i repo, Širna že imn sneg." S tem je povedano, da je do obhajanjn goda sv. Simona repo spraviti kajti po sv. Simonu se je že bati snegu. Tudi repo zvozimo s cimo vred domov in jo šele doma ob večerih obrezujemo. Na ta način tudi laže zmagujemo jesensko delo, ki ga imamo navadno v jeseni čez glavo. Repno cimo posušimo v kozolcih ali po na posebnih palicah (Stogih) nn prostem. Rabili jo bomo kot krmilo plemenskim svinjam V zimskem času. Repo in peso shranjujemo zaradi pomanjkanju prostorov navadno v jamah podsipnicah. Jame naj bodo plitve, ozke in poljubno dolgo. Pri bran je vanju korenstva v jasnah se je ravnati prav tako kot je to bilo opisano pri krompirju (glej tudi nego krompirja). Če pa hranimo korenje v kleteh, moramo v prvi vrsti tkrbeti za primerno zračenje. Jeseni imejmo okna vedno odprla In jih zapremo šele ko nastopijo ostrejši mrazovi. Z zavestjo, da je treba zmagati, bosta šla oba kluba v boj in domačim bo pač treba pokazati drugačno igro kot so jo pokazali proti Reki, če hočejo ostati še naprej v pokalnem tekmovanju. Ali ste že poravnali naročnino? RT* Stražišče. lurnir za prvenstvo Stružišča se prav lepo razvija. Med dobro razpoloženimi igrulci in kibici pride pogosto do prav živahnih debat o tekočih partijah. Na poljih pa se vrše napete in zanimive borbe za dragocene točke. Sedaj je odigrano že četrto kolo in je stanje sledeče: 1. Berčič Lojze 3 (1), 2. Ivo Urbane 3, 3, Berčič Mirko 3, 4. Gros Marjan 2 (1), 5 Hlebce Franc 2, 6. Drnovšek Lojze l'/t (1), 7. Pagon Franc 1 (1), 8. Prajzinger Oskar 1, 9. Hafner Vinko 1, 10. Rajželj Peter Mi (1), 11. Berčič Lovro 0 (4), Žerjav Ladislav je odstopil. Trgovina H IN KO - KRANJ je v nedeljo J 6. oktobra dopoldne odprta! MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno] Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Lokal na zelo prometnem kraju tik farne cerkve v mestu na Gorenjskem zelo pripraven za obrtno delavnico ali pletilstvo, se odda v najem po zelo ugodnih pogojih. Naslov v upravi. Odda se enosobno stanovanje v mestu, mirni stranki. Naslov v upravi. Oddamo v podnaročbo raznovrstne domače in tuje časopise in ilustracije. Hotel Evropa. Odda se s 1. decembrom trisobno stanovanje. Naslov v upravi. Prodam mlado psičko „špicel". Poizve se v upravi. Zgubil se je moški nizki črn čevelj. Pošten najditelj naj ga prinese v upravo proti nagradi. Pisarniško moč trgovsko naobraženo z nekaj prakse in znanjem nemščine sprejme Sitar-sku in žimarska zadruga v Stražišču. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo dosedunjega službovanja in spričevali ter zahtevki plače naj se pošljejo Sitarski in žimarski zadrugi v Stražišču. Mlajšega in marljivega ključavničarskega pomočnika sprejme takoj Franc Čumeruik, Cerklje pri Kranju. Zelo poceni prodam prav dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in skoraj nov posteljni vložek. Zavrl Jeln, Stražišče 321. Prvovrstno šiviljo belega perila in prvovrstno likalico iščem. ..Jugorubljc", Novi Sad, Srem-ska 11. Glinasto peč, rabljeno proda po ceni P. Muj-dič ..Merkur" - Kranj. V središču mesto se odda v najem veliki, in krasna soba, pripravna za stanovanje ali pisarno in (udi več manjših sob, pripravnih za pisarno nli ordinaeijske prostore. Naslov pove uprava našega lista. ŠPORT Trboveljski V nedeljo, dne 16. oktobra ob 10. uri dopoldne pokalna tekma S, K. HERMES : S. K. KRANJ Ljubljani Kranj Dva stura in hiidu rivals na zelenem polju je določila LNP za prvo kolo novega pokalne-ga tekmovanja, Tekmo bo še bolj zanimiva, ker za premaganca ni rešitve, izločen je že I prvim porazom od nadaljnjega tekmovanja za pokal ki go razpisuje podzveza. premog dostavlja na dom v vsaki množini po konkurenčni ceni tvrdka F. DOLENC — KRANJ Na zalogi tudi likalit za likanje. NAZNANJAMO DA *HB TRGOVINA H I IM K O KRANJ POLEQ FARNE CERKVE prejela ravnokar ogromno poiltjko najnovejših moških klobukov sa jesen In zimo! KLOBUKI, kape srajce« kravate nogavice itd. itd. Kranj poleg farne cerkve Skrajno nizke fn stalne cene! Oglejte si nase izložbe in cene! VINO Fotografirat na dom brespoviika cene pride FOTO JUG, - KRANJ pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. Nič Vam ni treba kupovati starih popravljenih žarnic ker dobite že nove po din 6*50 )■ pri DRAGO SCHILMNG-u Oglejte si istotam zalogo novih radio - aparatov Za ženine I Za neveste! Ure, zlatnina, in druga darila pri Rangusu v Kranju se bodo dobila! B. RANGUS zlatar In sodni cenilec v Kranju 7la4#\ >n srebro kupujem po avICIlU najvišji dnevni cenil Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.