Št. 256 (14.347) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18- septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 10. NOVEMBRA 1992 UVODNIK Dejavnik zamejske družbe Bojan Brezigar Primorski dnevnik se danes predstavlja bralcem v novi vsebinski in grafični obliki. Ta Časopis je sad prizadevanja številnih ljudi: novinarjev, tehnikov, grafikov, oblikovalcev in upravnega osebja. Je tudi sad prizadevanj dveh podjetij, lastnika in izdajatelja, da zagotovita slovenski manjšini v Italiji sodoben Časopis. Primorski dnevnik ni nov Časopis. Ohranja dolgoletno tradicijo, pa tudi bogate korenine svojega predhodnika Partizanskega dnevnika. Ohranja osnovno značilnost pričevalca življenja in dela Slovencev v Italiji v Času, ko naša manjšina preživlja nedvomno enega svojih težjih trenutkov v vseh povojnih letih. Primorski dnevnik torej postaja, sedaj bolj kot kdajkoli prej, eden izmed dejavnikov boja in prizadevanj slovenske manjšine v Italiji, termometer njenega počutja in spodbujevalec njenih dejavnosti. Vendar pa vsebuje Primorski dnevnik tudi elemente novega Časopisa. V povezavi z dvojčkom Republiko, z dopisništvi v Ljubljani, v Novi Gorici, v Kopru in v Celovcu ter s sodelavci v drugih krajih in tudi v Porabju bo svojim bralcem posredoval utrip življenja iz vseh krajev, v katerih živijo Slovenci. Po političnih spremembah zadnjih let so se politične, družbene in' fizične zapreke med Slovenci, ki živijo v različnih državah, bistveno zmanjšale. Namere o skupnem kulturnem prostoru so se obogatile z novimi vsebinami in propustnost meja, že sama po sebi terja od vsakogar boljše poznavanje kulturne, družbene in gospodarske ustvarjalnosti celotnega slovenskega prostora. Na tem področju smo doslej beležili praznino. To praznino želi Primorski dnevnik zapolniti. Kot vsak izdelek, ki ga naredi človek, bo imel tudi Primorski dnevnik odlike in pomanjkljivosti. V uredništvu si prizadevamo, da bi bilo pomanjkljivosti Cim manj. Hvaležni bomo vsakomur, ki nas bo nanje opozarjal in nam omogočil, da jih odpravimo. Vendar ima tudi Primorski dnevnik poleg dolžnosti informiranja pravico do mnenja, do pohvale in do kritike. Slediti želimo dinamiki okolja, v katerem živimo tudi s tem, da to dinamiko soustvarjamo, kajti le tako bomo živ dejavnik slovenske zamejske družbe. RIM / OB OBLETNICI PRIHODA NACIZMA NA OBLAST Rim je včeraj množično demonstriral proti rasizmu Manifestacije so priredili tudi v drugih 30 italijanskih mestih Vojmir Tavčar RIM - V zavesti nas vseh je simbol rasizma, narodnostne mržnje, smrti in holokavsta. A včeraj se je za nekaj ur, na prsih mladih in starejših, ki so po rimskih ulicah in ulicah drugih 30 italijanskih mest manifestirali za sožitje, spremenila v simbol strpnosti, sodelovanja, v odločen NE vsakršnemu nasilju. Za nekaj ur je rumena šesterokraka zvezda postala simbol življenja. Letošnji 9. november, obletnica Kristallnachta, ki je tudi uradni začetek preganjanja Judov v nacistični Nemčiji, je imel še poseben pomen tudi zaradi divjanja neonacističnih gologlavcev v Nemčiji v Franciji, pa tudi v Italiji, zaradi kljukastih križev in rumenih zvezd, ki so jih epigo-ni Hitlerja in Mussolinija nalepili na vrata židovskih trgovin. V Italiji je bila napetost občutna zlasti v Rimu, kjer so bili protisemitski izpadi najštevilnejši in kjer je tradicionalna rimska judovska četrt Portico di Ottavia že nekaj dni moCno zastražena, da bi preprečili morebitne zopetne izpade neofašističnih gologalvcev. Zato ni naključje, da je bila jutranja študentska manifestacija najbolj množična (nad 70.000 mladih je v sprevodu manifestiralo po mestnem središču) in da je bil množičen tudi veCerni odziv na uradno blokado, ki jo je skupno s sindikalnimi organizacijami priredila občina. Na Čelu jutranjega sprevoda, dolge kače ljudi, ki se je nepretrgano vila od Trga Esedra po Ulici Cavour vse do Trga Venezia, je bila majhna skupina bisih deportirancev. PeSCica sivolasih ljudi, ki so preživljali grozote lagerjev in ki danes spet z zaskrbljenostjo gledajo, kako se na evropski sceni spet pojavljajo prikazni preteklosti. Ti ljudje so večkrat s težavo našli stik z mlajšimi generacijami, njihove pripovedi o minulih grozotah, včasih nekoliko klišejske in ponavljajoče, za mlade niso bile zanimive. Toda včeraj ni bilo tako. Mladi so obstopili bivše deportirance, poslušali in spraševali. Novinar, navajen množičnosti rimskih manifestacij, je ganjen opazoval sceno. Priletni fotograf Antonio, tudi sam Jud, je bil skeptičen: «Ob takih množičnih pobudah se rado dogaja, da ljudje sprostijo vso svojo napetost s kričanjem gesel, že dan potem pa pozabijo na vse to. Sam pa bom moral vedno paziti, da ne vdrejo v moje stanovanje, moja soseda pa, ki so ji tudi grozili, bo morala paziti, ko prečka ulico.«Toda ob množičnosti mladih obrazov je tudi Antoniova skepsa skopnela in v oCeh se mu je zaiskril žarek upanja: «Na začetku, ko je bil Trg Esedra še prazen, sem se moCno bal, da manifestacija ne bo uspela. Zdaj se mi je odvadil kamen s srca.« __SARAJEVO / NOVE SKRBI “Čistka” v vrstah policije in vojske uspešno napreduje SARAJEVO - Bosan- sko-hercegovske oblasti so v Sarajevu okrepile varnost in budnost, saj je v vojaških in v policijskih vrstah v teku prava “Čistka”. V začetku srbske agresije na BiH in na Sarajevo so se namreč predvsem v policijske vrste vrnili navadni kriminalci, ki so si s svojo brezobzirnostjo in neu-strašnostjo v prvem obdobju spopadov pridobili sloves pravih herojev. Oblast jim je sedaj stopila na prste, saj so sff zaceli ukvarjati s povsem “neherojskimi posli”. Svetovalec predsedstva BiH Kemal bfuftic je sporočil, da sta civilna in vojaška policija ob podpori redne v°jske že dosegli vidne Uspehe. Ze v nedeljo so izdali zaporni nalog Proti Jusefu “Juki” Draženu, ker se je iz heroja prelevil v prekupčevalca z mamili, s cigaretami, z orožjem in z ukradenimi avtomobili. Poveljstvo Unproforja je ukazalo svojim silam, naj okrepijo budnost, ker obstaja resna nevarnost, da bi prišlo do provokacij. Medtem ko se v Sarajevu ubadajo s Čistkami pa je sedaj ponovno na udaru Her-ceg-Bosna. V nedeljo so hrvaške sile začele ofenzivo proti srbsko-herce-govskemu Nevesinju. Srbi so takoj odgovorili s silovitim bombardiranjem Mostarja in zagrozili, da bodo bombardirali Zagreb in Dubrovnik. Teh groženj seveda niso izvedli, so pa zato okrepili napade na levi breg Neretve in okrepili topniške napade na Mostar. V Sarajevu _pa so se vCeraj ubadali tudi z zamenjavo bosanskega Hrvata Kljuiča. Njegovo mesto v predsedstvu BiH bi moral prevzeti za hrvaški in hercegovski HDZ sprejemljivejši človek, ki bi poslušal zagrebške “sugestije”. Težave z mejo na morju LJUBLJANA - V Ljubljano danes prihaja hrvaška delegacija, ki naj.bi s slovenskimi sogovorniki razpravljala o meji med državama, s seboj pa nosi dokument z delovnim naslovom “Osnutek konvencije o hrvaško slovenski meji". Voditelj delegacije Davorin Rudolf je povedal, da dokument temelji na nespremenljiuvosti meja, hkrati pa upa, da bodo razrešili spore o Piranskem zalivu in reki Dragonji. Hrvaška zagovarja mejo po stari naravni strugi reke, Slovenija pa dva kilometra južneje, kjer zdaj teCe Dragonja, državi pa si nasprotujeta tudi pri določanju meje po morju. Davorin Rudolf predlaga v razmislek skupno upravljanje Piranskega zaliva. LONDON / RUSKI PREDSEDNIK IŠČE ZUNANJO PODPORO Jelcin in Major podpisala sporazum o prijateljstvu LONDON - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj prispel na uradni obisk v Veliko Britanijo, kjer je že podpisal splošni sporazum o prijateljstvu, ki je prva tovrstna pogodba med Rusijo in Veliko Britanijo po letu 1766. Britanski premier John Major je s tem javno podprl ruskega predsednika, ki se nahaja v precejšnjih težavah, ker skuša stara komunistična garda izrabiti gospodarske težave Rusije, da bi ponovno prevzela oblast. Danes bo predsednik Jelcin na kosilu pri britanski kraljici Elizabeti v Buckinghamski palači. Iz Londona bo Jelcin odpotoval v Budimpešto. Poleg uradnih pogovorov z madžarskimi voditelji, se bo na pokopališču v Budimpešti poklonil spominu Imre-ja Nagyja, madžarskega voditelja, ki so ga usmrtili po nasilni zadušitvi madžarskega upora leta 1956. ■ TRST__________________________ Sama Pahorja izpustili iz hišnega pripora TRST - O procesu proti slovenskemu profesorju Samu Pahorju bo odločalo kasacljsko sodišče. Ta sklep je včeraj sprejelo tržaško kazensko sodišče na zahtevo obtoženčevih odvetnikov Berdona in škerka. Zagovornika sta zahtevo utemeljila z dejstvom, da poteka tačas na Tržaškem pravcata protislovenska gonja, o čemer pričajo desničarski protesti zoper osimski sporazum in fašistični izpadi nad spomeniki NOB. Tako politično ozračje bi lahko negativno vplivalo na proces, zato sta zahtevala premestitev sedeža procesa (če bo kasacijsko sodšče zahtevo sprejelo, naj bi proces potekal v Benetkah). Prof. Pahorja so včeraj tudi izpustili iz hišnega pripora. Včeraj se je proces vseeno nadaljeval, kot to predvideva zakon, ne bo pa se smel zaključiti pred odločitvijo kasacije. Samo Pahor je bi aretiral 1. novembra, ker je med manifestacijo društva Edinost na Trgu sv. Antona novega brcnil in sunil s pestjo podkvestorja D'Acierna. ......................stran 9.. Staffieri za nova Dogajanja med .jubljano in Rimom TRST— Tržaška občinska uprava se zavzema za nova pogajanja med Rimom in Ljubljano za celovito preseganje Osimskih sporazumov. Staffierijeva koalicija je na sinočnji seji občinskega sveta predložila resolucijo o tem vprašanju, ki ne govori ne o spremembi meje in tudi ne o ljudskem referendumu za odpravo tako imenovane industrijske cone na Krasu, ki pa je nihče noče. Ta dokument predstavlja politični kompromis med tremi zavezniki, ki vodijo občinsko upavo. Svetovalci MSI so po pričakovanjih spet glasno zahtevali vrnitev Istre in Dalmacije Italiji. ......................stran 9.. Klavrna fašistična provokacija v Trstu TRST—Fašisti spet nevarno dvigajo glavo. Na nedeljski tržaški manifestaciji MSI so odmevala tipična fašistična gesla, pobuda pa je na splošno izzvenela kot groba apologija Mussolinijevega režima. Vsedržavni tajnik MSI Gian-franco Fini se je vkrcal na jadrnico, ki je odplula do morske meje med Italijo n Slovenijo. Vse je potekalo brez incidentov. Umor pri Gabrovcu Na kraški planoti je prišlo v nedeljo do srhljivega odkritja. Ob poti, ki vodi iz Gabrovca v Šempolaj so v nekem avtomobilu odkrili zensko truplo. Modrice na vratu so pričale, da je bila zenska zadavljena. Kdaj, kako in zakaj je prišlo do umora, preiskovalci Se niso ugotovili. Dokaj nejasne so tudi okoliščine, v katerih je ženska, 40-letna Irma Lubiana por. ZubertiizUI. Piccardi 18. umorjena. .....................stran 11.. Prva zmaga Jadrang Jadranovi košarkarji so v 7. kolu B lige osvojili svojo prvo prvenstveno zmago, in to kar v gosteh. V San Marinu so namreč zasluzeno premagali moštvo Titana z 90:79. Prvi točki so za našo združeno ekipo Se kako pomembni v boju za obstanek in seveda za vzdušje, ki je bilo po šestih zaporednih porazih že kar načeto. .....................stran 17.. Izšel je ATLAS LOINUE dragoceni priročnik za aelo izobraževanje in potepanje po Sloveniji! Naročilo po telefonu : (061) 102 407 •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 mm m m import- exrort - rarpresentanze Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 -411827 Telex 460319 FRIEX - Tetefax (040) 43073 Filiali: 34170 Gorica - Ul. Morelli 38 Tel. (0481) 535855 - Fax: 536012 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 hobles s P a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 SPETER (San Pietro al Natisone) ITALIJA — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 IMPORT EXPORT 34139 TRST — UL. Rossetti 111 Tel. (040) 393955 — Telex: 460371 ALPTS I — Fax: 394022 trading s.r.l import - export 34170 GORICA Ul. Dei Faiti 15 Tel. (0481) 533000 Fax: 0481/532158 Telex: 460371 La^Goriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava Ul. Duca d‘Aosta 180 34170 GORICA Telefon (0481)520660-520655 Operativni urad MMP STANDRE2 - Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax:(0481) 520117 _____..Jeuropapeiu ♦ proizvodnjo ♦ trgovino ♦ oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Tel. (0481)20985 - 21975 Ul. delllndustria 6 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481) 21117 mj f ____ nsjruioii iiailalla s.r.i. IMPORT - EXPORT Ul. Sv. Mihaela, 340 - Gorica Tel.: (0481)520011 - Fax: (0481)522106 Telex: 460895 KIMEX I illjliilftll G.M.B.H. Viktring Ring 26 - A 9020 - Celovec - Avstrija Tel.: (00-43-463) 56216 - Fax: (00-43-463) 516257 Telex: 422801 KIMEX A GRADBENO PODJETJE IMPORT - EXPORT ASFALTNE IN BETONSKE MEŠANICE GORICA Ul. Montesanto 107 Telelefon (0481) 33642 - 33792 -32948 Telefax (0481) 32949 Telex 461213 SIMEK I Naprave: GRADIŠČE OB SOČI Ul. Aquileia 109 Tel. (0481) 93186 POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s.a.r.l. TRST - Ulica Milano 4/1 Telefon (040)7369 Telex: 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE CORIUM ,,i. IMPORT - EXPORT 34132 TRST - UL Cellini 2 POSLOVNI CENTER - UL. MILANO 4/A Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax (040) 660059 MKR. M automation & engineering * NAČRTOVANJE, GRADNJA in PREDELAVA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN PRODUKCIJSKIH ENOT * ORGANIZACIJSKA KONZULENCA. ZASTOPNIKI RAZNIH OBRATOV, ZLASTI V MEHANSKEM - METALURŠKEM SEKTORJU 34147 MILJSKA ULICA 15 - DOLINA - TRST - ITALIJA TEL. (040) 382694 (4 linije) - TELEFAX (040) 382737 POLANKI tratil F rfgl sm Ulica Milano 25 - TRST - TEL. (040) 632200 - FAX (040) 362646 □ uvoz in distribucija kovin v EGS □ proizvodnja kmetijskih strojev in nadomestnih delov □ trgovina proizvodov široke porabe Zakaj so se številni Ljubljančani -pa ne samo oni - konec oktobra odpravili v Avstrijo, da bi videli SRL? Ker je njihova predstava... redstava, ki je nenavadna, ki bode v oci in jo lahko vidite le enkrat. Zgodila se je med festivalom Štajerska jesen 24. oktobra v Arland Ge-laende, opuščeni tovarni papirja. Mark Pauline, ustanovitelj, vodja skupine, projekta, edini, ki se preživlja samo z delom v SRL, je na tiskovni konferenci v Gradcu predstavil projekt in delo skupine. Survival Research Laboratories so nastali v letih 1978 in 79, od takrat do danes pa so izvedli 48 projektov. Predstava, ki jo postavijo in na katero se aktivno pripravljajo dva meseca, vij o že na prvem koraku. Premagati morajo tri ovire. Najprej je treba prepričati ljudi, da je predstava dobra in ima namen pokazati samo resnico; potem je treba dobiti ustrezen prostor, v katerem lahko postavijo projekt. Ko se jim to posreči, pa morajo izdelati nastopajoče stroje in zagotoviti varnost. Doslej še na nobeni predstavi ni bil kdo od gledalcev poškodovan ali ranjen. Dele za stroje največkrat dobijo od vojske, k izvedbi projekta pritegnejo ljudi, ki stroje sestavijo in znajo z njimi upravljati. Koncept predstave je preprost. Stroji so predstavo preživeli Snežana Štabi in Lara Lah Pod naslovom; logotip SRL; levo in poleg v sredini: prizorišče pred začetkom predstave SRL (foto: Stefan A. Haring); spodaj: Peter Božič in Tanja Zgonc ob podelitvi Zlate ptice (foto: Jože Suhadolnik) ukazujejo šibkejšim in jih uničujejo. V predstavah SRL padajo bombe, ki uničijo vse. Cilj predstave je popolno uničenje strojev in prostora, v katerem so. Ker se umetnikom na graški predstavi ni posrečilo zanetiti požara, so naslednji dan odkrili še nekaj delujočih naprav. Za vsako predstavo tovorijo s seboj približno pet ton opreme v kontejnerju in tristo kilogramov osebne prtljage. Število elanov ekipe se spreminja od predstave do predstave. Nekateri ostanejo pri SRL deset let, drugi deset minut. Med njimi ni nobenih obveznosti, Edini, ki od projektov živi in se s tem ukvarja profesionalno, je Mark Pauline, vsem drugim je to postranska stvar ali vsaj zaslužek. Vsi, ki ostanejo, ostanejo za dolgo, saj so odnosi med ljudmi, ki sestavljajo SRL topli.Vendar komunikacije strojev niso edino, kar ponudijo gledalcu. Stroje spremljajo video projekcije iz realnosti. Tako sta letos direktor Pauline in video producentka Leslie Asa-ko Gladsjo odšla na fronto v nekdanjo Jugoslavijo. Bila sta v Sloveniji, od tod pa sta krenila na Hrvaško, vse do vojnih območij. Posnela je uprizorljiva samo enkrat. Za stvaritev take predstave je potrebno veliko ljubezni in radosti, kajti težave se poja- Umetniki skušajo na poseben način ironizirati realnost. Vzamejo del resničnosti, ga postavijo na glavo in ga tako nare- dijo smešnega. Vendar na tak način, da poskušajo kritizirati in govoriti o stvareh, ki jih ne marajo, v jeziku, v ka- term obstajajo. V predstavi sodelujejo stroji in ljudje, ki jih ni mogoče vedno nadzorovati, zato je vsaka predstava izziv posebne vrste. V predstavi, ki so jo umetniki postavili v Gradcu, nastopajo stroji, ki nosijo ljubkovalna imena. S tem postanejo bližji občinstvu in bolj resnični. Stroji, torej igralci, so daljinsko vodeni in umetniki za “krmilom" se samo igrajo po nekem okvirnem, približno napisanem scenariju. Ce se zgodi, da izgubijo nadzor nad katerim od strojev , j e treba poskrbeti za varnost občinstva ne glede na njihovo lastno. Stroji, ki igrajo satiro življenja, se razen te, da bodo naredi- sta prizore, ki so odzr- med seboj v svojem li tisto, za kar so se zave- caljali tisto, kar so počeli jeziku pozdravljajo, po- zali. Po predstavi gre na odru stroji, ki so govarjajo, se imajo radi lahko vsak na svojo stran svojo zrcalno sliko in se sovražijo. Močnejši ali pa ostane v skupini, karikirali. r RAPiO / III. PROGRAM 22.HH Feri Lainšček: Grinta Mojca Jan Danes ob 22. uri prisluhnite na valovih tretjega programa premieri radijske igre slovenskega avtorja Ferija Lainšcka. Igro so oblikovali Aleš Jan, Metka Rojc, Zmago Frece, Peter Čare in Pavel Lužan. Trije junaki, tri osebnosti, tri samote. Človek v današnjem svetu je sam. Njegova edina rešitev je umišljena eksistenca. Ustvarjaj akcijo, da si ustvariš življenje! Vendar pa stvari minevajo in izginjajo. Ostaja spet le samota in ne-dogajanje. To so osnovne smernice Lainšcko-vega teksta za radijsko igro Grinte. Delo je lahkotno in epskega značaja, po žanru bi ga opredelili kot farsično melodramo. Ne omogoča nikakršne “vizualne" akcije, zanj je značilna popolna statičnost. Vse, kar je povedano, je povedano z besedami. In še za to besedno akcijo nikoli ne vemo, ali je prava ah umišljena. Je to igra ali pravo življenje? Živimo ali si domišljamo, da živimo? LainšCek nas pušča v negotovosti. Grinta je tipičen primer besedila, ki bi mu raje rekla»bral-na drama". Prav vseeno bi nam bilo, Ce bi sedli v naslanjač in poslušali tri dobre igralce, ki bi nam brali. Zvoke tuša, škripanje in loputanje vrat ter pok revolverja bi si lahko predstavljali kljub njihovi neslišnosti. Režiser je izbral taktiko graditve na igralcu kot nosilcu zvoka in pomena besed. Igra, z vsemi svojimi niansami, je konstanta, ki doloCa stil radijske uprizoritve. Jezikovne posebnosti, zvokovno drugače podane besede zbujajo pozornost in nas poskušajo prepričati o nujnosti uprizoritve tega teksta na radiu. Nosilec pomena postane tudi naCin izgovarjanja besed in stavčnih sintagem. Režiser lepi nove variante drugo na drugo. Nastaja palim-psest, ki nam ne omogoča veC razbrati posameznih plasti. Vse postane spet eno, vse se vrne na začetek. Vsaka akcija, domišljijska ali realna, je bila pljunek v morje. “Stvari minevajo, stvari vedno minevajo in izginjajo.” Ostaja radijska igra Grinta, v kateri nam trije slovenski igralci (Peter Ternovšek, Tanja Ribic, Borut Veselko) berejo lahkotno, prav prijetno, odraslim namenjeno pravljico za lahko noC. Ne zamudite je! NAGRADE / UMETNIKE NAGRAJUJE TUDI LDS Zlata ptica v pubertetnih letih - prigode in nezgode Zenja Leiler Režiserka Maja VVeiss, koreografinja in plesalka Tanja Zgonc, skladatelj Davor Rocco, pisatelj Andrej Morovic in slikar Marko Jakše so dobitniki šestnajste Zlate ptice, ki so jo v sredo, 4. novembra zvečer podelili v Klubu Cankarjevega doma. Med dvajsetimi prijavami so se zanje odločili pisatelj in kulturni aktivist Peter Božic, filmska kritičarka in teoretičarka Majda Sirca, oblikovalec Matjaž Vipotnik, pisatelj in publicist Andrej Blatnik, profesor in teoretik Mladen Dolar ter gledališki režiser Dušan Jovanovič. Zlata ptica je bila kot nagrada mladim ustvarjalcem, ki še niso prestopili tridesetih, domislica ZSMS in tednika Mladina. Ce je morala njena velika mati Prešernova nagrada sem-tertja podleči raznovrstnim oblastniškim strukturam, je bila Ptica prepuščena "mularijskim zdraham”: že leta 1980 je RK ZSMS izkoristila svojo pravico, da ne potrdi vseh nagrajencev, ki jih je predlagala' strokovna žirija. Tako se fronta burne rock’n’ punkovske scene Pankrti ni nikoli zapisala med lavreate mladinske organizacije. Nekaj podobnega se je zgodilo na izteku svinčenih let 1988, ko se je strokovna žirija kljub pomislekom o upravičenosti podeljevanja Ptice za publicistiko odločila, da jo podeli kar trem: Ivu Standekerju, Marcelu Stefančiču jr. in Marku Crnkoviču. Član žirije in glavni urednik Mladine ter po tej funkciji tudi elan RK ZSMS pa je na seji predsedstva, brez vednosti žirije dosegel, da Crnkovič nagrade ni dobil, ker je v uredništvu Mladine prevladovalo mnenje, da si je ni zaslužil. Preostali elani žirije, ki ji je predsedoval pesnik Alojz Ihan, so objavili ogorčeno protestno pismo, nastajajočo afero pa je izpodrinila aretacija Janše. Za posebno vrsto škandala je poskrbel Emil Filipčič, ki je leta 1981 prejel nagrado za roman Grein vaun. Blaž Ogorevc je za Mladino spisal tekst sumljive vsebine z naslovom Zlata ptica je romala v roke prevaranta, v katerem je popisal FilipCiCevo izpoved o tem, kako ta v resnici ni napisal nobe- nega proznega dela, ampak je vse pokradel, najveC Petru Božiču, ki naj bi ga držal v šahu zaradi njegovih tihotapskih in prekupCeval-skih dejavnosti. Verjeli ali ne, Božic se je moral zagovarjati na policiji, Filipčiča pa bi resnob-neži skoraj vrgli iz Društva pisateljev. Njegovo zlato ptico prav gotovo poznajo vsi redni obiskovalci ljubljanskega Šumija, saj jo je tam po eni različici preprosto pozabil, po drugi pa založil kot varščino za poplačilo dolgov. Sredi osemdesetih so plastični kipec, ki ga je oblikoval Janez Boljka, preprosto ukinili, nagrajencem so ostale le še papirnate diplome, leta 1990 pa je Ptica v temi porodnih krcev strankarskega življenja izginila. Ko je prihodnje leto ora Andrej et Capuder labo-ra z velikega odra Cankarjevega doma žugal nekdanjim Prešernovim nagrajencem, kako so dobivali nagrade le za to, ker so bili ljubljenci oblasti, so se tedaj že v Liberalno demokratsko stranko prenovljeni skojevci odločili, da bodo za Prešernov rojstni dan rekapitulirali Zlato ptico. Mladine nagrada ni zanimala veC, drugih ponudnikov pa ni bilo od nikoder. Novi pravilnik je ukinil starostno mejo, se omejil na pet priznanj brez v naprej določenih področij ter glede na izkušnje prepovedal podeljevanje priznanj elanom skupine, ki so hkrati elani žirije. Stranka se je odpovedala vmešavanju v odločitev komisije in se obvezala, da bo zagotovila materialno kritje nagrad, za katerega je bilo na voljo 3000 nemških mark. Žirija je zaradi nečednosti vsote razmišljala o simbolični nagradi v obliki res zlate Zlate ptice, vendar je vsaj za letos predlog opustila. Tudi medijski pomp, ki je spremljal lanskoletne nagrajence, se je tokrat zaCel in najbrž končal na sami podelitvi. Ce drži, da stranka ni hotela izkorišCati-svojih nagrajencev v volilne namene, so ti prepuščeni le še kulturnemu trgu, ki jih bo potegnil v svoje kolesje ali pa vehementno prezrl. Ne glede na to, pa se za njih ni bati. Večina od 130 zla-topticnikov so danes namreC uveljavljena in priznana imena. EKSKLUZIVNO ŽENSKO PERILO Perilo, ki ga perete, perete in perete in ga nikoli ne izpere-te. Po pranju tkanina ni skrčena ali raztegnjena, elastika je enaka, čipke kot nove. Kvaliteta! In ko se vidite v njem ne kupite nikoli več druge znamke. UMETNOST OBLAČENJA Triumph T M C 0 1. SVET Torek, 10. novembra 1992 NOVICE MAKEDONIJA / ZAPLETI MED OBLASTMI IN ALBANSKO MANJŠINO BIH / SPORAZUM OPOZICIJE Zasedanje ministrov ES Zunanji ministri ES so se zaradi zaostrenih groženj v trgovinski vojni med ZDA in ES v Bruslju zavzeli za Čimprejšnjo obnovitev trgovinskih pogajanj. Zavrnili so možnost nasprotnih ukrepov. Dvanajsterica je govorila tudi o ratifikaciji maastrichtskega sporazuma na Danskem in v Veliki Britaniji, pa tudi o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Izredne razmere v Kolumbiji Kolumbijski predsednik Gaviria je razglasil izredne razmere, ki bodo veljale 90 dni. Za to se je odločil, ker je gverila v zadnjih dneh izvedla 30 terorističnih akcij, v,katerih je bilo ubitih najmanj 9 ljudi, ranjenih pa 60. V Času izrednih razmer bo lahko predsednik ukazal akcije proti teroristom, ne da bi se moral prej posvetovati s kongresom. Eno izmed 11 določil, ki jih je razglasil državni varnostni svet, predvideva blokado bančnih računov oseb in podjetij, ki naj bi gverilcem izplačevali t. i. revolucionarni davek. Poostreni ukrepi v Sarajevu V Sarajevu so okrepili varnostne ukrepe, civilna in vojaška policija pa iz svojih vrst “izločata kriminalce", poroča Reuter. Iz virov blizu Unproforja se je izvedelo, da so varnostne sile dobile ukaz, naj bodo pozorne, saj se po mestu giblje veliko vojaških policistov. Varnostne sile so dodatno zavarovale državno predsedstvo. Agencije poročajo o spopadih v osrednji Bosni. Najhuje je v Stolcu, Mostarju, Maglaju in BihaCu, kjer srbska vojska silovito napada že od zjutraj Inguši obsojajo Moskvo Hiter poseg Moskve v Severni Osetiji bo onemogočil razmah konfliktov v Ruski federaciji, je izjavil ruski predsednik Jelcin, ki je že prejšnji teden v Inguški republiki in Severni Osetiji razglasil izredne razmere. Ta mesec so spopadi med Inguši in Oseti zahtevali že veC kot 150 žrtev. Samo nekaj minut pred novinarsko konfereiico, na kateri naj bi spregovoril administrator izrednega stanja v Severni Osetiji, podpredsednik ruske vlade Georgij Kija, je v dvorano v Moskvi vdrla skupina Ingušev. Rusko vodstvo je obsodila, da je prikrivalo pokole in da v inguško-osetij-skem sporu podpira Osetijo. Tadžikistan - begunci zahtevajo pomoč Pred predsedniško palačo v tadžikistanki prestolnici se je zbralo okrog 2000 beguncev, ki so v Dušanbe pribežali zaradi spopadov med vladnimi silami in uporniki na jugozahodu Tadžikistana. Od vlade so zahtevali kar najhitrejšo pomoč. Tadžikistansko predsedstvo je za 16. november sklicalo izredno zasedanje parlamenta. V Dušanbeju je trenutno veC kot 40 tisoč beguncev. Na jugu države potekajo tudi spopadi med vladnimi silami in uzbeško skupnostjo, ki predstavlja Četrtino tamkajšnjega prebivalstva. V uzbekistansko glavno mesto Taškent je že odpotovala delegacija varnostnega sveta OZN. Stranka evropskih socialistov Na osemnajstem kongresu Zveze socialističnih strank držav Evropske skupnosti v Haagu je 18 socialističnih in socialdemokratskih strank ustanovilo Stranko evropskih socialistov. Za predsednika so izvolili belgijskega zunanjega ministra Willyja Claesa. Udeleženci kongresa so se zavzeli za aktivno sodelovanje nove stranke pri gradnji Evrope po zlomu komunizma, ko narašča brezposelnost, krepijo pa se tudi desničarske stranke. Tretja fronta? Sosedi ne priznavajo makedonske državnosti Rojena je nova zveza V Ljubljani jo je sklenilo pet bosanskih političnih strank Tudi na jugu nekdanje Jugoslavije, v Makedoniji, so zaceli kopati strelske jarke in določati meje tako imenovane južne Nijaz Hamza fronte. Za zdaj gre le za kov, morebitno vojno pa preskušanje nasprotni- lahko pričakujemo po prvih znakih umirjanja položaja v Bosni in Hercegovini ali pa prav kmalu, Ce jo bodo zaceli ali spodbudili Makedonci sami. Ko gre za Makedonijo, nobena možnost ni povsem izključena. Ne le, da je svet ni priznal, čeprav “izpolnjuje vse pogoje", kot je ugotovila Badin-t er jeva komisija, 'kar pa ne diši Grčiji, temveč je tudi edina republika nekdanje Jugoslavije, ki je vanjo vstopila kot srbski vojni plen iz balkanskih vojn. Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so pri ustvarjanju Jugoslavije sodelovale kot avstroogrske province (corpus separa-tum), Srbija in Črna gora pa kot kraljevini. To bi utegnilo biti zelo pomembno, Ce se bodo sedanji svetovni oziroma evropski procesi res končali s spremembo vojno-politicnih rezultatov, ki jih je zarisala prva svetovna vojna. Ni naključje, da najbolj vplivni srbski politični krogi po nekajmesečnem molku znova govorijo o “tristo tisoC Srbih v Makedoniji", ki bi jih bilo “treba zaščititi pred skopskimi oblastmi", zadnje Čase pa vse bolj pogosto tudi o “razdelitvi Makedonije med Rok Solar Bolgarijo, Grčijo, Albanijo in Srbijo". V vseh štirih državah je dovolj vplivnih ljudi, ki bi to idejo z obema rokama sprejeli, toda nobeni od teh držav ta cas ne bi ustrezala vojna v Makedoniji. Se kako pa jih zanima, ali se je in kako se je Makedonija pripravljena braniti, predvsem pa, kako trden je politični sporazum med makedonskim predsednikom Kirom Gligo-rovim in tamkajšnjimi Albanci. Veliko je takih, ki jim ta sporazum ni pogodu. Obstreljevanje med Albanci in makedonsko policijo, ki so se jim, kot kaže, pridružili tudi civilisti, Makedonci iz Skopja, je bila odlična priložnost za preizkušnje te vrste. Ni povsem izključeno, da so v ozadju skopskega “incidenta" tudi opozicijski makedonski politični krogi. Ti so prepričani, da bi morala Makedonija že ob marčevskem umiku nekdanje jugoslovanske armade izzvati oboroženi konflikt, ki naj bi zahteval vsaj nekaj sto žrtev, Ceš da bi svet v tem primeru Makedonijo tudi takoj priznal. Se bolj pa so za vojno v Makedoniji zainteresirane države, ki nanjo sploh ne mejijo. Tudi v skopskih nemirih je bilo čutiti njihov vpliv. Adil ZulfikarpašiC se vrača iz Ljubljane v Zurich zadovoljen. Tekmec Alije IzetbegoviCa za prvo mesto med Muslimani in na Čelu Bosne in Hercegovine nosi s seboj podpise predsednikov opozicijskih strank, ki se zavezujejo, da bodo nastopale skupaj za mir v BiH, za ozemeljsko celovitost razkosane države in za učinkovitost zdaj ohromljenih državnih organov. Povezale so se stranke, ki menda zastopajo 28 odstotkov volivcev. Vladajoči del parlamenta zastopa 32 odstotkov volivcev, zato se bo verjetno kmalu zaCel boj za prevlado. Poznavalci sarajevskega političnega prizorišča trdijo, da ima Adil ZulfikarpašiC veC orožij. Ce bi na primer stranke iz ljubljanskega sporazuma umaknile svoje ljudi iz sarajevskih oblasti, bi sprožile ustavno krizo, ki bi jo IzetbegoviC lahko rešil samo tako, da bi sestavil vlado “narodne rešitve". Zdi se, da imajo nekateri podpisniki ljubljanskega sporazuma dobre stike z muslimanskim kapitalom, ki se ga je v eni izmed vodilnih ameriških bank nabralo za veC kot deset milijard dolarjev, namenjenih obnovi Bosne in Hercegovine. Ljubljana utegne postati izhodiščna točka za usmerjanje tega denarja in za nadzor nad porabo. Ker je Adil ZulfikarpašiC Človek iz švicarskega denarnega sveta, pogosto pa hodi tudi v Ljubljano, kjer odpira svoj urad, domneva ni brez podlage. Predsednik Liberalne bošnjaške stranke je znan po stališču, da je kapital lahko uspešen le, Ce njegovi upravljavci poznajo okolje, v katerem investirajo. To načelo je tudi uspešno uporabil v svoji poslovni karieri. Zdi se, da ima nekaj podobnega v mislih tudi zdaj. NEMČIJA/USODNI OBLETNICI_ Padec beltinskega zidu in kristalna noč Vzponu neonacizma in rasizma na rob Marta Kos 9.november je bil za Nemčijo že večkrat usoden dan: po prvi svetovni vojni je leta 1918 nastala prva nemška republika, leta 1938 se je v kristalni noCi začelo množično preganjanje Židov v vsej Evropi. KonCno je pred tremi leti padel berlinski zid, simbol nemške razdeljenosti. In letos? Podobi Nemčije v svetu dajejo peCat napadi desnih ekstremistov nad tujci in levih avtonomistov, ki so v nedeljo predsednika VVeizsaeckerja obmetavali s kamenjem in jajci. Nemčija je notranje razklana, politikom se majejo tla pod nogami, ker niso kos politični situaciji. Danes so se uradno sicer marsikje poklonili spominu na milijone Zidov, ki so umrli zaradi nacističnega preganjanja, toda Žide je v Nemčiji tudi danes vedno bolj strah. Ce 54. obletnica kristalne noCi obuja spomine na Črno nemško preteklost, bi morala biti tretja obletnica padca berlinskega zidu povsem drugačna. Na žalost ni tako. Pred tremi leti so ljudje z upanjem zrli v boljšo prihodnost in se veselili združitve, danes mnogi menijo, da bi morali postaviti še višji zid, pri Čemer zidu v glavah vzhodnih in zahodnih Nemcev sploh ne omenjamo. Prav to je trenutno najvecja nevarnost za Nemčijo. Pri vsem tem desni in levi ekstremisti vzbujajo manj groze kot apatična nema množica ljudi, ki izgrede nasilja dostikrat mimo opazuje ali jim ce- padla zaradi prevelikega lo ploska. števila nacistov, temveč V nemški demokraciji zato, ker je bilo premalo nekaj škriplje. Nikakor ne demokratov, ki bi si proti kaže pozabiti, da weimar- njim upali povzdigniti ska demokracija ni pro- glas. Veselje politikov in ljudstvo ob združitvi je že preteklost SRBIJA / ŽIVLJENJE BREZ ZAKONOV ”Če si želite umreti, pridite v Beograd! “ V srbski prestolnici vladajo kriminalci, preprodajalci in polzakonite banke, ki perejo umazani denar Žarko Rajkovič Mirna pot- edina pot Okupacija Kosova je nesprejemljiva. Kosovski Albanci so na svoji zemlji in ne bi smeli biti žrtve politikov, ki menijo, da je vojna primerno sredstvo za reševanje problemov, je izjavil albanski predsednik Šali Berisha na obisku v Ljubljani. Kosovske stranke ne bi smele izgubiti potrpljenja, za dosego svojih pravic pa bi morale uporabiti vsa miroljubna politična sredstva. Nemudoma bi bilo treba rešiti nekaj najbolj perečih problemov: izredne razmere na Kosovu, odpuščanje Albancev z dela, neenakopraven položaj v sredstvih javnega obveščanja, odpravo zakona, na podlagi katerega so Kosovu odvzeli avtonomijo. O nedavnih dogodkih v Skopju in odnosih med Makedonci in Albanci pa je Berisha izjavil, da nikakor ne razume, zakaj Makedonija ne more zagotoviti dovolj višjih šol za Albance. Albanija si bo prizadevala, da bi nastali položaj rešili po mirni poti. Albancem naj bi zagotovili dosledno spoštovanje človekovih in nacionalnih pravic. Vsaj pol Srbije živi od obresti. Zasebne banke Dafiment, Jugoskandik in Brača Karič ponujajo obresti, kakršnih v svetu doslej še niso poznali. Za šestmesečno dinarsko vezavo ponuja banka Dafiment 95 odstotkov mesečnih obresti, Jugoskandik pa 12-odstotne mesečne obresti za devizna sredstva, vezana na tri mesece. Strokovnjaki trdijo, da za temi bankami stoji država. Perejo denar in vodijo trgovino z orožjem. Pesnik Duško Radovič je pred tridesetimi leti preroško zapisal: “Če se hočete ubiti, pridite v Beograd." Tu ne veljajo nobeni zakoni veC. Ljudje živijo od “šver-canja", vse veC je laCnih in hkrati vse veC bogatih vojnih dobičkarjev. Mednarodne osamitve v Srbiji skoraj ni občutiti. Prodajalne so založene s tujim blagom, Cesar ni tam, ponujajo preprodajalci na ulici. Vrhunsko tehnično blago, perzijske preproge, italijansko pohištvo niti ne pridejo do skladišč. In vse to se dogaja v Času, ko je povprečni osebni dohodek v Srbiji okoli 120, pokojnine pa okoli 90 nemških mark. Poleg polzakonitih bank vsak dan ustanavljajo javne kuhinje. “Kolegi po svetu me nenehno sprašujejo, kako da ne izbruhnejo socialni nemiri. Ne more priti do njih. Komaj petina podjetij dela. V vseh drugih so delavci na prisilnem dopustu in se v prostem Času se ukvarjajo s poljedelstvom ali tihotapstvom. PlaCuje se nedelo, ljudem pa to očitno ustreza, “ je za Republiko povedal prof. dr. Sreten SokiC. V Beogradu kraljujejo kriminal, ropanja in umori. V obračunih med tolpami je bilo v preteklih štirih mesecih ubitih 18 nedolžnih žrtev. Če vam ni več do življenja, pridite torej v Beograd. To drobno željo vam tam zlahka izpolnijo. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20. uri (Gallusova dvorana) Kralj Lear , avtor projekta Radko Polic, režija in dramaturgija Dušan Jovanovič (za abonente MGL: abonma torek, red U in torek popoldanski ter za izven). Cena vstopnic 400, 500, 600 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m., ob 20.30 (Kosovelova dvorana) Adriano Banchieri: Festino-marginalna komedija, Hortus Musicus iz Celovca. Cena vstopnic 250 SIT. 30. t. m., in 1. decembra (Gallusova dvorana): Kralj Lear, avtor projekta Radko Polic, režija in dramaturgija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji. Cena vstopnice 600, 500, 400 SIT, za dijake in študente z izkaznico CD bo na razpolago omejeno Število vstopnic po 200 SIT. KD SPANSKI BORCI JUTRI: ob 20. uri bo na sporedu predstava Mira Gavrana: Mož moje žene. Nastopata Ivo Ban in Iztok Valič. Cena vstopnic 350 SIT. Informacije in rezervacije na tel.: 061/ 448-920. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: bo predstava Kralja Leara v CD za abonente MGL (za abonma torek, red U in torek popoldanski). Abonente naprošajo, da vstopnice za napovedane predstave dvignejo osebno v PIC MGL (blagajna). izvedbi gledališke skupine Maria Chiocchia. V glavnih vlogah Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Francesco Pero. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 18. t. m., ob 20.30: musical Jerryja Hermana in Harryja Flersteina, La Gage aux Follies - v izvedbi Compagnia della Rancia. V glavnih vlogah Carlo Reali, Gianfranco Mari in Renato Scarpa. Režija Saverio Marconi. VIDEM DVORANA PALAMOSTRE JUTRI: ob 21. uri začetek gledališke sezone ”Contatto“ z monologom Alessandra Bergonzonija Anghingo. Ponovitve do vključno nedelje, 15. t. m. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA DANES: ob 20. uri (abonma in izven) gostovanje MGL s komedijo M. Fray: Hrup za odrom, režija Boris Kobal. Vstopnice so že v prodaji po 400 SIT. Informacije in rezervacije na tel.: 067/73-355. V PRIHODNJIH DNEH: 16., t. m. ob 9.30 in 11.00 (za modri abonma) gostovanje gledališča Loža s predstavo A.P.Čehova: SnubaC. 17. t. m., ob 20. uri erotična drama Divja orhideja II., režija Zulman King, igrata Nina Siemaszko in Tom Skerritt. Cena vstopnic 200 SIT. MARIBOR koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. NOVA GORICA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 12. t. m., ob 20. uri koncert orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Marko Letonja, solistka Jasna Corrado-Merlak - harfa. V ponedeljek, 23. t. m., koncert Godalnega ansambla Tartini iz Ljubljane. Dirigent Stojan Kuret, solistka Violeta Smailovič - violina. HUM CNOVA GORICA! DANES: koncert novometalne skupine Paradise lost in Švedskega kvinteta Tiamat. Organiziran je tudi avtobusni prevoz v organizaciji Agencije Metropolis, tel. 061/312 504. LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 21. uri se bosta v Klubu CD s pisateljem in dramatikom Dragom Jančarjem pogovarjala Jaroslav Skrašny in Aleš Berger. Brezplačne vstopnice dvignite pri blagajni CD. GLEDALIŠČE ANE MONRO V PRIHODNJIH DNEH: 12.t. m., ob 21. uri v KUD France Prešeren predstava Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar. OPERA SNG DANES: ob 19. uri bodo izvedli Straussovo opereto Netopir. TRST KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče DANES: 16. uri za abonma red I: Aldo Nicolai, Hamlet v pikantni omaki - v izvedbi SSG. V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 12. t.m., ob 16. uri ponovitev komedije Alda Nikolaja , Hamlet v pikantni omaki, za abonma Red I. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK JUTRI: ob 20.30 : Bohumil Hrabal, Una solitudine troppo rumorosa - izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Gledališko zadrugo iz Sardinije in Mittelfestom iz Čedada V glavni vlogi Paolo Bonacelli. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju: odrezek št. 3. Red premierski. GLEDALIŠČE GRISTALLO DANES: ob 16.30: Carpinteri in Faraguna, Putei e putele. V glavnih vlogah Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio in Gianfranco Saletta. Režija Francesco Macedonio. V PRIHODNJIH DNEH: 11., 12, 13. in 14. t. m., ob 20.30 ter v nedeljo, 15. t. m. ob 16.30 ponovitev iste predstave. < CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 W.A. Mozart - Čarobna flavta. LJUDSKA HIŠA DANES: Ob 20. uri plesni teater Ikarus predstavlja "Maričko, prikaz koroškega mita ob 10. oktobru". GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra :B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 uri baletna predstava Zgodbe iz Mahabharate. VeCer indijskih plesov v izvedbi Indijsko klasično plesno gledališče - Kathakali. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI JUTRI: ob 20.30: Noel Covvard, Spirito allegro - v SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - J.B. Moliere: Don Juan. Za red Drama, Tam in Izven. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 27. t. m., predstava (za izven in konto) Ray Cooney: Zbeži od žene. Vstopnice so že v prodaji. LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 19.30. bo v okviru koncerta Mladi Mladim nastopil Pihalni kvintet Clasic Wind 5. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 20. uri (Gallusova dvorana) Koncert simfonikov RTV Slovenija (zeleni abonma). 14. t. m. ob 19.30 (Linhartova dvorana) Trutamora Slovenica. 16. t. m. (Linhartova dvorana) nastop kitaristov Joa Passa in Elliota Fiska. 22. t. m. (Gallusova dvorana) pa nastopa Odeon pope trio. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158-121. TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 13. t. m., ob 20.30 otvoritveni koncert Glasbene matice, sezona 1992/1993. Nastopil bo Simfonični orkester Slovenske Filharmonije iz Ljubljane. Solistka Jasna Corrado-Merlak - harfa. Dirigent Marko Letonja. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo , 15. t. m., ob 11. uri bo na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopila bo pianistka Paola Bruni. Na sporedu Beethoven in Rossini. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 13. t. m., ob 21. uri drugi koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Lu Jia bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu Mozartov Ave Verum, VVagner in Camile Saint-Saens. Solisti Anna Maria Ferrante, Claudia Clarich, Paolo Zizich in Paolo Rumetz. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45 : koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v. ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30: drugi koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo kvartet Cherubini. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra: koncert kantavtorja Mimma Locasciullija; 25. januarja 1993 KLUBK4 DANES: ob 22. uri Istranski žur - koncertira trenutno najmočnejša istranska folk zasedba, dua PiSCaci, z gostom Dariom Marušičem. Informacije od 10. do 16. ure na tel.: 061/113-282. V PRIHODNJIH DNEH: 12. t . m. Jazz delavnica. Vodita Nino de Gleria ter Vlado Battist. 17. t. m., Test department: Ministry of power. 24. t. m., Vroča noč v ritmu tanga, salse in ostalih južnoameriških ritmov in zvokov. 26. t. m. Večer jugo rock skupin, Casntni gost Drago Mlinarec. 29. t. m. Republiki za rojstni dan. 1. decembra Consolidated - vodilna ameriška tehno bard skupina po lanskoletnem koncertu ponovno v Ljubljani. FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: Humanistični simpozij (predavalnica 34). Predavanje Jefa Vershuerna: Intelektualni vidiki komunikacije. V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m., Oto Luthar: Zagate socialne zgodovine. 24. t. m. Iztok Saksida: Črna Eva, mati vseh živih. NAPOVEDUJEMO: 1. decembra Jože Vogrinc: Je mogoče ne-razumeti?. 8. decembra Neda Pagon: Iz zgodovine imaginacij 18. stoletja. 15.decembra Peter Vodopivec: Ali zgodovina sploh lahko predvideva?. 22.decembra Milorad Pupovac. 5. januarja 1993 prof. Ernest Gellner. 12.januarja 1993 dr. Borut Telban: Strah pred biti viden in strah pred nevidnostjo v vasi Ambonvvarina Papui - Novi Gvineji. Vstop prost. Informacije na tel.: 061/150-001, int. 388 - oddelek sociologije. B1LČOVS GOSTILNA OGRIS (Miklavž) DANES: ob 19.30 predavanje dr. Andreja Moritscha: Nacionalizem, narodna zavest in koroški Slovenci. SPETER OBČINSKA DVORAVA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 13. t. m., ob 20. uri XVIII. Ciklus benečanskih kulturnih dnevov: Umetnostni in kulturni stiki med Slovenijo in Benečijo od XV. do XVII. stoletja. Predavala bosta prof. Silvester Gabršček: Nekatere vezi med Furlanijo in Gorenjsko ter prof. Giovanni Maria Del Basso: Furlani in slovenska kultura. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. in 17. uri predstava Matjaža Lobode in Mari Kubatove: Oh te princese. Ob 16. uri v KD Španski borci Sobotno popoldne za otroke z Romano Kranjčan. Vstopnice 150 SIT. ...ostale prireditve za otroke Živalski vrt sporoča svojim mladim obiskovalcem, da je v teh dneh dobil novega stanovalca! Davidov jelen, še ena izmed živali, ki jih v naravi ne najdemo več. Ta posebna vrsta jelena prebiva danes samo še v živalskih vrtovih in parkih. Vsi zvesti obiskovalci ljubljanskega živalskega vrta ste vabljeni vsak dan, razen v ponedeljek, od 9. do 16. ure. Cena vstopnice za otroke 150, za njihove spremljevalce pa 200 SIT. luul infordata OKI i Vse za ACP: klicem- ^nJtrr PERSONAL COMPUTER HW OPREMA , C? Dl*1 SM A IVI P0TR0SNI MATERIAL Fujitsu mmon SW APLIKACIJE - STORITVE Via Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. 9939 - 40 - 381616 Fax 9939 -40-381110 UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481)521383 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481)521388 STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila Sava Urojvj EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax (040) 361839 Telex 460561 S.r.i. Trg Liberta 3 - TRST Tel. (040) 366633 Fax. (040)368919 Telex 461109 HELTS -1 I KRKN NOVO MESTO SLOVENIJA Lima implants TRST - TRG LIBERTA 3 TEL. (040) 369677 - FAX (040) 367477 - TELEX 461109 HELTS - I GRMADA S.r.i. UVOZ- IZVOZ ŽIVINE, MESA, AGROPROIZVODOV IN OPREME ZA MESNO INDUSTRIJO 34133 Trst - Ul. Cicerone 2 Tel. (040) 362885 - Fax (040) 362667 Telex 460204 GRMADA I RUBRIKA EVROPA / V JUŽNI POLOVICI ŠE VPLIV ANTICIKLONA S TOPLIM ZRAKOM VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ NAPOVED: Nad Skandinavijo je cik-lonsko območje, visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo, bo osla belo, Hladna fronta, ki je J pod -20 C°L____I-20/-10 C”!____1-10/0 C° |____|0/10 C’ I____110/20 C°|____120/30 C° j___jnad 30 C središče ciklona središče anticiklona ALPE-JADRAN / JASNO BO, Z JUTRANJO MEGLO, KI SE BO DLJE ZADRŽALA NA KOROŠKEM TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 6/8 TRST......... 12/- CELOVEC.... 5/12 BRNIK...... 6/7 MARIBOR...... 3/14 NOVO MESTO 3/7 CELJE........ 5/12 M. SOBOTA.. 5/9 N. GORIC... 5/17 ZAGREB..... -/12 VIDEM...... 7/18 PORTOROŽ..... 7/16 IL. BISTRICA. 3/15 POSTOJNA..... 4/16 KOČEVJE.... 3/13 ČRNOMELJ... 2/11 SL. GRADEC... 7/9 LESCE........ 3/14 RATEČE....... 1/11 BOVEC...... 6/14 KREDARICA.... 5/6 REKA......... -/18 GRADEC....... 6/8 DANES OBLAČNOST 1 DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** O SALZBURG JUTRI 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 AAAi**** 30-60 VIDEM O o PORDENONE 50-80% AAA *** AAA *** nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE ■ TRST O IS lij w O R V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Dopoldne se bo ponekod še zadrževala megla. Najvišje dnevne temperature bodo v notranjosti od 11 do 16, na Primorskem do 18 ° C. SOSEDNJE POKRAJNE: Povsod bo precej jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod megla ali nizka oblačnost, ki se utegne v Celovški kotlini zadržati večji del dneva. 05» O UMAG ■ ■m PULA O /5' 'V >■■■■ '' O NOVO MESTO ° M( o KARLOVAC I dosegla severno in zahodno Evropo bo v noči na nedeljo dosegla Alpe.Pred njo bo na kraje južno od Alp še dotekal topel in suh zrak. PO SVETU HELSINKI 2 OSLO - -1 STOCKHOLM.. 2 KOPENHAGEN 9 MOSKVA 3 BERLIN 9 VARŠAVA 7 LONDON 16 AMSTERDAM.. 14 BRUSELJ 12 BONN 12 FRANKFURT 12 PARIZ 13 DUNAJ 12/10 MUNCHEN 10 ZURICH 13/7 ŽENEVA 13/4 BEOGRAD 13/20 NICA 19/13 BARCELONA.. 22 ISTAMBUL 18 MADRID 21 LISBONA 23 ATENE 23/15 LARNACA 29 TUNIZ 22/n ALZIR 21/15 MALTA 23/18 JERUZALEM 26 KAIRO 29 BUKAREŠTA 17 ONESNAŽENOST OZRAČJA Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 62 Maribor 77 Celje 70 Trbovlje 69 Hrastnik 65 Zagorje 76 Šoštanj 15 Velenje nad 10 m/s V SLOVENIJI: Prehodno se bo poo- OBETI: V ponedeljek bo spet sončno in blačilo, na Štajerskem in v Prekmurju bo hladneje. Na Primorskem in v Furlaniji ter občasno rahlo deževalo. ob severnem Jadranu bo del dneva pihala zmerna burja. VODOSTANJE Pretok v m3/s ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 281, Drava HE Dravograd: 340, Sava Radovljica: 102, Sava Radeče: 724, Sora Suha; 43,6, Ljubljanica Moste: 231, Savinja Laško: 208, Krka Podbočje: 265, Kolpa Radenci: 139, Soča HE Do-blar: 210. ff M M ra j? uk HOROSKOP OVEN 21-3/20-4 : Pravi trenutek je, da rečete: »Da, odločil sem se, da začnem nekaj novega«. Uspelo vam bo, zato pohitite, dokler so vam zvezde naklonjene. Upoštevajte nasvete drugih! BIK 21-4/20-5 : Spreminjate se, in sicer v pozitivno smer. Ne delajte ničesar na silo raje dobro premislite. Skrb in ljubezen za druge sta za vas ta trenutek na prvem mestu. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ste se končno odločili, kaj pravzaprav želite? Več stvri hkrati se pač ne da delati, čas pa je, da izberete pravo pot in na njej tudi ostanete. Premislite! RAK 22-6/22-7 : Naložili ste si preveč dela, Se preden ste se zavedli, v kaj se spuščate. Zdaj vas je pa strah, da zadevam ne boste kos. Vztrajajte, uredite misli in uspeli boste. LEV 23-7/23-8 : Na delovnem mestu boste izpostavljeni očem nadrejenih, ki bodo z vami zadovoljni. Ugotovili boste, da pravzaprav zelo uživate v svojem delu in ob odgovornostih, ki jih prinaša. DEVICA 24-8/22-9 : Ponovno ste spoznali, da ste, ne tako dolgo nazaj, spet storili napačen korak. Obžalovanje ne bo prineslo rešitve, zato se potrudite, da vsako stvar temeljito premislite. TEMNICA 23-9/22-10 : Toliko želja kot jih imate sedaj je le preveč in dan je veliko prekratek. Ugodno obdobje je, da si postavite svoje cilje in pridete z besedo na dan. Odločite se, odločitev bo pravilna. ŠKORPJON 23-10/22-11 : Ne veste, kaj bi pravzaprav radi in ves dan godrnjate. Strah vas je novih izzivov, hkrati pa vas mikajo, saj se zavedate, da bodo spremembe prinesle prijetna presenečenja. STRELEC 23-11/21-12 : Tako! Zdaj ste pa tam, na začetku namreč. Nekoliko zbegani s polno glvo misli in idej a premalo časa. Počasi načrtujte korak za korakom in se soočite z najnujnejšim. KOZOROG 22-12/20-1 : Nova spoznanja, ki si jih pridobivate v poklicnem življenju, bodo razrešila stare probleme in hkrati pripomogla k vasi poklicni zrelosti. Ne izpustite take priložnosti iz rok! VODNAR 21-1/19-2 : Red mora biti! In to je tisto, s čimer se morate spoprijeti. Uredite finance, tam vlada pravi kaos. Po daljšem obdobju postaja vase življenje znova precej razgibano. RIBI 20-2/20-3 : Ohladili in oddaljili ste se od svoje okolice ter zaprli vase. Tega sicer nočete priznati, pa vendar je res. Bodite pozorni, da ob tem ne prizadenete nekoga, ki vas ima rad. CESTE / PO KOTLINAH MEGLA v notranjosti je potekal tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni bilo daljšega čakanja za prestop meje, razen v Dolgi vasi na slovensko madžarski meji, kjer so tovorna vozila pri izstopu iz države čakala do dvanajst ur. Zaradi poplavljenosti sta bili še vedno zaprti Največjo oviro v prometu predstavlja jutranja megla, ki je včeraj zmanjševala vidljivost v Ljubljanski in Celjski kotlini ter na Gorenjskem do sto metrov, na mariborskem območju pa do petdeset metrov. V krajih z meglo so bile ceste vlažne in spolzke. X A * ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO OOO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Belinka V VEDNOST Vse O meteorologiji in astronomiji Ta prostor je namenjen opisom najrazličnejših zanimivosti, nasvetov, priprav, podatkov itd. s področij, ki zadevajo oz. zanimajo skoraj vsakega prebivalca našega planeta. V grobem bosta tu zajeti dve področji in sicer meteorologija s hidrologijo in astronomija, pri tem pa bomo prvo razdelili Se na Sest podpodročij: varstvo zraka, hidrologijo in kvaliteto voda, vpliv vremena na ljudi (predvsem na počutje in zdravje), ter agr o meteorologi j o (uporaba meteorologije v kmetijstvu). V zimskem bomo posredovali času razne koristne informacije o snegu, snežnih plazovih ipd., prikaz vremena v Sloveniji in njeni okolici v preteklem tednu in opisi najrazličnejših vremenskih pojavov in procesov v ozračju ter instrumentov in metod, s katerimi spremljamo vreme oziroma merimo razne količine v zvezi z njim. Vsako od navedenih tem bomo obravnavali tako, da bi bralca čim bolje seznanili z vsem, kar je na zadevnem področju do danes znanega in z razmerami pri nas glede na razmere drugod po svetu. Obenem bo to priložnost za seznanitev z dosežki naSih rojakov doma in v tujini, ki jih večina od nas vse premalo pozna. Zanimivi sestavki iz astronomije bodo na vrsti vsak ponedeljek, v naslednjih dneh pa se bodo vsak teden zvrstili sestavki po posameznih področjih v prej navedenem vrstnem redu. Dobrodošli pa bodo, spoštovani bralci, tudi vaši predlogi in vprašanja. ODDAJE V SLOVENŠČIN! IT SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 Zgodbe iz školjke Analitična matematika, 5. del Angleščina, 60. zadnja lekcija Muzzy, 5. del angleščine za najmlajše Sedma steza, pon. Da ne bi bolelo, pon. Poročila Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, pon. 5. oddaje Zgodbe groze, ameriški barvni film, VPS 1525 TV dnevnik I Lonček, kuhaj: Solata iz špagetov Prvi uspehi: Rok Zgonc-violina Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu; pon. 3. oddaje Denver - poslednji dinozaver, 7, del ameriške ris, nan. Po belih in črnih tipkah. 5. del glasbene serije Risanka TV dnevnik II Volitve 92 Prava Charlotte, 2. del angl. nad., VPS 2140 TV dnevnik III, VPS 2230 SOVA: , Haggard II, 3. deLam. nanizanke, VPS 23109 Beverly Hills, 90210, 4. del ara. nad., VPS 2335 IT SLOVENIJA 2 Sova, ponovitev: Brooklynski most, 9. del hum. nanizanke Beverly Hills, 90210, 3. de. am. nadaljevanke Svet poroča Slovenci v zamejstvu Slovenska kronika Regionalni programi - Koper V službi rock‘n‘rolla TV dnevnik: ORF Pari, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 32. del nadaljevanke Glasba, show in cirkus: Cirkus Scott Osmi dan A KANALA Ris, risanke in spoti Drugačen svet, pon. 26. dela ameriške nadaljevanke Teden na borzi Za zdravje Risanka Dnevnoinformativni spored Dokumentarec tedna: Afrika, 1. del Alamo, 1. del ameriškega barvnega filma Drugačen svet, 27. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle MCM ® KOPER Slovenska kronika TV dnevnik Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: Little Roma, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a doni i c i 1 i o , v m e s (12.30)dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Rubrika: Za avtomobiliste TG Uno Atito Film:Uomini d’amian-to contro 1’inferno (54) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Nočni dnevnik Glasba:Sanremo Blues Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marceliina, 10.40 Ines Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Celeste, 13.00 Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti 23 Nad.: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.:Gloria Variete: Veliki cirkus Kviz: Io, tu e mamina TG 4 nočne vesti Film: Un uomo da marciapiede (1968) Nočni spored s ?Sl CANALE 5 1 r RAI 2 Na prvi strani Variete: Videocomic Variete: Maurizio Co- Otroški variete stanzo Shovv (pon.) Aktualno: Ristorante Nan.: la časa nella pra- Italia teria (i. M. Landon) Film: 11 colpo era per- Variete: ore 12 fetto.ma... (1969) Dnevnik TG 5 Nan.: Lassie Aktualno: Sgarbi quo- Kratke vesti tidiani Variete: I fatti vostri Variete: Non e la RAI Dnevnik, Gospodarst- Aktualno: Forum, vo in vreme 15.15 Agenzia matri- Politična tribuna moniale, 15.45 Ti amo Nad.: Quando si ama, parliamone 14.45 Santa Barbara Otroški variete Kronika v živo: Detto Kviz: OK il prezzo e tra noi giusto, 19.00 La ruota Vesti in iz Parlamenta della fortuna Nan.: Poliziotti alle Dnevnik TG 5 Havvaii Striscia la notizia Športne vesti Film: Il burbero (kom., Nan.: Hunter It. 1986) Nad.: Beautiful Nan.: Pappa... ciccia Dnevnik in šport Variete: Maurizio Co- Film: Batman (1989) stanzo Shovv, vmes TG 2 Dosje (24.00) TG 5 vesti Nočni dnevnik RAI 3 ITALIA 1 Sat Nevvs | Drobci Kratke vesti iz Milana SE Krožek ob dvanajstih jtiS Deželne vesti R Popoldanski dnevnik Drobci jazza j® Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Nanizanka: I mostri: Dok. oddaja: Geo Risanke: BlobCartoon Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Variete: Blob Una cartolina Telefomo giallo Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Allarme in citta Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.. Magnum P.I. Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteja: E’ pericoloso šport. Twin Clips Nan.: Agli ordini paph Varieteja: Lo dici tu, 18.00 Mitico Nan,: McGyver Studio šport Varieteja: Benny Hill Shovv, Karaoke Film: Professione giu-stiziere(Pust., ZDA 1984) Odprti studio, pregled tiska in Studio šport Šport: Torkov priziv <3 ) TMC E@ Koper ■ Tečaj angleščine Rayanovi Nad.: Doppio imbro- Zdravniki s krili, av- glio, 9.30 Potere stralska nadaljevanka Rubrika: Ženska TV Ponedeljkov športni Nan.: Doris Day Shovv pregled, ponovitev Variete: Kosilo z Wil- Projekt NLP, am. nan. mo Novice TMC Nevvs - Šport Čarobna svetilka: Film: I conquistatori Tečaj italijanščine degli *abissi (pust., Oscar Junior ali filmi, ZDA 1966, i. Lloyd ki jih snemajo otroci Bridges, S. Eaton), Chicaške zgodbe, ame- Risanke: Snack riška nanizanka Variete: Arniči mostri Rayanovi, ameriška Rubrika: Zenska TV nadaljevanka Vesti: TMC Nevvs Zdravniki s krili, av- Pravljica stralska nadaljevanka Nan.: Maguy - O il la- Poštar gre v vojno, voro o la famiglia francoski barvni film Glasbena oddaja: La TV dnevnik piu bella sel tu Prijatelji! Prijatelji!, Aktualno: Tre donne dokumentarni film intorno al cor Projekt NLP, ameriška Variete: T’ amo TV nanizanka Nočne vesti in vreme Šport: S trike, ribolov na ekranu Film: Solaris (fant., SZ 1972, r. A. Tarkovskij, i. N. Bondarčuk)) Aktualno: CNN Nevvs SP ITALIA 7 MMP Avstrija 1 Risanke Nad,:Aspettando il do-mani USA Today News Nad.: Aspettando il domani, II tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Dok.: Človek in zemlja Sette in allegria Nevvs Line Nan.: Diamonds Film: American Way -I folli delfietere (pust., VB 1985) Variete: Colpo grosso story Film:La preda nuda (pust., ZDA 1965) Variete: Colpo grosso story (pon.) £$ TELEFRIULI Jutranji progra: Cas v sliki; Roseanne; Nakupovalna mrzlica; Klub za seniorje, pon.; Lovska kri, pon. nemškega filma; Športna arena, pon. Sinha Moča, 42. del Kobra, prevzemite: Imitacije Jaz in ti Mini čas v sliki VVurlitzer Grad ob Vrbskem jezera: Jesenska sezona Znanost Cas v sliki Šport Narava in človeška roka, 1. del Pogledi s strani Billyjeva smrt, am. film Brazgotina, avstralski film Cas v sliki Kratke vesti Avstrija 2 Starlandia Nan.: Mago Merlino Nad.: Destini Tisoč mojstrovin Večerne vesti Leksikon umetnikov O deželi Tečaj madž. jezika Rubrika: Črno in belo Vsakdanjik, 6. del Nan.; I giorni di Brian Orientacija Šport in šport Harry in Hendersono- Nočne vesti vi Ena rastlina na dan Lokalni spored S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: I Kronika in komentar Dogodki in odmevi Cas v sliki, vreme Kultura Zaigrali bomo Naredi sam Reportaže iz tujine Cas v sliki Klub 2 Poročila Tisoč mojstrovin QtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Problemčki, 6. del angl. humoristične nan. Poročila TV šola Mali svet Poročila Monofon Poročila Slika na sliko Speča vohuna, ponovitev 1. dela britanske nadaljevanke Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Kulturna dediščina Santa Barbara, 245. del ameriške nadaljevanke Risanke Dnevnik Trgovec s sanjami, britanski dokumentarni film V velikem planu Dnevnik Poročila v nemščini Sanje brez meja Poročila M Hrvaška 2 Parker Kane, ponovitev ameriškega filma Loto Dnevnik Državnik novega kova, del angleške humoristične nanizanke Radar Speča vohuna, 2. del angleške nadaljevanke Tri ljubezni, 9. del švedske nadaljevanke Premiere, ki jih ni bilo: Avto trobi, mi smo rodoljubi, humoristična serija Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 25. del nemške serije Igra Poročila Pregled dogodkov dneva Kupil bom to žensko, 98. del mehiške serije Svet denarja Zagovornik, varstvo človekovih pravic Magazin za podjetnike Program madžarskih Židov Cez dan Lutke in risanke za otroke Dnevnik Dinastija Strauss, 4. del avstrijske serije Dnevnik TV SLOVENIJA 1 / danes ob 10,30 Tečaj angleščine na TV Slovenija Danes bo na sporedu zadnja, šesdeseta lekcija tečaja angleščine FOLLOVV ME Angleščina na televiziji - učenje tujega jezika z audio vizuelno metodo. Šestdeseta lekcija zaključuje začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika FOLLOVV ME. Vsi, ki ste spremljali vseh šestdeset lekcij in Se pri tem tudi pridno ncili, se lahko brez °°jazni, da ne bi znali vprašati, vsaj koliko je ^ra, ali kje je železniška Postaja, odpravite v London. Mnogi pa si verjetno želite svoje znanje še izpopolnjevati. Angleška producentska hiša BBC, ki ima bogate izkušnje pri oblikovanju jezikovnih televizijskih tečajev je pripravila tudi izpopolnjevalni tečaj, serijo r . ***- ’ f . Profesorica Sonja Berce, voditeljica tv tečaja angleščine, vas bo še naprej vodila po znankah in neznankah tega jezika. FOLLOVV THROUGH. Prva lekcija bo na sporedu 26. novembra ob 11.15 na prvem programu TVS. Iz pestre ponudbe BBC-jevih jezikovnih oddaj pa so tudi koristni napotki za učenje tujega jezika s pomočje videa, ki jih boste lahko spremljali kot oddih pred nadaljevanjem tečaja - in to kar dvakrat, najprej s prevodom, naslednjič pa ( kar lahko izkoristite tudi kot skromen test iz razumevanja angleščine) v izvirniku. Tudi. tokrat pa vam bo pri učenju in razumevanju angleščine pomagala vaša znanka, profesorica Sonja Berce. Za konec pa še prijateljski nasvet: ponovite staro snov, predno v četrtek dopoldne prižgete televizor. GOOD LUČK! RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus, 8,40 Minute za smeh; 9.00 Klub uspešnih; 10.00 Program A -11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes ob 13-ih; 14,45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16,15 Politične reklame; 17.05 Studio ob 17.00-ih; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za,; 21,05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 PSIo-venski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program- Glasba Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96.9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8,00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopldne na valu 202; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 10.35 Radio Koper; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kulinarika; 12.35 Radio Maribor. 13.00 Danes ob 13.; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.00 Devizna borza; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,00 Glasbene novosti; 17.40 Šport; 18.00 Jazz; 19.30 Stos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz club. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 IDobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15,30 Dogodki in odmevi; 16,05 Ljudsko izročilo; 17.00 Prisluhnimo glasovom; 17.45 Kulturni globus; 18.05 Koncerti; 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer; 22,05 Pretok idej; 22.25 Glasba; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 . Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.15 Na rešetu; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val -prenos Vala 202; 11,00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opold-nevnik Radija Koper; 13,00 Jagode in podoknice; 15,15 Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi, prenos R, Slov.; 16,00 Glasbeni desert; 16.30 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kuturnega sveta; 19.00 Dnevnik - Prenos Radia Slovenija Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30/ 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9,45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10,40 Svet družine; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45Remember; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16,50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d’ltaly; 18.45 Klasika; 20,00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 8.40 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Otrok in igra; 12,20 Lahka glasba; 12.40 MePZ Kolonkovec; 12,50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Nad.: Bajke in povesti o Slovencih; 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Koroška od 18.00 do 19.00 Obzornik, partnerski magazin, Poročila. I SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 7.30 Europa šport; 8.00 novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Beyond the Seven Seas (film, 1946); 0.50 News Wat-ch; 1.10 Poročila; 1.40 Media Europe; 2.10 The Mix Ali Night. SKY ONE 7.00 DJ Kat shovv; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsevvhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat shovv; 18.00 Star Trek; The Next Generation; 19.00 Rescue;. 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 Teech; 21.00 Murphy Brown; 22,00 Gabrijelov ogenj; 23.00 Studs; 23,30 Star Trek; : The Next Generation, EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Golf za SP; 11.30 Aerobika; 12.00 Maraton v New Vorku; 13.00 Evrogoli; 14.00 Teniški magazin; 15.00 Tenis: turnir ATP (finale); 17,00 Maraton v Jeruzalemu; 19.00 Evrogoli; 20.00 Jadranje; 20.30 Pool Billiard; 21.30 Športne novice; 22.30 Kick-boks; 23.00 Boks; 0,30 Športne novice. SCREENSPORT S.OOMotošport; 8.30 Gillette VVorld Sports Special; 9.00 Tenis; 12.00 Teniški magazin; 12.30 Nogomet, pregled; 14.30 Revs; 15.00 Tenis, prenos iz Antvverpna; 18.00 Nogometna oddaja; 19.00 Motociklizem: Pro Superbike; 19.30 Ameriški nogomet: San Francisco 49ers-Atlanta Falcons; 21.30 Boks; 23.30 Tenis. MTV 7.30 Unplugged: E. Clapton; 8.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18,30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged: The Cure; 22,00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk; 3.00 Yoi; 4,00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 The Gods M ust Be Crazy; 13.00 Oliver Tvvist; 14,55 Rosebund; 17.00 VVuthering Heights; 19.00 The Gods M ust Be Crazy; 20.40 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Young Guns; 23.00 Highlan-dr 2-The Ouickering; 0.30 Whi-spers; 2.05 Re-Animator; 3.30 Near Dark; 5.00 The War of The Roses. MOVIE CHANNEL I Seabees; 11.15 13.15 The 7.15 The Fighting Sea Playing With Pire; Naked Špur; 15.15 Courage Mountain; 17,15 Babar - The Mo-vie; 19.15 A Reason For Living-The Jill Ireland Story; 21,00 Avvakenings; 23.05 Not Without My Daughter; 1.10 Man of Pas-sion; 2.40 Five Easy Pieces; 2.50 Crimes and Misdemeanours. PRO 7 5.30 Serije: Planet velikanov, 6.20 Kivi, 6,45 Risanke, 8.20 Neizprosna, a prisrčna, 9.10 Agencija Maxwell; 10.10 Lev iz San Marca (It. 1963); 11.55 Ulice San Francisca; 12.50 Shovv Billa Cosbyja; 13.20 Primeri Harryja Foxa; 14.10 Charro (vestern, ZDA 1969); 16.40 Risanke; 18.30 Shovv Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20,15 Dvakrat na dan (kom., ZDA 1982); 22.05 Polnočni klici; 23.10 Boter iz Harlema (krim., ZDA 1973); 0,55 Poročila; od 1.05 do 4.50 Simon Templar, 1.55 Poročila, 2.05 Sto pušk (vestern, ZDA 1968), 3.50 Poročila; 4.00 Tisoč milj prahu. RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.50 Serije in razvedrilne oddaje; 12,00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13,20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy - Kupčije z lepoto; 16.00 Hans Meiser; 17,00 Nagradne igre; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Kolegi, kolegi; 21.15 Zorc - Človek brez meja; 23.15 Gottschalk, nočni shovv; 24,00 Law and Or-der; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve: Quincy, Mar-cus Welby, Hans Meiser, Eksplozivno, Enajs 99. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Srce je adut, 9,30 Nenavadni pojavi; 10.25 Zlata parada popevk; 11.05 Hribovski zdravniki; 11,55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13,35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Hotel; 16.00 MacGyver -Nema priča; 17.05 Pojdi na vse, nagradna igra; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Zlata lestvica domačih napevov; 21.15 Let 401 (TV film, ZDA 1979); 23.00 TV Spiegel, reportaža; 23.35 Electric Blue; 0.15 MacGyver, pon.; 1.10 Na begu; 2.00 Pregled programa - Videotext TELE 5 6.25 Vrhunski model; 6.50 Bim Bam Bino; 7.20 Teddy Ruxpin;7.50 Popeye; 9.30 Lou Grant; 10.20 Umik; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v.,.; 13.00 Bim Bam Bino; 16,25 Wild-cat; 16.55 Igra z ognjem; 17.20 Lou Grant; 18.10 Zakon orožja; 18.55 Fazit; 19.05 Umik; 19.35 Hop ali Top; 20,15 Nočna patrulja; 21.10 Na začetku jokaš; 23,00 Operacija Vietnam Torek, 10. novembra 1992 '■"'V red približno dve-V-J sto leti je po goz-A dovih v okolici Turjaka odmevalo škripanje lesenih vozov, ki so jih naložene z velikimi skalami vlekle volovske vprege, Podložniki nemških vitezov Auerspergov so tovorili gradivo za stolpasti grad, ki so ga pozidali na velikem skalnatem pomolu nad želimeljsko dolino. Drzna leta starega gradu, ki so ga s treh strani obdajala strma pobočja, z edine dostopne strani pa ga je varoval globok jarek, je značilna za prve srednjeveške gradove, ki so nastajali na slovenskih tleh, saj so Turjačani s svojimi vojščaki imeli odličen pogled nad starimi rimskimi tovorniškimi potmi v neposredni bližini. Podložniki so pod skrbnim nadzorstvom gradbenih mojstrov, ki so jih pripeljali Turjačani, lomili skale in lomljence skladali v ravne vrste, za vezivo pa so uporabljali živoa-pneno malto. Postavili so lesene odre in že čez nekaj mesecev sezidali nečnadstropen stolp s stranicami dolgimi 18 in 12 metrov, stene so bile debele dva metra, vhod pa so postavili v prvo nadstropje. Skozi ozke in visoke romanske strelne line je v notranjost gradu prihajalo le malo svetlobe, so pa bili graščaki na varnem pred sovražnikovimi napadi. Stari turjaški grad je kmalu postal pretesen za številno plemiško rodbino Auerspergov, zato so verjetno če okoli leta 1200 lučaj nad njim vrh hriba sezidali novo grajsko poslopje, mogočen stanovanjsko-obrambni stolp s kapelo in močnim obzidjem. Da so novi grad pozidali tako kmalu, dokazuje tudi značilna plastovita zidava iz klesancev v deloma ohranjenem romanskem palaciju in grajski kapeli.Obe grajski stavbi sta veliko pretrpeli v 12. stoletju, ko so ju kar dvakrat v spopadih med Turjačani in Ortenburžani deloma razvalile ortenburške čete. Gradova so Auerspergi obnovili, vendar so stari, spodnji Turjak opustili že v 15. stoletju, kamenje iz njegovih razvalin pa porabili pri obnavljanju zgornjega gradu. Tako danes le še nekaj več metrov visokih zidov priča o prvotnem turjaškem gradu. Zgornji Turjak so Auerspergi predelovali v skladu s svojimi potrebami in času primemo, tako so prvotne romanske sestavine zakrili gotski in renesančni arhitekturni členi. Trikotno grajsko jedro je narekovala oblika zemljišča, ki so ga v prvi polovici 16. stoletja obzidali in obodno zidovje okrepili z dvema okroglima stolpoma ter mogočno bastijo s štiri metre debelimi stenami, na kateri je vzidana plošča s podobo tura kot simbola rodbine. Tako je po katastrofalnem potresu leta 1511 na Slovenskem, ki pa ni naredil skoraj nobene škode na turjaškem gradu, nastala močna in udobna renesančna trdnjava, v kateri je do septembra 1943 bovala ena najmogočnejših plemiških rodbin n Kranjskem. Turjačani sodijo med najstarejše plemiške rodbine v naši deželi, saj so prišli k nam kmalu po zmagi nemškega cesarja Otona I. nad Madžari leta 955 pri Augsburgu. Prvič so Turjačani omenjeni v zgodovinski listini leta 1162, ko pa je sredi 13. stoletja rodbina Auerspergov izumrla, so jih nasledili njihovi služno-stniki (ministeriali), ki so prevzeli njihovo ime in gospostva. Dosegli so čast dednih komornikov in maršalov Kranjske, leta 1550 so postali REPORTAŽA Stoji hrast v Torjaškim dvori... Ivan Jakič baroni, 1630 grofje in 1653 knezi, imeli so visoke položaje v vojaških in upravnih službah ter velikansko posest, saj so imeli samo na Kranjskem v lasti alu zakupu nad 50 gradov in gospostev. Posebno slavo si je pridobil baron Andrej Auersperger, ki je še ne 32 let star postal poveljnik Karlovškega genera-lata v Vojni krjaini, katerega so po veliki zmagi nad Turki pri Sisku imenovali »kranjski Ahil«. Leta 1592 je Hasan-paša Predojevič, sultanov namestnik v Bosni, zasedel trdnjavo v Bihažu, nato pa je naslednje leto vdrl na Hrvaško, da bi osvojil Vojno krajino. S številno vojsko še je bosenski beglerbeg 14. junija 1593 utaboril pri Sisku in prek zasilnega mostu čez Kolpo prišel pred trdnjavo. Andrej Tur- jaški je 22,junija z domiselnim manevrom zvabil turške čete, ki so štele skoraj 20.000 mož, v kot med Kolpo in Odro in jih napadel s 4.000 vojščaki. Turške vrste so se zmedle in v paničnem begu končale pod kranjskimi sabljami, veliko pa jih je utonilo, ko so skušali preplavati reki. Utonil je tudi Hasan-paša. V paši-nem plašču so do leta 1655 maševali v ljubljanski stolpnici, Andrejevo zmago pa so vsako leto na dan Sv.Ahaca slovesno proslavili v turjaški cerkvi na Gori. Mogočno zidovje turjaškega gradu je uspešno kljubovalo številnim napadom Turkov, grad pa so brezuspešno oblegali tudi puntarski kmetje 1515. leta. Njegovo močno zidovje je klonilo le 19. septembra 1943, ko so partizani napadli grad, ga zavzeli in v njem ujeli 695 pripadnikov belogardistične formacije »Krim«. Porušeni Turjak je dočakal konec vojne, dragoceni inventar, ki ni končal v plamenih,, pa so pokradli ljudje od blizu in daleč. Konservatorska dela, s katerrimi so začeli leta 1962, postopno vračajo gradu njegovo nekdanjo podobo. Viteško življenje na turjaškem gradu je bilo motiv Francetu Prešernu za romanco Turjaška Rozamunda, ki je v začetni vrstici te pesmo: »Hrast stoji v Turjaškim dvori...