JUTRA* Revizija agrarnega zakona .)ne 11. t- m. sc jc sestala v Zagrebu pod predsedstvom ministra za agrarno reformo dr. FrangeŠa komisija strokovnjakov, ki naj ugotovi posledice dosedanjega izvajanja agrarne reforme v severnih delih države, prvenstveno v tej smeri, v koliko se je gospodarsko stanje onih. ki so zemljo dobili, izboljšalo, kakšne so možnosti za njihov nadaljni razvoj in kako se je ojačal nacionalni element. Zlasti naj komisija tudi ugotovi, kakšni so eksistenčni pogoji dobrovoli-ccv, ki so zemljo dobili, in kako bi se naj po potrebi izboljšal njihov položaj. Dalje je tudi naloga komisije, da ugotovi, kakšne druge privatno-in narodnogospodarske poslcdice je rodila agrarna reforma z ozirom na splošno povzdigo proizvodnje ter na izvoz proizvodov kmetijstva in gospodarskih industrij. Komisija je takoj začela zbirati potrebni statistični materija!; ko bo sneg skopnel bo Sla na teren, zaslišala interesente in konstatirala stanje, ustvarjeno z agrarno reformo. Vesti, da bi se agrarna reforma likvidirala v korist velikim posestvom, ter da bi se že dodeljena zemlja dobrovoljcem in ostalim agrarnim interesentom odvzela, se odločno dementi-tajo, \grarna reforma, ki je bila v smislu proklamacije tedanjega regenta Aleksan dra na začasno narodno skupščino zamišljena strogo idealno kot važen socialno-politični, gospodarski in nacionalni problem, je kmalu postala žoga v rokah partizanskih klik in interesov, vsled česar so njeni rezultati v gospodarskem. pravnem, socialnem in nacionalnem pogledu vse prej kot razveseljivi. V Izvajanju agrarne reforme jc osta- lo socialno načelo ob strani, tudi se ni vodilo mnogo računa o velikih interesih države in naroda; problem kolonizacije jc dal v nacionalnem pogledu izredno slabe rezultate, ker se kolonizacija ni izvajala po principu, da se ustvarjajo nove gospodaske edinice, ampak z vidikov Pr'dobivanja čim večje armade volilcev. s tem načinom izvajanja agrarne reforme se je naraVno zmanjševala produktivna moč zemlje in mesto novih gospodarskih edinic je rnslo novo siromaštvo. I osledlca tega je stalni pojav velikega izseljevanja iz države. Vsled ten slabih izkušenj sta sc pojavili v naši javnosti dve nasprotni struji: ena zastopa socialni vidik, da ml zemlja pripada onemu, ki jo obdeluie, kakor je to povdaru današnji kralj kot regent v gori omenjeni proklanmciji: druga, konservativna, pa z negativnimi rezultati dosedanje izvedbe agrarne reforme argumentira, da je z un’čevanjcm veleposestev znatno padla produktivna moč remije ter da je bil celotni problem agrarne reforme postavljen na pogrešilo bazo. —•■ Upamo, da bo komisija, ki ima nalogo. da najde novo podlago za reševanje tega problema, na podlag' dosedanjih izkustev našla pravo pot in dala podlago za nov aorarni zakon, ki sc bo mogel i» Promet se zbolJSuje NOV MRZLI VAL NAPOVEDAN. - V BANATU ZOPET SNEŽNI ZAMETI. PROMET MED BEOGRADOM IN ZAGREBOM UKINJEN. Maribor, 18. febr. Železniški promet, ki je v minulem tednu mnogo trpel radi snežnih zametov in številnih plazov, se polagoma vrača v normalno stanje, seveda v mejah, ki mu jih dovoljuje skrčeni vozni red. Osebni promet je ves vzpostavljen, le na zagrebški progi ne vozita dnevna brzovlaka (št. G in 3). Tudi tovorni promet, ki je bil vzpostavljen včeraj, je reden, vendar zamuden, ker se vrši premik na vmesnih postajah, ki niso očiščene snega, zelo počasi. Odvoz robe iz Maribora in Tezna, kjer se je nakopičilo mnogo voz, napreduje naglo, tako da bo Maribor že jutri popolnoma prazen. Na glavni progi sta do Celja očiščena že oba tira, le med Celjem in Laškim se vrši promet samo enotirno. Zamude vlakov so minimalne. Redno se vrši tudi promet med Mariborom—Veliko Kanižo in Budimpešto. Ravno tako na koroški progi in proti Avstriji. Ker napovedujejo s severa nov val mraza, je računati z zopetnimi prometnimi omejitvami, kajti zledettele tračnice bi pomenile novo nevarnost. Vlaki bi morali zmanjšati brzino, a kljub temu bi iztirjenja na odprtih pro- gah nc mogla izostati. Tudi jug bi bil usoden, ker bi bile proge ogrožene od plazov. Le ako bo temperatura vztrajala približno na — 5" so prometne omejitve izključene. Vsaka izpremem-ba temperature pa bi ponovno zavrla rednost prometa. Železnice ne trpe pomanjkanje premoga. Zalog sicer nimajo, toda potrebno kurivo dobivajo sproti. Bolezni, ki so število vozovnega osobja močno zmanjšale (za 24 odstotkov). trenutno še niso zavzele dimenzij da bi nastopilo pomanjkanje v obratovanju. Več težkoč pa ima radi bolezni kurilnica, kjer že primanjkuje delovnih moči. V kurilnici je odstotek obolenj mnogo večji. BEOGRAD, 18. februarja. Proti pričakovanju so v minuli noči razsajali v Bauatu in Sremu zopet hudi snežni me-teži. Proge, ki so bile včeraj že skoro docela očiščene, so znova zatrpane s site goni, vsled česar je bil danes zopet u-stavljen promet med Beogradom in Zagrebom. Iz prcčanskHi krajev ni prišel danes v Beograd noben vlak- V severnih in vzhodnih delih države zopet sneži, im jugu pa dežuje. Vremenska postaja napoveduje za prihodnje dni mrzle severne vetrove. din, drž. svetnik in dr. Toma Živkovi«, univ. profesor v Beogradu. Vrhovni zakonodajni svet bo posloval v prostorih, kjer je bilo doslej ministrsko predsedstvo- Uelika eksplozija u Berlinu BERLIN, 18. februarja. Sredi mesta je prišlo ponoči do nevarne eksplozije plina. V bližini severnega kolodvora so veliki plinski rezervoarji. Nenadoma je eksplodiral plinski rezervoar, v katerem je bilo 39.000 kubičnih metrov plina. Eksplozija je bila tako silna, da je 50 m dolgi zid, ki je obdajal rezervoar, popolnoma raznesla in so popokale šipe daleč naokrog. Ranjenih je bilo 6 oseb. Eksplozija je nastala vsled tega, ker so zamrznile* razne naprave. Zaprisega občinskih in oblastnih uračnikou BEOGRAD, 18. februarja. Ministrski predsednik general Živkovič je izdal danes uredbo o zaprisegi občinskih odbornikov, uslužbencev, oblastnih komisarjev in oblastnih uradnikov. V smislu te uredbe morajo vsi navedeni zapriseči po sledečem besedilu: »Prisegam pri Bogu, da bom kralju in domovini zvest, da se bom pri svojem delu vestno držal zakonov, da bom vestno in točno izvrševal svoje dolžnosti ter vselej in povsod verno zastopal in branil državne in samoupravne interese. Tako mi Bog pomagaj!« Občinske uprave in oblastni komisarji prisežejo v roke velikega župana, občinski uradniki v roke župana, oblastni uradniki in uslužbenci pa v roke oblastnega komisarja. Pred |ustifikaci|o Prpičeue tolpe ZAGREB, 18. februarja. Branitelji in sodniki na smrt obsojenih Članov razbojniške tolpe Pavla Prpiča so bi- li danes obveščeni, da bo jutri, ob 10. dopoldne proglašena obsodba in dan justifikacijc. .lustifikacija sc bo izvr- šila v sredo zjutraj na dvorišču jetniš-nice. Prisostvovati ji bodo smeli samo sodniki, branitelji in sorodniki obsojencev ter zastopniki tiska. Občinstvu bo dostop zabranjen. Rabelj Hart je že prispel iz Sarajeva v Zagreb. dlani zakonodajnega sueta Minister pravde je imenoval včeraj sledeče gospode za člane vrhovnega zakonodajnega sveta: Predsednik Mihajlo Jovanovič, bivši predsednik kasacljskega sodišča v Beogradu: stalni referent ministrskega predsednika dr. Ninko Perič, bivši predsednik narodne skupščine. Člani: dr. Albert Bazala, vseuč. prof. v Zagrebu: dr. Andrej Gosar, bivši minister; dr. Bogdan Markovič, bivši finančni minister; dr. Arangjelovič, profesor beograjske univerze; dr. Dušan Subotič, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu; dr. Gjuro Surmin, vseuč. prof. v Zagrebu; dr. Josip Šilovič, vseuč. prof. v Zagrebu; dr. Milan Škerlj, vseuč. prof. v Ljubljani; dr. Milivoj Dežman, novinar v Zagrebu; dr. Milornd Stražnicki, vseuč. prof. v Beogradu; dr. Miloš Sto-jadinovič. tajnik obrtne zbornice v Beogradu; Nikola Berkovie, predsednik trgovske zbornice v Sarajevu; dr. Rudolf Sardelid, drž, svetnik; dr. Štefan Saga- moral izvajati brez partizanski vplivov in ne z vidika partizansk.h, temveč splošno narodnih, državnih in gospodarskih interesov. Nemogoče je, da bi prevladal vidik konservativne struje, ki iz slučajnih pogrešk dosedanje agrarne reformo hoče izvajati konsekvence, ki so v direktnem nasprotju z gospodarskimi In socialnimi interesi tudi nas Slovencev. Saj stno zlasti tudi mi Slovcnci, ki imamo na svojem ozemlju celo vrsto tujerodnih grofovskih in drugih veleposestnikov, predvsem tudi Intercsirani na pravični agrarni reformL Specialno vprašanje pri nas v Sloveniji je tudi problem naših šumskih kompleksov na Pohorju, v Savinjskih planinah itd. Pri reševanju tega problema bo Irebalo izredno hladne presoje, ker stoletne izkušnje kažejo, da niti razdelitev šum na male koščke, niti prevzem Šum v državno last ni v interesu racionalnega šumskega gospodarstva. Smatramo za potrebno, da bi g. minister v svrho razširjenja tega vprašanja, ki se tiče spe cialno Slovenije, sklical posebno anketo prizadetih interesentov in strokovnjakov Uolkoui raztrgali 11 uojakou TIRANA. 18. februarja. V bližini Barija je včeraj krdelo volkov napadlo oddelek vojakov. Volkovi so 11 vojakov raztrgali, ostali pa so se rešili s tem, da so splezali na bližnja drevesa. Koncertna pevka Panči Čadeževa iz Ljubljane, ki bo nastopila prvič pr! nas v petek, 22. im. v kazinski dvorani, si je izbrala za svoj koncert izredno bogat in pester vspored. V prvem delu so zastopani domači skladatelji, kakor Lajovic, Škerjanc, Dev, Osterc in Parma. V drugem delu so arije iivefakove, Verdijeve in Wagnerjeve. Tretji del vse buje med drugim znamenite slovaške narodne pesmi v priredbi Novakovi. Imeli bomo torej lep pevski večer domače umetnice, ki je doslej že nastopila z odličnim uspehom na koncertnih odrih. Poročevalci omenjajo predvsem simpatičen nastop pevke, njen vzorno izšolan obširni glasovni materija! boij dramatskega značaja ter temeljito tehniko. Gospa Čadeževa je učenka našega največjega pevskega mojstra Betetta. Klavirska spremljava je v rokah koncertnega pianista M. Lipovška. Češkoslovaškim nabornikom. Konzulat ČSR v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane rojstnih letnikov 1907, 1908 in 1909 ter stanujočih na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasti in Medjimurja, da se bodisi pismeno ali ustmeno pri njem zglase v svrho vpisa v naborno evidenco. Točen datum nabora, ki se bo vršil začetkom meseca aprila pri čsl. konzulatu v Ljubljani, Bleiwcisova 18, bo pravočasno razglašen potom lokalnega časopisja in posebnih pozivnic. Istotako se imajo zglasiti tudi oni starejši letniki, ki svoji naborni obveznosti do sedaj Še niso zadostili- Obenem se opozarja, da se morajo vsi naborniki izkazati z rednim čsl. potnim listom. V slučaju, da ga nimajo, naj se še pred naborom obrnejo na konzulat s prošnjo za izstavitev istega. Naborniki, ki ne morejo češkoslovaško državljanstvo dokazati z veljavnim potnim listom, bodo podvrženi naboru šele po ugotovitvi čsl. pristojnosti. Enodnevni tečaj za rez v vinogradih se bo vršil dne 26. februarja pri oblastni trtnicl in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Teoretičen in praktičen pouk, ki traja od 8. do 12. in od 14. do 18- ure je brezplačen ter vsakemu vinogradniku dostopen. Potrebni, ki dokažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za brano. Psstnms priESKii v 'gettjvrmr Marmonta 1 Din Leto lil. (X.), štev. 40 Maribor, pondeljek 18. februarja 1929 Izhati* raz«*« aadaija ia prašnikov viak «l«n ob t6. uri IMaa pr* pa*««ai Mi.» * l^tffefaal ftk MM Valj* t«in»n. »Mfrmn * m/trmi ati •* paM 10 Dta,aa ten pelOBia Tekrfon: Ur««ln 440 Oprav« 455 Urad n iitvo ia uprava: Maribor, Alakaandrova oaataStJ3 OfiMi pa tarife . OaiiaM aaMiMM - ‘ m i *—*-11 - * ■ A •d**** •oot«* rmwmN*t firtOA H, ♦ Mariborskim dnemi drobil Joia Kostanjevec K PETINŠESTDESETI OBLETNICI PISATELJEVEGA ROJSTVA. ' .»utri, 19. februarja, poteče 65 let, kar je bil tatn doli v soinčni in danes tako lužni Vipav^ rojen eden naših najbolj plodovitih in svoječasno najbolj popularnih ljudskih pisateljev, naš Joža Kostanjevec. Po dovršeni ljudski šoli v domačem trgu se je napotil na težko pot revneag slovenskega študenta 5n se posvetil najplemenitejšemu poklicu, poklicu vzgojitelja-učitelja- Prva služba ga je pripeljala v domačo jlolino, potem je pa služboval na Pivki, v Litiji in nazadnje kot vadniški učitelj na ljubljanskem državnem učiteljišču, kjer je že pred svetovno vojno stopil v pokoj. Po vojni se je kmalu preselil s svojo družino v Maribor, kjer živi še danes. Skromen, simpatičen mož, ki se ob solnčnih dneh tako rad sprehaja po naših ulicah in trgih, katerih si brez njega skoro misliti ne moremo, je izšel iz ozračja one dobe, ki so ji vtisnili svoj pečat naši nesmrtni pripovedniki, stari mojstri novele, povest' in poljudnega romana; Josip Jurčič, Fran Levstik in Janko Kersnik. Dasiravno po letih mnogo mlajši, je priče! svoje pisateljsko delo tam kakor qni: na naši deželi, v vasi, trgu in malem mestu. Skoro vsa njegova dela — in teh je silno mnogo — so zrastla iz ozračja domišljavih tržanov in jarega malomeščanstva, kateremu je znal pretipati drob in obisti in ga naslikati tako verno, kakor malokateri drugi. Joža Kostanjevec sicer ni bojevnik Cankarjevega kova- ni neizprosni borec proti zlu doline šentflorjanske, toda v njegovih delih je kljub temu mnogo trp-' ke satire in pcrsiflaže. V tem oziru bi lahko rekli, da je celo nekak Cankarjev predhodnik. Pisati je pričel Kostanjevec že jako: zgodaj in je kmalu postal zvest sotrud- nik vseh tedanjih naših književnih listov; največ je pa sodeloval pri -'Ljubljanskem Zvonu«, pri ^Knezovi knjižnici« Slovenske Matice in pri Družbi sv. Mohorja- V »Ljubljanskem Zvonu«, »Knezovi knjižnici« in pri Družbi sv. Mohorja so izšle njegove najboljše povesti in novele, ki se odlikujejo po jasnosti, vernosti, izborni karakterizaciji oseb in po lepem in zvočnem jeziku. Vsa (a dela, ki bi obsegala zbrana preko 200 tiskovnih pol, so pa ostala, žal, raztresena po listih in zbirkah, ki so mlajši generaciji težko dostopna. To jC vzrok, da je poslal Jože Kostanjevec nekako pozabljen, in to na veliko škodo našega starejšega slovstva. Samostojno so izšle samo tri njegove knjige, med katerimi je najbolj znan rotnan »Krivec«. Dandanes, ko nam tako primanjkuje izvirne slovenske proze in ko imamo celo vrsto agilnih založnišiev. bi bil pač najugodnejši trenutek, da bi sc zbrala vsaj njegova najboljša dela in izročila naši čitajoči javnosti- Prepričani smo, da bi že zaradi prijetne naravnosti in iskrenosti našla širok krog bralcev. Ce ni bilo tega mogoče storiti za pisateljevo petinšestdesetletnico, naj bi se storilo vsaj za sedemdesetletnico I. 1934. To bi bila gotovo najdostojnei-ša počastitev moža, ki je žrtvoval vse svoie mlade moči in ves svoj talent izgraditvi naše kulture. Njemu pa, našemu Joži, našemu pijo* nirju in seniorju, želimo iz vsega srca* da bi še trden in svež dočakal sedemdesetletnico in osemdesetletnico, ker naše ulice bi ga sicer težko pogrešale. Manjkal bi jim iti ne bi bile več — popolne. fTlaribor?ki iehoslouaki (Iz občnega zbora »Češkega kluba«). 7 soboto zvečer se je vršil v Narodnem domu letni občni zbor -Češkesa kluba*-, ki je s tem stopil v 26. leto svojega plodnega delovanja. Ob lepi udeležbi članov in članic je otvoril občni zbor že večletni predsednik društva, urar g. Franjo B u r e š- ki jc pozdravil udeležence, med njimi tudi zastopnika mariborske Jugoslovansko-češkoslova-ške lige podpredsednika dr. Reismana ’n tajnika ing. Lebna ter pri tem pov-darjal. da vlada med »Češkim klubom« in ligo trajno prijateljsko razmerje. Predsednik gospod Bureš se je pri tem zahvalil ligi za vzorno delovanje v korist češkoslovaško-jugoslovanske propagande v Mariboru. Nato je naslikal pregled delovanja »Češkega kluba« v preteklem letu in tudi položaj češke kolonije v Mariboru, ki od leta 1922 žal skoro redno pada, preteklo leto pa se :e vzdržala na isti višini, ker je odhod članov paraliziral tudi dotok novodo-šlih rojakov. Klub šteje sedaj okrog bO članov. Tajnik, bančni uradnik gosp, K o v a f ie poročal o notranjem delovanju društva ter pri tem omenil zlasti zasluženo odlikovanje, ki sta ga minulo leto prejela na najvišjeni mestu društveni predsednik gosp. Bureš in podpredsednik gosp. svetnik Knop, katerima so zborovalci iskreno čestitali. Klub skrbi tudi iz lastnih sredstev za razne društvene prireditve, ki so vedno lepo uspele, med drugim za A\iklavževo ob, darovanje češke decc in zlasti, za češko dopolnilno šolo za katero vzdržuje češka vlada postbno učiteljico v Mariboru, in jo obiskuje okrog 50 otrok, češkoslovaških starisev. Društveni blagajnik, tovarniški ravnatelj g. Q i n t z je ugotovil zadovoljivo blagajniško stanje društva, kuteropa so takoj nato še okrepili s povišanjem letne Članarine in še dodatno zbirko na obenem zboru, ki je vrgla med člani par sto dinarjev. Društveno knjižnico vodi tekstilni mojster gosp. B a r t o n. funkcijo gospo darja pa Ž3 stari Mariborčan gospod K a d e r m a s. Na predlog preglednik i g. Beneša jc prejel odbor soglasno absolutorij in bil zato zopet povsrjen.- z vodstvom društva za prihodnje leto. Pri-slučajnostih se je razvila živahia in stvarna debata, kako poglobiti društveno delovanje v prihodnjem letu, zia-sti s stalnimi sobotnimi članskimi se* stanki, ki jih ima »Češki klub« v Narodnem domu in pa s številnimi prireditvami. Gospod K 1 n b i č k a je kot poverjenik časopisa »Jugoslavšti Čehosla-vaci«, ki izhaja kot tednik v Diruvarti, opozar»al člane na to edino česk) glasilo v Jugoslaviji, tamošnji ješki koledar in druge publikacije, ki jih -zdaian Če-hoslovaki v Jugoslaviji. Imenom Jugoslovansko-čeSkosIov. lige je spregovoril v daljšMt izvajanjih podpredsednik dr. R e i s m a i; o potrebah in nalogah sodelovanja I‘gc s »Češkim klubom«, /.lasti o večjih ctl>čj-iali, ki jih bosta morali ti dve društvi izvesti to leto, posebno radi kongres j. ki se bo vršil letos '• Splitu. Vseskozi stvarne razprave so trajale skoro do polroči in nam tako zasiguraL tudi za bodoče leto cnaKo uspešno d- :>vanje te&r? vseskozi uglednega Češkoslovaškega društva v’ Mariboru. Zelinn, d’ se tudi češka kolonija v Mariboru zopet okrepča, da zlasti takozvani *č;ški industrialci« v Mariboru sprejemajo v svo jo službo, kadar rabijo inozemske kvalificirane uslužbence, res le češko.-,i -vaške rojake, ki bodo lahko stopili kot aktivni delavci v krog »Češkega klaba«. ker je to tudi za nas narodno gospodarska in nacijonVno-kulturna pridobitev. Društvo prijateljev angleškega jezika. V pondeljek, U. tm. se je. vršil redni občni zbor društva prijateljev angleškega jezika in prosvete pod predsestvom g. dr. Toplaka. Mraz je zadržal marsikaterega člana, da ni mogel prisostvovati zborovanju in tako ni bil zbor tako polnoštevilen kot po navadi. Med drugimi zadevami se je sklenile', da priredi odbor tudi leios običajno čajanko s slovenskim in angleškim programom ter s sodelovanjem kvarteta. V poletju pa se priredi večji izlet. Knjižnica šteje sedaj okoli 200 angleških knjig in bo tako lahko zadovoljevala vse one čita-telje, ki ljubijo bolj moderno čtivo- Pač pa se je izrazila želja, da bi tudi Čita-telji bolj segali po knjigah kot dosedaj. Odbor ostane neizpremenjen, samo namesto premeščenega inž. g. Lukmana je izvoljen za tajnika prof. Kr mariborskemu prebiualstuu! Znane elementarne katasirofe zadnjih dni so zadele težke udarce vsemu gospodarskemu življenju, posledice čutimo vsi brez razlike, posebno pa so hudo prizadeti naši revni sloji. Mestna občina je podvzela že prve potrebne korake, da se žalostni položaj našim revnim someščanom po možnosti omili. Izredno močni obisk ustanovljenih čajnih postaj in ogrejevališč kaže, kako umestna je bila nujna pomoč. Ker pa mestna občina sama ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, a obstoja potreba, da se čajne postaje in ogreje-vališča vzdržijo in po možnosti še razširijo, se obračam kot župan mesta Maribora tem potom na mariborsko prebivalstvo z nujnim pozivom, da tudi ono po možnosti prispeva k omiljenju sedanje bede. Vsak dar — tudi najmanjši — je dobrodošel in se blagovoli poslati na mestni magistrat ali pa na mariborske Uste. Imena darovalcev se bodo objavila- Tudi tukaj velja načelo: Dvakrat da, kdor hitro da! Župan: Dr. J u v a n, s. r. Sodišče posluje normalno Predsedstvo okrožnega sodišča v Mariboru je v soboto odredilo, da je radi pomanjkanja pržmoga do preklica odprto le vložišče in da vršijo dežurno službo le trije sodniki (vsak na drugem oddelku) in pa dva avskultanta ter potrebno število sodno-pisarniškega urad-ništva. Nove razprave se ne bodo razpisovale, že razpisane pa se bodo vr-. šile, Če hočejo senatorji prostovoljno prihajati v nezakurjene prostore. Kakor pa še nam danes poroča, se je sodišču že posrečilo dobiti vagon premoga in se je vršilo uradovanje na sodišču, danes že normalno.. Prvi dan okrepčevalnice revnih. Včeraj dopoldne je bila otvorjena v paviljonu avtobusnega podjetja pri državnem mostu prva občinska okrepčevalnica za brezposelne in reveže. Čim se je pokazala bela zastava z rdečim križem, so se takoj pričeli zbirati reveži z lončki v rokah. Okrepčevalnico vodita gdč. Kamenškova in gospa Komarjeva. Včeraj je bilo razdeljenih okrog 1000 porcij čaja m kruha, ki ga je popoldne celo zmanjkalo. Razdeljevalnica čaja v Krekovi ulici- Jutri, v torek dopoldne sc otvori v deški meščanski šoli v K r c k o v j ulici še ena razdeljevalnica čaja, kjer dobe ubožni sloji enako kakor v razdel evalnici v čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu, ki se je otvo-rila že v soboto, od 8. do 10., od 12. do 14. in od 17. do 18. ure brezplačno gorek čaj in kruli. Posodo (lonec, kozarec ali s11**!'©) je prinesti s seboj. Premog mestne občine za stranke- Z jutrišnjem dnem začne mestna občina razdeljevati strankam premog po ceni 40 dinarjev za 100 kilogramov. Dopoldne od 8. do 12. ure se dobi na Rotovškem trgu 9 nakaznica in se hkrati tam plača odgovarjajoči znesek, nakar se od 12. do 16. ure prejme premog proti nakaznici v Vojašniški ulici 13. Nove uradne ure na magistratu. Zaradi pomanjkanja kuriva veljajo od jutri, torka dalje do preklica uradne ure na magistratu od 8. do 14- ure. Nemško gospodarska društvo (»Deutscher Wirtschaftsverdn«) je bilo v seriji razpustov plemenskih strank in društev — davi kot zadnje razpuščeno. Kakor doznavamo, se bo likvidirano društvo izselilo iz vile barona Fo-droczy-ja v Strossmayerjevi ulici, kjer je imelo sijajne prostore za tajništvo, redakcijo Cillier Zeitunge in knjižnico- Samo še inSnus 4 stopinje Celzija knže vremenska hišica na Stolnem trgu, a tlakomer nas tolaži z novimi padavinami. Čuti se, da že pritiska jug, kar sc vzlasti opaža pri odkopavanju plazov. Avtomobilska zveza z Lenartom. Ker je avtomobilska družba v Lenartu v Slov. goricah na lastne stroške očistila snega cesto do Maribora, se je danes obnovil avtobusni promet Maribor—Lenart in obratno, in sicer trikrat dnevno.' Kraljeva zahvala našim smučarjem. Na odposlano pozdravno brzojavko Njeg- Vel. kralju o priliki smuške tekme .a državno prvenstvo za 1. 1929, ki ce je vršila dne 27. januarja na Pohorju, je došla naslednja zahvala: »Nj. Vel. kralj se srčno zahvaljuje za pozdrave, katere ste poslali v imenu J. Z. S. S. prilikom tekem na Pohorju- — Maršal dvora.« Prostovolino gasilno društvo v Mariboru je imelo v soboto svoj občni zbor. Dru* štvo je tudi letos pokazalo, da vrši skupno z rešilnim oddelkom važno delo ljubezni do bližnjega. Posamezni referati so bili jako zanimivi- Požrtvovalni prevoznik ranjencev in ponesrečencev, Josip šel, je bil odlikovan pri tej priliki za svojo tisočero vožnjo z zlatim prstanom, na katerem je v rubinu izdelan rdeč križ. Pri volitvah je bil zopet izvoljen dosedanji odbor. Za častnega člana prostovoljnega rjasiJ* nega društva v Mariboru je bil imenovan nekdanji ravnatelj mariborskega mestnega gledališča in zaslužni član društva, g. Gustav Siege. Iztirjeni vozovi na koroškem kolodvo* ru. Na koroškem kolodvoru v Mariboru sta včeraj radi zamrzlega terena 'iztirila ena lokomotiva in en vagon, davi pa na Teznu 2 voza. Promet ni bil čisto nič oviran, ker so iztirjene vozove kmalu zopet spravili na tir. Vozovi se tudi niso nič pokvarili. Vsekakor pa so ti slučaji nov dokaz, s kako velikimi tež-kočami se 'majo boriti naši železničarji v sedanji nenavadno ostri zimi: ; Pridobninski davčni zavezanci, industrijalci, trgovci, obrtniki in oni, ki izvršujejo samostalno kak poklic, se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje davčn h prijav dne 28. tm. Kdor ne vloži prijave pravočasno, plača 3% osnovnega davka kot kazen- Snežni plazovi so se pojavili tudi v najbližji okolici Mft« ribora. Na Pobrežju in v Studencih so se radi naglo nastopajočega južnega vre mena odtrgale snežne plasti na desnem bregu in zaropotale proti strugi. Na znano pešpot od železniške Črpalke do Izvirkov se jc davi vsul ogromen plaz, ki jc zasul pot, ter potegnil za seboj precej mladih dreves, katera so bila šele lansko leto vsajena. Samomor. Z vcronalom se je zastrupila v soboto v Mariboru 331etna zasebnica Štefka Hijfer in je kmalu nato umrla. Kaj jo je pognalo v obup, ni znano. Njeno truplo prepeljejo na Dunaj, kjer je bodo sežgali v krematoriju. Nezgode. Na mariborski rešilni oddelek prostovoljnega gasilskega društva jc včeraj prišlo po prvo pomoč troje oseb: kletnega učcnca Ivana Krambergerja in 68-letno Alojzijo Repič sta ugriznila psa, Alojz Meglič pa jc dobil pri padcu poškodbe na glavi. Vse tri so obvezali na rešilni postaji, nakar so odšli domov, ker poškodbe niso bile težjega značaja. Za plesno tekmo, vršečo se v Celju 23. tm. v vseh prostorih Narodnega doma, vlada veliko zanimanje, kar je popolnoma upravičeno, ker se odbor vsestransko trudi, da zadovolji posetnike v polnem obsegu. Kolikor po ovinkih doznavamo, prijavljeni pari že zelo pridno trenirajo, da za-doste veliki nalogi, ki so jim jo stavili Člani ljubljanske juryje- Nadaljni tekmujoči pari-amaterji se še lahko prigla-sc najkasneje do 20. tm. pri predsedniku g. nadsvetniku Šubicu, Celje, magistrat. Ker se vrši pred in po tekmi družaben ples za vse obiskovalce, bo prireditev ne le vsled tekme zanimiva, temveč tudi vsestransko prijetna. P°' sebna vabila sc no bodo razpošiljala. iv M a n D o i u, cme 18. 11. VECFfiMk l»i(ca nas* S;ran ti trm, pfm^vvuAvrtvzjTrmjmsctfS /muika tekma za orvenstvo mariborske oblasti DOLINŠKI FAVORITI. IZBORNI REZULTATI. VELIK PROPAGANDNI POMEN. Zimsko-sportni odsek SPD Maribor je včeraj priredil smuško tekmo za prvenstvo mariborske oblasti s startom in ciljem v mestu. Prvič, odkar se zimskim športom tudi pri nas posveča pozornost v toliki meri, kakor jo zaslužijo, se je agilnemu odseku pod vodstvom g. dr. O r o ž n a posrečilo izvesti prireditev v Mariboru, s čimer ni bil dosežen samo športni efekt, temveč se je tudi zadovoljilo v prvi vrsti propagandno stran prireditve. Proga, ki je vodila iz mestnega parka čez Piramido, na Volfcetel, Sv. Urban, v Kamnico in nazaj v Maribor je bila izredno težavna in je zahtevala od tekmovalcev ne le vztrajnosti, ampak v največji meri tehničnega znanja. Kljub naporom težavne proge so časi izredno ugodni in dokazujejo, da se naši smučarji izpopolnjujejo iž dneva v dan, tako da je računati že v prihodnji sezoni z velikimi presenečenji. Najboljši čas in prvenstvo mariborske oblasti si je priboril v skupini seni-jorjev na 18 lem progi Mirko Dolin-S e k, ki je rabil le eno uro, 38’ 35 sek., dočim je Pavle Dolinšek, ki je privozil drugi v cilj rabil 16 minut več (1:54:26). Izboren je placement Aleksandra Petroviča (ISSKM), ki je v času 2:0:51 privozil tretji na cilj. Sledili so: Boris Cijan (SPD), Pliveršek Prane (SPD), Milko Steple (ISSKM), Džamonia Evgen (SPD), Hubert Dolinšek (SPD), Ernest Skrabar (ISSKM). V skupini dam na 6 km progi so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Rozika Dolinšek (SPD) 0.58.29, 2. Tončka Dolinšek (SPD) 3:01:37, 3. Ela D o 1 i n š c k (SPD) 1:03:10. V skupini juniorjev se je sigurno plasiral na prvo mesto Jože Dolinšek v času 1:56:41; sledil mu je v ugodnem Času Franjo P i n t e r (SPD) 1:59:52, nato Šoštarič Ivan (SPD) 2:13:46. Bojan Seršen (SPD) 2:15:14. Omeniti moramo tudi skupino drznih najmlajših tekmovalcev, nogometašev tretje mladine »Maribora«, ki so prevozili naporno progo sigurno. Najboljši med njimi .'e bil Milko Ozvatič, sledila pa sta mu Rudolf, Konic in Andrej Korenčan- Po uspeli prireditvi, ki jc stnučarstvu pridobila novih prijateljev, se je vršil sko*: mesto impozanten ol^hod tekmovalcev na smučeh z godbo na čelu. V »Grajski kleti« je vodstvo razelasilo rezultate in razdelilo krasna darila. Prvaku je pokroviteli tekme Zveza za tujski promet za mariborsko oblast poklonil dragoceno uro, doČ;m sta prvaka v ostr.lih dveh skupinah prejela darila, ki jih je razpisalo SPD. Zbrane tekmovalce in prijatelje zimskih športov je nagovoril g. dr. Orožen, rezultate je razglasil g. Gajšek, v imenu Zveze za tujski promet je govoril g. dr- Senjor, v imenu občine in Olepševalnega društva g. dr. Lipold, za ISSK Maribor predsednik g. ravnatelj Toman, v imenu SPD pa g. ravnatelj Zupančič, s čimer je bilo zaključeno veliko športno slavlje. Povodom smuške tekme za prvenstvo mariborske oblasti, ki jo je priredilo SPD Maribor, se prireditelj zahvaljuje baronu Twickelu, ki je izjemoma dovolil pasiranje proge čez svoje posestvo na Piramidi. K smuški tekmi za državno prvenstvo. Akcijski odbor za izvedbo smuške tekme za državno prvenstvo v letu 1929, ki se je vršila dne 27. januarja na Pohorju, se tem potom zahvaljuje vsem merodajnim činiteljem, ki so na kakor-šenkoli način pripomogli, da je prireditev kljub težkim vremenskim zaprekam tako sijajno uspela. Predvsem izreka zahvalo in priznanje za požrtvovalno sodelovanje članstvu zimskošportnih odsekov SPD Maribor, ISSK Maribor, SK Rapid in podružnice SPD Konjice, nadalje za naklonjeno ds-narno pomoč v svrho kritja prireditvenih stroškov Zvezi za tujski promet za mariborsko oblast, podružnicam SPD Maribor in Ruše in SK Rapidu. Gg. dr. Sekuli, zdravniku iz Maribora in dr. Rudolfu, zdravniku iz Konjic za požrtvovalno vršenje sanitetne službe, g. Kormanu iz Činžata za izgaženje visoko zasnežene poti iz Fale do Klopnega vrha, gosp- grofu Žabcu iz Fale za vsestransko izkazano naklonjenost, g. posfajenačelniku in prometnemu uradni-štvu postaje. Maribor, glavni kolodvor, ki so omogočili udoben prevoz športnikov ter šli slednjim vsestransko na roke. S podporo vseh je bilo mogoče izvesti tekmo brežli'bno ter izvesti na ta način prav uspešno propagando za razvoj zimskega športa in tujslceea prometa v obče v Mariboru in na Pohorju. Akcijski odbor. ISSK Mpribor—upravni odbor- Člane upravnega odbora obveščam, da bo drevi 18. tm. ob 20. važna odbo-rova seja v Grajski kleti. Udeležba nujna. — Tajnik. Sodniška' sekcija ZNS-—službeno. Prvenstven tekme spomladanske sezone bodo sodili sledeči sodniki; Želez-ničar:Svoboda Franki: Maribor‘-Svob)-da dr- Plamnšek; Ranid-železničar Nc-mec; Rapid :Svoboda Mohorko. Mussolini v domišljiji otrok KAKO VZGAJAJO ITALIJANSKE ŠOLE MLADINO. MUSSOLINIJA. POVELIČEVANJE Vsaka vladavina stremi za tem, da si pridobi naklonjenost mladih src, kajti kdor ima za sabo mladino, teinu pripada bodočnost. Fašizem, ki ceni propagando nad vse, je poleg drugih sredstev za popularizacijo fašizma, uvedel tudi obožavanje in poveličevanje Mussolinija, kar zlasti pospešujejo šole. Učiteljica Dolores Mingozzi jc obiskala mnogo ljudskih šol in zbrala vse pismene in ustmene izjave otrok, ki hvalijo Mussolinija - junaka in je izdala obsežno knjigo. Njeno delo je točna slika duha, v katerem se poučuje italijanska mladina. Med spisi je nešteto anekdot, ki so bile razširjene po raznih deželah o bivših mogočnih vladarjih in monarhih. Zlasti pa so značilna pripovedovanja otrok, ki so originalnega iz-vora. Neki šolarček je dejal: »Mussolini je zelo dober človek, ker pomaga vsakomur, tudi ako ga ne nadleguje. On (zaimki, ki sc nanašajo na Mussolinijja, so pisani z veliko začetnico) je toliko trpel, da z enim samim ostrim pogledom uvidi in spozna nadloge in trpljenje m m Žepa (fyo&an&a drugega- Ko je nekega dne izstopil s potomcem bivših odličnih rimskih ple' mičev iz avtomobila, je opazil pred palačo svojega tovariša moža. kateremu s*a se odražala obup in nevolja z obraza. Skrivoma se mu je Mussolini približal in mu stisnil bankovec v roko. — Toda orrostitc, Benito, Človek vn" ve^ dar ni ničesar prosil, se je čudil pleme' niti Rimljan. — Motite se gospod, toda ni vaša krivda. Samo, kdor je sam gla-doval, lahko opazi pogled lačnega. Vedno, dragi otroci, zaključuje učiteljica, jc on blažil bedo posameznikov in mas, s sigurnim instinktom človeka, k je bil nekoč sam potreben skorjice kruha- Neka deklica jc pripovedovala sledečo dogodivščino: V Ilimu je sedel Mussolini v razkošnem salonu v družbi odličnih aristokratinj. V palači pa se Je zglasila revna ženica iz Predappia (rojstni kraj Mussolinija) in izrazila željo, da ga želi videti vsaj od daleč. On pa iv. dame prosil za dovoljenje, da sme ženica vstopiti. Vsakdo na njegovem po ložalu bi nieno željo zavrnil, Mussolini ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO pa je s prijaznimi besedami pozval neznanko: »Pridite, pridite! Ne bojte se me! Zdi se mi, da sva si celo nekoliko v sorodu?« Plemiške dame so gotovo vihale nosove. Toda on ne. On je vedno isti Mussolini- Da je Mussolini v resnici junak, priča sledeča anekdota: Bilo je leta 1919. v Florenci, kjer se je vršil prvi fašistični kongres. Mussolini je sam obedoval v neki restavraciji. Mladeniči pa so hodili mimo njega in mu v znak zaničevanja metali bakren drobiž na mizo Mussolini pa je potegnil iz žepa velik revolver in hladno dejal: »Prvi, ki pn-de mimo mene, bo ustreljen.« Strahopetni izzivači pa so se poskrili.« , Učiteljica pripoveduje, da je bil Mussolini izgnan iz Švice pod pretvezo po-tepuštva, ker so imeli strah pred rjovečim, mladim levom, ki je na zborovanjih zavračal trditve o Jezusu Kristusu, predhodniku sodjalizma in poveličeval Rim v glavno mesto sveta. Poslušalce, ki so mu bili uvodoma nenaklonjeni, jc čarovnik osvojil in nadvladal- »Ko je prišel in se pojavil na odru nevarne in bolestne resničnosti, On, pričakovani, splošno ljubljeni junak juna kov, je Italija v svetih besedah zgodovinskega evangelija zavalovala v pesmi mlade krvi, ki je osvojila mladino,« itd, Razen tega primerjajo otroci Mussolinija najsposobnejšim državnikom In zgodovinskim junakom. Neki deček pravi: »Mussolinija lahko primerjamo z 1 največjimi možmi, ki sem jih sploh opa- zil v zgodovini. Kaj so Julij Cezar, Karel Veliki in Napoleon Bonaparte. Oni se ne morejo primerjati z njim. Iz velike bede se je povzpel do najvišje moči«. — Njegova ekscelenca Benito Mussolini je največji državnik, kar jih je sploh kedaj imela Italija. Nekateri so ga skušali primerjati s Cavourjem, toda njega jc že davno nadkrilil. Knjiga je v Italiji izzvala splošno priznanje, zlasti v vladnih krogih. Sam Turatti, tajnik fašistične stranke, je napisal predgovor, v katerem pravi: »Otroci novih rodov, ki so zrasli v ozračju revolucije, žive v čarobnosti vojvode in njih fantazija se mudi iti udaja občudovanju voditelja nove Italije,« Ave! Tudi Interes! Že delj časa opažamo zanimivo prikazen, da so porotniki silno strogi pri presojanju tatvin, da pa se izkažejo v vsej svoji milini v slučajih detomora. Nič posebnega in v današnjem času nerazumljivega! Tudi porotnik se boji, da ne bi bil okraden, a je že davno.ven iz one starosti, da bi mogel postati žrtev detomora • . . Dialog s slikarjem. Dama umetniku: »Vaše slike so bili edine, ki sem ji jih na razstavi natankr ogledala.« »Zelo laskavo za mene!« »Da, pred umotvori ostalih slikarjev je stalo toliko liudi, da nisem utegnila poleg . .« Zahvala shut*. mmtm v p crmiif« v M 'drt* 1«. II. !KN>: Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgedevlnskl remen iz starih Benetk Dandolo jo je podpiral z roko, da ni padla. Korakala je kakor stroj, in njene ustnice opaljene od vročice, se venomer obupno tožile: »Oh, hudo mi je . • . Proč odtod, oče moj. Usmilite se . . . proč odtod! . . .« In tako je zapuščala palačo, kamor je stopila par ur poprej s smehljajem na mladem obrazu, ki je žarel v radosti in v sijaju zmagujoče lepote 1 V tem trenotku pa se je prikazala pred njo Silvija, Rolandova mati . . . Ranjena do smrti je bila pravkar prisostvovala zajetju doža, svojega soproga, kakor je prej prisostvovala zajetju svojega sina! Silvija, ki je bila z bliskom svojega pogleda pognala petdeset mož nazaj, je hitela zdaj na prosto. Kam jo je gnala blaznost njenega gorja? . . . Silvija je zapazila Leonoro in stekla proti nji. vHči!«'je vzkliknila z glasom, hripavim od ihtenja. »Ti si ga bila vredna, ti . . . Pojdi z menoj! • . . Pojdiva ga maščevat! Maščujva £a skupaj, ali pa skupaj umriva! . . .« Leonora jo je nekaj trenotkov gledala z očmi, razširjenimi od obupa, in vsa njena žalost, ki jo je dotlej . '•emagovala z brezumno močjo, je zdajci silovito izbruhnila: »Jaz! . • . Vaša hči? . . . Jaz? . . .« Zdelo se je, da je dogaresa ni slišala. Vsaj razumela je ni, uboga starka mati, ki je bila prepričana, da ves svet občuti njeno trpljenje in da je Leonora — oh, pred vsem Leonora! — pripravljena umreti z njo za sinovo rešitev! S suhim in piskajočim glasom, ki ga ima človek v izvestnih frenotkih mrzličnih napadov, je prijela Leonoro za roko in povzela1 »Pojdi z menoi, hčerka, da dvigneva narod, ter ga zapodiva nad palačo . . . Pojdi z menoj . . . čez uro ne bo več kamna na kamnu od te zločinske hiše . ■ . otet bo Kandiano, otet Roland, moj sin in tvoj zaročenec! . . .« Leonora se je glasno zasmejala, dočim so ji tekie debele solze po razpaljenem licu, in z blaznim glasom je kriknila: »Moj zaročenec? . . . Oh! . . . Ah. gospo, pojdite vprašat kurtizano Imperijo, katero žensko je.ljubil Roland Kandiano! . . .« Zdaj je mati razumela! Leonora je bila zapustila Rolanda! »Tudi ti!« je zamrmrala v hropenju globokega obupa in dvignila roke proti nebu. In vsa otrpla in srdita, kričeč brezzvezne besede, je odšla navzdol po stopnicah, pod katerimi je rjula nevihta ljudskega upora v največji razbesnelosti. Razmršena In strašna kakor angel bolesti in maščevanja se je pojavila med svitom plamenic in med gromom streljanja. Ko jo je Leonora videla izginiti med valovi množice, je iztegnila roke za njo, ter zaklicala ihte: »Mati. mati! Lagala sem! xMoje srce je še zmirom njegovo! Počakajte . . . saj prihajam zn vami! Reši- va ga . . . vseeno! . . .« Motela je odhiteti za njo. Toda zmanjkalo ji je moči: onesveščena je padla vznak v naročje svojega očeta, ki je pritekel ravno o pravem času, da jo je mogel prestreči. Tako so'bili vsi tisti, ki jih je tri ure prei družilo veselo slavje, razkropljeni, poteptani in onesrečeni. kakor smejoč košček gozda, ki ga ie nnin-Msn izbruh nepričakovanega hudourjn. VIL Ko je Roland v spremstvu inkvVimriu odhajal iz doževske dvorane, sta naglo prehodila tri prazne sobe, ki so ležale pred dvorano desetorice. Dospela sta v preddvorano Sveta desetorice. Foskari ie odprl neka vrata in deial: »Stopite tu notri ... v par trenotkih vas pokličemo. Roland se je izprva obotavljal, nato pa je vstopil! .. . Kakor hitro je vstopil, so se vrata rahlo zaprla. Takoj je prenehal vsak šum. Rolandu se je nenadoma zazdelo, kakor da so ga prenesli sto milj daleč od te šumne in obljudene palače. Ozrl se je okrog sebe. Zagledal se je v tesni sobici, razsvetljeni z medlo lučjo, ki je padala od stropa, med štirimi gladkimi stenami: nobenega pohištva, nobene izbokline, nobenega okenca. Rolanda je streslo . • . Začutil je, da je zašel v nekaj strašnega. Minilo je pet minut, nato deset . . in še deset . . in cela ura . , . Že po prvih trenotkih nestrpnosti je hotel Roland odpreti vrata: toda bila so hermetsko zaprta. »Ohranim vso hladnokrvnost,« je deial sam pri sebi. »Nemara se ie pripetila kaka slučajnost, ki odriva trenotek, ko bom poklican pred sodnike. In vrhu tega si gotovo predstavljam čas daljši, nego je v resnici . . .« Položil je roko na prsi, da bi Štel minute po utripih svojega srca; toda srce je bilo tako naglo, da ni mogel sbditi njegovemu blaznemu utripanju . • . Začel ga je izpreletavati trepet, kakršen hodi običajno pred gnevom ali pred grozo. Zbral je svoje misli ter se šiloma pomiril: čeprav bi rad kričal in klical na pomoč, je vendarle molčal ... Vzlic močnemu naporu svoje duše je Roland izgublja! oblast nad seboj; nejasen trepet ga je obhajal, stresali so ga drhtljaji, mučilo ga je zlasti utripanje negovega srca; nato so ga jele napadati čudne misli; spomin ga je s hudobno ironijo prenesel nazaj na Dandolov vrt: nemogoče mu je bilo misliti na prizore, ki so se bili razigrali v doževski dvorani, in jasno se mu je prikazala Leonorina slika, kako je sedela ž njim tam doli pod veliko cedro — tako razločno, da je slišal celo slavčevo petje, tako dobro znano njegovemu ušesu ... Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas. da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce - nah- Priznana najboljša, najcenej?a mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR. Tattenbacbova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Voše kolo na dom- 2519 Električne Inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič