št a V Gorici, v soboto dne 7. marca 1914. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Stane na loto K 10'— V, leta "i T".'''Z''&^ V, ,, . . . „ 2-50 Posamične Številke stanejo • ¦ 8 vin. Ra naroČila brei doposlane aaročnrtne se ae osiraao. Tečaj KhW.. Telefon 6t. 83. -?ae za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulic! Št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na tafO v Goriški Tiskarni. Naročnino in ogiase je plača« loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ?- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Mjiur ni Beril* Mjstaiije. »Novi čas« in posl. Roje (glej shod v Kanalu pod predsedstvom člana Trgov-sko-obrtne zadruge Mihe Zega!) nočeta razumeti, da bi bila za deželo le velika korist, če bi kupila hotel »SUdbahn« in ga priredila za deželno hišo, v kateri bi bili združeni vsi deželni uradi in zavodi pod eno streho ter bi se zgradila tudi dostojna dvorana za zborovanje deželnefga "zbora. Pomanjkljivost sedanjega deželnega poslopja se občuti že dolgo let. Radi pomanjkanja prostora se je moral prenesti deželni muzej na Koren v Attemsovo palačo; za to je treba plačevati 3.600 kron na leto. Ravnotako so se morali preseliti deželni uradi, kakor deželno knjigovodstvo, deželni tehnični urad, potem zavod za zavarovanje goveje živine v Šolsko ulico, za kar je treba plačevati na" leto 5 .5 0 0 k r o n. Deželni hipotečni zavod je moral od samega začetka iskati tuje strehe in plačuje sedaj 3.60 0 k r o n, če mu najemščina ob podaljšanju pogodbe ni bila zvišana. Okroglo plačuje dežela le za najemščino 13.000 k r o n. Ima pa za to svoje iirade iti zavtfdfč raz-1 t r e s e n e po mesti«, kar pa ovira^očno uradovanje in dela neprilike tudi 'strankam, ki imajo kaj opraviti pri uradih deželnega odbora. Da se to vsaj nekoliko popravi, je bilo treba napeljati od urada do urada še posebnih telefonov. V kaki stiski je Še le deželni zbor, ko Je sklican, o tem se je mogel vsakdo prepričati v zadnjih zasedanjih. Če zboruje več odsekov istočasno, ne najdejo primernega prostora ter so drug drugemu na poti. Dvorana deželnega zbora je tesna. Če pride količkaj občinstva poslušat, nastane grozen zrak. ker ni nikake ventilacije. Radi zračenja je treba p r e -k i niti sejo! itd. Radi tega neznosnega stanja se je deželni odbor in deželni zbor že ponovno-krat peča) z vprašanjem, kako najti odpo-inoč, in to od 1. 1904. dalje. —L. 1904. je namreč gospodar Attemsove palače, kjer je shranjen deželni muzej, zahteval neprimerno visoko najem|č|no za dva prostora, ki sta bila še potrebna za muzej. — ¦ Na podlagi sklepa deželnega zbora z dne 16, 3. l°07.? je nato dežejni Qdbor kupil od »Bratje sv. Bernarda". (Predstava Ž8. januvarja in 1. marca.) Leto dni že biva brat Pavel, prisiljen od stariSev in bede, v samostanu sv. Bernarda in prišel je njegov veliki dan, ko naj odloči njegova svečana obljuba vse njegovo življenje. Čisto se je že udal v svojo usodo in gotovo bi pokopal vse vi-sokoleteče misli v tihih samostanskih zi-Jovih, da niso novi dogodki vzbudili vso njegovo odporno silo in da-ni našel med samostanskimi brati prijateljev, zaščitnikov, ki so ga obvarovali pred nepremišljenim kqrakom. Ko je bival brat Pavel še na srednji šoli, je z veseljem in s pridom čital dela velikih mislecev in v samostanu je nadaljeval svoje študije. O tem pa je zvedel tudi prior, ki je takoj poklical brata Pavla vsled čitanja »bogokletnega Goetheja iu opolzlega Wielanda« na odgovor In zahteval, da ne čita več sfičnih del, da goriškega mesta stavbišče na starem pokopališču, za kar je plačala dežela 1. 12. 1908. znesek K 66728*40 in 11. 10. 1911. prenosno pristojbino K 1780'27, od katerih zneskov od takrat dalje trpi izgubo obrestij in davkov, ker zemljišče ne nese niti vinarja. Na tem stavbišču bi se imela zgraditi deželna palača, ki bi po proračunu deželnega tehničnega urada iz 1. 1907. stala 530.000 do 590.000 kron, pri tem pa bi ostal deželni muzej v sedanji deželni hiši. Že leta 1907. bi torej stala zgradba deželne palače s stavbiščem vred okroglih 6 6 0.000 k r o n. Danes po 7 letih, ko so mezde in cena gradbenega materijala znatno poskočile, ne bi zadostovalo več nit) 1,000.000 kron. Vspričo sedanjih deželnih financ je tak potrošek za deželno palačo naravnost izključen, brez ozira na to, da lega starega pokopališča za te namene ni pripravna, niti za deželne urade, zlasti pa ne za denarni zavod, kakor je Deželni hipotečni zavod. Radi tega je deželni zbor 16. 2. 1910. sklenil drugače: Pooblastil je deželni odbor, da proda stavbišče na starem pokopališču; da priskrbi za deželne urade in zavode primernejše poslopje s tem, da poišče v mestu poslopje, ki se da primerno vrediti za deželni dvorec z najvišjim po-troškom 500.000 kron. Če bi se bil ta sklep^izvršil nemudoma že I. 1910. z nakupom hotela »Siid-bahn«. ki je bil že takrat ponuden deželi v nakup, bi se bilo moglo najbrže izhajati s tem zneskom, danes po 4 letih more postati stvar zopet nekoliko dražja. Hotel »Sudbahn« ima glasom uradnih strokovnjaških poročil vse predpogoje za namene deželnega dvorca, zlasti pa je idealna njegova lega v središču mesta, ob enem pa na mirnem kraju, ravno primerno oddaljenem od prometnega trušča. V tem poslopju bi bili z lahkoto pod streho vsi deželni uradi in zavodi, vštevši deželni hipotečni zavod, a še bi ostajalo mnogo sob v reservi za bodočo morebitno potrebo. Za deželni zbor se pa more zgraditi dostojna dvorana", kjer bi bilo tudi kaj več prostora za poslušalce, kakor v sedanji. In vse t o b i stalo malo ali nič več kakor pol mil i j ona k r on še danes, vsaka druga rešitev tega vprašanja pa bi stala deželo še enkrat toliko, če bi se jo sploh moglo najti. S tem bi se dežela rešila iz prekarne-ga položaja, v katerem se sedaj nahaja, ko se mora s svojimi uradi in zavodi po- ra pred vsem ne piše več v svobodomiselne revije. Pogumno je Pavel zagovarjal svoje ravnanje in že je hotel sleči re-dovniško obleko, ko ga v zadnjem hipu njegov zaščitnik brat Menard pregovori, da odloži odločitev. V tistem času je pa obolela srnrtno-nevarno njegova mati in k njej gre brat Pavel, da odloči ona o njegovem življenju. Mati je okrevala in zato je zaobljubila še svojo hčer v samostan. Da prepreči to žrtev, se uda po hudih bojih z očetom in materjo Pavel in se vrne v samostan. Pa novi dogodki preprečijo njegovo žrtvovanje. Ko vidi, kako pože-neta brat Simon in prior v srnrt zvestega gozdarja, ker noče prodati svojega prepričanja, ko spozna značaje svojih bratov ob priliki volitve opata, tedaj se upre vsa njegova duša in pri svečanostni obljubi reče odločen: ne — in reši sebe. Boj mlade duše proti sponam samostanskim, navidezen tihi samostanski mir in viharji, strasti, ki vedno bi je jo hude boje, to je vsebina Ohornovega Igrokaza,. Bratje, sv, tikati po tujih hišah, vedno izpostavljena, da se ji ob vsaki obnovitvi pogodbe občutno zviša že itak visoka najemščina ali 5>a jo vrže na cesto! Kdor ovira rešitev tega vprašanja v tem smislu, kakor je nujno predlagal v deželnem zboru tudi posl. dr. Podgornik, provzfoča največjo škodo le deželi in davkoplačevalcem. Kajti če se zamudi ta prilika, se najbrže druga taka ne vrne več. Da je pa ta rešitev vprašanja deželne palače z nakupom hotela »Siidbahn« ob enem ugodna tudi za Trgovsko-obrtno zadrugo, je le pravično in pošteno, in sram naj bo v s a k e g a, ki se še šteje za Slovenca, ako kljub boljšemu s p o z n a n j u še skuša preprečiti ugodno rešitev s h u j s k a n j e m po časopisih in shodih. — To je b r e z v e s t n o početje in le čuditi se je, da predsednik Kanalskega shoda, g. M. Zega, ki je sam član Trgovsko-obrtne zadruge ter so mu razmere dobro