« prastaro lipo pred grajskim vhodom v pesniški svobodi prekrstilv hrast. Več sto let stara votla lipa, katere notranjost so zapolnili z betonom, okoli debla pa obdali z železnimi obroči, še vedno kljubuje zobu časa. Starodavna grajska lipa, ki jo je Prešeren v romanci Turjaška Rozamunda prekrstil v hrast. Foto : Ivan Jakič RECEPT Postrvi v pečici SESTAVINE: 4 postrvi, 50 gr limoninega soka, 50 gr soli, 20 gr mletega česna, 20 gr sesklja-nega česna, 20 gr seskljanega peteršilja, 20 gr sesekljane limonine mete, 100 gr skute, 30 gr kisle smetane, 100 gr čebule, 150 gr mesnate slanine, 30 gr masla, 100 gr svežega paradižnika, 1 dl belega vina, 2 lovorje-va lista OdSčene postrvi z notranje strani nasolimoo in pokapamo z limoninim sokom. Naredimo nadev: skupaj zmešamo skuto, Česen, meto, peteršilj, kislo smetano in lovorjev list. S tem nadevom napolnimo postrv, ovijemo jih z rezinami slanine, položimo v pekaC ter v pečici pečemo 10 do 15 minut.Na maslu popražimo sesekljano Čebulo, na kocke narezan paradižnik, zalijemo z belimvinom in pokuhamo. Na pol pečene postrvi prelijemo s to omako in jih pečemo Se približno 10 minut. Poleg postrvi lahko damo peči tudi na rezine narezan, na pol kuhan kromir. ZELENI RECEPT Dobrodošli v vegetarijanski kuhinji V kuharski rubriki objavljamo poleg radicio-nalnih receptov Se vegetarijanske. Naj velja kot povabilo, ne samo za vegetarijance.Zanimanje za bolj zeleno in bolj sadno prehrano je vedno večje - zaradi zdravja ali filozofskih premislekov. In tudi ekoloških, saj je vegetarijanstvo, po besedah ameriške nutricionistke Frances Moore Lappe, ”prehrana za ta majhen planet”. Recepti so izbrani iz kuharske knjige 4 letni časi v kuhinji avtorice neve Miklavčič Predan, MK, 1987 FILATELIJA Utrinki z Genove ’92 Mitja Jančar T etošnja največja tematska fila--1—^ telistična razstava Genova ‘92 le ni bila povsem posvečena petstoletnici Kolumbovega odkritja Amerike, saj je bilo videti tudi druge zanimivosti. Med »nekolumbov-skimi« razstavljale! je bil najbolj opažen in tudi nagrajen monaški princ Rainieri z znamkami Sardinskega kraljestva, zanimiva pa je bila tudi zbirka Švicarja P. Vollmeierja, ki je rastavil pismo na pergamentu iz leta 1190, ki ga je prenesel poštni servis trgovcev na Siciliji, Francoz R. Loeuillet pa je pokazal pisma, ki so jih Parižani poslali z balonsko pošto iz obleganega Pariza. Italijan A. Bolaffi je pokazal skico prve znamke na svetu, ki jo je narisal Rovvland Hill, ko je predlagal uvedbo poštne reforme in znamke; pismo s prvim (ročno) ozob-čanim črnim penijem, pismo, s katerim je pošiljatelj prvič skušal oguljufati poštoin nenazadnje tudi pismo, na katerem je črni peni prvič pre-plul Atlantik. Poštne uprave Španije, Portugalske, Združenih držav Amerike in Italije pa so 22 maja izdale skupno izdajo šestih blokov s po tremi znamkami, na katerih so upodobljene prve ameriške znamke na temo Kolumb. Zadnji dan razstave pa je organizator kljub neprijetnemu dežju javno sežgal 110.000 neprodanih italijanskih serij od enega miliona izdanih ter 500.000 španskih in ameriških od dveh milijonov izdanih, medtem ko so Portugalci prodali celotno količino 340.000 serij. Ena od »Kolumbovih« serij, katerih neprodane izvode so javno sežgali. Bank Vustria Ljubljana, Wolfova 1 Telefoni 061-215-465 centrala, VVolfova 1 061-217-765 plačilni promet, VVolfova 1 Telefax 061-211-217 Telex 39153 OELB LJ Primorski dnevnik TRST / OBTOŽEN JE POVZROČITVE TELESNIH POŠKODB VIDEM / Z MINISTROM MARTELLIJEM 0 procesu proti Samu Pahorju bo sedaj odločala kasacija Sodni zbor sprejel zahtevo obrambe, češ da bi sedanja protislovenska politična klima v mestu negativno vplivala na potek sodne obravnave Prizadevanja za novo koalicijo levih laičnih sil Dogovor o sodelovanju Marjan Kemperle TRST - “Jaz bom govoril po slovensko, ker je to moja pravica.” Tako je začel sinoči Janez Beličič svoje pričevanje na procesu proti Samu Pahorju, slovenskemu profesorju, ki ga obtožnica bremeni žalitve, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju. Beličič je izk-ristil možnost, ki mu jo, kot pripadniku slovenske manjšine, zagotavlja italijanska zakonodaja, in to prav po zaslugi dolgoletnega prizadevanja Sama Pahorja. Predsednik tržaškega kazenskega sodiSča Mario Trampuš je pričo vprašal, ali je Slovenec, po pritrdilnem odgovoru pa je zaprosil prevajalca Mitjo Ozbiča, naj prevede njegovo izvajanje, zapisnikarico Saro Umari pa, da vodi zapisnik v slovenščini. Medtem ko je Janez Beličič v slovenščini obnavljal dogodek z dne 1. novembra na Trgu Sv. Antona Novega, je fašistični vodja odv. Giacomelli požiral grenke sline ob poslušanju slovenske besede v sodni palači. Ob njem je procesu proti Samu Pahorju sledilo mnogo slovenskih ljudi. Ze opoldne so napolnili sodno dvorano, v katero so se vrnili tudi popoldne, ko se je proces dejansko začel. Predsednik Trampuš je namreč dovolil Pahorjevima odvetnikoma Bogdanu Berdonu in Jožetu Skerku le štiri ure časa, da se “pripravita” na obrambo, potem ko sta (zaman) zahtevala večji časovni termin. Na popoldanski obravnavi sfa odvetnika zahtevala tudi preložitev procesa in predajo vseh aktov kasacijskemu sodišču, ki naj določi nov sedež procesa, češ da bi lahko sedanja protislovenska politična klima v Trstu negativno vplivala na potek procesa. Zagovornika sta tudi predlagala, da bi sedež procesa preložili v Benetke. Sodni zbor je formalno ugodil želji: odločil se je za predajo aktov kasacijskemu sodišču, obenem pa razsodil, da se lahko, na podlagi obstoječih zakonov, proces tudi nadaljuje, ne more pa se zaključiti z razsodbo, preden je kasacijsko sodišče izreklo svojo odločitev. Po dobri uri preliminarnih prask se je tako obravnava lahko začela. Javni tožilec Gullotta je Samo Pahor med karabinjerji na tržaškem sodišču (foto Križmančič) s prebranjem obtožnice obnovil incident, ki je privedel Sama Pahorja v zapor. Pahor je obtožen žalitve in upiranja javnemu funkcionarju in povzročitve telesnih poškodb, ker naj bi med manifestacijo družbenopolitičnega društva Edinost brcnil v nogo in s pestjo sunil v čeljust podkvestorja Umberta D’Acierna. Manifestacija je potekala na Trgu pred cerkvijo sv. Antona novega, ker je kvestor prepovedal prireditev na Trgu Unita. Pahor in njegovi somišljeniki so začeli manifestirati na ploščadi neposredno pred cerkvijo, kar pa ni šlo v račun policistom DIGOS. Podkvestor D’Acierno je posegel, da bi Pahorja prepričal, naj stopi s stopnišča na trg, Pahor pa je od njega zahteval prevajalca, kot je to že storil ob podobnem primeru s kve-storjem Lazzarinijem, ki je prošnji ustregel. Po izjavah samega D’Acierna je Pahor večkrat zahteval prevajalca, vse dokler ga ni podkvestor prijel pod pazduho in ga privedel do roba stopnišča. Tu je prišlo do prerivanja, podkvestor je izgubil ravnotežje in se oprijel Pahorjevega jopiča, da ne bi padel, takrat pa naj bi ga Pahor brcnil in sunil s pestjo. Tudi druge priče so potrdile to verzijo (podkvestor Sodano, policista Lenassi in Fascina, novinarja Claudio Erne in Gualberto Niccolini), medtem ko je Beličič izjavil, da sta med sestopanjem s stopnišča oba protagonista izgubila ravnotežje, pri čemer je Pahor dvignil nogo in zadel podkvestorja. Na vprašanje, ali je videl Pahorja, kako je s pestjo sunil policista, je Beličič odgovoril “Ne“, ker mu je D’Acierno zastiral pogled. Pozno zvečer je sodišče zaslišalo tudi samega Pahorja, nakar so proces prekinili. Bogč Samsa VIDEM - Predstavniki levih, laičnih in demokratičnih strank dežele Furlanije Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške, Koroške in Bavarske so se v Vidmu dogovorili o dveh stvareh: prvič, o ustvarjanju širše levice, o združevanju laičnih in demokratičnih sil. Obnoviti je treba ideje demokratičnega socializma izpred sto let, toda s pogledi 21. stoletja. Drugič, o ustvarjanju širšega regionalnega povezovanja, področja svobodne izmenjave, ki bo zajelo vse navedene države oziroma regije. Za Italijo to pomeni federativno ureditev, ko bi osrednja država ohranila zastavo, denarni sistem, sodstvo, vojsko, glede gospodarstva pa samo nujno solidarnost močnejših do šibkejših. Vse drugo bi bilo v pristojnosti dežel. Dogovorili so se o skupnem manifestu, ki naj obnovi intemacionalistič-no solidarnost levih strank, razumljenih zelo široko in brez starih pre-graj. Osnutek bodo sestavili videmski socialisti, končni dogovor pa naj bi združil večino levih sil dežele FJK, celotni zelo zapleten spekter laično demokratičnih strank širšega področja. Konkretni dogovor o sodelovanju temelji na podrobni analizi odnosov, ki so se ustvarili v Evropi in ki vodijo k vedno ostrejšemu nacionalističnemu zaostrovanju. Ni v ognju samo Balkan, skrajno nacionalistični izbruhi so povsod, v demokratični Nemčiji, izredpo ostri pa v Trstu, kjer so zajeli celo predstavnike političnih sil, ki ne spadajo v desnico. V ta okvir spadajo slo-‘•vensko-italijanski odnosi s poskusi spreminjanja meja. Najti je treba konstruktivne rešitve, ko se bo skupaj skušalo prodreti na nova tržišča Vzhoda, skupaj krepilo gospodarsko in vsestransko sodelovanje. Del videmskega zasedanja je bil posvečen neposrednim italijanskim problemom in krizi socialistične stranke. O tem je na izredno obiskanem zborovanju govoril pravosodni minister Claudio Martelli, ki se je zavzel za povsem novo enotno levo stranko, ki bo temeljila na socialdemokratskih tradicijah. Na večurnem zasedanju so ta vprašanja poglobili in se dogovorili o mariifestu, ki naj pomeni prvi korak k organiziranemu, trajnemu sodelovanju. .PROCES PAHOR / KRATEK POGOVOR Z OBTOŽENCEM V zaporu le ni tako tragično” “Sodstvu bom prijavil ministrstvo za pravosodje zaradi nehigienskih razmer v zaporih! Tako, ironično-pro-vokantsko, kot je pač v njegovi navadi, je prof. Samo Pahor začel krajši razgovor včeraj opoldne, medtem ko je v sodni dvorani čakal na začetek procesa. Spregovoril je Sele potem, ko sem mu objasnil, da mi je javni tožilec dovolil razgovor z njijn, in ko mu je zagovornik, odvetnik Berdon, zagotovil, da lahko govori. Slovenski profesor je stal nt zatožni klopi za ograjo, v prostoru namenjenem obtožencem, ki jih pripeljejo v sodno dvorano iz aresta. Karabinjerji so mu veleli, naj zavzame mesto za ograjb. Sele po Posegu predsednika kazenskega sodišča Ivlaria Trampuša se je pripora, da bi lahko vse uredil, medtem ko bi mama želela, da bi napisal knjigo: leta in leta zbiraš gradivo, sedaj bi bil že skrajni čas, da bi tudi kaj napisal, mi ponavlja že nekaj časa.” Sama Pahorja so pripeljali v sodno dvorano karabinjerji, ki so ga prišli iskat na dompri S v. Ivanu. Zjutraj, do pol enajstih, je slovenski profesor redno poučeval na učiteljišču A.M. Slomšek. Sodnik za preliminarne preiskave D’Amato je v odredbi o hišnem priporu dovolil, •da lahko profesor opravlja svoj poklic, ni mu pa izdal dovoljenja za udeležbo na sejah tržaškega občinskega sveta (Samo Pahor je namreč “neodvisen” občinski svetovalec Slovenske skupnosti, vendar se sinočnju - - ) - uu oinubUjc lahko preselil na klopco kočljive seje, na kateri je °b mizi odvetnikov. ‘Ge odmislim nehigienske razmere, odpadanje ometa, nehigien-lekarno, sem se v zaporu odlično imel, ” je Pripovedoval Samo Pahor. ”V ječi sem spoz-nal pet Romunov in nekega Srba iz Bosne, p at, nisem imel stikov z tiopcem, ki je govoril e francosko, a jaz ne Vem francoščine.” Slovenski profesor je spregovoril tudi o dneh, F Bn je preživel doma v msnem priporu. "Doma se® imel mnogo časa zase, lahko sem urejeval dokumente in gradivo, 'i so se nakopičili v zadnjih letih. Ce bi bilo Po ženini želji, bi mi morali prisoditi pet do Sest mesecev hišnega bil govor tudi o Osimskih sporazumih -in o kateri poročamo na tej strani - ni mogel udeležiti). “V hišnem priporu sem .se obnašal res zgledno. Nisem odgovarjal na telefon, nisem telefoniral, niti na hišni zvonec nisem odgovarjal in odpiral vrat, ko sem bil sam na domu. Le enkrat sem odprl, ker sem opazil na dvorišču policijski avto in sem smatral, da so prišli policisti službeno po opravkih k meni, a so kmalu zatem tudi odšli z dolgim nosom, ker niso imeli s sabo prevajalca. Ko so drugič prišli, me je agent vprašal po 'lični karti’. Policistu sem seveda odgovoril, da to ni slovensko; nato me je vprašal drugače: ’Giv mi jur pasport’, a ker angleščina doslej ni še javno priznana, kot je slovenščina, so morali agenti tudi takrat brez uspeha zapustiti moj dom.” Slovenski profesor je še povedal, da je zapustil dom le, ko je odhajal na delo. "Dijaki so me mirno sprejeli, pred procesom pa so mi tudi ižrazili svojo solidarnost, ” je dodal. "Vse zadeve skratka ne gre jemati tako tragično: tragično je le, po mojem mnenju, da se gremo pravno državo, v kateri parlament in državni organi ne spoštujejo temeljnih zakonov, ” se je zresnil obtoženec. "Med zaslišanjem na kvesturi sem izvedel, da sem leta 1988 napisal 24 prijav zaradi kršenja določila o rabi slovenskega jezika. Vse so bile arhivirane! Od države in njenih organov zahtevam samo, naj spoštujejo zakone. Zlo je treba zdraviti pri koreninah, kjer se začne, ne pa, kjer se zaključi, ” je sklenil slovenski profesor. Na vprašanje, ki je* bilo včeraj temeljnega pomena: Kaj pričakuje na procesu, je odrezavo odgovoril, da je “vse v božjih rokah”. Nekaj minut zatem je zvonec naznanil vrnitev sodnega zbora v dvorano: proces se je začel... z odložitvijo do 16. ure, da bi obrambi nudili možnost za “primerno pripravo na sodno obravnavo”. Občina Trst zahteva preseganje Osima Težaven kompromis med upravnimi zavezniki TRST - Osimski sporazum je treba na novo' diskutirati in na novo oblikovati. Tristranska večina KD-LpT-PSI, ki vodi tržaško občinsko upravo, je prepričana, da sd se z rojstvom samostojne Slovenije in Hrvaške bistveno spremenile razmere v tem prostoru in da mora Italija zato s svojimi sosedi podpisati nove dogovore in sporazume. Resolucija, ki jo je na sinočnji občinski seji v imenu večinske koalicije predložil župan Staffieri, ne omenja vprašanja meje, pač pa govori o celovitem spoštovanju Helsinške listine. Ta jasno pravi, da so državne meje nedotakljive in da je za njihovo morebitno spremembo obvezno soglasje vseh vpletenih strani. Zupanovo stališče predstavlja politični kompromis med tremi zavezniki, ki skušajo s tem rešiti Sandor Tence usodo majavega občinskega odbora. Dokument ne govori o načrtovanem protiosimskem referendumu, ki ga je svojčas predlagal Staffieri in ki mu demokristjani in večina voditeljev PSI nasprotujejo. Med odločnimi nasprotniki referenduma za odpravo industrijske cone na Krasu, ki je ne Rim in ne Ljubljana nočeta, je .tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Ta stranka, piše v tiskovni izjavi, je temu projektu nasprotovala že ob podpisu Osimskega sporazuma, ljudsko glasovanje pa bi bilo danes popolnoma nepotrebno in škodljivo za tržaško skupnost. SSk se zavzema za nova pogajanja med Italijo in Slovenijo, ki morajo potekati na enakovredni ravni, referendum pa bi nasprotno samo še dodatno zaostril politično vzdušje in najbrž tudi sedanjo nacionalistično gonjo. Razprava v občinskem svetu je trajala pozno v noč. Resoluciji upravne večine so se pridružili tudi dokumenti, ki so jih predložile nekatere stranke. Fašisti so po pričakovanjih zahtevali revizijo državnih mej, svetovalec Zelene alternativne liste Ghersina pa je predlagal referendum, po katerem naj bi na območju nekdanje industrijske cone začeli uresničevati mednarodni Kraški park. Ob začetku seje so predstavniki SKP, Demokratične zveze in Zelene liste očitali županu odsotnost Občine na vsedržavnih pobudah proti rasizmu in antisemitizmu. Staffieri se je opravičil, da uprava za te pobude ni dobila vabila. DEŽELA / OB DANAŠNJEM SESTANKU S TURELLOM Sindikati CGIL, CISL in UILzahtevajo revizijo deželne proračunske politike Deželna uprava bi morala korenito spremeniti način, po katerem sestavlja svoje letne proračune. V zadevnem postopku še vedno ni predvidena nobena analiza dejanske uporabe oziroma učinkov vsakoletnih proračunkih postavk oziroma izbir, pa tudi posvetovanja, ki jih predvideva zakon za sestavljanje proračunov, se dejansko reducirajo na bolj ali manj neobvezujoče pritiske posameznih kategorij in lobijev. Tako so na včerajšnji tiskovni konferenci pred današnjim sestankom s predsednikom deželnega odbora Turellom in proračunskim odbornikom Longom povedali deželna tajnika CGIL Pascolat in CISL Patuanelli ter član tržaškega vodstva UIL Fuligno. Zvezni sindikati se nameč letos niso hoteli zgolj rutinsko odzvati na vabilo, da povedo svoje mnenje o deželnem proračunu za leto 1993 in o poračunskih predvidevanjih za triletje i.993-95, še zlasti zato ne, ker ob vsesplošni krizi javnih financ postajajo proračunske izbire naravnost dramatične. Pomislimo le, da klestenja znašajo 396 milijard lir ob proračunu, ki izenači pri 1.700 milijardah, poleg tega pa bo morala deželna uprava prihodnje leto prevzeti večja bremena za zdravstvo in za javne prevoze. Sindikati menijo, da bi morali zaradi vsega tega korenito spremeniti proračunsko politiko, reducirati odvečne stroške, pa tudi zmanjšati sedanji dokaj potratni deželni aparat. Jasno pa bi morali določiti tudi prednostna področja, med katera po mnenju sindikatov vsekakor sodita tudi zdravstvo in skrbstvo. Zaloge tobaka kopnijo RIM - Tudi prihodnji teden bi tobačne prodajalne lahko ostale brez dobav tobaka. Ni namreč izključeno, da se bo stavka uslužbencev distribucije tobaka, ki se je pričela pretekli četrtek, še nadaljevala. Stanovska vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL bodo dokončno odločitev sprejela pojutrišnjem. Seveda pa se s tem veča nevarnost, da bodo tobačne prodajalne izčrpale svoje zaloge, kakor tudi, da bodo kadilci (vsaj tisti, ki se niso že ustrezno založili), ostali brez cigaret. Torek, 10. novembra 1992 NOVICE Danes zasedanje deželne skupščine Furlanije^Julijske krajine TRST - Danes bo zasedal deželni svet Furlani j e-Julijske krajine. Skupščina bo obravnavala vrsto zakonov, še prej pa bo izrazila mnenje glede Turellovega poročila o sestanku s slovensko vlado. Dario Tersar (PSI) bo poročal o proračunskih popravkih, Ivano Strizzolo (KD) o zakonu za pospešitev birokratskih postopkov na področju popotresne obnove, Renato Vivian (Zeleni) o reciklaži odpadkov, Adriano Bomben (KD) o prometu z motornimi vozili na območjih, ki so hidrogeološko in krajinsko zaščitena, Bojan Brezigar (SSk) za večino in Renzo Travanut (DSL) za opozicijo j^a o financiranju prireditev ob 400-letnici Palmanove' Dalje bo govor o zmanjšanju števila deželnih odbornikov s 14 na 10, kar je.bilo v komisiji že soglasno odobreno. Skupščina, ki bo zsedala tudi popoldne, bo dalje odobrila osebne spremembe v deželnem konzorciju zavodov za Jjudska stanovanja IACP, v deželni komisiji za delo na domovih in v upravnem odboru Krožnega sklada za gospodarske pobude v tržaški ingoriški pokrajini. Na sporedu bodo tudi odgovori na vprašanja ter interpelacije. Odbornik za zdravstvo Mario Brancati bo na primer obrazložil neofašistu Sergiu Giacomelliju, kako je z dvojezičnimi letaki, ki jih je dala natisniti deželna uprava, odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti bospre-govoril o škodi na pridelkih, ki jo je prizadejalo slabo vreme, odbornik za financa Bruno Longo pa bo potolažil melonarja Gambassinija, ki se pritožuje, češ da prostocarinske prodajalne onkraj meje delajo, hudo škodo tukajšnjim prodajalcem monopolnih izdelkov, v prvi vrsti seveda cigaret. Sodnijskega poola za preiskavo o prostozidarskih ložah za zdaj še ni RIM - Višji sodni svet je naročil vsem tožilstvom, naj mu posredujejo imena sodnikov, ki bi • bili najprimernejši za sestavo petčlanske preiskovalne, s katero naj bi - pod vodstvom državnega pravdnika Agostina Cordove v Palmiju -dodobra raziskali ozadje protizakonitih dejavnosti nekaterih tajnih fr amazonskih lož. Te so vpletene, kakor pravijo, v zločinska dejanja, kakor so razpečevanje orožja in mamil ter kupovanje volilnih glasov. Do imenovanja»superpoola«ne bo sicer prišlo pred mesecem dni, kar pomeni, da utegne del dokaznega gradiva izginiti. Veliki mojster italijanskih framazonov Giuliano Di Bernardo je medtem javno zatrdil, da bo izgnal iz lože Grande Oriente dTtalia vse tiste njene člane, o katerih bi se izkazalo, da so se omadeževali s takšnim ali drugačnim nezakonitim dejanjem.»Tožilstvu v Palmiju sem dal na razpolago vse ustrezne informacije, oni pa so se obvezali, da mi bodo izročili seznam vseh framazonov, ki so prišli navzkriž s pravico, «je izjavil novinarju dnevnika L"Adige, ki izhaja v Trentu, kjer je Di Bernardo univerzitetni docent. Veliki mojster je poleg tega obljubil, da bo posredoval najvišji državni oblast seznam vseh članov svoje lože in tako dokazal, da nima ta ničesar skrivati, da je, skratka, njena dejavnost povsem v skladu z zakonom. Bivši minister Remo Gaspari (KD) v škripcih zaradi helikopterja L'AQUILA - Tako imenovano sodišče za ministre v Aquili je prejelo od namestnika državnega tožilca Fabrizia Tragnoneja mnenje v zvezi s preiskavo proti bivšemu ministru za javne službe Remu Gaspariju, ki je osumljen nezakonitega izkoriščanja javnih prevoznih sredstev. Po vesteh iz sodnijskih krogov naj bi bil .Tragnone naklonjen sodnemu postopku proti poslancu oziroma temu, da se od poslanske zbornice prejme ustrezno dovoljenje. Sodišče v Aquili se bo o zadevi izreklo v ponedeljek. Bivši minister naj bi po pričevanju številnih oseb uporabljal helikopter gasilcev za polete, ki niso imeli nobene zveze z njegovim parlamentarnim mandatom, a med pričami sta, kot navajajo tiskovne agencije, tudi predsednik rimskega nogometnega kluba Roma Giuseppe Ciarrapico in podpredsednica skupine KD v poslanski zbornici Anna Nenna D'Antonio. Vodja industrijcev Bazilikate v zaporu zaradi podkupovalnin MATERA - V Materi so zaprli predsednika zveze industrijcev Bazilikate Giansilvia Massocchija, ki je zaradi tega odstopil, njegovo ženo Bernardino Civello, bivšega župana Policora pri Materi Otella Marsana (KD), podžupana in odbornika za javna dela Fabiana Montesana (KD) in odgovornega za občinski tehnični urad Leonarda Colletto. Vsi so osumljeni protizakonitega poslovanja oziroma podkupovanja na področju zakupov in črne gradnje v sklopq sporazuma, ki ga je podpisala občinska uprava z družino Massocchi za izgradnjo turističnega naselja II Delfino 2. Vzroki smrti štiriletnega Marca še niso povsem jasni C AT ANI A - Pomočnik državnega tožilca Mario Busacca je uvedel preiskavo o smrti komaj štiriletnega Marca Carusa. Malček je izdihnil, ker se mu je ustavilo srce in sicer po kirurškem posegu za odstranitev podkožne ciste v neki privatni kliniki v Catanii, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Vittorio Emanuele. Njegovi starši trdijo, da bi ga bili lahko rešili z. elektroencefalogramom, ki pa' ga v kliniki niso imeli, a primarij Francesco Foti trdi, da razloga za smrt ne gre ^ iskati v tej okoliščini, ker da je padel otrok v globoko komo že takoj po operaciji. TRST Torek, 10. novembra 1992 RUBRIKA OSIMO / GROBA APOLOGIJA FAŠIZMA PO MESTNIH ULICAH OSIMO / PRI Cardarelli odgovarja na vprašanja preiskovalcev Namestnik javnega tožilca De Nicolo je včeraj dopoldne in popoldne za veC kot Sest ur zasliševal podjetnika Quirina Cardarellija, ki je obtožen stečaja družbe Fintour. Zaslišanje je potekalo kar v njegovem uradu, v kar so privolili tako Cardarelli sam, kot njegova odvetnika Amodeo iz Trsta in Lemme iz Rima. Javni tožilec je po zaslišanju na improvizirani tiskovni konferenci izjavil, da je povsem zadovoljen s potekom preiskave, saj je Cardarelli zelo lojalno, korektno in razpoložljivo odgovarjal na zastavljena vprašanja. Obtoženec je ponovil, da v zadnjih dveh letih sploh ni imel opravka z zadevo Fintour. De Nicolo je tudi izjavil, da bo mogoče prišlo do novosti, kakšnih in kdaj pa ostaja preiskovalna tajnost. Cardarellijeva odvetnika sta vložila prošnjo po izpustitvi obtoženca na začasno svobodo. Prošnjo bodo morali sedaj proučiti trije javni tožilci, poleg De Nicola še Gullotta in Reinotti, nakar bo po njihovem mnenju o Cardarellijevi usodi odločal sodnik za preliminarne preiskave Alessandra Bottan. Po včerajšnjem zaslišanju je povsem verjetno, da bo Cardarelli v nekaj dneh zapustil koronejske zapore. V soboto so sodniki medtem že zaslišali Ivana Farija, zadnjega lastnika družbe Fintour. Dijaški dom prireja mladinsko zimovanje Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta obvešCa, da so zaradi nepričakovano velikega zanimanja prenesli kraj mladinskega zimovanja iz Bohinjske Bistrice v Kranjsko goro. Zimovanje je namenjeno mladim od 12. do 17. leta starosti, odvijalo pa se bo od 28. decembra 1992 do 4. januarja 1993. Udeleženci bodo stanovali v mladinskem hotelu, kjer je na razpolago še nekaj mest. Zainteresirani se lahko vpišejo do 30. novembra, in sicer pri tajništvu Dijaškega doma, tel, 573141. Jutri seja občinskega sveta v Nabrežini Jutri se bo zbral devinsko-nabrežinski občinski svet. Glavna točka na dnevnem redu bo razprava o proračunu za leto 1993 in o razvojnem naCrtu za triletje 1993-95, ki ju. je odbor predstavil na prejšnji seji. Seveda pa bo to kot običajno tudi priložnost za politični obračun. Se pred tem pa bi moral občinski svet obravnavati vrsto upravnih zadev, med temi zakup social-no-skrbstvene službe za mladoletnike oz. prizadete osebe, najem posojila za kritje deficita kon-zorcjskega podjetja za prevoze ACT, zakup službe za vzdrževanje občinske javne razvetljave ipd. Kar zadeva proračun, velja omeniti, da bodo devinko-nabrežinski obcinki svetovalci jutri o njem predvidoma le razpravljali, glasovali pa bodo o njem na prihodnji seji, ki bo konec tega meseca. Nabrežinska DSL zahteva odstop uprave Devinsko-nabrežinska DSL zahteva takojšen odstop domaCe občinske uprave. Škandal, ki je sledil stečaju Cardarellijevih družb, po mnenju Occhettove stranke klice tudi na hude politične odgovornosti domačih upraviteljev, ki morajo zaradi tega odstopiti. Sodniki imajo nalogo, da razčistijo in ugotovijo morebitne kazenske odgovornosti, upravitelji, posebno tisti, ki so zagovarjali projekte Fintour za Sesljanski zaliv, pa ne morejo mimo svojih političnih odgovornosti. DSL se torej zavzema za odstop Caldijevega, odbora, nasprotuje pa razpusti ti vi občinskega sveta in morebitnim novim občinskim volitvam. Treba je izvoliti novo upravo, ki naj bi slonela na maloštevilnih, a konkretnih programskih točkah in ki bi se med drugim zavzemala za revizijo regulacijskega naCrta., za sanacijo občinske blagajne in za tvorno sožitje med Italijani in Slovenci. Ta teden tri seje tržaških rajonov Ta teden bodo na sporedu tri seje tržaških rajonskih svetov. Jutri ob 20.30 bo zasedal sosvet za Sv.Ano-Sv. Sergij, ki mora še izvoliti predsednika in podpredsednika. V Četrtek pa sta sklicani seji na Zahodnem Krasu in v Barkovljah. Zahodnokraški rajonski svet-se bo ukvarjal z razvojnimi projekti za Križ, Prosek in Kontovel, v Barkovljah pa bo med drugim tekla beseda o svetovalskih komisijah in o uporabi občinskega rek-reatorija Stuparich. lil V ■ s - ■ ■it ■ Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Ti*: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno-naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-779600, fax 040-772618 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 lir, finančni in legalni 120.00 lir, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1'.200 Lit - 40 Sit Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 Lit lema 276.000 Lit za Slovenijo: mesečna 1.200 Sit Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Čmuhi hočejo Istro Fini uprozoril farso na itaiijansko-siovenski morski meji Demonstranti vzklikali proti pokojnemu Titu in proti Sloveniji Amato, ustavi izbruhe na meji SANDORTENCE Približno tri tisoC fašistov (dobršen del jih je prišlo iz drugih italijanskih mest) je v nedeljo dopoldne po mestnih ulicah glasno zahtevalo vrnitev Istre in Dalmacije Italiji. Za to priložnost je MSI povabila v Trst svojega vsedržavnega kolovodjo Gianfranca Finija, ki je nato z jadrnico dosegel morsko mejo med Italijo in Slovenijo ter vrgel v morje 500 steklenic. V vsaki izmed njih je bila "obljuba istrskim rojakom, da jih bo Italija osvobodila”. Fini pa pri tej svoji "pogumni potezi” ni upošteval morskega toka, saj so -kot kaže- nekatere steklenice včeraj našli na obali pri Benetkah in pri Chioggii. Ne glede na farso na odprtem morju, je bila nedeljska manifestacija MSI Cista apologija fašizma, kar pomeni, da bi se morali z njo ukvarjati tudi sodniki. Fini je na Pomorski postaji rohnel proti rimski vladi, Ceš da je z "drugim Osimom" znova izdala Trst in njegove interese. Meje s Slovenijo niso nedotakljive in jih je treba za to Cimprej spremeniti, kar ni v nasprotju s Helsinško listino, mimo katere je prišlo do združitve Nemčije in do nastanka baltskih držav. Med "izdajalce" je fašistični kolovodja uvrstil tudi listarskega podmini-stra Camberja, katerega je pozval, naj takoj odstopi iz Amatovega kabineta. MSI se očitno boji politične konkurence Liste za Trst, bo pa vseeno podprla napovedan pro-tiosimski referendum, Ce bo do njega seveda sploh prišlo. Najbolj oster pa je bil Fini do Severne lige . Skrajna desnica odklanja federalistično ureditev Italije, ki jo predlaga Bossi in je pripravljena zaščititi celovitost države ”z vsemi sredstvi". Sprevod, ki je krenil iz Pomorske ostaje po mestnih ulicah, je bil, kot rečeno, Cista apologija fašizma. Najbolj glasni so bili udeleženci iz drugih krajev Italije. Mnogim je še vedno na Rimski pozdrav fašističnih skrajnežev: ali ne gre za apologijo fašizma? (Foto Ferrari) poto pokojni jugoslovanski predsednik (Tito rabelj je' bilo najbolj razširjeno geslo), kot rablja pa so iz nepojasnjenih razlogov opsovali tudi prefekta Vitiella in nekatere vidne demokristjanske voditelje. Kljub napetosti je manifestacija potekala brez incidentov, kar je botrovala tudi velika prisotnost policistov in karabinjerjev v popolni bojni opremi, ki so množično zastražili nekatere "vroCe objekte". Med temi tudi slovenski konzulat na Carduccijevi ulici, ki si je vsekakor dobil lepo dozo psovk in žalitev. Misovskega shoda se je udeležila tudi majhna skupinica istrskih beguncev, ki je nosila velik transparent z napisom “Volemo tomar", na Pomorski postaji pa se je prikazal tudi predsednik Združenja ezulskih organizacij odvetnik Sardos Albertini. Ta človek išCe v svoji protiosimki ihti podpore na desno in levo. Pri svoji stranki, ki je KD, pri republikancih, pri listarjih in sedaj še pri fašistih, ki so ga v nedeljo zelo lepo in toplo srejeli. Finijevo jadrnico sta na odprto morje vse do meje od daleč spremljala policijska patrolna čolna. Slovenski omjeni organi so bili predhodno obveščeni o tej akciji, a niso posegli. Kakršenkoli poseg bi seveda fašisti spretno izkoristili v propagandistične namene. Rimska vlada ne more še dalje ostajati križem rok pred naraščajočo fašistično nestrpnostjo, ki je jasno prišla do izraza tudi v nedeljo v Trstu. Republikanski tajnik Giorgio La Malfa je v posebni izjavi pozval ministrskega predsednika Giuliana Amata in pristojne organe, naj strogo postopajo proti vsem tistim, ki sramotno podpihujejo rasizem in antisemitizem. "Slišal sem, da je Fini v nedeljo v Tržaškem zalivu ilegalno prestopil državno mejo in zahteval nazaj ozemlja, ki jih je prav režim, na katerega se on zgleduje in dosledno sklicuje, po izgubljeni vojni klavrno za vedno izgubil", je poudaril La Malfa. Voditelj PRI je dodal, da so tudi republikanci pred dnevi protestirali pri vladi, ker je, kar tako in brez predhodnih posvetovanj, potrdila Osimski sporazum s Slovenijo. PRI se torej zavzema za ponovna pogajanja med Rimom in Ljubljano, ta upravičena zahteva - podčrtuje na koncu še La Malfa - pa nima ničesar skupnega z zelo nevarnimi in provokativnimi ozemeljskimi zahtevami, ki so toliko bolj škodljive, ker jih zaeovarajo fašisti. KRAS / V REPNU, V TREBČAH IN NA PADRICAH___• PONČANA / V NEDELJO DOPOLDNE Fašisti so spet oskrunili spomenike našim padlim Pomazali so jih in poškodovali, cvetje pa razmetali Pri Svetem Jakobu odprli Ljudski dom V prazničnem vzdušju se je slavnosti udeležilo veliko strankinih somišljenikov in drugih prebivalcev TRST - V noči od sobote na nedeljo so fašisti pomazali in poškodovali veC spomenikov padlim in tabel s slovenskimi krajevnimi imeni v repentabrski občini in na vzhodnem Krasu. Spomeniku v Repnu so odbili večno luC in razmetali vence. Napoti jim je bila tudi tabla z napisom PerCedol, ki so jo premazali. Nato so se lotili spomenikov v Trebčah in na Padricah: padriškemu so razbili rdeCo zvezdo, narisali ducejev grb in pometali stran cvetje, trebenske-mu pa so pomazali posvetilno tablico, izruli cvetje in odvrgli Cez cesto šopke rož ter venec borčevske organi- Oskrunjeni spomenik v Repnu zacije obalno-kraškega binjerjem na Opčinah, a priti ob fašističnem območja. Predsednik mu ni uspelo, ker ni shodu v Trstu do takš- trebenske sekcije VZPI- dobil pristojne osebe, nih dejanj, očitno pa to ANPI Lucijan Malalan je tako da je to storil vCeraj ni zaleglo, Čeprav so hotel že v nedeljo prija- v Bazovici. Prefekt je bil nekatere spomenike viti dejanje kara- obveščen, da utegne zastražili. Šentjakobski komunisti imajo po dolgotrajnih prizadevanjih konCno in ponovno svoj dom. poimenovan po Antoniu Gramsciju V nedeljo so namreč zopet odprli Ljudski dom na PonCani, ki bo namenjen ne samo strankarski dejavnosti, ampak tudi drugim pobudam kulturnega in ljubiteljskega značaja Vrata so namreč odprta vsakomur iz tega izrazito ljudskega in delavskega rajona, ki želi prispevati za kuljumo in politično osveščanje prebivalstva. Kljub ne prav ugodnemu vremenu se je pred Ljudskim domom še uro pred slavnostnim odprtjem zbralo veliko strankinih somišljenikov. Prišli so iz mesta Na odprtju sedeža je bilo veliko ljudf (Foto Montenero) kot tudi iz okoliških strankinega vsedržavne-vasi, da bi skupno praz- ga vodstva posl. Cuffaro, novali odprtje novega ki je med drugim govoril sedeža SKP. Glavni o vlogi komunistov v govor je imel elan sedanji družbi. UMOR / IZLETNIKI SO V NEDELJO PRI GABROVCU NASH ZADAVLJENO 40-LETNO TRŽAČANKO IRMO LUBIANA Povsem nepredirni molk v vznemirljivi temi tavajočih preiskovalcev Po pričevanju sosedov in znancev je bila umorjenka, po rodu iz Pulja, zgledna žena in mati, lepe zunanjosti in veselega, značaja Smrt 40-letne Irme Lubiana por. Zuberti, katere truplo so mimoidoči po naključju odkrili v nedeljo dopoldne na Krasu, predstavlja nedvomno eno najskrivnost-nejših kriminalnih epizod, ki so se v zadnjih letih primerile na Tržaškem. Na prvi pogled gre namreč za povsem normalno - še veC, celo vzorno - ženo in mater, ki se je nenadoma in brez pojasnil oddaljila od doma in našla nasilno smrt na kraški planoti. Vprašanj, ki jih je tragični dogodek zastavil preiskovalcem in javnemu mnenju je seveda nešteto, odgovora pa za sedaj še nobenega. Preostaja le upanje, da se za nepredirnim molkom preiskovalcev vendarle skriva kak indic, ki bi jih v naslednjih urah lahko pripeljal do morilca, saj bi v nasprotnem primeru tvegali, da jim Cas postane nasprotnik in da bodo prisiljeni primer arhivirati kot “nerešljivega". Toda poglejmo, kako so po skopih podatkih, ki jih imamo, potekali dogodki. Irma Lubiana, ki je do nedavne upokojitve delala kot uradnica v deželni upravi, se je v soboto popoldne s svojim belim Y10 odpravila zdoma. 8-letni sinek Alessandro in 40-letni mož Dario Zuberti, zaposlen pri neki tržaški zavarovalnici, nista bila doma in ko se je mož okrog 18. ure vrnil domov, je najprej po telefonu, nato pa osebno prijavil ženino izginotje policiji. Kam je žena izginila, je Dario Zuberti izvedel šele naslenjega dne. Njeno truplo so, kot reCe-no, odkrili izletniki v nedeljo okrog 10. ure, zleknjeno na sedežih belega Y10 z registrsko številko TS 351503. Avtomobil je bil parkiran ob precej uporabljani * stezi, ki iz Gabrovca pelje v Sempolaj. Truplo je bilo oblečeno in razen modric na vratu ni kazalo znakov nasilja. Sodni zdravnik dr. Fulvio Costantinides je po prvem pregledu izključi, da bi šlo za samomor ali naravno smrt in kot njen najverjetnejši vzrok - ki ga bo seveda morala potrditi avtopsija - navedel zadavljenje. Na kraj dramatične najdbe so prvi prihiteli karabinjerji iz Nabrežine, nato pa je stekel običajni preiskovalni ritual. Koordinacijo preiskave, ki je stekla na veC ravneh in po besedah samih preiskovalcev v vse smeri, je prevzel namestnik državnega pravdnika Piervalerio Reinotti, pri njej pa poleg nabrežin-skih karabinjerjev sodeluje tudi operativno jedro njihovega pokrajinskega poveljstva. Eno svojih prvih nalog so preiskovalci opravili že v nedeljo zvečer, ko so zaslišali Daria Zubertija. Irma Lubiana se je rodila 12. 8. 1952 v Pulju, živela pa je v Trstu, kjer je z družino stanovala v Ul. Piccardi 18. V mestu živijo tudi njeni starši, na katere je bila po pričevanju sosedov zelo navezana. Sosedje vedo tudi povedati, da je bila Irma zelo lepa ženska veselega značaja, aktivna in vedno prijazna. Z možem sta se na videz zelo razumela in imeld lep dom, iz katerega sosedje niso nikoli slišali prepiranja. Te, sicer le od zunaj SKEDENJ / POMEMBNA POBUDA ZA OTROKE V dvorani KD Ivan Grbec slovesno odprli ludoteko To je prvi večji korak v razvoju združenja Lupusinfabula Damjana Ota Odprtje prostorov ludoteke v Skednju je pomemben korak v razvoju združevanja Lupusinfabula: z nedeljsko uradno otvoritvijo centra za vzgojno igro otrok si je združenje tudi ustvarilo svoj sedež. Obenem pomeni ludo-teka, poimenovana prav tako kot društvo -Lupusinfabula, uresničitev načrta, ki ga je Zveza slovenskih kulturnih društev od vsega začetka podpirala in spodbujala, v prepričanju, da imajo otroci pravico do večje pozornosti, do boljših možnosti za- razvijanje lastne izraznosti. »Ludoteka predstavlja novost in izziv ne le v vsebinskem, temveč tudi v metodološkem pogledu, «je na nedeljski otvoritvi poudarila Nives Košuta, ki je v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev uvodoma pozdravila obe ugledni gostji prireditve, prof. Doro Gobec in dr. Iso D’Eliso, ravnateljico slovenskih osnovnih šol Lučko ' Križman in tržaškega odbornika za kulturo Alessandra Perellija. Dvorano Kulturnega društva Ivan Grbec, ki prav tako od vsega začetka sodeluje pri uresničevanju ludoteke, pa so zapolnili predvsem številni otroci, starši, vzgojitelji in kulturni delavci. O dragoceni vlogi, ki jo igra ima pri razvoju otrok, sta spregovorili raziskovalka na Pedagoškem inštitutu ljubljanske univerze, in Isa D’Eliso, ki vodi službo za mladoletnike v tržaški občini. Igra je danes tisti posrednik, ki otroku razpira svet, mu daje v roko ključ za prihodnost in ponuja lep način, da vstopi v odrasli svet. Nikakor torej ne smemo podcenjevati otroške igre, nasprotno jo moramo spodbujati še posebno v naših družbenih pogojih, ko imajo mlajši in najmlajši na lastno razpolago čedalje manj res prostega časa. Na osnovi preverjenih podatkov je namreč otrok prost le 4 do 5 ur anevno, preživi pa jih ob dejavnostih, ki mu jih že vnaprej -določijo starši, ali pa v zaskrbljujoči osamljenosti. Ludoteka bo torej omogočila razvoj kulture prostega časa med mlajšimi, z igro in strokovnim mentorstvom animatork bodo otroku ponujena sredstva, da bo lahko razvijal ustvarjalne sposobnosti in sposobnost skupinskega dela, torej sredst- d GdLASBEHA MATICA TRST Kan/Cfltna ioaimi-jjJa mzetli 15yyy3 V ps-fck, 13. ivan/embn, ■:b iti .3) v KukumairL domu v Tli tir, LtLLi Fetronio 4 CONdERTO DE ARANJUEZ za Larib CBKSTSSLCHBfSKE LfOJLpjtiL Solistka: TamiCotmlo-MahkPcrfa Etmfierit: HadboLt&Mfi Na. sporedu: Beethoven. Kcfioj. Rodriflo. Strane Pr&dvp vstopnic in ui-r-ti .majev eno uro p>n -J pr rž Jronoe-ria pri AJcpfoJnr jKiJiume.ro- cJbunor. KINO Z nedeljske otvoritve ludoteke v škedenjskem prosvetnem društvu (foto Ferrari) va, s katerimi se bo lahko celovito»uvelja-vil«v družbeni stvarnosti. Ne nazadnje se otrok skozi igro zbližuje s kulturo»: prenašanje kulturnih vsebin na otroka pa je ena največjih vrednot človeštva. Za uresničevanje teh namenov pa je seveda potreben primeren prostor, urejen po meri otroka, mikaven in gostoljuben, odprt tudi k spoznavanju med slovensko in italijansko govorečimi malčki. V tem smislu želi ludoteka postati razsežnost* v kateri se bodo srečevali različni dejavniki okolja in njegove že obstoječe organizirane stvarnosti. Na ta način bomo lahko spodbudili tudi kakovostnejšo in otipljivejšo raven sožitja v našem mestu. K nastanku škedenj-ske ludoteke sta v prvi vrsti pripomogli prizadevnost in dobra volja posameznikov, ki so prostovoljno pomagali pri urejevanju prostorov. Denarno je prispevala tudi bančna sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Tržaška knjigarna pa je dala svoj GLASBA / KONCERTNA DEJAVNOST Pred začetkom koncertne sezone Glasbene matice Prvi gost bo simfonični orkester slovenske filharmonije S praizvedbo Merkujeve orkestracije Kogoja in nastopom harfistke Jasne Corrado Merlak se bo 13. novembra začela v Kulturnem domu v Trstu letošnja sezona Glasbene matice. V izvedbi simfoničnega °rkestra Slovenske filharmonije pod taktirko Mai*ka Letonje bomo Mhko poslušali Beethovnovo Četrto simfonijo, Pet Kogojevih Malenkosti *v orkestraciji našega skladatelja Pavleta Merkuja, Rodrigov Conpierto de Aranjuez za kitaro in orkester v avtorjevi priredbi za harfo in orkester (solistka Jasna Corrado Merlak) in Straussovo simfonično pesnitev Z^esele potegavščine rilla Eulenspiegla. Nov položaj kmetijstva Glavni svet Kmečke ^Veze se bo sestal jutri, l2- t.m. ob 19.30 na sadežu v Trstu, Ul. lcerone 8/b. Na dnev-nem redu ima poročilo o Položaju kmetijstva v luči p0Ve kmetijske politike J^ropske gospodarske skupnosti in novih davč-nih predpisov, srečanje zastopstva KZ z vodstvom Kraške gorske skupnosti o vprašanju ure-rcevanja sporazuma o sinhrotronu, predlog KZ zf nagrade Trgovinske zbornice “zvestoba delu \n za gospodarski napredek ‘ in se razna organizacijska vprašanja. O visokem umetniškem (in človeškem) sporočilu nemškega skladatelja Ludvviga van Beethovna ne bomo govorili, pač pa kratko označili njegovo Četrto simfonijo v B-duru op. 60. Med “viharjem” Tretje in Pete simfonije je Četrta “trenutek sončnega oddiha”; Beethovnov značaj, ki je svoj “romantični” koncept glasbene povednosti oblikoval z vdorom tolikšnih kontrastov v (Haydnovo) klasično * obliko, nas venomer preseneča z utrinki vedrega razpoloženja, še najvidnejše prisotnosti v Sesti, pa tudi v Osmi simfoniji. Merkujevo orkestracijo Kogojevih klavirskih Malenkosti moramo umeti, kot sam avtor pravi, v smislu gole instrumentacije za barvno bogatejši ansambel. Delo je Pavle Merku pričel leta 1967, dokončal pa bo priložnosti stoletnice rojstva n a š e g a «nesrečnega« tržaškega skladatelja, ki smo ga doslej prištevali med ekspresioniste. Pred kratkim je pač v okviru sezone Trieste Prima izšel esej Aleksandra Rojca, ki skuša razčleniti pomen tako širokega pojma, kakršen je ekspresionizem. Naj bi ga torej le uporabljali v smislu »revolucionarno-sti«Kogojeve pisave glede na takratni slovenski glasbeni ambient, ne pa v smislu Stuckenschmidtove enačbe, ki ga veže z ato-nalnostjo, saj je Kogdjev svet še globoko vezan na poznoromantično (tonalno) tradicijo. V Malenkostih se Kogojeva osebnost izkaže v samosvojem »glasbenem utrinku«, ki mu bomo tokrat sledili v Merkujevi orkestralni barvi. Concierto de Aranjuez (1939) za kitaro in orkester je španskemu skladatelju našega stoletja Joaquinu Rodrigu takoj priskrbel svetovni sloves, da je umetnik, ki se je sicer izpopolnil v Parizu pri Paulu Dukasu, takoj spisal vrsto podobnih del, kot sta Concierto Neroico za klavir (1941) ali Concierto galante za čelo (1949). KRIŽ / TRAGIČNA SMRT Umrl Gvido Knez Pred dnevi je v Križu, v 65. letu starosti tragično preminil Gvido Knez. Pokopali so ga na rodni zemlji v Sempolaju v prisotnosti prijateljev in sobdrcev. 2e kot, mladinec se je kot kurir vključil v OF Bil je najprej kurir in nato postal borec v partizanskih primorskih edi-nicah, kjer je vestno in zavzeto opravljal vse naloge, ki so mu bile naložene. Pozneje je bil dodeljen službi telefonskih vez, kjer še je ravno tako odlikoval po svojem velikem čutu odgovornosti. Pri izpolnjevanju svojih dolžnosti 'je pokojni Gvido stopil na vojaško mino, ki ga je močno poškodovala.Več časa je okreval v bolnišnici Franja in kljub vsem prizadevanjem zdravniškega osebja ostal invalid. Tudi v teh trenutkih ni izgubil poguma in ostal zvest idealom, na katerih se je rojevala nova Jugoslavija. Tudi v bolnici Franji je opravljal poklic telefonista, saj je bil tudi ta" poklic v soteski pri Cerknem neobhodno potreben. V Križu, kjer je ‘v povojnih letih živel, je pomagal pri gradnji spomenika padlih v NOB. doprinos z igračami, igrami in slikanicami. Kot sta v uvodnih pozdravih naglasila tudi predsednica Kulturnega društva Ivan Grbec Devana Pizziga in predsednik združenja Lupusinfabula Pavel Stranj, pa bo sedaj pomembno predvsem to, da se v urejenih prostorih razvije pravo središče za otroke in njihovo igro, seveda ob spodbudni prisotnosti tudi odraslih, staršev in kulturnih organizatorjev. Skedenjska pobuda je vsekakor velika pridobitev za vso skupnost. I?] OBVESTILA Proseka, Kontovela in iz Gabrovca bodo v kratkem organizirali večerjo. Zainteresirani naj se javijo v večernih urah na tel. št. 225510. BRALNA ZNAČKA -Posvet o prenovi in organizaciji Bralne značke bo v petek, 13. t. m., ob 15. uri na OS France Bevk na Opčinah. Za Zvezo bralnih značk Slovenije bodo sodelovali Igor Longyka, Jože Zupan, Miha Mohor, Manca Perko. Posvet je namenjen vsem učiteljem in profesorjem, ki se ukvarjajo z mentorstvom za bralno značko. Množično vabljeni! publiest Trst Ul. Mantecchi 6 Tel. (040)7796688 Prio-Liji:. ItMinacialnjo podjetja iktiviii v dbtrib-uciji tAjii-Erih pisiTrolorv in. o piiiiLi. Čče PRODAJALCA za ivo jo Hgpvsko iniiio. Idealni landidat j> diplomiranec., pioit voja?kili okveziciti. 'iijsi i hioi t ne piei-e.ip. 26 let. z dobrim znanjem aniJeJte.ijL jezil: a in. l:o nvunil: a trv no i tjo kol značaj il: o pofczo v medElov Sl: ih. odno lih. Zaželeni ita dinamično!t in avtonomno!t tei pri-pirvljeieit na pobita potovanja. Za predhodne kontakt je zadolženo podjetje KORI' HJRuFA.. ki jamči za največjo diikietnoi L Zaiiitri-jlraiU naj poJlje jo poalri) ni JrurjJ: illUih na ||TkDRP ■» EUROPfl s r l TA.OeppaS1 - '34152 TRST KD IVAH GRBEC vali na MARTINOVANJE j v bi. 11. novembra-, oh 20. vri. Iti topil bo MePZ- Hmo uk o iz Mačk olj. Vljudno vabljeni! •Oe-taii- TK GALERIJA Va! vabi v četrtek. 12. novembra., ob 17.30 ARISTON -• 17.45, 20.00, 22.15: »Arma letale 3« r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EKCELSIOR 16.30„18.20,20.10,22.15: ”Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00: »Prosciutto, pro-sciutto«, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli. ’ NAZIONALE I -15.45: "Pomodori verdi fritti alla fermata del treno", i. Katty-Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II -15.45, 17.50, 20.00, 22.15: »Basic instiijct«, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone. NAZIONALE III - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15: «Infelici e contenti«, i. R. Pozzetto, E. Greggio. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.00, 22.15: «Doppia persona-lita« r. Brian de palma, i. J. Lithhgovv, L. Davidovich.i GRATTACIELO 116.30,18.20,20.10, 22.15: »Mariti e mogli«,r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. MIGNON 15.30.17.45.20.00. 22.15, «La citta della gioia«, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10: «Superinfermiere, lezio-ni di anatomia maschi-le«, pom. CAPITOL 16.15,18.10,20.10,22.10: «Giochi di potere«. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00: »Indocina«, i. C. Denevue. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00: « Morte di un matematico napole’tano, r. Mario Martora, i. Carlo Cecchi. RADIO «15.30,21.30: «The misters - La ruffiana«. Prep. mladini izpod 18.let. □ ČESTITKE V nedeljo je praznoval 18. rojstni dan MARTIN CAIA. Mnogo zdravja, zadovoljstva in sreče mu želijo mama Nerina, očka Anton in drugi sorodniki. Na festivalu v Castrocaru se je ponovno izkazal nas ALJOŠA ŽERJAL. Podelili so mu posebno nagrado za najboljšo sekvenco filmskih prizorov. Iskreno mu čestita Klapa. S PRIREDITVE UELIDESU STASA Za cakths literarnih srečanj: slike, Atibjj« Algam SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Nocoj, ob 20.30 odprtje fotografske razstave ”Ze 500 let... Človekove pravice domorodcev ob 500-let-nici odkritja Amerik". Uvodna misel Marta Ivašič. Predstavitev Veronika Martelanc. Ogledi ob delavnikih od 16. do 19. ure do 17. t. m. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in nam bili ob strani ob izgubi naše drage mame in none Juštine Korda vd. Svetina Mirella in Vito z družinama Ljubljana, Trst, 10. novembra 1992 Dne 5. t. m. nas je nenadoma zapustila naša draga Maria Ban Včeraj smo jo pospremili k večnemu počitku. Maria, za vedno boš ostala v naših srcih Sovaščani Bani, 10. novembra 1992 Ob smrti g. Justa Colje izražamo svojcem iskreno sožalje in se ga s hvaležnostjo spominjamo Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Mirno je zaspala naša dobra mama Marija Puntar vd. Sosič Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sinova Slavko in Edi ter hčerka Veronika z družinami, sestra Ema in drugi sorodniki. Opčine, Križ, Prosek, 10. novembra 1992 Dne 4. novembra nas je v 94. letu starosti zapustila Ana Mikuluš vd. Sancin Žalostno vest sporočajo hči Neva, zet Rudi, vnuka Tamara z Dariom, Borut z Martino, sestra Danica in nečaki. Pospremili smo jo k večnemu počitku v soboto, 7. t. m., na škedenjsko pokopališče. Zahvala naj gre g. Dušanu Jakominu in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala nečakinji Desanki, ki je ljubeče in požrtvovalno skrbela za našo mamo ob času njene bolezni. Skedenj, Gorica, 10. novembra 1992 Ob težki izgubi drage matere Ane izrekajo Nevi in družini iskreno sožalje družine Lokar, Polojac, Ščuka, Cebulec, Pertot, Žerjal, Možina, Dolhar in Gregorič Draga nona Marija, ostala boš vedno Vj naših ^rcih vnuki Daniela, Katerina, Mara, Andrej, Jasmina in Nicole. Ob izgubi drage mame Marije Puntar vd. Sosič izreka Veroniki globoko sožalje kolektiv Adria Oil Ob izgubi drage mame Marije Puntar vd. Sosič izreka Veroniki globoko sožalje kolektiv TCT Po dolgi bolezni nas je 3. novembra 1992 zapustila naša predrag^ Valerija Kjuder por. Tersar Žalostno vest sporočajo mož Albin, sestra Svetka, hčeri Miranda in Silvana, sinova Alberto in Dario, zeta, snahi, vnuki ter ostalo sorodst- Masa zadusnica, bo v cerkvi pri Sv. Jakobu v torek, 17. t.m.,ob 17. uri. Trst, 10. novembra 1992 Ob izgubi mame izreka Nevi Pahorjevi in družini iskreno sožalje družina Deziderij Švara Ob izgubi drage mame Marije Puntar vd. Sosič izreka Veroniki globoko sožalje kolektiv FARGO Ob bridki izgubi predrage mame Marije izrekajo iskreno sožalje funkcionarju Ediju Sossiju in svojcem upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah Ob izgubi ljubljene mame in none Marije se pridružujejo žalosti Veronike, Slavka, Edija ter svojcev Justi in Boris z Mirjano, Tino in Sašo Ob izgubi drage prijateljice in nadvse dobre sosede gospe Marije Puntar vd. Sosič izrekajo iskreno sožalje vsem svojcem Sonja, Slavka, Edit in Ginevra Kocjan, družina Fajdiga in vsi sosedje iz Kraške ulice. 7.11.1987 7.11.1992 Borut tvoj otroški nasmeh in nežni pogled sta topla spremljevalca vsakdanjega življenja. SVOJCI Briščiki, Zgonik, 10. novembra 1992 KRATKE ZDRAVSTVO / VAL SOLIDARNOSTI PROSTA CONA / STALIŠČE SKP KATOLIŠKI DOM / PREMIERA Denar za delavce Compensati Friuli Delavci tovarne Compensati Friuli iz Mariana bodo pred koncem meseca prejeli izplačilo dopolnilne blagajne za obdobje od konca aprila do 28. oktobra letos. Tovarna, v kateri je zaposlenih okrog sto delavcev, je v krizi ze od konca lanskega leta, doslej pa delavci niso prejemali niti nadomestila iz dopolnilne blagajne. Sele te dni je minister za delo Nino Cristofori podpisal dekret, ki bo omogočil izplačilo zaostalih vsot. Zabavni “kulinarični" večeri Kulturni dom v Gorici prireja v prihodnjih tednih niz “poskusnih zabavnih kulinaričnih večerov" pod skupnim nazivom ”.3 x 3 = 9, vsakdo mora svojo pet”. Gre za troje večerov, na katerih bodo sodelovali priznani humoristi kot so Iztok Mlakar, Sdrindule, Tone in Vanka... seveda ob spremljavi glasbe. VeCeri bodo v soboto, 14. t.m., v Dijaškem domu v Gorici, v petek, 27., v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah in v petek, 18. decembra v kmečkem turizmu Radikon na Oslavju. Interesenti naj pohitijo s prijavami (v Kulturnem domu, tel. 33288), ker je Število mest omejeno. Zaprt odsek koiza Prometne težave v mestnem središču zaradi sočasnih izkopov na raznih ulicah se bodo v ‘prihodnjih dneh Se stopnjevale. Občinska uprava namreč sporoča, da bodo od 16. in predvidoma do vključno 21. novembra zaprli prometu del Verdijevega korza med ulicama Mameli in Seminario. Aretirana na meji Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so karabinjerji v okviru vsedržavne preiskave o tajnih framason-skih ložah v prejšnjih dneh aretirali dve osebi, Alessandra De Santisa iz Rima in Giuseppeja Criscuola iz Catanzara. Prijeli so ju s pomočjo ita-liajnske mejne in slovenske policije ob povratku iz ljubljane, kjer sta že od septembra, ko je bil zoper njiju v Italiji izdan zaporni nalog, živela v hotelu. Aretirali naj bi ju zaradi “pranja” ukradenih vrednotnic, kot reCeno pa je najbrž v ozadju afera o tajnih ložah. Nov sedež za gasilce Gasilci v Gorici bodo v razmeroma kratkem roku dobili nove prostore. Dela na gradbišču naj bi se zaCela že spomladi. NaCrt za novo vojašnico in upravne prostore je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve. Načrt predvideva rušenje sedanjega objekta v ulici Paolo Diacono in na istem mestu gradnjo novega objekta. Obstoječe strukture že dalj Časa ne odgovarjajo več potrebam. V vojašnici je trenutno nastanjenih nad sto oseb, medtem ko je bil objekt načrtovan za dvakrat manjše število. Nujna razprava o zdravstvu V Ločniku zbrali nad 600 podpisov Odločitev zdravnik^ dr. Maria Geata, ki je javno opozoril na težave in pomanjkljivosti v goriski splošni bolnišnici, zlasti pa na drugem medicinskem oddelku omenjene ustanove, utegne .tokrat obroditi uspeh. Dr. Geat je v odprtem pismu upravitelju KZE napovedal tudi, da bo 25.t.m. začel gladovno stavko, v kolikor se vprašanje ne bo premaknilo z mrtve točke. Prve reakcije smo na Goriškem že zabeležili dan po objavi odprtega pisma. Poverjeni upravitelj goriske KZE je ospo-raval ugotovitvam in očitkom dr. Geata ter obenem napovedal, da se je že začel postopek za razpis dražbe za prenovitvena dela. Odločitev dr. Geata pa je sprožila plaz odobravanja in soglašanja občanov in, kar se v tem trenutku zdi Se posebej zanimivo, spet se je začela živahna razprava o javnem zdravstvu na Goriškem, o težavah, slabi organiziranosti, pomanjkanju osebja, zapravljanju javnega denarja in o smotrnosti gradnje dveh novih ali ene same bolnišnice. Tako so samo v 'LoCniku ob koncu tedna zbrali okrog šeststo podpisov občanov, ki soglašajo z ugotovitvami, očitki in predlogi dr. Geata. Tolikšen odziv bi bilo mogoče razumeti tudi kot potrditev, da oCitki le niso brez osnove. Ravno obratno! S krajšo izjavo se je oglasilo Razsodišče za pravice pacientov, ki v celoti soglaša z ugotovitvami dr. Geata in zahteva, da se že pred leti predvideni posegi na medicinskem oddelku' cimprej izvedejo. V razpravo se je vključil tudi odbor za enotno bolnišnico, ki ugotavlja, da je nezavidljivo stanje v bolnišnici in drugih strukturah javne zdravstvene službe sad določenih "političnih pogojev ”, Pred dvema letoma so prav zaradi teh "političnih pogojev” vsilili izbiro dveh bolnišnic, kl*ub temu, da je bilo Ze takrat jasno, da dodeljena sredstva ne bodo zadoščala. Zakasnilo se je z načrti, bodisi za dograditev bolnišnice v TržiCu, bodisi za novo bolnišnico v Gorici,- Odbor ima zelo jasen odgovor: ponovno preučiti celotno organizacijo zdravstva in sprejeti najbolj smotrno odločitev, sicer bomo v prihodnjih letih spet priča zapravljanju javnega denarja zaradi ” političnih” pogojev. Solidarnost dr. Geatu je javno izrazilo tudi osebje medicinskega in dermatološkega oddelka. . x j v Zb v go m o ma\ o bj s n j n razvoj ■ ■ 33 Banca Agricola uorizia 3 Kmečka banka Gorica Spremeniti upravljanje Stranka napoveduje novo parlamentarno pobudo Stranka komunistične prenove se ne zavzema za odpravo goriske proste cone paC pa za spremembo kriterijev glede njenega upravljanja. Ni, skratka, za enostavno obnovitev, oziroma podaljšanje. To je stališče, glede te dni na Goriškem najbolj aktualnega vprašanja, ki so ga vCeraj znova pojasnili na včerajšnjem srečanju z novinarji. Potekalo je na sedežu stranke v Gorici in se ga je udeležil tudi poslanec Severino Galante, sicer elan komisije za zunanje zadeve. Poleg njega sta se srečanja udeležila tudi. Roberto Antonaz in Enzo Mocchiut. SreCanje je uvedel Enzo Mocchiut, ki je opozoril na Čudno zadržanje predstavnikov vladnih strank, ki v Rimu akriticno glasujejo za sporazum iz Maastrichta, ki vnaša bistvene novosti tudi na področje gospodarskih odnosov. Predstavniki istih strank na krajevni ravni pa bi radi ohranili status quo. Kakor da se v teh letih ni ničesar spremenilo. Največ kritik je seveda letelo na raCun dosedanjega načina upravljanja, pri Čemer ima Krščanska demokracija največ odgovornosti, druge stranke pa, tpdi nekdanja KPI, so za tako stanje sokrive. Kaj namerava SKP storiti, kakšen predlog ima? Na parlamentarni ravni namerava sprožiti nekaj pobud, da se preveri legitimnost dosedanjega poslovanja Goriške proste cone, da se sproži preiskava o minulem in sedanjem poslovanju in da se za prihodnje določijo jasni kriteriji. Na tiskovni konferenci so predstavniki Komunistične prenove dodatno pojasnili, da je ohranitev proste cone v dosedanji obliki, in njeno upravljanje po dosedanjih kriterijih, odločitev, ki nima perspektiv. Zaradi spremenjenih gospodarskih in političnih razmer. GRADIŠČE / NESREČA Mlad voznik tvega življenje 21-letni Roberto Ventura v komi po strahovitem trčenju v nedeljo Se eno mlado življenje je v nevarnosti zaradi prometne nesreče v soboto zveCer oz. v nedeljo navsezgodaj. 21-letni Roberto Ventura iz Gorice, Ul. Garzarolli 24, se v oddelku za oživljanje v splošni bolnišnici bori s smrtjo po strahoviti nesreči v nedeljo okrog 2. ure v Ul. Trieste v Gradišču. Ventura se je peljal v fiatu 127 proti centru Gradišča, ko je izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil s ceste, podrl nekaj metrov ograje, se prevrnil na streho in končno obtičal na vrtu hiše. Ventura je dobil težke poškodbe in so ga v komi s pridržano prognozo sprejeli v oddelku za oživljanje. Z njim se je peljal tudi 23-letni Manuel Meinardi iz Gorice, Ul. Del Prato, ki bo okreval v enem mesecu. Velik uspeh Vodopivčeve spevoigre Dvorana Katoliškega doma je bila v soboto zvečer (isto velja tudi za nedeljsko ponovitev) pretesna za vse, ki so si hoteli ogledati premiero spevoigre Srce in denar Vinka Vodopivca, ki jo je pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici ob 40-letnici smrti skladatelja. Pri dokaj zahtevni postavitvi sodeluje skoraj devetdeset izvajalcev, elanov orkestra, zbora, ki ga sestavljajo pevci iz Doberdoba, Steverjana in Gorice, igralcev ( v glavnem elanov dramske skupine PD Standrež), ritmične skupine, itd. V glavnih vlogah nastopajo Alenka Slokar, kot Minka, Franka Žgavec kot Reza, Dušan Kobal kot Janko, Božidar Tab a j kot JernaC in Kazimir Černič kot Cene. Poleg omenjenih sodeluje pri predstavi Se ekipa, ki skrbi za sceno, luči, kostume itd. Besedilo sta za uprizoritev predelala Marij Cuk in Aleksij Pregare. Pregare je tudi režiser celotne predstave, glasbeno vodstvo pa so zaupali Hilariju Lavrenčiču, ki je tudi glasbeno preoblikoval Vodopivčevo spevoigro. Za vse, ki tokrat niso prišli na vrsto, bodo opereto ponovili še v Četrtek ob 20.30 v Katoliškem domu, še ena predstava pa je predvidena v dopoldanskem Času za šole. 05 VCERAJ-DANES RAZNA OBVESTILA Iz goriškega matičnega urada od 1. do 7. novembra. RODILI SO SE: Serena Medeot, Anissa Giavitto, Elena Capolicchio, Gianluca Barone, Riccardo Bravin, Mel Rossi, Matteo Mramor. UMRLI SO: 89-let»i upokojenec Giovanni Battista Fabris, 84-letna upokojenka Caterina Viola, 79-letna upokojenka Laura Del Fabbro, 75-letna upokojenka Maria Vončina vd. Minini, 59-letni trgovec Giancarlo Caprara, 71- letna upokojenka Nella Luperi, 87-letna upokojenka Vittoria Zulian vd. Morencic, 71-letna upokojenka Elvira Francovig, 69-letna upokojenka Silvana Frausin, 71-letni upokojenec Antonio Marchioro. » OKLICI: uradnik Giovanni Pompeo Genovese in uradnica Donatella RomanuttI, podčastnik vojske Salvatore Pezzuto in Rosa Melone, trgovski zasto- , pnik Davide Barattini in uradnica Barbara Seli. POROKE: učitelj glasbe Mauro Bregant in študentka Lisa Di Blas, uradnik Piercamillo Ghisalberti in gospodinja Maria Cantalino. Zaradi praznovanja sv.* Martina bodo občinski uradi v Doberdobu jutri, 11. t.m. zaprti. Kulturno društvo Oton Zupančič priredi v soboto, 14. t.m., martinovanje. Informacije in prijave pri Bredi, tel. 0481-21317 ob uri kosila. KINO GORICA VITTORIA Danes zaprto . Jutri 20.00-22.00 “Inserzioni pericolose”. Igrata Bridget Fonda in Jennifer J. Leigh. CORSO 17.30-22.00 «Anni 90«. VERDI 17.30-22.00 «Arma letale 3«. 0 * LEKARNE i V GORICI D’ UDINE Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124. V TRŽIČU AL REDENTORE pl. Fratelli Rosselli, 23 - tel. 410340. JAVNA DRAŽBA v Goriški hranilnici Na sedežu zastavljalnice Casse di Bisparmio di Gorizia (Goriške hranilnice) v Ul. Carducci bo v četrtek, 12. novembra 1992, javna dražba s pričetkom ob 10. uri. s.r.l. GORICA ■ Ul. Roma, 20 ■ Tel. (0481) 32844 ■ Fax (0481) 536667 j ZNANJE Torek, 10. novembra 1992 FIZIKA / KRISTALOGRAFSKA TEORIJA, Kil JE 2E DOLGO NESPREMENJENA, SE VENDARLE SPREMINJA NOVICE Nadaljevanje dialoga med fiziki in kristalografi o teoriji A. L. Mackay Kristalografska teorija simetrije je že dolgo nespremenjena. David Mer-min celo trdi, da revolucija na tem področju zamuja: njegova raziskovalna skupina na Univerzi Cornell pa naj bi ravnokar sprožila revolucionarne spremembe. Mermin je namreč dokazal, da je mogoCe - glede na odkritje ikozaedmih kvazik-ristalov in nekoliko baročno šestrazsežno teorijo, s katero jih opiše -kristale in kvazikristale združiti z isto taksonomijo. Tako kot je nekoč Kopernik nadomestil geo-centriCno ptolemejsko kozmolgijo s heliocentrič-nim sistemom, moramo tudi tu premakniti gledišče in opisovati simetrijo recipročnega prostora ter se potemtakem zanimati predvsem za uklon žarkov na snovi in ne za lego atomov. Na tej osnovi je Mermin s sodelavci ponovno izpeljal celotno teorijo simetrije z dvesto tridesetimi prostorskimi skupinami (stoletje potem, ko so jih odkrili Fedorov, Bar-low in Schoefliess), ki temelji na zvezah med fazami Fourierovih transformacij in ne na vijačnih oseh in drsnih ravninah realnega prostora. Poleg tega pa je z istim formalizmom tudi natančno določil simetrijske skupine, ki ustrezajo ikozaedr-nim kvazikristalom. Kristali in kvazikristali dajejo uklonske slike z ostrimi pegami, ki pripadajo sinusoidalnim valovom gostote v realnem prostoru.. Če nas zanima radijski sprejemnik, lahko odidemo ven in izmerimo razsežnosti antene ali pa ostanemo v prostoru in se ukvarjamo s frekvenčno lestvico. Podobno se razlikujeta v obravnavi kristalov kristalograf in fizik trdne snovi.,Prvi vidi atome v realnem prostoru, medtem ko je drugemu za opis lastnosti kristalov ljubši recipročni prostor. Cesto se težko razumeta. Kvazikristali so močno urejene teksture s pet, osem, deset ali dvanajstš-tevno simetrijo uklonskih slik, ki pri pravih kristalih ni dovoljena. Podobne strukture kvazikristalov še ne poznamo natanko, Čeprav obstaja veC dobrih modelov. Penroseov vzorec kritine je primer strukture z uklonskimi lastnostmi kvazikristala: daje neskončno število peg, vsaki dve pa sta ločeni s šibkejšo. Pri analizi kristalov z rentgenskimi žarki moramo upoštevati dejstvo, da so vse osnovne celice kristala enake. S tem omeji- mo meritve le na sipanje rentgenskih žarkov na mrežnih točkah recipročnega prostora. Intenziteta uklonske slike je povezana z amplitudo sinusoid-nega vala gosstote v kristalu, faza tega vala pa se v procesu zapisovanja izgubi. Poznavanje faze je bistvenega pomena, Ce želimo s pomočjo uklon- ske slike rekonstruirati stvarno strukturo. V moduliranih kristalih se lega določenih atomov lahko razlikuje od točk pravilne mreže, odstopanje pa opiše sinusoidna modulacija s periodo, ki ni večkratnik vektorja recipročne mreže. Tedaj niso vse osnovne celice enake, zato je možno, da se na uklon- ski sliki pojavijo dodatne pege. Za kvazikristale lahko rečemo, da so modulirani na poseben način, saj nosilnega vala pravzaprav ni (ali pa ni mogoCe reci, katera frekvenca je nosilna). NiC novega ni, da obstaja 230 kristalografskih prostorskih skupin. Večina kristalografskih sku- pin je zadovoljna, da so enkrat za vselej naštete, in si zaradi nove izpeljave zagotovo ne bodo belile glav. Na sreCo Mermin ni našel nobene napake v Mednarodnih tabelah, kjer so skupine zbrane, Čeprav - Ce se spomnimo na Frankenheima - jih je vredno pregledati. Fran-kenheim je namreč prišel do Bravaisovih mrež šest let pred Bravaisom, a je eno od štirinajstih zapisal dvakrat, zaradi Cesar imamo danes 14 Bravaisovih in ne 15 Frankenheimo-vih mrež. Morda bi morali imeti Frankenheimovo medaljo za tiste, ki nekaj skoraj natančno opišejo. Vprašanje je, ali lahko s pristopom recipročne mreže izvemo kaj novega; verjetno je za študente bolje, da še naprej začenjajo s simetrijskimi operacijami v realnem prostoru, ne pa s faznimi zvezami. Potemtakem predrugačen zapis celotne teorije prostorskih skupin v recipročnem prostoru le ni kopernikanski obrat, kot pravi Mermin. Niti ni le preprosta izpeljava. Morda bi se morali spomniti na ugotovitve Arthurja Ko-estlerja, da je 48 epicik-lov Kopernikovega sistema nadomestilo 40 tistih, ki jih je potrebovala pto-lemejska kozmolOgija. Resnični pomen odkritja pa bo bržCas spoznanje, da se splaCa raziskovati dialektično zdaj v realnem, zdaj pa v recipročnem prostoru in poskušati prevajati zamisli iz enega jezika v drugega. Saj na tem temelji tudi dragocenost dialoga med fiziki trdne snovi in kristalografi. Čeprav Mermi-nov pristop zavrača šest-razsežni opis, v kristalo-grafiji ni druge razlage. VOJAŠKE ZNANOSTI / VOJNA ZVEZD KOT PREDMET DIPLOMATSKIH IN STROKOVNIH POGOVOROV Pogovori o medsebojni varnosti se nadaljujejo na strokovni ravni Na visokih vladnih nivojih že nekaj Časa potekajo pogovori med ZDA in Rusko federacijo o izmenjavi podatkov, ki se nanašajo na zapletene programe, še posebej na strateško obrambno pobudo ‘(SDI) oziroma t.i. vojno zvezd. Ameriški vojaški strokovnjaki predlagajo celo oblikovanje posebnega centra, iz katerega naj bi vzajemno skrbeli za zaščito pred balističnimi napadi. Toda obe pogajalski strani imata ge zelo različne poglede na to, kako naj bi medsebojno obveščanje tudi zares potekalo, Čeprav na nacionalnih ravneh že delujeta relativno učinkovita sistema. Ti odnosi nedvomno opredeljujejo t.i. novo svetovno ureditev, ki postopoma nastaja. Stephen Handley, pomočnik državnega sekretarja za obrambo in nacionalno varnost, je pred nedavnim za javnost pojasnil predlog o ustanovitvi globalnega zaščitnega centra. Ta predlog seveda ni uradno stališče ameriške administracije, vendar se je o teh problemih mnogo govorilo na strokovnih ravneh. Pred dobrim mesecem sta se o tem pogovarjala tudi Dennis Ross, svetovalec predsednika ZDA, in Georgij Ma-medov, pomočnik ruskega ministra za zunanje zadeve. V bližnji prihodnosti se bodo pogovori nadaljevali. Po tem predlogu naj bi obe državi ustanovili transnacionalno središče kot del sistema za globalno zaščito (GPS). Znotraj tega centra naj bi vsaka država: skrbela za informiranje o širjenju različ- nih vrst vojaških naprav in orožij, obveščala partnerje o planiranih in opravljenih izstrelitvah v vesolje, razvijala kooperativno taktiko obambe pred balističnimi izstrelki ter pomagala partnerjem pri razvoju in nabavi obrambne tehnologije. “NoCem trditi, da smo ta koncept zabetonirali, saj smo o njem redno obveščali svetovno skupnost", pravi Handley. Njegove izjave pa vendarle odsevajo ameriška stališča. Osnovno vprašanje, ki se ga na obeh straneh dobro zavedajo, je članstvo v tej transnacionalni organizaciji. Kajpada ostajajo nerazrešeni tudi drugi problemi: Čigava tehnologija bi bila v predpisani opremi, kdo naj bi v tem organu veC pridobil in kakšna bo cena tega podjetja. “Z Rusi smo se pogovarjali zelo selektivno", trdi ameriški polkovnik vojnega letalstva Simon VVorden. Sicer Worden vodi tehnološke in razvojne programe SDI. Verjetno bo prav on na Čelu pogajalcev ZDA, ki bodo ugotavljali, kje so možnosti za razširitev sodelovanja pri posebnih tehnologijah. Druga skupina strokovnjakov bo preučila sam koncept GPS, medtem ko naj bi tretja .izoblikovala mehanizme za padzor nad širjenjem tovrstnih tehnologij. Kot je bilo pričakovati, se je kasneje pokazalo, da obe državi nimata sorodnih pogledov na ta vprašanja. Ruski strokovnjaki se zavedajo pomanjkljivosti Miloš Krmelj svojega sistema za zgodnje odkrivanje, zaradi Cesar pogledujejo za ameriškim antitaktičnim sistemom obrambe. Hkrati pa še vedno hoCejo, Ce je le mogoče, uresničiti sporazum iz leta 1972, ki naj bi zagotavljal obrambo proti balističnim izstrelkom (ABM). Aleksander Saveljev, nekdanji pogajalec Sovjetske zveze za to področje pravi, da v Moskvi še naprej razpravljajo o tej kooperaciji kot o pristni, neprikriti zadevi, vendar pa sam ne ver- jame v iskrenost ruskih oblasti, Ceš da ne bodo niti potrdile niti zavrnile ameriškega predloga dopolnil sporazumov ABM. Ameriška administracija namreč pričakuje določene sprostitve pri teh sporazumih, ker da so odločilnega pomena za raziskovanje in razvoj skupnega obrambnega sistema. Lavvrence Gershwin, visoki uradnik CIA, potrjuje domneve, da se Rusi zanimajo predvsem za najnovejšo ameriško teh- nologijo za zgodnje odkrivanje. Toda Hadley na to pripominja: “Postalo je jasno, da se ne bomo . ukvarjali samo z zgodnjim odkrivanjem, ampak predvsem z razvojem skupnega obrambnega sistema. VVilliam Van Cleave, sicer profesor za strateške študije na državni univerzi v Misso-uriju, meni, da so sedanji pogovori brez realne podlage. V Rusiji naj bi vladala t.i. politična paraliza. Patric Tucker, republikanec v senatnem odboru za oborožitev, pa pravi: “Ne moremo se prepustiti Rusom." Sporočilo Seizmološkega zavoda Republike Slovenije v V dneh od 9. do 11. novembra 1992 bo v Republiškem centru za obrambno usposabljanje, Poljče pri Begunjah, potekala Tretja mednarodna AB delavnica o makrosezmiCnih metodah. Organizator srečanja so strokovnjaki Seizmološkega zavoda Republike Slovenije, ki so delavnico poimenovali po začetniku seizmologije na Slovenskem, prof. dr. Albinu Belarju. Delavnice se bodo poleg slovenskih, udeležili tudi strokovnjaki iz ve C evropskih držav. Vsebina predavanj bo vezana na potresno dejavnost v obmejnih področjih, obdelavo zgodovinskih potresov v Sredozemlju in predstavitvi makro-sezmiCne lestvice MSK-92. Rezultati prvih dveh AB delavnic, ki so bili natisnjeni v zbornikih, so veliko prispevali k ugledu slovenske seizmologije. Genetski algoritmi in računalništvo Raziskovanje genetskih algoritmov je bilo, kot odgovor čedalje večjemu zanimanju po svetu, uvedeno v program Inštituta Jožef Stefan leta 1990. Ti algoritmi so preiskovalni, zasnovani na načelih naravne selekcije in genetike. Razviti so bili z namenom proučiti adaptivne procese v ' naravnih sistemih in uporabiti spoznanja pri načrtovanju umetnih (računalniških) sistemov. Temeljno naCelo genetskih algoritmov je obravnavanje množice možnih rešitev, ki jo po analogiji z biološkimi sistemi imenujemo populacija, njene elemente pa osebke. Razvoj populacije poteka v korakih (generacijah). V vsaki generaciji delujejo na populaciji operatorji, ki zagotavljajo razvoj od slabših k boljšim rešitvam. Področje je novo in relativno neraziskano, kar kažejo tudi številna še ne obdelana'vprašanja v zvezi z genetskimi algoritmi. Med njimi so problemi uglaševanja parametrov algoritma, prezgodnje konvergence evolucijskega procesa in upoštevanja hevristiCnega znanja o reševanju problema. Raziskani so bile značilnosti in omejitve metode, predstavitev problemov za reševanje genetskih algoritmov, operatorji, posamezne rešitve ter glavna področja uporabe. Narejeni so bili praktični poskusi ob problemu trgovskega potnika kot enega najbolj znanih problemov kombinatorične optimalizacije. Prikazani so bili možni načini reševanja tega problema, narejena je primerjava treh variant operatorja križanja in poudarjen pomen upoštevanja znanja o domeni pri adaptivnem preiskovanju problemskega prostora. Izmenjava ogljikovega dioksida med poloblama po oceanih Čeprav je zaradi antropogene emisije dandanes koncentracija ogljikovega dioksida na severni polobli večja kot na južni, je primerjava razmer iz let 1962 in 1980 pokazala, da je bilo pred industrijsko revolucijo drugače. Naravni izviri in ponori C02 na Zemlji so brččas ustvarili gradient, ki je letno prenesel po ozračju okoli milijardo ton ogljika z južne poloble na severno. V ravnovesju je moral biti ta tok izravnan s prenosom ogljika z južne poloble na severno. V ravnovesju je moral biti ta tok izravnan s prenosom ogljika s severa na jug po oceanih. Nedavno so odkrili naCin, kako je mogoče oceniti ta naravni tok: odstopanja od povprečne koncentracije ogljika, ki so poseldica biogenih procesov, bi bilo treba ločiti od tistih, ki nastanejo zaradi prehajanja ogljika iz oceanov v ozračje in obratno. Izkazalo se je, da so pred industrijsko revolucijo globokomorski tokovi iz severnega dela Atlantskega oceana prenesli na južno poloblo približno 600 milijonov ton ogljika letno. Ce taka oceanska Črpalka obstaja, najbž tudi ni potfebe po domnevnem velikem zemeljskem ponoru ogljika na severni polobli, ki naj bi uravnovesil sedanjo globalno bilanco. T =*tia T Jf- T» - EqtiMibriunn t, ^— Metastable .T I 4 6 300*..deDth<350 .T - Equilibrijm -> f - Metastable l hP HlJA. t ± 350:'dopth< -1 DO Seizmološki dokaz obstoja metastabilnega olivina v sub-dukcijski plošči Narava in lega faznega prehoda olivina v spinel znotraj podrivajoCih se plošč in v okolnem plašču se močno razlikujeta zaradi drugačne temperaturne porazdelitve. Ta fazni prehod poskušata opisati dva modela: v prvem doloCa položaj meje med olivinom in modificiranim (beta) spinelom ravnovesna termodinamika, drugi pa vključuje matastabilno fazo olivina, obstojno do globine 550 km . Lega prehoda olivina v spinel v subdukcijski plošči naj bi bila v zvezi z nastankom globinskih potresov in z vzgonskimi silami, ki povzročajo podrivanje. Z gosto seizmološko mrežo Japonske so raziskali konfiguracijo meje med olivinom in spinelom y pacifiški subdukcijski plošči. Teoretske napovedi, ki jih da prvi model faznega prehoda, se ne ujemajo z meritvami, metastabilni model pa te bolje opiše: torej je najbrč v subjdukcijski plošči moC najti metastabilni olivin. LESTVICE NOGOMET / V PROMOCIJSKI LIGI NOGOMET / PRVA AMATERSKA LIGA Nogometni rezultati PROMOCIJSKA LIGA Skupina B IZIDI 7. KOLA Ruda,- Flumignano 1:2 Lucinico - Costalunga 2:0 PRIMORJE - Aquileia 1:2 VALNATISONE - Cormonese 2:1 * Fortitudo - Union 91 1:0 Gonars - JUVENTINA 0:1 Pro Fiumicello - Varmo 1:1 Trivignano - San Luigi 2:0 LESTVICA JUVENTINA 11, Trivignano 10, Aquileia, S. Luigi Vivai Busa 9, Ruda 8, Cormonese 7, Flumignano, Pro Fiumicello, VALNATISONE, Gonars in Lucinico 6, Varmo, PRIMORJE in Union 91 4, Costalunga 3. PRIHODNJE KOLO Varmo - San Luigi, JUVENTINA - Pro Fiumicello, Union 91 - Gonars, Cormonese -Fortitudo, Aquileia* - VALNATISONE, Costalunga - PRIMORJE,, Flumignano -Lucinico, Ruda - Trivignano. 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 7. KOLA Cividalese - Piedimonte 1:1 Mossa - Turriaco 0:0 Opicina - Edile 1:2 Staranzano - Torreanese 2:0 Pro Romans - Villanova 0:1 Ponziana - VESNA 3:1 Portuale - Isonzo S.Pier 2:1 San Marco - ZARJA 1:1 LESTVICA Ponziana 11, Staranzano 10, Turriaco, Mossa in ZARJA 9, Torreanese 8, Cividalese, San Marco in VESNA 7, Isonzo S. Pier in E. Adriatica 6, Piedimonte, Opicina in Pro Romans 5, Portuale in Villanova 4. PRIHODNJE KOLO Isonzo S.Pier - ZARJA, VESNA - Portuale, Villanova - Ponziana, Torreanese - Pro Romans, Edile - Staranzano, Turriaco - Opicina, Piedimonte - Mossa, Cividalese - San Marco. 2. AMATERSKA LIGA Skupina D IZIDI 7. KOLA Ronchis - Lestizza 1:1 Romans - PRIMOREC 3:2 Junior - Lavarianese 1:0 Santamaria - KRAS 2:1 Castionese - Mereto D.B. 0:2 Morsano - Zaule 0:2 Talmassons - Bertiolo 2:1 Zompicchia - Camino 0:1 LESTVICA Zaule Rabuiese 11, Santamaria 10, PRIMOREC 9, Lavarianese, Romans, KRAS, Bertiolo in Talmassons 8, J. Aurisina, Camino in Morsano 7, Mereto D.B. 6, Castionese 5, Ronchis 4, Zompicchia in Lestizza 3. PRIHODNJE KOLO Bertiolo - Camino, Zaule Rabuiese -Talmassons, Mereto D.B. - Morsano, KRAS -Castionese, Lavarianese - Santamaria, PRIMOREC - Junior Aurisina, Lestizza - Romans, Ronchis - Zompicchia. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 7. KOLA BREG - Fossalon 1:4, Pro Farra - Medea 0:0, Audax - Muggesana 0:1, Poggio - Fincantieri 1:1, Capriva - Domio 0:0, Pieris - Roianese 2:3, Villesse - Fogliano 3:0, SOVODNJE - Moraro 1:2. LESTVICA Muggesana 12, Fogliano in Fincantieri 11, Moraro 10, SOVODNJE, Domio, Villesse in Roianese 8, Fossalon, Pro Farra in Capriva 7, Medea 6, Poggio 4, Pieris 2, Audax GO 1, BREG 0. PRIHODNJE KOLO Fogliano - Moraro, Roianese - Villesse, Domio -Pieris, Fincantieri - Capriva, Muggesana -Poggio, Medea - Audax GO, Fossalon - Pro Farra, BREG - SOVODNJE. 3. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 6. KOLA Montebello - Don Bosco 1:1, Stock - GAJA 0:1, S. Vito - CUS 0:1, Grado - Fincantieri 1:0, UNION - CGS 1:4, S. Nazario - Romana 1:1, MLADOST - Lelio Team 32. LESTVICA MLADOST in Romana 9, Lelio Team, CGS, CUS in GAJA 7, Fincantieri in Stock 6, S. Vito in "Grado 5, S. Nazario 4, Montebello 3, Union 2, Don Bosco 1. PRIHODNJE KOLO Romana - Lelio Team, CGS - San Nazario, Fincantieri - Union, CUS - Grado, GAJA - San Vito, Don Bosco - Stock, Montebello - MLADOST. Juventina prav sama na vrhu Proseško Primorje drago plačalo izbiro o ofenzivni igri proti solidni Aguileii Prvi letošnji poraz Križanov proti prvouvrščeni Ponziani Bazoviška Zarja razočarala Tako slabe igre Zarje res že dolgo ne pomnimo GONARS - JUVENTINA 0:1 (0:0) STRELEC: Trevisan v 85' (11-metrovka) JUVENTINA: Pascolat, Peršolja (v 46’ Peteani), Chizzolini, Trevisan, Pizzi, Kavs, Bastiani, Travagin, Cecotti, Gandin, Andaloro. IZKLJUČEN: Cecotti v 89’ (dvojni opomin) Z novim uspehom je standreska Juventina prevzela sam vrh lestvice. Srečanje z Gonarsom, ki na svojem igrišču ni Se zmagal (dosedanja dva uspeha je dosegel v gosteh) je bilo izenačeno, Čeprav so naši le imeli nekaj priložnosti vec (v prvem polčasu je Cecottijev strel ubranil vratar, Pizzi pa je žogo udaril mimo vrat). Glede na to, da so igrali v gosteh, so Standrežci razumljivo zaceli nekoliko bolj zaprto, v drugem delu pa so nadaljevali bolj ofenzivno (branilca Peršoljo je zamenjal vezni igralec Peteani), kar se je obrestovalo. Potem ko bi mrežo lahko zatresel Gandin (bil pa je netočen, kot so bili netočni tudi izvajalci številnih prostih strelov, ki jih je Juventina imela na razpolago ob robu kazenskega prostora), je tekmo odločila enajstmetrovka, ki jo je sodnik dosodil po prekršku nad Cecottijem, izvedel pa jo je Trevisan (na sliki). Juventina torej nadaljuje svojo uspešno pot. Ima sicer še nekaj poškodovanih igralcev (Tabaj, Capotorto, Braida), kar pa ji ne dela prevelikih preglavic, saj razpolaga s številnimi enakovrednimi nogometaši (skupno jih ima devetnajst). Skoda pa, da še vedno ne more nastopati na lastnem igrišču, v Standrežu: zaradi obnovitvenih del namreč igra v Ul. Baiamonti v Gorici. Pri Juyentini seveda upajo, da bodo v doglednem Času spet»doma«, saj dela na igrišču v Standrežu dokončujejo, kar bi seveda pritegnilo tudi veC gledalcev. Ce bo šlo vse po sreči, naj bi bila otvoritev nekje maja prihodnjega leta. PRIMORJE - AQUI-LEIA 1:2 (1:0) STRELCI: Trampuž v 40’, Casotto v 64’, Peros v 71’. * PRIMORJE: Babich, Luxa, Milani, Stoka, Trampuž, Savarin (Digovich v 78’), Tul, Miclaucich, Palumbo (De Marco v 74’), Crevatin, Antoni. ProseCani so po dveh prvenstvih prvič izgubili doma. Trener Bidussi je tokrat poslal na igrišče kar 3 napadalce. V prvem polčasu se je to obrestovalo, saj so domačini zasluženo povedli s Trampužem, v 2. polčasu pa so to ofenzivno razporeditev drago plačali. Gostje so namreč zagospodarili na sredini igrišča ter v 64. minuti izenačili, a v 71. minuti so celo sami prišli v vodstvo. Kljub ugodnim priložnostim, ki so jih ustvarili Antoni, Luxa in Miclaucich (slednji je spet zadel vratnico), pa so gostje prednost obdržali do konca. (S.M.) 0PONZIANA - VESNA 3:1 (0:0) STRELCI: v 56’ Nonis, v 65’ Lakoseljac, v 73’ in 79’ Giorgi. VESNA. Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soavi, Malusa, Vlach (v 69’ Castella), Nonis, Leonardi, Kostnapfel, Bertoli, Sigur, (12 Francioli, Košuta, Candotti, Picchieri). Križane je v nedeljo doletel prvi poraz v letošnjem prvenstvu in sicer proti prvouvršCeni Ponziani. Poraz pa je bil povsem nezaslužen, saj so Križani dober del tekme imeli rahlo terensko premoči. Potem ko se je prvi polčas.zaključil brez zadetkov, je po 10 minutah nadaljevanja zatresel mrežo odlični Nonis. Le pet minut kasneje bi lahko Vesna povedla na 2:0, a Kostnapfel je sam pred vratarjem streljal mimo vratnice. Takoj zatem so domačini izenačili v hitrem protinapadu. Pri tem so gostje odločno protestirali, saj je Lakoseljac, ki je zatresel mrežo, bil v očitnem off-sideu. Po prejetem zadetku pa so Križani (na sliki posnetek s tekme za deželni pokal s San Marcom} povsem izgubili koncentracijo in naredili vrsto hudih napak, ki so jim bile usodne. Ponziana je tako še dvakrat premagala Zemaneka, ki za ta poraz tudi nosi del krivde. V zadnjih minutah so se Križani odločno podali v napad, vendar ves njihov trud ni obrodil zaželjenih sadov. (S.K.) SAN MARCO - ZARJA 1:1 (0:0) STRELCA: v 71’ De Micheli in v 77' Venturini (11-metrovka) ZARJA: Milani, Štrukelj, Donagio, Speranza (v 46’ Ferluga), Volje, Marassi, Kalc, D. Fonda, E. Fonda (v 78’ Tognetti), Antonie, De Micheli. Tako slabe igre, kot so jo zarjani prikazali proti S. Marcu, že dolgo ne pomnimo. Bazovci so odpovedali v vseh elementih igre in so le po srečnem naključju odnesli točko proti zelo poprečnemu nasprotniku. Prvi polčas je bolj spominjal na vaško tekmo med poročenimi in neporočenimi. Domačini so stalno napadali, toda največ, kar jim je uspelo, je bilo to, da so zadeli vratnico. Na drugi strani pa Bazovci niso nikoli resneje zaposlili domače obrambe. V drugem delu se je tekma nekoliko razživela. Toda ne eni ne drugi si niso ustvarili resnejšihpriložnosti. Tako je bilo treba počakati vse do 71. minute, da je De Micheli nepričakovano v gneči presenetil domačega vratarja. Veselje Bazovcev pa je kaj malo trajalo, saj so domačini izenačili iz ll-metrovke. (Big) NOGOMET / DRUGA AMATERSKA LIGA NOGOMET / V 3 AMATERSKI LIGI Vse štiri naše ekipe niso iztržile ene same točke Položaj je najbolj zaskrbljujoč pri Bregu SKUPINA D SANTAMARIA KRAS 2:1 (1:0) STRELEC ZA KRAS: Norbedo v 75’ KRAS: Rebez, Castro, Massai, Suc, Vitrani (v 40’ Sirotti), Norbedo, Rotta, Lacalamita, Pitacco, Lepore (v 30’ Spazzapan), Božic. Santamaria je bila najmočnejša, najbolj homogena ekipa, kar jih je Kras doslej sreCal. Ze od prve minute je začela diktirati visok tempo in izvajati presing, pokazala je res zavidljivo telesno pripravo, kar je v teh ligah zelo velikega pomena (tehnično ji naši sicer niso imeli kaj zavidati). To je spravilo kra-sovce v težave in že v 25. minuti so morali prvič po žogo v lastno mrežo. Naši so tako skušali konec prvega polčasa dočakati z minimalno škodo, kar jim je tudi uspelo. Upali so namreč, da se bodo v drugem delu tekme le ' reorganizirali, a tudi, da domačini ne bodo zdržali tako visokega ritma. Krašovci so tako v začetku drugega polčasa prešli v napad, imeli so nekaj veC pobude, vendar, kot se v nogometu v takih primerih večkrat dogaja, je nasprotnik v protinapadu podvojil. Naši pa' niso vrgli puške v koruzo, saj so se dobro zavedali, da bi jih v takem primeru nasprotniki pregazili. To se jim je obrestovalo, saj so (s sicer bolj slučajnim zadetkom) tudi znižali zaostanek. V zadnjih 10 minutah so še odločneje pritisnili, jasno je bilo opaziti, da so se domačini zbali, da se jim prednost izmuzne iz rok, saj so jih krasovci stisnili v kazenski prostor. Imeli tudi nekaj priložnosti, ki pa so jih zal zapravili. Odkrito pa treba tudi priznati, da je bila zmaga " Santamarie zaslužena. ROMANS - PRIMOREC 3:2 (2:1) STRELCI: Tornada v 5’ in 29’, Pertan v 42’ (11-metrovka), Collovati v 67’ (11-metrovka), Benet v 86’. PRIMOREC: Savarin, Volturno, Pollicardi, Frasson, Pertan (v 80’ Milkovič), Srebrnic, Giuressi, Kralj (v 72’ Gargiuolo), Benet, Apuzzo, Peres. Proti nasprotniku, ki se je doslej in tudi tokrat izkazal z ne preveč zanesljivo obrambo, a prodornim napadom, je Primorec zasluženo izgubil. Trebenska obramba je tokrat šepala, saj je prejela toliko golov kot prej v šestih tekmah, medtem ko sta vezna vrsta in napaT igrala odlično. Romans je poe-del že v 5. minuti, ko je Tornada izkoristil napako Frassona. Primorec je sicer reagiral, a ni imel sreCe, saj sta Giuressi in Gargiuolo zadela vratnico, domačini pa so v protinapadu podvojili. Tik pred koncem prvega dela je Pertan iz ll-metrovke znižal zaostanek. V nadaljevanju se je razigranim Trebencem odlično zoperstavil domači vratar. V protinapadu pa si je Romans celo izboril sicer zelo dvomljivo 11-metrovko in jo izkoristil. Belordeci niso obupali in so z dobro skupinsko igro oblegali nasprotnikov kazenski prostor. Prav ob koncu srečanja je Benet vendarle zatresel mrežo. Razočaranje je bilo v trebenskem taboru še veCje, saj so kljub odlični igri in vsesplošni premoti ostali brez točk, zaslužili pa bi si pravzaprav obe. (Dimitrij) SKUPINA F SOVODNJE - MORARO 1:2 (0:1) STRELEC . ZA SOVODNJE: v 55’ Modula (11-metrovka) SOVODNJE: Gergolet, Černič, Gulin Agosto, Grillo, Zotti, F. Sambo, Fajt, M. Vižintin (E. Sambo), Modula, Bizaj (v 70’ D. Vižintin) Sovodenjci so začeli precej borbeno, njihov namen je bil jasen: na vso silo so hoteli osvojiti obe točki. To pa.se jim ni obrestovalo: ko nikakor niso mogli priti do gola, se jih je lotila nervoza in tehnični nivo njihove igre je precej padel, kar je nasprotnik izkoristil in povedel. V prvih desetih minutah drugega polčasa so naši spet uredili svoje vrste, pokazali vse svoje znanje in tudi izenačili. Zatem pa so ponovili napako iz prvega dela, brezglavo so vsi skupaj silili naprej, tako da je bila ena polovica terena povsem prosta. Gostje so tako podvojili (sicer precej posrečeno, saj po strelu nasprotnika Gergolet ni zadržal žoge, ki se je odbijala od enega do drugega igralca in naposled končala v mreži), Sovodenjci so sicer reagirali, vendar vse premalo urejeno in učinkovito in porazu se niso mogli izogniti. BREG - FOSSALON 1:4 (0:3) STRELEC ZA BREG: v 63’ Paoli BREG: Petronio, Amoroso, Pečar, Pavletič, Dana, Prašelj, Olenik, Paoli, Diminich, Armani, Buzzi (Albertini). Breg nadaljuje s serijo porazov in zdaj ne moremo vec govoriti o smoli, Ce rezultatov ni. V ekipi očitno nekaj ne gre, Ce ne gre, pa je treba nekaj zamenjati, poskušati kako drugače. Res je, da so fantje tokrat pokazali nekaj borbenosti, še zdaleč pa to ni tista borbenost, ki je bila pri Bregu vedno najpomembnejša vrlina. O tekmi ni kaj dosti povedati. Nasprotniki, ki niso bili ena izmed najboljših ekip, so izkoristili Bregove obrambne napake, poleg tega jim je pomagal še zmedeni sodnik, ki očitno ne pozna off-sidea. V drugem polčasu je zgledalo, da bodo naši reagirali, po zadetku Paolija pa se je nadaljevala ista pesem, Čeprav so domačini pred vrati gostov zapravili precej lepih priložnosti. Omenili bi, da je po dol-' gem obdobju spet zaigral Prašelj, in pa, da nesrečnemu igralcu Fossalona, ki si je zlomil gleženj, želimo Čimprejšnje okrevanje. (Laš) Mkadost se je morala pošteno potruditi Gaja se je odrezala MLADOST - LELIO TEAM 3:2 (1:2) STRELCA ZA MLADOST: Bidut (2) in Argentin. MLADOST: Baldan, Devetak, M. Argentin, Devetta (Gerin), Gergolet, Feresin, Poropat, D. Argentin, Blason, Bidut, Kobal. Tudi proti sicer dobro uigrani postavi Lelio Teama se je morala Mladost precej potruditi, da je iztržila celotni izkupiček, kar ji je uspelo le v zaključnih fazah, ko so gostje ostali z igralcema manj zaradi izključitve. Tekma se je zaCela s hitrim tempom, obe obrambni vrsti pa sta imeli precej dela. Medtem ko je Mladost z Argentinom zapravila ugodno priložnost, pa so gostje z lepim zadetkom povedli. Po golu so Doberdobci z učinkovitimi akcijami ogrožali vrata nasprotnika in v 30. minuti je Bidut v voleju konCno zatresel mrežo. Veselje v kraškem taboru pa je trajalo le nekaj minut, saj so gostje še enkrat kaznovali znova nepazljivo domaCo obrambo. V nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. Lelio Team je razbijal vsako akcijo Doberdobcev ter jih zaustavljal največkrat s prekrški, kar ga je drago stalo, saj je sodnik zaradi opomina izključil kar dva tržaška igralca. Mladost je odtlej dejansko igrala v kazenskem prostoru gostov in obrnila izid v svojo korist. STOCK - G'A J A 0:1 (0:0) STRELEČ: v 84’ Subelli. GAJA: Baxa, Capolino, Masala, Aleks Majcen, Gabrielli, Gelussi, Craievich (Gombač), Vengust, Ghiotto, Subelli, Košuta (60’ Andrej Majcen). Po slabem nastopu izpred tedna dni se je Gaja (posnetek z lanskega derbija s Sovodnjami) tokrat dobro odrezala. Naši so Ze od vsega začetka stalno napadali in zgledalo je, da bodo nasprotnika zlahka spravili na kolena. Prikazali so hiter in soliden nogomet, zapravili pa so si tudi nekaj stoodstotnih priložnosti, najprej z Ghiottom, nato še s Subellijem in Vengustom. Tudi v drugem polčasu se stanje ni bistveno spremenilo, saj so gajevci še bolj pritisnili, domačini pa so se v glavnem zanašali na protinapad. KonCno so zeleno-rumeni v zadnjih minutah povsem zasluženo z lepim strelom Subellija premagali domačega vratarja in si tako priborili zlata vredni točki. Pohvalo zasluzita Subelli ter požrtvovalni Vengust. (Kalc) NOGOMET / V ITALIJANSKI A LIGI NOGOMET / KOROŠKA LIGA LESTVICE Boškovova klop se maje Sacchi izbral kandidate Na tekmi za SP proti Škotski bo spet zaigral libero Milana Baresi SAK iz Celovca po prvem delu daleč spredaj Nadaljevanje spomladi Po nedeljskem kolu se je v nogometni A ligi zamajal marsikateri trenerski stolček. Trda prede tako Ranieriju kot BoSkovu, vse manj zasidran je tudi položaj Zoffa (Lazio je na poletni borzi zapravil veliko denarja, doslej pa razočaral) trener Genoe Giorgi pa je po domačem porazu proti Cagliariju kar sam odstopil, zaleglo pa ni niti včerajšne pregovarjanje predsednika kluba Spinellija, naj se premisli. Zamenjala naj bi ga Sonetti ali Fascetti. Milan je z zvenečo zmago v Neaplju zadal prvenstvu spet hud udarec, saj obstaja resna nevarnost, da bo zanimanje za tekmovanje povsem upadlo. Milančani igrajo sijajno (v devetih kolih so dosegli že 27 golov), po drugi strani pa nimajo nobenega resnega tekmeca, saj sta na primer Inter in Sampdoria na San Siru igrala 0:0, s tem pa v bistvu oba izgubila točko. Tako se kot Milanov rival vse bolj uveljavlja Torino, na katerega ne bi bil poleti nihče stavil niti počenega groša, saj je predsednik Borsano tedaj po prodaji Lentinija in še nekaj drugih boljših igralcev preživel kar nekaj vročih dni v primežu razjarjenih navijačev. Toda manj renomirani nakupi so se pod taktirko spretnega Mondonica hitro ujeli, tako da je zdaj Torino ob Milanu edino nepremagano moštvo v ligi. Hud poraz je v nedeljo doživel tudi videmski prvoligaš, kateremu je Juve v Turinu nasul kar pet golov. Pozornost navijačev je zdaj usmerjena v državno reprezentanco. Selektor Sacchi je včeraj objavil seznam kandidatov za nastop proti Škotski 18. novembra v Glasgovvu. Med njimi je tudi Milanov libero Baresi, ki je spet snel reprezentančne Čevlje s klina. Poleg njega so še Albertini, Costacurta, Donadoni, Eranio, Maldini, Lentini (vsi Milan), Dino in Roberto Baggio, Vialli (Juventus), Bianchi (Inter), Corini, Lanna, Mancini, Mannini, Pagliuca (Sampdoria), Signori (Lazio), Di Chiara (Parma) in Marchegiani (Torino). V C-l ligi je medtem Triestina spet precej blizu vrha, Čeprav ne igra dobro. V Leffeju je zaigrhla pod svojimi sposobnostmi, še dobro, da je libero Arrigoni v zaCetku drugega polčasa izenačil na 1:1. Zdaj pričakujejo okrepitve z jesenske borze, ki pa se bo v Cernobbiu končala že jutri. CELOVEC Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so tudi v zadnji letošnji prvenstveni tekmi ostali neporaženi. Koroški prvak sezone 1991/92 je v gosteh premagal najmočnejšega nasprotnika Breže z 1:0 in tako povečal svojo prednost za 10 točk. Gostovanje v Brežah je bilo izredno zahtevno, saj je domača enajsterica pred tekmo s Sakom kar osemkrat zaporedoma zapustila igrišče neporažena. Breze so na lestvici uvrščene na drugem mestu in bodo v spomladanskem delu, kljub veliki prednosti, ki so si jo doslej zagotovili nogometaši Saka, eden najnevarnejših tekmecev CelovCanov. Moštvo trenerja Ivana Ramšaka je v prvem delu tekmovanja za naslov koroškega nogometnega prvaka v 16 nastopih 13-krat zmagalo, trikrat je bil rezultat neodločen, nobenemu moštvu pa ni uspelo, da bi slovenske nogometaše premagal. SAK je v 16 tekmah zbral 29 točk, dal je 39 golov, prejel pa samo 8. Najboljši strelec v koroški ligi je prav tako igralec SAK, Hani Gross. Trenerji v koroški ligi so prepričani, da bo SAK svojo enkratno serijo še podaljšal, saj trenutno ni videti ekipe, ki 'bi resno ogrožala vladajočega koroškega prvaka. Nekateri se sicer sprašujejo, ali je SAK tako močan, da nima pravega tekmeca, ali pa so druge ekipe tako slabe. Trener SAK-a Ramšak pravi, da je resnica nekje v sredi, da pa je nivo v koroški ligi nižji, kot je v drugih deželnih ligah. Tega mnenje so tudi drugi strokovnjaki, ki dalje menijo, da se je kvaliteta koroškega nogometa v zadnjih dveh letih znatno poslabšala, ter da je v tem negativnem razvoju edina izjema Slovenski atletski klub iz Celovca. Prav to dejstvo pa narekuje slovenskim nogometašem, da bodo morali izven prvenstva poiskati močnejše nasprotnike, ha primer iz Slovenije, če želijo obdržati svoj visok nivo in pripravljeni dočakati nadaljevanje prvenstva. Cilj SAK ni samo osvojitev naslova koroškega prvaka, marveč da poleti 1993, če bo seveda ohranit prvo mesto, uspešno opravijo kvalifikacijo za vstop v drugo avstrijsko zvezno ligo. S tekmo proti Brežam se je hkrati konCal jesenski del prvenstva, prvo kolo v spomladanskem delu pa bo na sporedu 20. marca 1993. KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA TENIS / PO SLAVJU V PARIZU Knorr pušča za sabo. tekmece Stefanel ohranja stik z vrhom Tržačane sta proti Phonoli pred porazom rešila tujca English in Bodiroga -Slovenski reprezentant Alibegovič tokrat nerazpoložen P° zmagi v sobotni anticipirani tekmi in zaradi nedeljskih pora- tvlVt ^anas°nica in Philipsa je bolonjski Knorr po 9. kolu sam na vrhu lestvice košarkarske A-l lige, tržaški Stefanel pa se je približal trojici na drugem mestu, saj je, ne brez težav, ugnal nekdanje Tanjevičevo moštvo • Phonolo. Posebno presenetljiv je poraz Panasonica v F abrianu, kajti za Teamsystem je bil to Prvi prvenstveni uspeh, h kateremu sta največ Pripomogla Američana Spriggs (22 totk) in Murphy (17), medtem ko je pri gostih Volkov dosegel 21 točk. Tudi Stefanel se ima za tesen uspeh p'roti Phonoli zahvaliti predvsem obema svojima tujcema. English je spet dokazal, da je odličen strelec (31 točk), 19-letni Srb Dejan Bodiroga pa, da igra kot prekaljeni veteran, saj je v ključnih trenutkih srečanja pokazal izredno hladnokrvnost, posebno kar se tiCe prostih metov (13:14). Glede Englisha velja še omeniti, da se je povzpel na 5. mesto strelcev A-l lige (193 toCk), pri tem pa prehitel tudi Daniloviča (190), začudo pa na vrhu ni tujca, temveč vodi Boni (Montecatini) z 227 točkami. Srečanje v Trstu je bilo izenačeno vse do poslednjih minut igre, ko sta do zvoka sirene manjkali 2’54” pa je bil izid 72:72. Vse dotlej sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Zdi se, da je na koncu odločil tudi odhod z igrišča zaradi osebnih napak Gentileja in Esposita. Pri Stefanelu se je poleg obeh tujcev izkazal tudi Bianchi. Strelci Stefanela: Bodiroga 19, Pilutti 4, FuCka 5, Bianchi 12, Alberti 8, Meneghin 4, English 31, Cantarello 4, Pol Bodetto in De Pol nista igrala. Strelci Phonole: Gentile 9, Esposito' 14, Fazzi 7, Frank 12, Tufano 8, Brembilla 8, Anderson 18. Najbolj napeto je bilo vsekakor v Riminiju, kjer je Clear zmagal šele po enem podaljšku, nekdanji American Stefanela Middleton pa je dosegel kar 42 toCk, vendar pa tudi to ni pomagalo. V A-2 ligi vlada velika izenačenost, saj je v razmahu dveh točk enajst ekip, med temi tudi Alibegovičev Mangiaebevi, ki je sicer izgubil v Vareseju. Slovenski košarkar tokrat ni bil posebno razpoložen, dosegel je namreč le osem toCk, na lestvici najboljših strelcev v ligi pa je zdrknil na 6. mesto (244). Pred tem kolom je Alibegovič na vsaki tekmi dosegal poprečno 29, 5 košev na tekmo! To je prvič, da je na prvenstveni tekmi dosegel manj kot 20 točk. Boris Becker ujel zadnji vlak za nastop na finalu ATP osmih najboljših v Frankfurtu V finalu je s 3:1 premagal domačina Guya Forgeta PARIZ - Nemški teniški igralec Boris Becker (na sliki AP) postaja spet stari bum-bum. Po dokaj neuspešni sezoni, polni razočaranj, ko je zdrsnil tudi na 10. mesto svetovne računalniške lestvice, je v. nedeljo osvojil precej močan turnir v Parizu. V finalu je s 7:6 (7:3), 6:3, 3:6 in 6:3 premagal Francoza Guyja Forgeta, ki je branil naslov . Becker je s tem že tretjič zmagal na tem turnirju (prej že leta 1986 in 1989), z nedeljsko zmago pa je nemški teniški šampion ujel tudi zadnji vlak, ki ga še pelje na zaključni turnir osmerice najboljše točkovanih igralcev ATP, ki bo od 17. novembra v Frankfurtu. FORMULA ENA / V AVSTRALIJI SE JE KONČALA LETOŠNJA SEZONA ■ Gerhard Berger je s pametno strategijo ugnal vso konkurenco Spet polemike po trčenju med prvakom Mansllom in Senno : si ", ADELAIDE - Z nepričakovano zmago Bergerja (na sliki AP) na dirki za VN Avstralije se je končalo svetovno prvenstvo voznikov formule 1. Zmago Avstrijca je treba pripisati tudi odstopom Manslla, Senne in Patreseja, zasluge pa gredo tudi Bergerju samemu, ki je s pametno strategijo ugnal vso konkurenco. Senna in Mansell sta odstopila zaradi trCenja, do katerega je prišlo, ko je Senna hotel prehiteti Britanca. O krivdi za trčenje bo nedvomno še precej polemik, vendar je treba ob vsem tem dodati, da Mansell ni imel velikega motiva za vožnjo v Adelaidi. Mansell si je že pred časom zagotovil svetovni naslov, zato pa bi si Senna z včerajšnjo zmago še lahko zagotovil drugo mesto. Drugo mesto je včeraj za Bergerjem osvojil Nemec Schumacher, tretji je bil Brundle, ‘četrti pa Aleši na ferrariju. Na konCni skupni lestvici je tretje mesto za Mansllom in Patresejem osvojil Schumacher, lanski svetovni prvak Senna pa je Četrti. NEDELJSKI IZIDI NOGOMETNA A LIGA IZIDI 9. KOLA: Ancona - Brescia 5:1, Atalanta -Foggia 2:1, Fiorentina - Roma 2:1, Genoa - Cagliari 2:3, Inter - Sampdoria 0:0, Juventus - Udinese 5:1, Lazio - Torino 2:1, Napoli - Milan 1:5, Parma -Pescara 1:0. LESTVICA: Milan 15, Torino 13, Juventus in Inter 12, Fiorentina in Sampdoria 11, Cagliari 10, L4zio, Brescia in Atalanta 9, Parma in Genoa 8, Udinese 7, Roma, Napoli in Ancona 6, Foggia 5, Pescara 3. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Brescia - Fiorentina, Cagliari - Parma, Foggia - Lazio, Milan - Inter, Pescara -. Atalanta, Roma - Ancona, Sampdoria -Napoli, Torino - Juventus, Udinese - Genoa. NOGOMETNA B LIGA IZIDI 10. KOLA: Ascoli - Reggiana 0:0, Bologna -Cesena 1:0, Andria - Bari 0:0, Lucchese - Venezia 1:2, Modena - Cosenza 0:0, Monza - Spal 0:1, Padova - Piša 1:0, Piacenza - Temana 2:1, Taranto - Cremonese 1:1, Verona - Lecce 3:3. LESTVICA: Cremonese 17, Venezia in Reggiana 15, Ascoli, Cosenza in Lecce 12, Cesena, Verona, Bari, Piša in Bologna 11, Padova 10, Piacenza in Spal 9, Modena 8, Lucchese in Monza 6, Andria in Taranto 5, Temana 4. PRIHODNJE KOLO: Bari - Bologna, Cesena -Padova, Cosenza - Reggiana, Lecce - Cremonese, Modena - Andria, Placenta - Taranto, Piša -Verona, Spal - Lucchese, Ternana - Ascoli, Venezia - Monza. NOGOMETNA C-l LIGA IZIDI 10. KOLA: Como - Palazzolo 4:0, Carpi -Alessandria 2:0, Leffe - Triestina 1:1, Massese -Sambenedettese 4:0, Ravenna - Arezzo 3:0, Siena -Empoli 0:0, Spezia - Carraeese 2:0, Vicenza - Pro Šesto 1:0, Vis Pesaro - Chievoverona 0:1. LESTVICA: Empoli in Vicenza 15, Chievo 14, Triestina 13, Ravenna in Sambenedettese 12, Como, Carpi in Spezia 11, Pro Sestto 10, Siena 9, Carrarese, Lqffe in Massese 8, Alessandria in Palazzolo 7, Vis Pesaro 6, Arezzo 3. PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Vicenza, Carrarese -Leffe, Chievo - Alessandria, Empoli - Como, Palazzolo - Carpi, Ravenna - Massese, Sambenedettese - Siena, Spezia - Vis Pesaro, Triestina -Tho Šesto. NOGOMETNA ELITNA LIGA IZIDI 7. KOLA: Cussignacco - San Canzian 0:0; Monfalcone - Serenissima 1:0; Gemonese -Gradese 1:0; San Daniele - Sacilese 0:0; San Giovanni - Tamai 0:2; San Sergio - Porcia 0:2; Itala San marco - Pro Gorizia 0:1; Fontanafredda -Ronchi 1.1. LESTVICA: Ronchi 12; Fontanafredda, Prg Gorizia in Porcia 11; Tamai 9; Gradese in Sacilese 8; Cussignacco, San Daniele in Gemonese 6; San Canzian, Itala San Marco, San Sergio in Monfalcone 5; Serenissima in San Giovanni 1. PRIHODNJE KOLO: Pro Gorizia - Ronchi; KOŠARKARSKA A-l LIGA IZIDI 9. KOLA: Knorr Bologna - Benetton Treviso 95:86 (32:50), II Messaggero Rim - Baker Livorno 98:77 (48:38); Philips Milan - Scavolini Pesaro 88:90 (47:49); Stefanel Trst - Phonola Caserta 87:76 (42:36); Bilaetti Montecatini - Kleenex Pistoia 80:84 (40:49), Marr Rimini - Clear Cant6 98:101 (49:47, 90:90); Teamsystem Fabriano -Panasonic Reggio Calabria 69:67 (45:35); Scaini Benetke - Robe di Kappa Torino 92:96 (49:43). LESTVICA: Knorr 16, Panasonic, Philips in Benetton 14, Stefanel in Clear 12, II Messaggero, Bilaetti, Scavolini in Kleenex 10, Robe di Kappa 6, Phonola, Baker in Scaini 4, Teamysytem in Marr 2. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Benetton - II Messaggero; Scavolini - Marr; Clear - Knorr; Phonola - Philips (21.11.); Robe di Kappa -Teamystem; Baker - Bialetti; Panasonic - Stefanel; Kleenex - Scaini. KOŠARKARSKA A-2 LIGA Cagiva"Varese - Mangiaebevi Bologna 88:71 (46:42); Auriga Trapani - Ticino Siena 84:87 (44:40); Telemarket Forli - Medinform Maršala 86:72 (45:31); Yoga Neapelj - Teorematour Milan 94:109 (48:60); Hyundai Desio - Ferrara 95:85 (48:44); Banco di Sardegna Sassari - Burghy Modena 101:89 (38:44); Sidis Reggio Emilia -Branca Pavia 108:103 (57:52); Panna Firence -Glaxo Verona 68:72 (36:31). LESTVICA: Mangiaebevi, Hyundai, Cagiva in Glaxo 12, Branca, Yoga, Sidis, Ticino, Burghy, Teorematour in Banco 4, Medinform 2. PRIHODNJE KOLO: Auriga - Yoga; Ticino -Banco; Telemarket - Cagiva; Teorematour -Branca; Panna - Hyundai; Mangiaebevi - Sidis; Ferrara - Medinform; Buighy - Glaxo. • KOŠARKARSKA B-l LIGA IZIDI 7. KOLA: Elledi - Biesse 84:63; Goccia di Camia uD - Ciemme 82:83; Gevviss BG - Fracasso VI 77:78; Popolare RG - Ilva Piombino 92:94; Sarvin CA - Leonardo IMola 81:95, Montichiari -Serapide 96:79; Sidis Porto San Giorgio 98:91; Victors - Agrofina 68:86. LESTVICA: Elledi PD in Fracasso VI12, Serapide in Porto San Giorgio 10, Imola in Popolare RG 8, Agrofina, Ciemme, Gevviss, Piombino, Sarvin Cagliari, Montichiari in Victors 6, 'Brescia in Goccia di Camia 4, Biesse PS 2. PRIHODNJE KOLO: Agrofina - Popolare Ragusa; Brescia - Ciemme, Leonardo - Montichiari; Biesse Pesaro - Sarvin Cagliari; Ilva Piombino - Sidis Porto S. Giorgio, Pozzuoli - Victors; Goccia di Camia Udine - Gevviss, Fracasso - Elledi Padova. TOTOCALCIO ZMAGOVITI STOLPEC: 1112X12212X22 KVOTE: 13 (42 dobitnikov) 379.108.000 lir; 12 (1.591 dobitnikov) 10.007.000 lir. TOTIP ZMAGOVITI STOLPEC: X 2 2 2 2 2 2 XX 1 X 2. KVOTE: 12 (7 dobitnikov) 128.111.000 lir; 11 (294 dobitnikov) 3.000.000 lir; 10 (4.219 dobitnikov) 204.000 lir. LESTVICE ODBOJKARSKI REZULTATI MOŠKA C-l LIGA IZIDI 2. KOLA: Inglesina Montecchio -Petrarca Padova 3:2 (6:15, 7:15, 15:12, 15:13, 15:12); Armet Mussolente - La Sedla San Giovanni al Natisone 3:1 (14:16, 15:13, 15:11, 15:11); Zillo N/Ianiago - Riviera del Brenta 0:3 (11:45, 7:15, 13:15); Povo Trento - Copat Cucine Pordenon 3:0 (15:7, 15:8, 15:13); Nova Gens Noventa - Valprapor Imsa 0:3 (8:15, 11:15, 5:15); Mogliano Venet o - San Giustina Bellunese 3:2 (15:5, 9:15, 15:13, 7:15,-15:8); Vivil - Jock£y Volley Schio 3:1 (13:15, 15:10, 15:6, 15:10). LESTVICA: Valprapor Imsa, Riviera del Brenta in Inglesina 4, San Giustina, Petrarca, Povo, Nova Gens, Armet, Mogliano Veneto, Vivil, Copat in La Sedia 2, Zillo in Jockey 0. PRIHODNJE KOLO: Petrarca - La Sedia', Vivil - Nova Gens, Riviera - Inglesina, Copat -Armet, VALPRAPOR IMSA - Povo Trento; San Giustina - Zillo; Jockey - Mogliano. ZENSKA C-l LIGA IZIDI 2. KOLA: CUS Videm - Altura Trst 3:1 -(15:7,15:10, 9:15, 15; 12); Koimpex - Vivil 2:3 ( 17:16, 10:15, 15:10, 9:15, 13:15); Marzolla Povo - Logistica Mogliano Veneto 3:1 (15:12, 13:15, 15:10, 15:2); PAV Videm - Sipar Trento 3:0 (15:12, 15:5, 15:11); Martignacco - Bor Tombolini drinks 0:3 (5:15, 6:15, 11:15); Biadanese Treviso - Lasalle Romano Vicenza 3:0 (15:8, 15:6, 15:13); Fontane Villorba -Kennedy Videm 1:3 (15:10, 9:15, 7:15, 13:15). LESTVICA: Kennedy, Pav Ud, Vivil in Povo 4, Bor Tombolini drinks, Fontane, Sipar, Biadenese, Koimpex in Cus 2, Altura, Mogliano Veneto, Romano in Martignacco. PRIHODNJE KOLO: Altura Omse - Vivil, Fontane - Martignacco, Mogliano Veneto - CUS Videm, Sipar TN - Koimpex, Bor Tombolini drinks - Pav Videm, Lasalle Romano - Povo * TN, Kennedy - Biadenese. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 2. KOLA: Flebus - Domovip Porcia 3:1 (14:16, 15:9, 15:13, 15:7); Sacile - Mossa 3:0 (15:4,-15:8, 15:2); Ipem Buia - 01ympia CDR 2:3 (12:15, 15:13, 15:6, 4:15, 15:17); Bor -Cremcaffe 0:3 (3:15, 4:15, 6:15); Rozzol - Sloga 1:3 (3:15, 15:11, 12:15, 7:15); Prata - San Vito 3:1 (16:14, 15:6, 12:15, 15:7); Petris TolmeC ni igra.* LESTVICA: Cremcaffe, Prata, Porcia in 01ympia CDR 4, Flebus, Mossa, Sacile, San Xito in Sloga 2, Buia, Bor, Rozzol in Petris 0. » PRIHODNJE KOLO: Prata - Bor, Mossa -Petris, 01ympia - Flebus, Cremcaffb - Ipem Buia, Sloga - Sacile, San Vito - Rozzol, Porcia prosta. ZENSKA C-2 LIGA IZIDI 2. KOLA: Casarsa - Tarcento 0:3 (4:15, 3:15, 3:15); Sokol Indules - Carrozzeria Emiliana Porcia 3:2 (14:16, 6:15, 15:7, 15:9, 15:9); Fellini caffe - Cordenons 3:1 (15>9, 10:15, 15:7, 15:4) Ausa Pav Cervignano -Torriana Gradišče 3:1 (15:1, 15:8, 13:15, 15:2); Lib. Martignacco - Al Fungo Humin 0:3 (6:15, 12:15, 11:15); Mossa - Sangiorgina 3:0 (15:7, 15:11, 15:12); Kmečka banka - Fiume veneto 0:3 (13:15, 9:15,12:15). LESTVICA: Al Fungo, Tarcento, Cervignano in Mossa 4, Porcia, Fiume Veneto, Sangiorgina, Maretignacco, Fellini in Sokol Indules 2,. Torriana, Cordenons, San Vito in Kmečka banka 0. PRIHODNJE KOLO: Tarcento - Porcia, Kmečka banka - Martignacco; Cordenons - San Vito; Torriana - Sokol Indules; Al Fungo Humin - Cervignano; Sangiorgina - Fellini caffe, Fiume Veneto - Mossa. MOŠKA D LIGA IZIDI 2. KOLA: Fagagna - Prevenire TS 3:0 (15:5, 15:11, 15:5); Itely Fojda - Soča Sobema 3:2 (12:15, 15:12, 9:15, 15:13, 15:10); Comet Torriana - Grado 1-3 (10:15, 3:15, 15:8, 11:15); Rojalese - Copat Pordenone 3:1 (15:11, 11:15, 15:4, 15:13); Asfjr Čedad - Volley bali Videm -1:3 (6:15, 2:15, 15:10, 4:15); Acli Ronchi -Zaule Rabuiese 0:3 (9:15, 7:15, 4:15); Volley Club Trst - Bo Frost Fiume Veneto 0:3 (4:15, 8:15,14:16). LESTVICA: Fiume Veneto, Rojalese, VBU Videm in Zaule Rabuiese 4, Soča Sobema, Fagagna, Grado, Itely, Ronchi in Prevenire 2, Asfjr Čedad, Comet Torriana, Copat Pordenone in Volley Club 0. PRIHODNJE KOLO: Prevenire - Soča Sobema, Volley Club Trst - As j fr Čedad, Grado - fagagna, Copat Pordenone - Itely Fojda, Volley Bali Videm - Rojalese, Zaule Rabuiese -Comet Torriana, Fiume Veneto - Acli Ronchi. ZENSKA D LIGA IZIDI 2. KOLA: Danone Rivignano - Virtus Italspurghi 3:0 (15:12, 15:7, 15:5); Sloga -Publiuno Čedad 3:1 (5:15, 15:5, 15:11, 15:6); Villacher Bier - Sagrado 0:3 (3:15, 5:15, 9:15); Bor Friulexport - Celinia Maniago 1:3 (11:15, 9:15, 15:10, 9:15); Pav Natisonia - Del Doge Codroipo 3:1 (14:16, 15:10, 15:12, 15:6); Albatros System Spilimbergo - San Leonardo 3:0 (15:9, 15:11, 15:9); Paluzza - Šanson LoCnik 3:0 (15:11, 16:14, 15:3). LESTVICA: Sagrado, Koimpex, Paluzza, Spilimbergo in Danone Rivignano 4, Doge Codroipo, Celinia, Šanson LoCnik in Pav Natisonia 2, Publiuno Asfjr, Bor Friulexport, San Leonardo, Villacher in Virtus Italspurghi 0. PRIHODNJE KOLO: Virtus Italspurghi -Publiuno Asfjr Čedad, Paluzza - Pav Natisonia, Sagrado - Danone Rivignano, Celinia -Koimpex, Del Doge Codroipo - Bor Friulexport, San Leonardo - Villacher bier, Šanson LoCnik - Albatros System Spilimbergo. C-l LIGA / PO VELIKEM PODVIGU V NOVENTI RADOVANI Za Valprapor Imsa je obstanek premalo NOVA GENS - VALPRAPOR IMSA 0:3 (8:15, 11:15, 5:15) VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, Buzzinelli, Florenin, Lutman, Paoletti, Petejan, Stabile, Superga, Rigonat in Prinčič. Na prvem prvenstvenem gostovanju so val-praporovci poskrbeli za. prvovrstno presenečenje, saj si tako gladke zmage proti ekipi, ki se je proglašala za kandidata za napredovanje, ni resnično nihče obetal. Samo po sebi se torej zdaj postavlja vprašanje, ali ni goli obstanek v ligi za„ goriškega novinca vendarle preskromen cilj. “O kakršnih kolih višjih ciljih za zdaj ne smemo niti razmišljati”, nam je povedal športni direktor OK Valprapor Ivan Plesničar. “Pomembno je, da se ne precenjujemo in da ostanemo na realnih tleh. Seveda, dejstvo je, da je po prvih dveh kolih že bolj ali manj jasno, da ni nobene ekipe, ki bi lahko pregazila konkurenco. Dovolj je, da pogledamo vrstni red. Na čelu lestvice sta dva novinca in Montecchio, ki je lani iz te lige izpadel in je bil vanjo ponovno vključen samo zaradi odstopa drugih moštev.” Kakorkoli že, Goričani so v Noventi Padovani zaigrali res fenomenalno. Z odličnim začetkom so presenetili domačine, ki so po uvodni zmagi v Schiu s 3:0 verjetno mislili, da proti novincu ne bodo imeli težkega dela, zato so jim popustili živci, brž ko so uvideli, da ne bo tako. Valprapor Imsa je bil večji del prvega niza v vodstvu, saj je bil sprejem odličen, zato podajaču Berzacoli ni bilo težko graditi igre, centra Buzzinelli in Lutman pa sta z dobrim blokom “strašila” domače napadalce. Po 20. minutah razgibane igre je bil gostitelj strt. Povsem drugače je bilo v 2. nizu, v katerem so se igralci Nova Gens zbrali ter povedli s 6:2, 8:4 in 11:6. Kazalo je že, da se bodo morali valprapo-rovci sprijazniti z delnim porazom, mogoče celo s popolnim preobratom. Toda trener Zamo je pravočasno zahteval minuto odmora, po kateri so se njegovi varovanci vrnili na igrišče kot prerojeni. Gostitelja je nepričakovana reakcija Goričanov tako zbegala, da ni dosegel več niti točke, v bistvu pa si odbojkarji iz Novente niso opomogli niti v 3. setu, v katerem je Valprapor Imsa zlahka nizal točke predvsem po njihovih napakah. Srečanje v Noventi je torej potrdilo, da ima Valprapor Imsa vse možnosti, da v tem prvenstvu odigra bolj vidno vlogo od tiste, ki je ponavadi namenjena novincem. To je bilo pravzaprav jasno že po tekmah za zvezni pokal. Optimizma torej ne sme manjkati, vendar pa ne gre pretiravati. Navsezadnje Nova Gens ni upravičil svojega slovesa, pa čeprav se je to moštvo v zadnjih dveh sezonah okrepilo kar s tremi bivšimi mladinci iz ekipe junior league padovskega- prvoligaškega kluba Charro (Lavarin, Bianco in Leo). Pa še »to: iz Valpraporovega tabora so hudomušno pripomnili, da je najzaslužnejši za zmago Fabjan Koršič, čigar “krstni nastop” na klopi - kot uradni spremljevalec ekipe - je oCitno prinesel srečo... MOŠKI DEŽELNI LIGAŠI / V C-2 LIGI Po dveh kolih je od naših šesterk brez poraza le goriška 0lympia CDR Sloga boljša v mestnem derbiju-z Rozzolom - Poraz sočanov Naši moški deželni ligaši so v drugem kolu dosegli polovičen uspeh, nepremagana pa je le še 01ympia CDR. Goričani so v Buii naleteli na hud odpor domačinov, ki so bili v to ligo vključeni v žadnjem hipu. Treba pa je vedeti, da so se okrepili s tremi igralci raz-. padlega Remanzacca. Igralci 01ympie so zelo dobro začeli in prvi set tudi osvojili, čeprav so domačini proti koncu že kazali znake prebujanja, v drugem setu pa so celo visoko povedli z 9:2, nato pa so gladko zmagali tudi v tretjem. Igralce Clympie je treba pohvaliti, ker so se izvrstno izvlekli iz kočljivega položaja, pri čemer je treba vedeti, da so v tie breaku stalno vodili. Do pomembne zmage so se dokopali tudi slo-gaši (na sliki posnetek z lanske tekme s Sočo) v tekmi z mestnim tekmecem Rozzolom, ki nastopa letos v oslabljeni postavi, saj je njihov verjetno najboljši igralec Tognon prestopil k četr-toligašu Zaulam. Sloga je tako pričakovala zmago, čeprav je nastopila v nepopolni postavi, saj Cač zaradi poškodovanega gležnja ni mogel nastopiti in ga je v vlogi podajača nadomestil Strajn. To pa se v igri ni poznalo. Slogaši so slabše zaigrali le v tretjem setu, nato pa so se zopet zbrali in uveljavili Svojo očitno premoč na mreži, proti kateri so bili domačini brez moči. Borovci favoritu za končno zmago Cremcaffeju iz Tržiča po pričakovanjih niso iztržili niti niza, kljub temu pa s svojim nastopom niso razočarali. Za Bor so bili najbolj produktivni Marega (3 točke + 4 menjave), Gombač ((2 + 8), Koren (0 + 5), Bresich (1+9), Furlanič (0+1), Cerasari ((0+1) in Stulle (0+3). Nekoliko pa so na gostovanju v Fojdi razočarali Sočani. Srečanje je bilo zelo izenačeno, Goričani pa kar nekajkrat niso znali obdržati precejšnje prednosti v točkah, kar se jim je potem še kako maščevalo v zadnjih dveh nizih. r C-l LIGA / 2:3 PROTI VIVILU Spodrsljaj Koimpexa v S.setu Boru Tombolini prvi točki Ingrid Kalan Od ekip, ki naj bi se po napovedih poznavalcev potegovale za mesta pri vrhu lestvice, je v sobotnem drugem kolu zenske C-l lige zmagal le videmski PAV. Fontane iz bližine Trevisa so doma dokaj nepričakovano klonile pred sicer zelo solidnim Kennedyjem, drugi spodrsljaj kola pa žql zadeva slogašice. Slovenske barve je tokrat« rešil« Bor Tombolini, ki je sredi Martignacca zmagal s prepričljivim 3:0. V svoji prvi domači tekmi se je Koimpex spoprijel z Vivilom, s katerim je že. v lanski sezoni nastopal v isti skupini. Obe šesterki sta letos precej spremenjeni, Vivil pa se je na Opčinah predstavil kot zelo solidna ekipa z vrsto visokih igralk in odličnim blokom in bo prav gotovo med protagonisti prvenstna. Tekma je bila izredno izenačena, vendar je kazalo, da bosta točki le ostali doma, saj je v tie breaku Koimpex že visoko vodil. Zal pa so gostje odločno in značajno reagirale in Slogašice so se morale sprijazniti s porazom. Ivana Peterlina, —glavnega Sloginega trenerja, smo vprašali kaj občuti trener, ko izgubi tekmo po petem nizu, v katerem je že vodil z 8:1 in 11:5. »Občutek je vsekakor moreč in skorajda nedopovedljiv. ■ Enostavno ne najdem pravega razloga, ki je botroval takemu epilogu. Panika pred stoodstotno zmago, ki je zajela igralke je nepojmljiva, kot so nepojmljive napake, ki jih je ekipa zagrešila v . končnici odločilnega seta. Velik del krivde pa jemljem tudi nase, da sem določenim igralkam preveč slepo zaupal in jih nisem zamenjal, ko se je bližala katastrofa. Resnično nanjo nisem bil pripravljen.« »Kaj manjka, da bi se lahko ekipa izrazila, kot bi se glede na igralski kader morala? « »Da bo začetek težaven sem vedel že pred startom prvenstva in to tudi dokaj jasno napovedal. Igralski kader je dober, kompleten in kompetitiven, vendar zbor takih igralk sam na sebi še nič ne pomeni. Novi obrazi, ki so letos prestopili v naše vrste, se morajo še spojiti v mozaik in v homogeno celoto.To pa se bo zgodilo samo s časom in delom.« Drugačno je bilo po tekmi seveda razpoloženje v Borovem taboru. Zmaga v Martignaccu je vse zelo razveselila, saj je bila prva v sezoni, vendar pa je hkrati tudi prevladala trezna ocena,- da bo tu v Martignaccu zmagala tudi večina drugih ekip ali pa mogoče celo vse. Tako kot Bor Tombolini je namreč tudi Lavoratore Fiera Martignacco letos drastično pomladil svoje vrste, vendar pa so mlade igralke furlanskega društva tehnično precej manj podkovane od Borovih. Od lanske šesterke, ki je napredovala iz C-2 lige, sta pri Martignaccu ostali le dve bolj izkušeni igralki, vse ostale pa imajo od 14 do 18 let, večina od teh pa pripada društvu Pav, s katerim je Martignacco sklenil dogovor (v podrejenem položaju) o sodelovanju. Trener Sore je bil vsekakor zadovoljen z nastopom svojih varo-_ vank: “Nasprotnik nam res ni bil dorasel, vendar pa je treba reči, da smo igrali v precej čudnih razmerah. V Martignaccu je igrišče ogromno, domače igralke pa s svojim zmedenim napadom onemogočajo normalno postavitev v obrambi. Temu navkljub smo dokaj dobro servirali, vsega skupaj smo zgrešili dva ali tri servise, v polju pa smo igrali disciplinirano, pomanjkljivi pa smo bili v izvajanju hitrih protinapadov.” KOIMPEK - VIVIL 2:3 (17:16, 10:15, 15:10, 9:15,13:15) KOIMPEX: Sosič (2+0), Brisco (2+59, Ukmar (3+13), Pittoni (7+8), Fabrizi (2+9), Gregori (1 + 1), Miot, Garbini, Zotti (0+1), Pertot, Magnaldi (6+10). MARTIGNACCO -BOR TOMBOLINI 0:3 (8:15, 11:15, 5:15) BOR TOMBOLINI: Gregor!, Vodopivec , (9+3), Maver (8+3), Ažman (4+2), Čok (5+1), Nacinovi (3+4), Flego, Guštini, Pitacco, Grbec, Benevol. DEŽELNE LIGE-~- ŽENSKE / NASA DEKLETA S SPREMENLJIVO SREČO Sokolovke so v Nabrežini nadoknadile zaostanek z 0:2, Kmečka banka pa še ni osvojila seta Slogašice se kot novinec v D ligi lepo uveljavljajo, Bor Friulexport je spet ostal praznih rok Kmečki banki v ženski C-2 ligi nikakor ne gre. Ponavlja se pesem prejšnjih dveh sezon, v katerih so bile Goričanke zaradi slabega prvenstvenega Starta prisiljene v boj za obstanek, kar se nikakor ne vsklajuje s predsezonskimi načrti. Zaradi številnih novih obrazov v ekipi in nič manj številnimi poškodbami se šesterki pozna neuigranost, konkurenca pa je iz leta v leto bolj kvalitetna. Tako Fiume Veneto, ki je že lani odigraval v ligi pomembno vlogo, v sovodenjski telovadnici ni imel težav in je zmagal s 3:0, čeprav so se mu domačinke v vseh treh nizih krčevito upirale. V isti ligi so proti novincu Porcii sokolovke zmagale šele po petih nizih in potem ko so gostje že vodile z 2:0. Večer na igrišču so si same podaljšale zaradi nepotrebnega poraza v prvem nizu, v katerem so vodile že z 9:2.Od tretjega niza dalje pa so Nabrežinke zaigrale preudarneje in bolj učinkovito. V D ligi je spet prijetno -presenetil Koimpex, ki je še nepremagan. Tokrat je pred slogašica-mi položil orožje Cedaj-ski Publiuno. Začetek sicer ni bil obetaven. Gostje so s hitro igro in ostrim servisom povsem paralizirale domačo ekipo. Od 2. seta dalje pa smo bili priča pravemu preobratu. Slogašice so se zbrale in z odlično igro, posebno v drugi liniji", najprej presenetile, nato pa povsem zmedle Čedajke, o čemer še najbolj priča začetek četrtega niza, v katerem je Koimpex povedel kar z 11:0, s tem pa je bila tekma tudi praktično osvojena. Bor Friulexport je tudi v drugem prvenstvenem nastopu poražen zapustil igrišče. Tokrat so bile od mladih domačink - zaradi bolezni in poškodb niso nastopile v popolni postavi - boljše gostje iz Maniaga, ki so izkoristile težave plavih pri sprejemu, predvsem pa premajhno udarno moč v napadu. Borovke so sicer v vseh nizih povedle, toda v končnici - razen v tretjem - so bile bofj izkušene igralke Celinie vedno priseb-nejše in so zasluženo slavile. ŠPORT Torek, 10. novembra 1992 KOŠARKA / V 7. KOLU MOŠKE B LIGE KOŠARKA / V 7. KOLU D LIGE LESTVICE Jadran TKB končno osvojil prvi par točk Naši košarkarji so zasluženo zmagali v San Marinu TIT ANO SAN MARINO - JADRAN TKB 79:90 (47:48) TITANO SAN MARINO: Aureli 8 , (4:7), Lettoli 3 (1:2), Morri 6, Benatti, Bonnini, Bucchi 15 (4:5), Vasari, Ferro 23 (4:4), Molinari 13 (4:6), Nunzi 11(5:7), trener Tesoro. , JADRAN TKB: Crisma 13 (1:4), Oberdan 15 (5:8), Cuk 16, Milič 2 (2.2), Rebula 9 {1:3), Pertot, Merlin 20 (2:3), Rauber 12 (2:4), Gregori, Smotlak 3 (1:1), trener Drvarič. SODNIKA: Cuomo in Giuseppini iz Rima. PON: Molinari (40). TRI TOČKE: Ferro 5, Bucchi 1; Merlin 2, Rauber 2. SAN MARINO -Končno! Jadranovi košarkarji so v 7. kolu osvojili svojo prvo zmago. Uspeh je'tem pomembnejši, ker so jadranovci nastopili v okrnjeni postavi (odsbt-na sta bila namreč standardna igralca Klavdij Starc in David Pregare) in ker so igrali proti neposrednemu nasprotniku za obstanek v ligi. Za nameček pa so zmagali še v gosteh. “Zadovoljen sfem, predvsem ker je bila to zmaga vse ekipe, in posebno mlajših igralcev. Igrali smo borbeno, značajno, požrtvovalno. Res je, Titano ni nič posebnega, to pa je naša prva prvenstvena zmaga, in povrhu še na tujem. Potrebovali smo ta uspeh predvsem za vzdušje v ekipi, ki je bilo že kar načeto, “ nam je povedal Jadranov pomožni trener Andrej Vremec. Samo srečanje se pi začelo najbolje za naše košarkarje, saj so že po uvodnih minutah gostitelji zanesljivo vodili. Nakar pa so naši odločno reagirali, z močno obrambo najprej dohiteli nasprotnika, z Merlinovo bombo v zadnjih sekundah ob polčasu celo povedli za točko. V drugem polčasu so jadranovci še odločneje strli vrste v obrambi, odlično pokrivali nasprotnikove strelce Ferra, Benattija in Quinzija in povedli ter vodstvo ohranili do konca srečanja. Prvič v tem prvenstvu se je zgodilo, da so naši obdržali mirno krj do konca tekme, da jih ni zajela trema pred zmago. To pa je še posebno spodbudno, saj so predvsem mladi zaigrali kot veterani. “Naše najboljše orožje je bil visqk ritem, ki smo ga predvsem v drugem polčasu vsilili domačinom. Od prve do zadnje minute smo s hitrim gibanjem utrudili domačine, med katerimi je bilo kar nekaj starih igralcev. Mislim tudi, da je naše orožje prav v tem, da vsilimo nasprotniku visok tempo, igre, “ nam je še dejal Vremec. Vsa ekipa je zaslužna za to izredno pomembno zmago, vseeno pa bi od posameznikov pohvalili Crismo, Rebulo in Cuka, ki so, v odločilnih trenutkih dali pomembne koše. 2e v prihodnjem kolu bodo jadranovci spet imeli možnost, da osvojijo nov par točk, saj bodo igrali doma proti Mestrini, ki je lani skupno z našo ekipo napredovala v višjo, B ligo, s šestimi točkami pa je nasredini lestvice. Glede ostalih izidov tega kola naj omenimo prvi poraz * vodilne Faenze, ki je izgubila kar za 23 točk v Campliju. Drugi resenješi kandidat za prestop v višjo ligo, moštvo Centa je doma premagalo Argento, medtem ko sta San Dona in Ravenna visoko izgubila v gosteh. Borovci slavili v gosteh, poraz Kontovelcev Smotlak odličen (35 točk) TEČNO LIMENA -BOR RADENSKA 76:89 (32:34) BOR RADENSKA: Simonič, Bajc, Debeljuh 17 (7:8), Smotlak 35 (13.16), Persi 11 (7:11), B arini 8 (2:3), Perčič, Monticolo 11 (3:5), Carbonara, Poretti 7 (1:2), trener Sancin. TRI TOČKE: Smotlak 2. Borovi košarkarji so v soboto v 7. kolu D lige osvbjiji zlata vredni točki na težkem gostovanju v himeni pri Padovi. Začetne minute za borovce niso obetale nič dobrega, saj so gostitelji v 8. minuti vodili z 19:8. Nato pa so varovanci trenerja Sancina predvsem z boljšo obrambo do polčasa povedli za dve točki. V drugem polčasu je stopil v ospredje Smotlak (na sliki), ki je bil za gostitelje nerešljiva uganka. Vsa Borova ekipa pa je zaigrala dobro in si z delnim izidom 11:2 priigrala zanesljivo prednost ter tudi zasluženo zmagala. Najboljši je bil Smotlak, ki je dal 35 točk. CORRIDONI - KON-TOVEL 89:76 (45:39) KONTOVEL: Ban 4, Sosisč 11 (3:6), Gulič 5 (3:3), Grilanc 25 (4:4), Civardi 4, Paulina 15 (J3:6), Kralj, Hmeljak, Daneu 10 (2:4), Vodopivec 2, trener M. Ban. Tri točke: Grilanc 5. Kontoveci nadaljujejo s spremenljivo srečo prvenstvene nastope v D ligi. Tokrat so naši košarkarji zasluženo izgubili v Starancanu proti solidni postavi Corridonija, ki ima v svojih vrstah zanesljivega strelca Piccilla, ki je tudi na tej tekmi dal 29 točk. Naši niso igrali slabo, vendar je zmanjkala predvsem odločnost v ključnih trenutkih. Od posameznikov bi omenili predvsem Iva Grilanca, ki je dosegel 25 točk. ROKOMET / V C LIGI KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Krosov napad e bil tokrat ze o razpoložen CALDOGNO - KRAS 1RIMAC 19:23 (10:7) KRAS: Rossi, Klinc, °gatec, Oberdan, Pertot t' Vremec 9, Purič, ebulec 9, Raseni, 2 aresano 1, Milič, Muran Drugo kol §a prvenstvi arečno izte ^ rimač, ki j, ?Vil prv ietošnjem pr . Sicer so tfgi tekmo S>o, tako c 1 lahko za Polčas v °dniorom ci tre tem sta 7 su vre: ^ sta bila 8°li daleč ga na tekmi. Sedaj čaka krasovce daljši premor, saj so naslednja kolo prosti, potem pa bo prvenstvo prekinjeno vse do 15. decembra, ko bodo gostovali v San Vitu. (Pjotr) OSTALI IZIDI Malo - Klausen 23:19, Epan - Mezzocorona’ 19:10, San Vito -Volksbank Meran 28^15, Mori - Taufers 20:23. LESTVICA :San Vito, Epan, Taufers 3; Merah, Kras, Malo, Volksbank, Klausen 2\ Mezzocorona 1; Mori, Caldogno 0. ITALIJANSKI POKAL FERROVIARIO POLET 10:2 POLET: • Fabec, Kosmač, Martinuzzi, Mojniir Kokorovec, Piazza, Mitja Kokorovec, Serri, Roselli, Mari, trener Scieghi. Tudi v drugem srečanju za italijanski pokal v hokeju na kotalkah so poletovci ostali praznih rok. Tokrat so se pomerili z močno postavo tržaškega Ferroviaria in visoko izgubili. Gostitelji so takoj uspešno začeli in s hitrimi napadi dosegli tri zadetke, kar je precej potrlo naše hokejiste, ki so dosegli dva gola. Posebno lep je bil drugi, ki ga je dal Mojmir Kokorovec.Za Ferroviario je bil daleč najboljši strelec Stefano Sequalino, ki je dal kar pet zadetkov. Ostali strelci pa so bili: Loigo 2, Ramani in Zotti. Kljub visokemu porazu pa so poletovci tudi na tem srečanju kar zadovoljili. Vse naše peterke so tokrat ostale praznih rok, Brežani še brez točke Domovci so igrali proti favorizirani Ardrti BREG - STELLA AZZURRA 85:88 (37:43) BREG: Kovačič 2, Corbatti 21 (6:11) R. Žerjal 18 (1:2), Uršič 4, B. Žerjal' 15 (2:4), Schiulaz 9 (1:2) Bafidi 2 (0:1), Salvi 6, Crevatin 6, Savoia 2. SODNIKA: Lagana in Vigini. PON: R. Žerjal (35), Crevatin (37), Salvi (39). TRI TOČKE: Corbatti 3, R. Žerjal 1, B. Žerjal 1, Schiulaz 2. Bregovi člani so proti močno okrnjeni Stelli Azzurri zamudili enkratno priložnost, da bi prekinili niz porazov in osvojili prvo srečanje na domačih tleh. V primerjavi s’ prejšnjimi tekmami je bil viden znaten napredek v igri Brežanov, ki pa še vedno igrajo daleč •od svoje optimalne forme. Tekma je bila vseskozi izenačena, domačinom sta posebne preglavice povzročala nasprotnikova centra Angelica in Masala, ki sta bila ob koncu tudi najboljša strelca v gostujočem moštvu in sta ustrezno izkoriščala svojo višinsko in telesno premoč, kar je povzročilo, da so si Bregovi visoki igralci kmalu nabrali veliko število osebnih napak. Do odločilnega trenutka je verjetno prišlo sredi drugega polčasa, ko so Brežani zaradi serije naivnih napak izgubili stik z nasprotniki, ki so prešli v vodstvo kakih 20 točk (delni izid 77:63 v 15‘) nato pa so gostitelji spet stisnili zobe in dohiteli nasprotnika tri minute pred iztekom pri stanju 83:80 za Stello Azzurro. Odtlej, ko je bilo treba pokazati mirne živce, pa so Brežani ponovno odpovedali, zagrešili nekaj prostih metov eden za enega, zagrešili še nekaj bistvenih napak in tako podarili nasprotnikom tekmo. (Cancia) SANTOS - CICIBONA PLAST EREDILIZIA 80:73 (39:44) ' CICIBONA: Kovačič 4 (1:4 za dva, - za tri, 2:2 prosti meti), Simonič 13 (4:7, 1:1, 2:5), Jogan 16 (5:6, 0:2, 6:6); I. Bajc; Cupin 21 (517, 1:2, 8:8); G. Bajc (-, 0:1, -); Volk 1 (0:3, 0:1, 1:2); Semen 14 (6:8, -, 2:5), Jankovič, Furlan 4 (2:4, -, -); trener Mari. PM: 21:28. MET ZA 2 TOČKI: 23:39. MET ZA TRI TOČKE: 2:7. PON: Kovačič (23), Jogan (37), Simonič ((40). TRI TOČKE: Cupin, Simonič 1. Kar 38 minut je Cicibona (na posnetku Cupi v prodoru na koš nasprotnika) držala v šahu prvouvrščene na lestvici, v 33. minuti pa je prednost znašala še 11