Železnice pa liberalizem.(Konec iz štv. 2o.) To pa potlej tudi ni čuda, ee so ljudje v tacih službah otrpnili. Družina jim je bila potrebna uredba, a samo dotlej, kjer in dokler je atregla njih potrebam, nič dalje. Žena, otroci so možem postali s časom v nadlego, ljubezen. zvestoba in skrb za nje pa so jitn zato rade ginile. Na robe pa tudi žene in otroci niso. več Bog ve, kaj dale na moža ali očeta. Sodnije in šole bi nam o tej reči lehko povedale veliko. Uzrokov za te žalostni prikazni bode gotovo več ali to vemo, da ni najmanjši uzrok v, službi sami. Osebam. ki so pri železnicak v službah, je večkrat nemogoče, vselej pa jim je težko, da storč v nedeljo ali praznik dolžnost — kristijana. Se ve, da je za-nje, ki ae jo stor6 pri vsem tem, le toiiko bolje. Pri njih pa še tedaj tudi ne leži zato družinsko življenje v tolikem prahu. .-¦•''Zal, da je tacih družin čedalje manje število, toda ali je drugače mogoče? Ovetlica vsahne, naj še stoji v najbolji zemlji, če je solnce nič ne obsije ali le redko. Kržčarisko življenje pa je še po vrhu rahla cvetlica. Ako ga solnce očitne službe božje ne ogreva, zato pojema in s časom prejde do cela iz družine, z njim pa jemlje slovo tudi zvestoba, zadovoljnost, sreča. Na vsak način je torej že nujna potreba, da se tudi osebam, ki so pri železnicak v službi, stori mogoče, naj se vdeležijo očitne službe božje. Ako je le kaj dobre volje, bode gotovo kje kako mogoče. Da bi liberalna gospoda ue bila železnic skorej povsodi dobila v roke. bilo bi se že s kraja pri njih tako vravnalo. Takrat bi ne bila v tem velika težava, sedaj pa priznamo tudi mi, da ima stvar svoje težave ali toliko sodimo, da se še dajo odpraviti, ne da trpe železnice za to posebne škode. Počitek o nedeljah ir± (vsaj po duliu postave) tudi o praznikih, ima sedaj za-se besedo cesarske postave. Ako se ona raztegne še ua železnice, posj&ie iehko ob enern tudi pri teb. nekaj bolje. ^Wf iz srca smo tedaj bili veseli, ko smo bralijOflti je g. M. Vošnjak. poslanec Celjske skupin^Kmečkib. volilcev, že enako misel izprožil v^Bi. zboru. Kar se mt železnic, bile so njegove besede, rad bi se omenil ene stvari; nje pa se dotaknem sicer le z necim strahom, kajti v ugovorih, ki jib. utegnem čuti, je vsekako nekaj resnice, ali jaz misLim, da mora tudi vprašanje, ki ga imam sedaj v misli, priti na zadnje ven dar le v razpravo Nedeljski pooitek mora tudi oniin, ki so pri železnicah v službi, prinesti nekaj koristi. Nobena služba na svetu bi djal, ne tirja toliko truda ter nalaga toliko odgovornosti, kakor služba pri železnicah, toda nikjer nima človek tako malo počitka, kakor prav pri železnicah. Kako si mislim jaz, da senaj izpelje počitek o nedeljah in praznikih pri železnicah, to še vam naj poj^snim v malih^besedah Jaz mislim, naj se ta počitek raztegrfe le na blago, samo na prevažanje blaga. Naj pregove postava, da se blago ne prevaza v tacij™flneh in osebe, ki so sicer za to delo, že 'dobcrao s tem nekaj počitka. Priporoial bi tedaj, naj bi o uedeljah in praznikih toyorni vlaki ne vozili in uaj bi ob euem preaehal vsak posel z blagom. Veliko bi to sicer ne bilo, toda Mnekaj je bolje. ko nikaj." Nismo brali, da bi se bila vlada ali pa kateri drug poslanec te misli našega poslanca poprijel, ali tudi ugovarjal ji ni nihče in torej upamo, da še pride pozueje kedaj v razpravo ter postane iz nje prej ali slej resuica in se še raztegne na druge dele služeb pri železnicah. Država ima sedaj nekaj železnic v svojib. rokah; na ujih lehko poskusi tak red, ki bi ugajal železnicam pa tudi osebam, ki so na njih v službi. Ostale železnice bodo pa pozneje ali same rade tak red vpeljale ali jih bode pa postava na to pripravila. Da se pa kaj izgodi v tem, za to je že velika sila.