znane, ni znal pošteno zavrniti Rojčcvega hujskanja. Predsedstvo takega shoda bi moral najmanj takoj odložiti! Občni zbor Goriške podružnice društva jugoslov. železniških uradnikov. Dne 8. febr. t. 1. se je vršil v hotelu >pri zlatem jelenu« občni zbor podružnice društva jugoslovanskih železniških uradnikov. Občni zbor je bil prav dobro obiskan. Vodil ga je predsednik podružnice oficijal drž. železnice g. Lovro Testen, ki je v toplih besedah pozdravil navzoče, omenjal društveno delovanje in težave, s katerimi je združeno. Tajnik g. Vran-jek je poročal, da šteje podružnica 32 članov, in sicer 17 z državne in 15 z južne železnice. Podružnica je imela 6 rednih sej in 1 sestanek ter se je zavzemala za razne stanovske interese. Omenja pohvalno Slovensko politično društvo, pri katerem so našli pravo umevanje svojih teženj. Poročilo se vzame na znanje, istotako poročilo blagajnika g. Grego-riča. Obširnejši ^ovor je imel predsednik društva iz Trsta g. Č r n i g o j. Pozdravlja došle v imenu osrednjega odbora, povdar-ja, da prvi občni zbor te podružnice se vrši na tleh, kjer nastopajo trije narodi in hočejo biti izključni gospodarji. Podruž- nica je ustanovljena tudi z nalogom, da se razkrijejo krivice, ki se godijo slov., železniškim uslužbencem. Društvo je pogrešalo ekspozituro na tej točki. Pjvi.občni *bor ni podal sicer kdo ve kako velikega poročila, ali vsega se tudi ne obeša na veliki zvon. Delovanje društva gre v dve smeri; treba je delovati strokovno, treba je delovati narodno. Vemo, da slovenski uradnik se ne čuti nikjer varnega in eksistenca mu ni varna, ali mora priti dan, ko se mu odpro boljši časi. Naval je z italijanske strani ali imamo tudi nemško kolonijo v Gorici. Pred 10 leti bi ne bil še nihče mislil,-da nastane tu taka kolonija največjih naših nasprotnikov. Ako se razmere ne spremene, zlasti v slovenski delegaciji, postane Gorica germanska___Slovenski uradniki veljajo pred nemško javnostjo za anarhiste in srbofile! Nemec, ki bi rad svojo črno-rumeno barvo "zamenjal z nemško, je pa steber države! Mi, ki se borimo za to, daJd6bimo pravice na svojih domačih tleh, smo izdajalci, kakor pravi »šuftenblatt«, ali že še pokažemo, kdo je nevaren državi; mi nismo. Naša organizacija je mlada. Zato še ni pravega zaupanja, zato se društvo počasi razvija. So še tovariši, ki se bojijo nastopiti kot Slovenci, zlasti pri državni železnici je to. Boljše je pri južni železnici. Zato pa se oklenimo organizacije! Naše slovensko politično življenje je žalostno. Obračamo se na državne poslance, ali v njih ni onega odziva, ki bi moral biti. Le dr. R y b a f in dr. R a v-n i h a r sta nam šla na roko. Če se stvari ne spremenijo, obupamo, kakor so sedaj razmere na železnicah. Treba pa tudi, da si mi zaupamo, sarni sebi smo še preveč nezaupni. Svoj lep govor skonča z apelom na dobro delo v podružnici in z vsklikom: Bog živi podružnico! Izvrši se volitev. V novi odbor so izvoljeni: predsednik Lovro Testen; podpredsednik: .los. Pipan; tajnik: Janko V r a n j e k; blagajnik: D e f r a n-c esc hi; odborniki: Dovgan Fkuv G r e g o r i č Fran, P a p s t Fran; namestniki odbornikov Jos. Gabrijev-Čič, Gabrijel Kumar; preglednika računov: Jos. Obad, Ciril P irec. ' Predsednik Testen pravi, da sprejme zopet predsedstvo,'obljub pa ne dela nikakih. Kar bo v njegovih močeh, Stori tudi v prihodnje. Stališče predsednika je težko, včasih se ga tudi sumniči: ti si kriv!. Predsednik pa mora imeti široka pleča in Bernarda, ki so jo vprizorili naši marljivi diletanti v nedeljo 25. januarja in 1. marca. Igra je bila lepo inscenirana, hi dobro igrana. Predvsem pa moramo pohvaliti g. Sedeja, ki je igral vlogo priorja dosledno in premišljeno. Pavel g. Kozmana je bil pri reprizi zelo dober in opazilo se je, da je le razburjenost povzročila pri premieri slabšo igro. G. Podgornik je bil vreden drug g. Sedeja, posebno v zadnjem dejanju, kjer obvlada ves položaj Fri-dolin, je skrbel gosp. Podgornik za lep utis dejanja. Simona, tega največjega jezuita med brati sv. Bernarda je igral g. Miklauc izborno. Posebno njegov govor v III* dejanju zasluži vso pohvalo. G. Škra-bar uživa že dobro ime kot igralec, topot si je s svojo igro le še pridobil novih prijateljev. Vse druge manjše vloge so bile igrane dobro, g. Pire se je od Martin.Smole zelo popravil, g. Mervic pa je vnovič dokazal zmožnost tudi za večje vloge. G. Not bi it!0«d v svoji vlogi bolj podčrtati hinavstvo Erharda. G. Bilek, Saunig, Ber^J nardič pa zaslužijo vse priznanje". Gospodični Škraberjeva m Sakupova ste pokazali lep napredek in podali svoji vlogi dobro, Omenjamo le, da je bila reprjza boljša ko premiera. Toliko o igri in igranju. Še par opomb naj nam pa bo dovoljeno na p. t občinstvo. Čisto brez potrebe se boji neki del naše inteligence za svoj umetniški ukus, če bi pohitel na predstave goriških dile-tantov. Diletanti, ki pri tako skromnih razmerah nudijo tako lepe predstave, kajtor ste bili te, zaslužijo že več ko zmigaVanje z rameni. Drugi del občinstva pa n^afcor noče razumeti resnosti. Pri vsaki pr$ki se čuiejo cele salve smeha in naj bodo te še tako neumestne, ta del občinstva'pa sf naj zapomni, da ne.gre s svojimi neslanostmi motiti drugih in da naj v. bodoče malo bolj premisli svoje Ravnanje. Da si je bii tudi g. Casapiccoia privoščil par javorik in na kak način, o tem stfio pa že poročali.' .-...": - ise mota znati zagovarjati ob pravem Času. Nas slovenske uradnike sumničijo, da smo izdajalci, samo Nemci so i»Sčhwarz-gelb angestriehen«, dasi smo že nebrojno-. krat dokazali, kako smo lojalni in nisrno^ taki, za kakoršne nas imajo. Vsi izvoljeni sprejmejo svoja mesta. Sledil je še pogovor o stanovskih stvareh, obdelalo se je »Maiurantehver-band«,'na kar je bil občni zbor zaključen'. — Omeniti moramo, da je bil navzoč na občnem zboru tudi g. Planinšek, zastopnik ljubljanske podružnice in zastopane so bil, tudi še nekatere druge. — Vlado je zastopal na občnem zboru policijski uradnik Špacapan. Prihodnjič priobčimo poročilo o občnem zboru podružnice društva jugoslov. železničarjev. Občinske volitve v Gorici. - Občinske * volitve so kakor znano razpisane in v smislu § 37. statuta za mesto Gorica so imeniki volilcev razpoloženi na tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu do -11. marcija 1914. vsaki dan od 9—12. ure dopoldne in od 3—6. ure po-poliidne (ob nedeljah od 9—12. ure dopoldne). — Morebitne reklamacije je vlagati na c. kr. okrajnem glavarstvu (II. nadstropje soba št. 1) v neprestopni dobi osmih dni in sicer od 4. do uštetega 11. marcija 1914. Imenik volilcev pa Je na razpolago za vpogled tudi v pisarni Narodnega odbora v ulici sv. Ivana št. 7., vsak dan v delavnikih od 4—6. popoldne, ob nedeljah od 10^12. dopoldne. Narodni odbor daie tudi vsa pojasnila glede reklamacij. Volilci! Storite svojo narodno dolžnost v polni meri! Nezadovoljnost radi mestnega gospodarstva v Gorici je velika na sploh med mestnim prebivalstvom, tudi v zagrizenih laških liberalnih krogih. Ali ti slednji bodo vsejedno volili vse stare gospodarje goriške občine. Ali v Gorici je obilo laških volilcev, ki so sicer liberalci pa pravijo, da ne sme iti več tako naprej, kakor je bilo doslej; so Lahi, ki ne pripadajo liberalni stranki in se ostro borijo proti kamori; so Nemci, , katerim je gotovo tudi na tem, da naj bo mestna uprava dobra; so narodnostno in-diferentni volilci, ki s strahom gledajo na katastrofalne posledice dosedanjega mestnega gospodarstva.... Če se strnejo vsi ti s Slovenci, je tu moč, ki more dati novo lice mestnemu svetu in magistratu in spraviti mestno upravo na boljšo pot! Hladen preudarek naj zavlada, trezen premislek in dobri volilci stopijo na volišče ter dajo temelj lepši bodočnosti goriškega mesta! Se do 11. t. m. je čas! Kdor še ni pogledal imenika za občinske volitve, naj ga pogleda nemudoma. Čas poteka! Le še do il. t. m. je čas zaupogledin reklamacijo. Izpuščenih je- obilo slovenskih volilcev! Nikdo naj se ne zanaša, češ, saj sem-gotovo upisan. Bolj gotovo je, pogledati, če je res upisan. Pripraviti se moramo na to, da pojdemo vsi na volišče! Nemila usoda je potisnila slovanske .narode v Avstriji pod nemško vlado, ki ¦ovira njih razvoj in ki hoče naravnost uničiti njihov obstoj. Kri in delo očetov jim je p$ priborilo nekaj pravic in med njimi je gotovo pravica ustavnosti največjega pomena. Narodi si volijo po tej pravici svoje poslance, ki jim naj bodo ljudski tribuni, ki jih naj ščitijo pred vladnimi udarci. Največja čast, največje zaupanje, ki jo more izkazati narod v svojem ustavnem življenju je poslanska čast. Zato pa ni večjega greha, če kdo izrabi to čast v svoje isebične namene. Ali še večje hudodelstvo pa je, če izrabi poslanec zaupanje naroda v to, da ga ovaja vladi, da je njegov izdajalec. Avstrijski parlament je že nokazal različne korupcije, da bi pa bil poslanec vladni špicelj, tega pa tudi ta mi-zerni parlament ni poznal. Kakor pa kažejo sedaj vsa dejstva se je tudi to zgodilo. Narodno-socialni dnevnik češke Slovo v Pragi je začel očitati mladočehom, da so bili plačani od vlade, da so prejeli iz vladnega dispozicijskega fonda za njihov list »Den« 40.000 K podpore. Mlado-češki »Narodni listv« so to tajili, obenem so pa nastopili s protiočitki. Očitali so na-rodnim-socialcem, da so hoteli za 350.000 K odstopiti od obstrukcije, da so torej za to vsoto pripravljeni prodati sebe vladi. Drugi dan pa so nadaljevali »Narodni listv« svoja razkritja in debelo natiskano naznanili, dajepredsednik narodno-socialnega državnozborskega kluba dr. Šviha— policijski špiceljproti!etniplači9600K. Kako je nastal sum? Od 1. 1910. naprej se je opažalo, da izve vlada o vsaki akciji čeških poslancev takoj isti dan in da je tudi o tajnih sklepih strank točno informirana. Istočasno se je pa tudi opažalo, da ima posl. dr. Šviha zelo redne stike z visokim policijskim uradnikom, ki je šef praške tajne policije. Medsebojna očitanja čeških strank, da so plačane od vlade je pa povzročilo, da se je brskalo tudi po starejših stvareh in tako je prišla mladočehom v roke literarna zapuščina glavnega urednika »Narodnih listov«, Anvža. Ta zapuščina je pa dokazala, da je tisti poslanec špicelj, dr. Šviha. Ko so izšli v Pragi »Narodni listy«, ki so prinesli to senzacionalno razkritje, se je polastilo vseh veliko razburjenje. Pred lokalom narodno socialnega dnevnika se je nabralo stotine in stotine ljudi, ki so čakali odgovora napadene stranke. Proti večeru je res prišel odgovor od dr. Švihe, v katerem pravi, da je nedolžen, ker pa ne mara, da bi padla na stranko le senca suma, stavi stranki mandat na razpolago. »Narodne liste« bo tožil in v sodni dvorani dognal to »podlo obrekovanje«. Njegovo izjavo so prinesli drugi dan »Narodni iistv« in dostavili, da vzdržujejo svoja težka očitanja v polnem obsegu. Napovedali pa so še nova razkritja, svoja dosedanja so pa izpolnili. Navedli so številko akta, pod katerim je zaznamovano Švihovo ovaduštvo, navedli razna' pisma in izjavili, da javijo v sodni obravnavi tudi imena uradnikov, ki so bili z dr. Šviho v zvezi. Obenem so pa napovedali, da je še 18. upiivnih narodnih so-cfelcev plačanih od avstrijske vlade kot policijski agentje. Organ narodnih social-cev je skušal razjasniti očitek na ta način, da so bili »Narodni listy« informirani od znanega praškega agenta Špačeka, ki je že isto trdil o mnogih drugih čeških poslancih, kar je pa bilo vedno neresnično. V istem smislu se je tudi izjavilo vodstvo narodno socialne stranke, da nima z ozi-rom na dokazano (?) informiranje Špačeka prav nobenega povoda nastopiti proti Švihi. Ker pa so »Narodni listv« izjavili, da nima Spaček prav nič opraviti pri tel aferi, si pomagajo sedaj narodni socialci na način, kakor je delal Krek in Šusteršič ob priliki razkritij Kamile Theimerjeve, da si naročujejo zaupnice. Dr, Šviha je obolel in leži doma pri stariših, izjavlja še vedno, da je nedolžen ali očitanja so izrečena tako precizno, da je zelo verjetna njihova resničnost. O nadaljnem potek« stvari bomo poročali. Politični pregled. Poslanska' zbornica. — Prva seja parlamenta je bila zelo viharna. Ko je hotel prečitati posl. Krama? izjavo mlado-češke stranke radi uvedbe komisariata na Češkem, ga je predsednik zbornice dr. Svlvester dvakrat prekinil, končno pa mu je vzel besedo, kar je izzvalo med češkimi poslanci velikansko ogorčenje. Na proteste čeških, poslancev so odgovarjali nemški, ki so klicali Čehom, policijski poslanci, Šviha in druge čedne stvari. Ko je pa odvzel predsednik besedo še posl. Baxu in Stanku, je pa nastal v zbornici tak nemir, da je moral predsednik zaključiti sejo. Prihodnja seja bo v četrtek, 12. t. m. Odsek za državne nameščence je imel sejo, na kateri se je izvolil posebni pododsek, ki naj izravna trdote službene pragmatike. Italijansko divlaštvo na »RevolteMi« je rodilo po vsem slovanskem svetu veliko razburjenje. Na Dunaju je sklican za nedeljo dopoldne velik protestni shod vsega jugoslovanskega dijaštva. Rnako se pripravljajo protestni shodi v Zagrebu, Dalmaciji in Pragi. Uspeh laškega div-jaštva je, da je n j i ho v a v s e u č i -I i š č n a zahteva zopet pokopali a, ker se obeta v parlamentu v tej zadevi tudi jugoslovanska obstrukcija vslcd tega, ker je postavljena italijanska univerza na dnevni red prihodnje seje kot tretja točka! Njegovo Veličanstvo, kralj skipetar-jev, princ Wied je srečno prispel v Trst, kjer je bil sprejet z velikanskimi častmi. Topovi so bobneli, zastave so vihrale in slavnostni govori so se kadili v nebo, ko je počastil novi suveren naš Trst. Popoldne se je pa odpeljal na avstrijski ladji »Taurus« v DraČ, kjer ga čaka nebroj de-putacij in pa tisoče in tisoče grških upornikov. Ladijo »Taurus« so spremljali tri bojne ladje, francoska in angleška, laška se je pa demonstrativno pridružila še le na visokem morju. Garda Essad paše. — V Draču ima Essad paša svojo gardo, ki mu je brezpogojno vdana, kakor je jasno pokazal nastopni dogodek. Nizozemski častniki so se odpeljali s 160 orožniki v DraČ, da tvorijo tam telesno stražo princa Wieda. Ker se pa nahaja v Draču tudi garda Essad paše so jo hoteli iz mesta izriniti in jo poslati v boj proti grškim vstašem. Pa garda se je uprla in izjavila, da je njen gospodar edino le Essad paša. Ker pa je garda močnejša, ko pa orožniki, so morali ti lepo odnehati. Tako ima danes albanski vladar svojo telesno stražo, v istem mestu ^a ima tudi njegov podložnik veliko močnejšo, ki vsak hip lahko zapodi vladarja in njegovo vojsko. Blagor Wiedu! Domače vesti. Smrtna kosa. -~ V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl znani lastnik žag Ivan R o 11 e 11. Pokojnik je bil čislan v trgov-sko-obrtnih krogih in zastopih. Po rojstvu je bil Nemec. On sam se sicer ni priučil našega jezika, ali upošteval je, kje živi in njegovi otroci znajo vsi slovensko. Pred leti je priobčeval v »Soči« zanimive gospodarske članke, pozornost so vzbujali zlasti njegovi članki o potreb' povzdige riboreje v deželi. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! V Gorici je umrl znani trgovec E. Stecker. V nedeljo 15. t. m. uprizori dramatični odsek »Sokola« veseloigro »Veleturist«. — Igralci so naprošeni, da pridejo v nedeljo, 8. t. m. ob 10. uri v Trgovski dom, k vaji. Za Narodni muzej so darovali: g. Fr. Znideršič, c. kr. ravnatelj v Gorici, Das geistliche Karten Spil, 1691; g. Amalija Čok, učiteljica na Katinari, 1 star ključ; g. Erna Ha vel iz Gorice, 1 šmarno petico; g. Elka Kemperle, učiteljica, 7 novcev; g. učitelj Paljk iz Sv. Križa 25 novcev; g. .fos, Fon, dijak na pripravnici v Tolminu. 7 denarjev; g. Fr. Klavora, dijak v Gorici, 5 novcev, g. Kraševec, učiteljiščnik I. t., 5 novcev, g. Tomažič, učiteljščnik I. t., 1 redek srebrn novec; g. nadučitelj Vrč iz Kanala, knjigo »Anton Janfha«, 1792; g, E. Prinčlč, nadučitelj v Pevmi, staro ste-tiografsko knjigo; g.Fr. Tavčar v Gorici več raznih mineralih g. Čekada, učit. pripravničar v Gorici, 1 novec; g. Ferdo PlesniČar v Gorici l novec. Odbor, Bralno in podporno društvo je prevze lo knjižnico »Narodne Prosvete« in otvori v kratkem v svojih društvenih prostorih (Ulica sv. Ivana št. 7) javno knjižnico. Koleka proste so vse kakoršnekoli prošnje, uloge ali priloge v vojaških zadevah. Izredni vojaški nabor v Gorici, 5. marca. — Iz Gorice in goriškega političnega okraja je bilo predstavljenih 21 mla-deničev, od teh je bilo potrjenih 20, eden je oddan zdravniški preiskavi v vojaško bolnišnico. Iz tržiškega okraja sta bila predstavljena 2, nepotrjena. Iz tukajšnjega osrednjega semenišča je bilo predstavljenih 12 teologov, potrjenih je bilo 7. Potrjen je bil tudi 1 prostovoljec. Taki vojaški nabog bodo že 12., 20. in 27. t. m. ter 3., 14-, 20. in 27. prihodnjega meseca. Izlet na Banjšice priredi goriška podružnica »Slov. plan. društva« v nedeljo dne 8, marca 1914. Odhod iz Gorice (z Goriščeka) ob 8'30 dop. na Sv. Goro, tukaj prvi oddih, potem na Bate in na Vrh nad Kanalom, tukaj drugi oddih, potem odhod na Kanal in z vlakom v Gorico. O jeziku albanskih razbojnikov. — Kdor hoče imeti pravilno predstavo o pristnosti in čistosti žlahtnega idijoma ški-petarskih nosorezcev, Berchtoldovih ljubljenčkov, naj pogleda v Gustava Meverja etimološki albanski slovar (18..). V uvodu konslatira avtor, izvrsten poznavalec arnavtščine, da je nabral 5140 alb. besed, izmed katerih je po izviru 540 slovanskih (zl. srbohrv. in bolg.) izposojenk, to je 10'57< ; 1420 romanski h (laških, romunskih in latinskih), to je 27*6'/< ; 1180 o s m a n s k i h (balkansko-turških), to je 30'/'; 840 n o v o g r š k i h, to je 16'3'/ ; kakih 400 p r i s t n o - a l b a n s k i h, (ki kažejo sorodnost z drugimi indoevropski-mi jeziki), to je 77%; 730 besed je bilo Meverju glede na izvir t e m n i h, to je 14'2%. Torej je jezik plemenitih razbojnikov pravo sračje gnezdo, prav tisto, kar zove slavni Hugo Schuchardt »Misch-sprache«. Rroft Škipanio! Medved. — Dol-Otlica, 5. marca: Po Orlevškem vrhu, 1212 m. blizu deželne meje na Kranjskem je hodil včeraj 4. t. m. medved. Na snegu so bile vidne stopinje, 27 cm dolge, 16 cm široke. Orožniki in gozdarji zasledujejo medveda. Pred prihodnje porotno zasedanje pridejo razprave proti Fr. Prezlju iz Za-kojce radi uboja, proti bivšemu trgovcu Fornizziju radi goljufije, proti Travainiju iz Gradeža radi poneverbe in istotako ra^i poneverbe proti Kodriču. bivšemu uradniku Centralne posojilnice. Potem se bo vršila mogoče še kaka razprava radi Žaljenja časti potom tiska. MAGGr kocke Moll-ov Seidlitz-prašeV Je s» na fetodca trpefe neprekosljUo aredilvo tatero Ima prednost pred vsemi dragim! dr« ¦tiftniml Cirtil. kroglicami in gtenoleaml. Cena orlg. Skatlje K2- Ponanjanje te soditjsko lusleduje. H Hfolh-vG Frane, žganje ii isl U ribanje livota — Bolečine olajlojote It o'*repltotoCe eta-romano aredetvo proti trgujn In preMajenjn veake mte, Oriff, steklenica K 2«— Na prodaj po neh lekarn in In mirodilnioah, Glavna lekarna A. BOLI, o. ta kr, dvorni ttlotitt, Dna«], TaebUnben 0. Dobiva bo v Gorici v vpeli lrajski vrt« ^ato, da je klasificirana z najvišjimi davčnimi postavkami. Goriški kmet* ki je vsled zaporednih slabiti letin zadolžen do grla, in ki ga mori po krivdi slavne c. kr. vlade tuja konkurenca, mora vrhutega plačevati že dosedaj raznih davčnih doklad več kakor znaša čisti donos njegovih zemljišč. Radi tega ne more več živeti v tej deželi in tru-tnorna zapušča svojo rodno grudo ter se seli v Ameriko in druge kraje s trebuhom za kruhom. Kmetije propadajo in uc vdo-be več gospodarjev! Sedaj pa še nova povišanja davčnih nakladi Kdo naj jih plača in s čim? To je naravnost umor davkoplačevalcev, ki se ne morejo hitro rešiti z begom v tujino! Koga bodete potem še šolali? Šola je sicer potrebna jn priznavamo, da se je zadnja leta ljudsko šolstvo na Goriškem mnogo in uagloma spopolnjevalo. Zidati je bilo treba veliko novih ljudskih šol, kar je stalo ogromnega denarja (okoli 1,000.000) katerega si je okrajni šolski svet izposodil ter rnora plačevati visoke obresti. Tudi druge šolske potrebščine so ogromno narasle in vrhutega pa še razne nerednosti in celo poneverjenja pri c. kr. okrajnem šolskem svetu. S tem pa ni nikakor opravičeno, da bi se šolske doklade, ki so bile itak že visoke, in ki so se ie v zadnjem desetletju podvojile, še v letu 1914 nenadoma povzdignile za celih 66^. Goriški davkoplačevalci, katere Je slavna c. kr. vlada stoletja prej v šolskem poglfdu zanemarjala, ter* ž njih žulji državljane drugih kronovin in celo Albance s šolami oblagodarila, niso krivi, da je šolsko breme na Goriškem tako nenavadno hitro naraslo. Temu je kriva slavna vlada odnosno njeno urad-niStvo! Mali listek. Japonske prislovice.-----Bolje je orali nego prepevati. - Pod večer se redi tudi pastirjeva žena. .- Solza iz oči lepe /ene je težja od tisoč funtov. - Dober človek tudi brez zapovedi dela dobro. — Lovec na lovu na jelene ne vidi ne brega ne dola. — Cvetje je vsako leto jednako, ljudje nikoli. — Kdor nosi zelene naočnike, vidi vse zeleno. — Bojazljiv popotnik preskušava še kameniti most. — Žaba, ki prebiva v vodnjaku, ne ve nič o drugem svetu. — Kakor se voda prilagodi posodi, tako se človek prilagodi karakterju svojega prijatelja. — Dobro srce. več velja nego lepota lica. — Mož pravi: Žensko srce je pregibnejše od trstike. Žena pravi: Moško srce je spremenljivejše od jesenskega vremena. — En dan učenja z dobrim učiteljem' velja več nego tisoč dni u-čenja brez učitelja. — Deklici naj bode svetinja njena nedolžnost. — Veljaven človek govori Se le takrat, ko je prumislil devetkrat, kaj poreče. — O zlem delu se Slavna vlada bi morala že davno skrbeti, da bi se bilo ljudsko šolstvo na Goriškem že predčasno in sporedno spopolnjevalo. Enako bi morala paziti, da bi se nova šolska poslopja solidneje in praktič-nejše zidala, da bi ne bilo takih prekoračenj pri stavbenih proračunih in ne toliko poznejših poprav, ki veliko stanejo. -...SJavna vlada je dolžna paziti, da se '¦pri'c. Icn^kraFiih ŠoIsRuT svetih pravilno gospodari; je odgovorna za vse nerednosti, ki jih zakrivijo njeni uradniki, ter je dolžna povrniti eventuelne poneverbe. Dolžnost je pa tudi vlade, da ščiti svoje davkoplačevalce in državljane pred zločinci in kaznovati onega, ki je zločina kriv, bodisi dejansko ali posredno. Zdi se, da c. kr. okrajni šolski svet goriški je po nepotrebnem sklenil tako nenacmo povišanje šolskih naklad za leto 1914. Tudi se zdi, da se ni točno dognalo, kolike so bile poneverbe prejšnjih let pri c. kr. okrajnem šolskem svetu, ter da se ni tirjalo povračila od pravih krivcev, i Vladina. naloga bi bila, da po svojih organih dožene pravo financijelno stanje c. kr. okrajnega šolskega sveta goriškega ter v slučaju neugodnih razmer čim prej sanira ter zdatno prispeva k šolskim potrebščinam in če treba začasno tudi z izjemnimi odredbami. Razne nagrade, katere izdaja neutemeljeno c. kr. okrajni šolski svet uradnikom za pobiranje šolskih naklad, naj bi se začasno opustilo. Tudi popusti šolskih davčnih naklad vsled ujm bi se ne smeli vsaj dn asanacije odpisovati, ker taktično so odpisi Se pesek v oči davkoplačevalcem in v veliko škodo šolskim svetom; res nesrečnim in potrebnim krajem naj se pomaga potom podpor. Ako slavna c. kr. vlada stori že v navedenih točkah dolžnost, je gotovo, da se sedanje šolske potrebščine na Goriškem zdatno zmanjšajo ter od c. kr. okraj, šolskega sveta predlagana davčna naklada zdatno zniža, za kar ji bodo goriški davkoplačevalci še posebej hvaležni. 2 ozirom na to podpisani predlagajo: Visoki deželni zbor skleni: Slavna c. kr. vlada se poživlja 1. Da nemudoma sistira odobritev in predpis davčne naklade (160'r) katere je sklenil c. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico oziroma c. kr. deželni šolski svet v Trstu za leto 1914. 2. Da pokrije pri tem c. kr. okrajnem šolskem svetu poneverjeni znesek. 3. Da sodeluje in izdatno prispeva k saniranju šolskih okrajev na Goriškem, 4. Da začasno in dokler se asanacija ne izvrši, izda izjemno odredbo, s kojo naj se postava z dne 12. julija 1896 drž. zak. št. 118 in 119 k § 18 za Goriško deželo spremeni v toliko, da odpade odpis v s e h naklad, ter ostane v veljavi samo odpis izravnega zemljiškega davka (odpis vsled vremenskih nezgod); v enakih slučajih naj se prizadetim pripomore s direktnimi podporami. 5. Za slučaj potrebe vstavi naj tudi običajne nagrade za pobiranje užitnine državnim in deželnim uslužbencem ter eventuelno nakaže navedene svote c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v pokritje dolga. Gorica, dne 26. februarja 1914. čuje na milje daleč, o dobrem niti čez prag. — Krepost je redkokedaj sama, njej treba vedno saseda. - - Bodočnost človeka je neodmerjena kakor bodočnost Vode. — Proučavajoči staro spoznavamo in razumevamo novo«. — Kako živi ruski car. — Ruski car je jako delaven človek. 12 ur na dan dela in njegovih 10 tajnikov, ki mu pomagajo dnevno pri delu, ima mnogo opravila. Gar spi 7 ur. Ob 9. uri zjutraj zajutrkuje, po-1 tem čita liste in došle brzojavke in notira * informacije, katere rnu prinašajo posebni kurirji od guvernerjev posameznih okrožji. Ob 11. začno avdijence ministrov in visokih funkcionarjev, ki trajajo pozno popoludne. Včasih car kar med pogovori kosi, včasih, pri izrednih poročilih, v katera se utopi, pozabi na jed. Med 5. in 6 uro se odpočije ali se pridruži kaki športni igri carske obitelji. Potem zopet dela do 8. zvečer. Nato se vrne k družini. Ob 11. gre navadno spat. — Otroci njegovi ga ljubijo izvanredno pa tudi on nje in kadar mu pripušča čas, pohiti med nje in se igra ž njimi, Car drži strogo postne dneve in MajeikB stnodniinioa v Vipavski dolini. Interpelacija dež. poslanca Ignaca Kovača in tovarišev na njega ekscelenco vojnega ministra radi vojaške smodnišnice v Vipavski dolini v bližini "Ajdovščine. Pred kratkim je c. in kr. vojaška uprava zgradila ter svojemu namenu že uporabila veliko smodnišnico z več sto tonelatami streliva v središču zgornje Vipavske doline v neposredni bližini (komaj 2Vs km) od Ajdovščine. Že naravna lega kraja, kjer se nahaja imenovana smodnišnica, ne odgovarja primernosti in zakonitim določbam takih naprav, ker je v dolini med več občinami in selišči s skupno nad 20.000 prebivalci in ker njih oddaljenost ne doseza niti 5 kilometrov in kjer je ugodna lega in opravičeno upanje do nadaljnega naseljevanja. Ta kraj, odnosno dolina je krog in krog obdana z visokimi griči in gorami (Planina, Nanos, Kolk, Otlica, Čaven, Pla-Ški hrib), ki utesnujejo ozračje, kar bi v slučaju eksplozije tem bolj povečalo katastrofo. Poleg zračnih in drugih naprav tudi to gorovje nudi eventuelnemu sovražniku kaj ugodne pozicije za morebitno uničenje smodnišnice, in še posebno, ker se ta naprava nahaja blizo meje druge države, v kojej se vsak čas lahko izcimijo državne sovražnosti. Tudi ni izključeno, da se domačemu vojaštvu pripeti nesrečen položaj, da bi bilo prisiljeno pred sovražnikom smodnišnico uničiti. Razen tega prete" takim napravam razni nesrečni slučaji in celo zločini, o kakoršnih se je — žalibog — že premnogo slišalo. Vse take in enake okolnosti, in katere Še utegne izumiti moderni duh časa morda že v bližnji bodočnosti, zlasti pa nesrečni slučaji, ki so se pred nedolgim časom pripetili enakim napravam v bližini Dunaja in drugod, so v očitni dokaz, da slej ali prej ni izključena tudi pri navedeni smod-nišnici katastrofa, ki lahko popolnoma upropasti tudi trg Ajdovščino in nje okolico. , Tako imenovana smodnišnica ugro-žuje svoje obližje, odvaja možnost nadaljnega naseljevanja ter s tem zmanjšuje splošno vrednost tamošnjega okraja. Razven tega so politične in vojaške oblasti pod raznimi pretvezami prisilile prizadete župane na Kranjskem, tamošnje kmetovalce in lastnike zemljišč, da so vsled nezadostnega poznanja takih naprav, pod nepovoljnimi pogoji, ter v jako občutno Škodo odstopili od svojih lastninskih pravic. — (V dokaz razne pritožbe in ugovori županstev.) — Najkrutejša krivica pa se je s to napravo dogodila prebivalstvu Ajdovščine in drugih sosednih občin na Primorskem, katerih pristojne oblasti n i t i obvestile niso o nameravani napravi. Šele tedaj, ko se je smodnišnica že gradila, in šele sedaj, ko se opaža dan na dan dovažanie celih vlakov smrtonosnega materjala v to novo smodnišnico, prebivalci s strahom doznajajo, v kako grozno nevarnost so jih spravile one slav. oblasti, katerih dolžnost je čuvati /"mstvo podložnih. vsako nedeljo in v praznike gre v cerkev. Car je mnogo in sicer najrajši rusko hrano. Če bi živel sedaj Metuzalem. — Metu zalem je živel, kakor priča knjiga Ge-nesis, 969 let, to je 354.169 dni. Ako je jedel trikrat na dan, je pojedel 1,062.508 jedi. Metuzalem se je oženil, ko je bil star 185 let; njegova nevesta je bila stara okoli 100 let. Predstavljajmo si iz sedanje dobe 100-letnega moža in 100-Ietno ženo! Metuzalem je bil s svojimi 185 leti Čvrst mož v najlepši dobi življenja, mladenič. Ako bi se bil rodil Metuzalem n. pr. pred 500 leti bi bil sedaj jak in Čvrst mož, kakor je po naše človek v starosti 35-40 let. Metuzalem je bil iz rodovine, katere Člani so dosegli skoro vsi visoko starost: Set 912, Enoh 905, Malahakel 895 let, itd. Metuzalem je živel 4000 let pred Kristusom. Kako starost pa so dosegali tam okoli 20.000 let • pred Kristusom! — Kake jubileje je doži-I vel v zakonu. Srebrno poroko, zlato, de-mantno — sedaj bi doživel »radijevo«, ali takrat radija Se niso poznali. —- Če bi žU,, vel gospod Metuzalem v Avstriji in šel v Omenjeno bodi, .da ajdovsko županstvo ni zamudilo prilike že pred začetkom gradbe (5, 8. 1913) opozoriti pristojne oblasti na gori navedeni nedostatek, a še. danes ni prejelo primernega pojasnila v pomirjenje svojih občanov. Z ozirom na vse to, dovoljuje si podpisani vprašati njega Ekscelenco vojnega ministra: I. So mu li znane krajtie razmere, kjer se nahaja nova vojaška smodnišnica? II. Ako so mu, kaj hoče ukreniti v pomirjenje in . odškodovanje tamošnjega prebivalstva? Železniška zveza med Sfaijelom in Divačo. Nujni predlog deželnega poslanca dr. G u s t a v a G r e-g o r i n a in tovarišev, glede zgradbe železniške zveze mej postajama Štanjel in Divača. Že ponovno se je pečal naš deželni zbor z vprašanjem zgiadbe železniške zveze mej postajama Štanjel in Divača, katera železniška zveza bi bila velikega pomena ne le za one kraje, po katerih bi tekla železnica, arnpak tudi za Goriško deželo, za sosedno Kranjsko deželo in za državo sploh, za poslednjo posebno v sirategičnem pomenu, ker bi vezala za-padno mejo naravnost s Pulo. Zadnjič se je pečal naš deželni zbor s tem vprašanjem v seji z dne 12. februvarja 1912, v kateri je deželni odbor po zaslišanju tehnično železniškega odseka in sporazumno s trgovsko obrtno zbornico v Gorici predlagal resolucijo, katera je bila tudi enoglasno sprejeta, s katero se je vnovič vabila visoka c. kr. vlada, naj resno vzame v poštev zgradbo omenjene železnice. Vladna predloga, predložena državnemu zboru v zadnjem zasedanju glede finančne vdeležbe državnega .s&klada pri zgradbi in obratu železnic pa ne Je, da ni sprejela mej železnice, ki se imajo zgraditi v bližnji bodočnosti gori omenjene železnice, marveč predlaga zgradbo. že-leznične zveze Opčina-Hei-pelje-Kozina, iz česar bi se dalo sklepati, da vlada ne misli več na zgradbo železnice mej postajama Stanjel-Divača. V motivaciji glede zgradbe železniške zveze Opčine-Her-velje-Kozina se opira vlada le na to, da se more blago, ki prihaja iz severa po novih, planinskih železnicah v Istro, ali pa, ki se mora prevažati iz Istre proti severu, spraviti najprej po strmi železniški progi Op-čina-Trst ali pa Herpelje-Kozina-Trst do morskega obrežja in potem zopet navzgor proti eni ali drugi strani na kraško planoto, kar da podražuje obrat ter močno obremenjuje železniško progo občina Trst in državni kolodvor v Trstu. Proti temu se c?a navajati, da bi železniška zveza mej postajo Štanjel in Divača služila temu namenu v. še večji meri, ker bi ta zveza v skupnosti z že obstoječimi progami bila glede Istre in posebno Pule krajša neko ona, ki bi se dosegla z zgradbo železniške zveze mej postajama Opčine in flerpelje-Kozina. Razven tega pa ni dvoma, da bi bila zveza mej posta- državno službo, to bi bil drag uradnik-penzionist! . •-.;•<. Vojaška uniforma na Nemškem in Angleškem. — Pa znameniti razsodbi v Sa-vernu, ki je proglasila nemškega vojaka v uniformi članom vojaške kaste, oddelje-ne od velike večine meščanov, je pisal neki angleški list, da se na Angleškem re-šavajo vojaške afere mnogo bolje in da ima angleška uniforma med državljani mnogo več spoštovanja, vse to brez žvenketanja s sabljami in parad topničar-*kih baterij: »Spoštovanje za uniformo je odvisno največ od onega, kdor jo nosi, kolikor spoštovanja zasluži on sam, toliko ga more zahtevati za uniformo. Ona sama na sebi ne daje nikakih privilegijev«. Tako je rekel odličen angleški general. Častniki na Angleškem izven službe ne nosijo uniforme. Meščani bi začudeno gledali, ako bi prišel na primer v gledališče častnik v uniformi; mislili bi, da hoče vzbuditi na ta način rešpekt, katerega bi kot privatnik ne užival. Angleži so na sploh protivni uniformi in že za Karola II. (1660-1685) je bilo častnikom naravnost jama Štanjel in Divača naravnost velikega gospodarskega pomena, ne le za naj-rodovitejši del Krasa, ampak tudi za bližnjo Vipavsko dolino in za Senožeški okraj. Posebno pa za poslednji, akc bi se enkrat ustvarila zveza od zahtevane železniške zveze in sicer od Štorij preko Senožeč v Postojno. Na vsak način bi pa tudi železnica sama imela veliko korist od lokalnega prometa, ki bi bil še precej znaten, kakor je to bilo s podatki dokazano v vlogi kraške županske zveze na tržaško ravnateljstvo državnih železnic, katera vloga, kakor se zdi, ni bila predložena visokemu c. kr. železniškemu ministerstvu, kajti si-_cer si podpisani ne morejo misliti, da bi se bilo moglo poslednje odločiti za zvezo tJpčiha-Hefpeije-Kozinci. Ali ž zvezo Štanjel-Divača bi se okoristila državna železnica ne samo z lokalnim prometom, navedenih okrajev, marveč bi pritegnila na se še promet blaga, ki prihaja od severa po južni železnici, najmanj od Ljubljane naprej in katero'blago je namenjeno v Gorico oziroma v Italijo, kar bi bilo tudi velikega pomena za rentabilitetc te zveze. A ko se pa zgradi železniška zveza Opčina Herpelje-Kozina, hi pričakovati, da bi se biago prihajajoče po južni Železnici od Ljubljane dol prevažalo od Divače naprej na Herpelje, od tam na Opčine in dalje v Gorico, ker bi bila ta proga daljša. Slednjič je omenjati, da bi bila zveza Štanjel-Divača tudi v strategičnem oziru primernejša, ker bi bila proti sovražnim napadom bolje zavarovana, nego zveza OpČine^Herpelje-Kozina. Z modernimi ladijskimi topovi se zamore namreč iz morja naravnost obstreljevati železniško progo, ki bi vodila od Opčin do Herpelj, ter bi bili vojaški transporti mej zapadno mejo in Pulo, ki bi morali iti preko Opčin, naravnost* v nevarnosti. Iz vseh teh razlogov smatrajo podpisani, da bi bilo v splošnem interesu, ako bi vlada odstopila od nameravane železniške zveze Opčina-Herpelie-Kozina, ter sprejela železniško zvezo Stanjel-Divača, ali pa predlagala zraven prve tudi gradbo druge. Podpisani predlagajo torej Visoki deželni zbor skleni: 1) poživlja se visoka c. kr. vlada, naj mej železniške proge, ki se imajo na državne stroške zgraditi v bližnji bodočnosti, sprejme namesto železniške proge Opčina-Herpelje-Kozina, ali pa event. tudi zraven te poslednje železniško progo mej postajama Štanjel in Divača; 2) nalaga se deželnemu odboru, da nemudoma stori vse potrebne korake pri vseh odločilnih faktorjih v to svrhe; 3)'da se ima deželni odbor obrniti do vseh državnih poslancev Goriške in tudi do vseh poslancev na tem vprašanju in-teresirane Kranjske kronovine s.prošnjo, da se v državnem zboru z vso vnemo zavzamejo za to vprašanje. Gorica, dne 26. februvarja 1914- zabranjeno nositi uniformo izven službe. Na Angleškem se gleda v prvi vrsti na meščanski element in Angleži vse zahteve za spoštovanje in avtoriteto stavijo na zastavo meščanstva. In pri nas? 1*ri MenelikUi — Inženir lig iz Švice se je bil odzval vabilu abesinskega cesarja Menelika, da naj pride na njegov dvor v Adis Abeba, da bo delal v Abesiniji razne reči, spadajoče v inženirsko stroko. S seboj je vzel lig enega kovača in enega mizarja. ,Ilg pripoveduje, kako se mu je godilo na abesinskem dvoru. Hvali Meneli-ka za jako inteligentnega moža. V pbedni-ci pri cesarju se je sprehajalo par levov, udomačenih seveda, ali včasih je le tak udomačen lev prevrnil cesarsko mizo aH kakemu Abesincu kožo načel. Spraviti takega leva k miru, je zadoščal ostri pogled cesarja, Menelika. liga je vprašal Menelik, ko je prišel k njemu, kaj je to: inženir? Ilg: človek, ki zna vse. Menelik: Popravi mi to uro. In Ilg je bil v zadregi. Vendar se mu je posrečilo, da je uro popravil, na kar je Menelik prišel do prepričanja, da inženir je človek, ki zna vse. Mostov niso poznali V Abesiniji. Ilg je rekel, da zgradi most. Napravil je načrt mosta in lesen most v miniaturi predložil cesarju. Menelik: Ker bo most moral držati teže vozov, Deželni prispevek za električno malo iiilezrico Nujni predlog deželnega poslanca Dr. Gustava Gregori- ua in tovarišev, glede deželnega prispevka za zgradbo podaljšanja proge ozkotirne električne male železnice Trst-Opčine od Opčin do Sežane. Občina Sežana se poteguje že od leta 1907 za podaljšanje proge ozkotirne električne maie železnice Trst-Opčine od po-s:e inje vasi do Sežane. To podaljšanje navedene železniške proge bi bilo neizmernega gospodarskega pomena in velike važnosti ne le za Sežano samo in njeno bližnjo okolic .. Saipak bi koristilo tudi naši deželi goriiM in državi sploh. Kakor je &-;ano, se vrši v Sežani šestnajst dobro obiskovanih živinskih semnjev na leto, na katere prihaja živina iz vse dežele in na semnje prihajajo kupci iz slovenskega in italijanskega dela dežele. Posebno se pa prodaja mnogo živine v Trst. V Sežani, ki je sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davkarije je tudi stalno nastanjen en bataljon vojakov. Boljša prometna sveža s Trstom je torej očividno potrebna za Sežano in velike koristi, kakor že zgoraj naglašeno za celo deželo. To je tudi priznal visoki deželni zbor ponovno s tem, da je v svojih sejah z dne 14. marca 1907. 14. februvarja 1910 in 31 januvarja 1912 sprejel resolucije, s katerimi je pozival visoko c. kr. vlado, da o-mogoči s primerno subvencijo realiziranje podjetja. Zadnja resolucija se glasi: »Z ozirom na izredno važnost zgradbe ozkotirne električne tnale železnice od Opčin do Sežane ne-le v gospodarskem oziru, marveč tudi s stališča za občenje ptujcev in pospeševanje vojaških interesov, ker je v Sežani stalna garnizija in Kras sploh letno zbirališče velikih vojaških krdel, poživlja se visoka vlada vnovič, da omogoči s primerno podporo realiziranje podjetja«. -> Ni torejdvotna, daje visoki deželni zbor prepričan o važnosti večkrat navedenega podaljšanja ozkotirne železnice Trst-Opčine. O važnosti tega projekta so bili tudi enodušno prepričani vdeleženci trasne revizije, ki se je vršila vsled odredbe c. kr. železniškega ministerstva in v kateri je bil sprejet zapisnik z dne 6. in 7. decembra 1909 na c. kr. namestništvu v Trstu in sicer v prvi vrsti zastopniki našega deželnega odbora, goriške in tržaške trgovsko-obrtne zbornice. Da pa smatra v prvi vrsti prizadeta sežanska občina to vprašanje za življensko, izhaja iz okolnosti. da je ta občina sklenila v svoji starešinstveni seji z dne 28. oktobra 1912. prispevati k omenjenemu podjetju z zneskom 200.000 K v svrb.o nakupa temeljnih delnic, kar je z ozirom na financijelna sredstva te občine naravnost ogromna žrtev. mora biti že ta mostič tako trden, da vzdrži moč moje roke. In pritisnil je na mostič z roko in ga seveda zmečkal. Menelik: ne bo nič z mostuvi! lig ni obupal. Napravi drug most, pa tako trden, da ga Meneli-kova roka ni mogla zdrobiti. Zadovoljen je bil Menelik in ukazal je zgraditi mostove. Oh te ženske! — V Monakovskem listu »Jugend« smo čitali sledečo lično zgodbico. Pri popoldanski kavi so zbrane štiri moderne ženske, ki se navdušeno pogovarjajo o življenju. Godba igra vabljivo melodijo, nakrat razprostre ena dama roke in iz njenih prs se izvije sanjavi klic: »Ah, da bi imela krasen avtomobil in lepega šoferja, po solnčni ravani bi se peljala ž njim in sreča bi bila moja«. Ali hit-10 mine sanjavost drugih, ker druga dama vzklikne: In da bi me učil črnooki vitki krasni Braziljanec Tango, vsak dan bi hvalila božjo previdnost, ki mi je dodelila tako srečo. »Ali jaz bi se vozila po Javi in Sumatri, kjer ni še k sreči evropska kultura doma in plavala bi v blaženosti«. — Ali kaj je Vaša želja, se oglasijo vse tri in vprašajo tiho sedečo gospo. »Dve leti sem že poročena, ali jaz bi hotela, da dobim otroka!« ~~ In ogorčeno so vse zapustile pametno žensko, Slednjič je tudi c. kr. vlada uvidela potrebo in važnost te železniške proge s tem, da je v zakonskem načrtu od iste predloženem v zadnjem zasedanju državnega zbora glede tinancijelne udeležbe državnega zaklada pri zgradbi in obratu železnic predložila državnemu zboru subvencijo za omenjeno podaljšanje železnice s prevzetjem delnic v znesku 100.000 K. Kakor izhaja iz navedenega so storili vsi prizadeti faktorji — razun dežele — v tem vprašanju svojo dolžnost. A dežela ne sme zaostati ter ostati pri samih resolucijah, marveč dolžna je tudi ona, da priskoči z izdatnim materi-jalnim prispevkom na pomoč. Predlagajo torej podpisani nujno ; Visoki deželni zbor skleni: Dežela prispeva k troškom za podaljšanje proge ozkotirne električne male železnice Trst-Opčine od Opčin do Sežane #s tem, da prevzame za primerno svoto temeljnih delnic, ki se izdajo v to svrho, tako da bo končno uresničena ta železniška proga. V O o r i c «, dne 26. februvarja 1914. Poceni na prodaj radi nabave avtomobila, blizn Gorice 3 močni štrapaca*vajeni konji in 2 voza s ploščado za prevažanje blaga. — Cena po dogovoru. Vprašanja na upravništvo BSoče" pod Šifro »Tovarna". ai-3 Glavna zaloga Palma podjetnikov A. Drufovka 3. Gorica, Rašfelj 3. Zaloga usnja. Proia ali se oMa uaii Uro vpeljana Kia s vso opravo In koncesijo, v Goric', o Milini driaonega holocfnora. Naslov pove naše upravništvo. Anton Fota!zlfy v Gorici naslednik Jcs, Temin. Na sredi Bašlelja I. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Rajccncj8 hupovallšče nirnberSkcga ta drobnega blaga ter tkanin pr^je in nity. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojcSe in fovljarja* Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za Yse Hm čase, ' Posebnost: Semena za zelenjave, trave in 6 *elje. Nnjboije oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarjp, prodajalce po sejmih in trgih ter na dožvSi. •M_ 0}>S_ e/>$_>L~ 9M_ Kaua ceneje! Najfinejša Soja-Perl zrnata kava, povsod enako žgana, izvrstne dobrote izdatnosti. Ni kako žito aH slad. — Razpošilja se na vse kraje v Avstro-OgrskPm. Poštni zavoj u«tto kg 4 in pol za K 4*80 franfco. Najcenejše in najboljše kavi enako blago. Pisati je na naslov: Žftalnlca kave „SASTOS", Kr. Vinograd? 137», Češko. Odlikovana pekarija in siadčičarna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiš!) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah * IZIDOR NANDT auiorizouana stavbena turdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p, n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen iOHCH mwl utrdi temine« mm. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrste. Ordlnlra o sanira afellEjn o4 8, ire lop. do S. ure 999. Kupujte samo dvokolesa »IfflCt** in JRlfcfiff^ ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OflfllSSl UfCtOltl so najprak-dčnejSi m vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in Slikanje (vezenje). Stroj teče brezSumno in je jako-trpefen. Puške, samokrese, s*amoreznice in vsetv to stroko spadajoče predmete""se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, n Stolnem trn it. 9. GORICA. Mlramar. — Povodom bivanja Njegove Ces. in kr. Visokosti Prejasnega Gospoda nadvojvode Frana Ferdinandu v \ cesarskem gradu Miramar otvori se isto-lam v soboto 7. marca t. 1. dvorni poštni in brzojavni urad v nepretrgano dnevno in nočno službo. Radi žaijenja veličanstva je bil obsojen v Go.DciJMario^Kastelan izFare na 3 I mesece ¦•fe35Rirječe*S!"ie«h»ta»^oionLinJ^-* dim ležiščem na mesec. taljenje je zagrešil 1. junija 1909., ko je prinesel v občinsko pisarno v podpis svojo vojaško knjižico, in siger pred podobo cesarjevo. Kaste-, lan je vse tajil, ali.obč. tdjnftfMarega in redar Vižintin sta potrdila obtožbo. Naznanil ga je bil kasneje bivši župan Mrevlje, baje iz maščevanja- Centra! Bio je stopil v stik z najboljšimi filmskimi tvrdkami. na Dunaju, kar opažamo ne samo na delih samih, ki se prednašajo v tem prvovrstnem kinogle-dišču, ampak tudi na mnogobrojnem obisku »Central Bio« v zadnjem času. Točnost izdelave filmov kakor tudi vsebina predata v. kaže izboren okus vodstva in vedno večji poset tega kinematografa dokazuje, da se je ustreglo svestranskim željam občinstva v vsakem oziru. Zato toplo priporočamo poset »Central Bio«, ki tvori za nas v Gorici stalno gledališče! Brezposelni italijanski trgovski pomočniki. V Gorici je obilo italijanskih trgovskih pomočnikov, ki so brez posla. ^Corriere« poziva italijanske trgovce, ki bi rabili kakega pomočnika, naj se ozirajo na nje. — Toliko pomočnikov brez posla*, znamenje, da trgovina v Gorici nima predobrih časov! V poročilu o vojaških pretepih v Po« Isopallščni ulici v nedeljo popravljamo, da ni stregla vojakom žena krojača Trevisa-na, marveč žena nekega drugega krojača. . Opozarjamo na oglas tvrdke J. Medved. ' Priporoča vse one slovenske tvrdke, ki inserirajo v naših listih! Kako hudo se Človek lahko sptije na led, o tem se je moral nedavno prepričati neki londonski trgovec s podobami, ki je plačal za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo milijon kron. Predstavljajmo si strmenje moža, ki je doma pri natančnem opazovanju spoznal, da je navidezno pristna slika ponarejena in le neznatne vrednosti. Seveda opravičljiva bi bila ta pomota, zakaj težko je, pri starih umetnih izdelkih razločevati pristno od nepristnega. — Kar pa je neodpustno. je to, če gospodinje pri nakupu najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago namesto pristnega. Tak« na primer je nemogoče, da bi se namesto pristne Kathreinerjeve Kneipnovc sladne kave dobil manjvredni posnemek. če se pazi na to, da je na za-voju ^iika župnika Kneippa. Ti zakonito zavarovani izvirni zavoji ohranjajo vsebino čisto in snažno in jamčijo za pristnost Kalin einerieve Kneippove sladne kave, ki je danes spričo svojega kavinega okusa, ki ga je dosegla s posebnim pripravljalnim načinom, najprimernejši in najizdatnejši nadomestek za kavo. Sreča v loteriji je zelo redka, zato naj vsakdo, ki jo hoče po>kusiti. ravna kar u.-pholj previdno. Previdno ravnati pa se pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat zadeti, oziroma ki ima svojo denarno vrednost, da se jo v slučaju {»utrebe zamore prodati ali pa nanjo dobiti posojilo brez izgube nadaljne igralne pravici-. Kot taka vtoji na prvem mestu turška srečka, katera se Klasom današnjega »Klasa glavnega zastopstva Ceske industrijske banke v Ljubljani zamore naroČiti proti mesečnemu odplačilu po samo K 475. Naj ttikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne !. aprila t. !., pri katerem v srečnem slučaju zamore postati bogataš s •4<)! gum in preleteti je hotel Ande, kar je pa plačal z življenjem. Zveza hrvatskih kopališč ob Adriji. — V kraju Novi se je vršilo zborovanje, na katerem se je ustanovila zveza hrvatskih kopališč ob Adriji. Zvezi so pristopili kraji: Novi, Selce, Sen j, Cirkvenica, Ja-blanac, Kraljeviča. Zveza je sklenila takoj pričeti s potrebno reklamo za vsa mesta hrvatskega Primorja. Zveza ima svoj sedež v Novem. 128 bolgarskih vojakov je padlo ob srbsko-bolgarski meji v hudih bojih in tam, so ležali nezakopani. Ostali so le okostnjaki in te okostnjake pokopati je ukazala le dni srbska vlada. Pomorski manevri v vodah pri Be^ uetkah. —Vršili se bodo v kratkem, kakor poročajo iz Ankone, kombinirani nui-„ nevri na rnorju blizu Benetk, in sicer med aeroplani, hidroplani in potapljalci. Avstrijskega dezerteria so ujeli v Brindisi. Piše se Rihard Beleš ter je doma iz Trsta. Obesi! se ie v Nizzi Monferrato duhovnik don Binetti, star 40 let; udeleževal se je v obilni meri političnih bojev. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve. . Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tisfca: »Goriflca Tiskarna« A. OabrŠček (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. flajnanjla pristojbina stane «0 vin. Ako Je o(jh> obsetBBjI! se raCnna i« vsako besedo 3 ris lafrrlpraraojle lnserlranje u trgovce In obrtnike. Ifliriim iz druge roke 1 filter za vina iiv 1 Ml MI lil pumpo. Oboje boljšega sistema in. le dobro ohranjeno. Naslov pove upravništvo. = 39-2 Q 500 kron Vam plačam ako Vam ne odpravi moj lek, ki služi za uničenje kurjih očes, bradavic, reženic s koreninami vred »d, v teku 3. dni brez nikakih bolečin. Cena 1 lončku z jamstvenim pismom K l-—, 3 lončki K 250. XEWEWY KASCHAU (Kaaaa) 1. Postfach 13:702 Ogrsko. Radi zaključitve tukajšnje tovarne užigalic so na prodaj različni stroji, trazmisije, hišna oprava in približno 40.000 kg različnih vrst papirja. pove naše upravništvo. Naslov 16-1 Naročite nzorce od novomodnega spomladanskega blaga pii tvrdki Pregrad & Černelič Gorica, ..Trgooshi Briljantna ekzistenca. Za prodajo nove izvrstne kave (ne kaka pražena rž ali žito) se išče zastopnike, ki obiskujejo privatnike. Provizija 20%. Uzorce za poskušnjo se pošlje zastonj! Franc MarSner, Kr. Vinoflrady 1578, Češko. Edina primorska tovarna dvokoles: —---------- »TRIBUNA« Gorica, Tržaška el. 26. prej pivovarna Gorjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. FTBATJEL - GORICA Stolna ulica š». 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Ne boditelžalostni, zato ker ste bolni. Lahko še ozdravite, ako naročite neštetokrat preizkušene in pohvaljene ne ki se jih uporablja v vsaki hiši in družini za notranjo in zunanjo rabo, proti raznim bo-leznim želodca, slabosti, proti pomanjkanju teksta, krču v želodcu, grizenju v trebuhu ter proti vetrovom. Markove kapljice od-stranijo neprijeten duh iz ust, pomaže naj se kadar boli zob ali glava proti izpadanju las in proti mnogim drugim boleznim. Nešteto zahvalnih pisem od ljudi, koji so ozdraveli s temi kapljicami so vsakomur na razpolago. En ducat iaK4i pollnlno wr«d pollj« Gradska lekarna v Zagrebu, Kamenita ul. 5. VABILO na redni občni zbor »Kmečke posojilnice in hranilnice" v Dornbergu registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo u nedeljo 22. marca t. 1. ob 3. uri pop, ˇ prostorih g. Karla Kerševantja s sledečim dnevnim redom j 1. Potrjenje letnega računa. 2. Izvolitev nadzorstva. 3. Čitanje ^revizijskega poročila »Zveze* slov. zadrug". 4. Slučajnosti. tlaCelstoo. V slučaju nesklepčnosti prvega obč. zbora, se vrši drugi občni zbor V* urc pozneje. 42-1 0HH Zdravniki priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kaSlju" Kaiserove prsne karamele s znakom „3 Jelke" milioni upmw*ip »ton Kašelj zngrljenoatf, zasUžetiostt, oslovskemu kaSljn, katarju, boleznim v vratu in obvaruje proti prehlada. L4AII notarsko vid. zdravniških spri-OlVU Coval in od privatnikov jamčijo za gotov v«p«h. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako okusni. Paketi po 20 in 4'» vin., doze 60 vin. — Dobivajo se: G. Cmtofoletti, c. kr. dvomi zalagatelj. h. Gliabich, lekarnar G. B. Pontoni, Roggiero Kttrtter, A. de Oironcoll, E. Mazzoli, mirodilnica, A. Zavadil. lekarna pri Mariji pomoč", v Vipavi, L. Jurecbe, lekarnar v Ajellu. Maks Kozower, lekarnar v AjdovSCini, G. Corbatto, lekarnar v Tržiča, Kobert Kastner, lekarnar v Tolmina in v vseli drugih lekarnah. Ku!an na denarna posojila daje iz svojega trgovcem, obrtnikom, tovarnarjem itd. za višje uradnike, častnike in privatne uradnike strogo diskretno. Plačuje se v majhnih obrokih. Trgovski biro Sandor Wl«ner (pi-otok. tvrdka) Pressburg. bitajte v Vašo lastno korist! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko t TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker igra še dolgo vrsto let tn ob- ker znašajo glavni dobitki vsako leto drži kupec po izplačilu kupnine tratrid 400.000, 400.000, 400.000, igralno pravico brez vsakega nadalj- 200.000, 200.000, in 200.000 nega vplačevanja, zlatih frankov, ,,„_ » - . . , . k. ker vsaka srečka mora zadeti najmanj ker ,z"aš.a mesečni obrok samo 4 K 400 frankov, 75 vinarjev, m ker je tedaj zanjo izdan denar, varno ker zadobi kupec že po vplačilu prvega naložen kot v hranilnici, obroka izključno igralno pravico. POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši 1. aprila 1914! 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih Številkah! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno ČeSke industrijske banke glavno zastopstvo v LJubljani 5. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. 34—3 BBKiaaKSHaaisHBKsaaafai fflirodilnica, papirnica in touarna šolskih zveikou Kožnsr & O - 6°rica> m sadnegg fr«** Najcenejši nakupovalni vir. 0P~ Ha drobno In debelo Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala podružnice: Celje, Celonec, Saraleoo. SpHt, Trat. Vl°ge na knjižice po 4*4 %> v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročiia. . ; Promese m vsa Žrebanja.' tttponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Delniška glavnic* K 8,000.000 Rezervni zakladi K 1,000.00,) Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma,