£ltev. 43, Maribor, dne 18. oktobra. 1906. TeSaj XL aim wit List ljudstvu v pouk in zabavo. zhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dyakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Vlada in poljedelstvo. Vlada je predložila državnemu zbaru proračun za 1. 1907. Nag najbolj zanima, koliko hoče vlada izdati za poljedelstvo. Vs'ed tega si moramo ogledati proračun poljedelskega ministrstva za prihodnje leto. Ves proračun poljedelskega ministrstva znaša 27,476 193 krcn. Tcda ne smemo misliti, da vsi ti mh j oni pridejo nepos: edno poljedelskemu prebivalstvu v korist. Tako si poljedelsko ministrstvo samo za svoje nradne potrebe vzame 1,602.056 kron. Za poljedelsko šolstvo se izda malo, samo 726.430 kron. To je kričeč dokaz, kako mah skrbi naše poljedelsko ministrstvo za poljedelsko šolstvo. Za druge panoge šolstva, ki kmeta nič ne koristijo, se izdaje na milijone in milijone, le kmečko soUtvo se zanemarja in zapostavlja. Država vse šole za drnge stanove sprejema v s oje okrilje, a kmečkih šol se brani. Kaj naj rečemo, če vidimo v proračunu, da skrbi poljedelsko ministrstvo samo za 7 šol, oziroma preiskuševalisč? Za pospeševanje poljedelskega in gospodarskega ponka se bo izdalo 1,368 000, torej samo za 13 000 krcn več kakor 1. 1906. Nadalje je proračnnjeno za naravnostno pcdporo K 6,405.950 in sicer * za zadružništvo n 950 000 „ razstave b 70.C00 „ melioracije (izboljšanje) ji 2,000.010 „ rastlinstvo n 490 000 „ vinogradništvo in sadjarstvo n 308000 „ konopljarstvo zboljšati bi se še lahko navedlo mnogo, mnogo izgleduv iz življenja. Jaz sam bi jih lahko navedel precej iz Bvoje šolske prakse. In kaj naj porečem onim materam, ki otrokom, bodisi majhnim v zibelki, bodisi že nekoliko odraslim, „da bi postali močnejši" dajejo opojne pijače, zlasti žganje? Ce je žganje že za odraslega človeka strup, v kolikor večji meri je za otroka, ki se je začel še-le razvijati 1 Potem pa še to neumno mnenje, ki je pri nas med prostim ljudstvom žalibog že tako zelo razširjeno, da postane namreč otrok po zauživanju močnih pijač sam močen. „Pij, da boš močen!" kako često se slišijo te besede iz ust nevednih starišev, ki ponujajo svojemu otroku žganje. Kaka neumnost! Dobra in tečna hrana, čisti zrak, spanje in pa snaga — to krepča mladega otroka! Nedavno sem imel priliko, opazovati triletnega dečka, ki je stal v žganjarnici za očetom, ko je ta ravno srkal iz fraklna „dobro žganičico." Otrok je očeta natanko opazoval in ko je ta pogledal nekoliko v stran, prijel je fantič naglo ti stekleničico ter napravil iz nje par močnih požirkov. Hud in kremžast obraz je sicer naredil in Bolze so mu stopile v oči. Toda kmalu se je obrisal in zdelo se mi je, da je deček takim junaškim činom že vajen. Bode-li ta fantek kedaj bistre glavice, o tem bi si upal pač zelo, zelo dvomiti. Marsikaj še mi sili v pero, a naj zadostnjoto. Povedati sem le hotel, da, čeprav je nadarjenost več ali manj prirojena, so vendar stariši v mnogih Blučajih sami krivi, da nimajo tako talentiranih otrok, kakor bi si je želeleli. Velik greh Btore sta- kmečke razmere. Sicer se je že slišalo, da se snuje kmetijsko drnštvo, pa se mi vidi, da je vse prezaspano. Ali mislite, da vam bodo Hrvati ali kedo iz Nemškega delali za vaš blagor. Kmetje, resni časi nastopajo in kdor se bo resnega dela in umnega gospodarstva poprijel, ta še bo izhajal in vslrajal. Ne delajte se norce, če se kdo za kaj takega zmeni. Žetaljčani, poslušajte nauk in bodite pametni v svoj lastni blagor, ne poslušajte pa teh, ki vas strašijo. Vsak pameten človek bo dobro reč odobril, a tisti ne, ki mu je „Štajerc" pamet zmešal. Glejte, da bom že drugo leto o tem času poročal o uspehih. Koristi, ki jih boste vživali od takega društva, vam bedo razložili potovalni učitelji. p Sv. Andraž v Slov. gor. Od 16. t. m. bo raznašal pisma naš poštni pot trikrat na teden v Vitomarcih, Hvalatincih, Arjovcih in Slavšini. V Hvaletincih, Gibini in Slavšini se nastavi poštni nabiralnik. p Trgatev v ptujski okolici. V vinogradih s starimi nasadi je letos vse prazno, v novih je pa trgatev precej dobro izpadla. Mošt sicer ni tako dober kakor lansko leto, kar je zakrivilo hladno vreme v septembru. Vendar je toplo vreme zadnjega tedna precej popravilo, tako da ima mošt po 17 do 20 stopinj. p Prečudna uradna slovenščina — kdo jo razume? „Z?ršilna naredba. Zemlje knjižna zaznamba s predstoječim sklepom dovoljene uvedbe dražbenega postopanja v bremenskem listu za y tem sklepu imenovana zemljišča oziroma imenovani zemljiški delež se ukaže. Ces. kr. okr. sodnija v Ptuju, odd. IV.. dne 4. oktobra 1906." p Petrolej so našli v Sveči, občina Stoperce. Blizu cerkve je kamenolom, v katerem so zasledili precej močen vrelec petroleja, ker stopa petro>ej med kamenjem na dan. Žal, da ima pravico do tega vrelca neki Nemec iz Dunaja. Tako bo zopet tujec izkoriščal našo zemljo. Ljutomerski okraj. 1 Umrl je 6. t. m. v Seliščih občespoštovani starček Postružnik v 78 letu. Bilje vzgleden kristjan ter priden narednjak, čital je v svoji sivi starosti vedno rad dobro berivo. Kot vojak korporal se je udeležil vojne proti Lahom in Ogrom. Svetila mu večna lnč! 1 Ljutomer. Kakor povsod, tako se tudi v Ljutomeru trudijo Nemci, da bi slovensko ljudstvo ponemčili. Glavno sredstvo k temu jim je, kakor drugod, tako tudi v Ljutomeru nemška šola. V začetku leta so očitno po trškem policaju dali oznaniti, da v nemški šoli dobijo otroci vse zastonj. Da bi temu nemškemu sredstvu ost odlomili, ustanovilo se je podporno društvo za revne učence slovenske Franc Jožefove šole. Društvo se trudi, lahko rečemo preko svojih močij, da podpira blizo 700 učencev slovenske šole in zato gotovo ne zasluži očitanja, da zapravlja. V dosego svojega namena zopet pri redi Franc Jožefova šola šolarsko predstavo v prid podpornemu društvu s sledečim vzporedom: A. Petje: riši v tem oziru, ako sami preveč uživajo opojne pijače, zlasti žganje, še večji pa, ako tudi otroke vadijo na take pijače, ki Človeka omamijo. Končam! Toda ne! Še nekaj bi rad povedal, kar mi je na Brcu in kar sem opazil pri svojem večletnem šolskem delovanju. Dve materi ste kuhali svojem dojenčkom, da sta imeli po noči mir, v mleku mak. Otroci so res spali, toda kako težko se sedaj ti revčki uče. Mak je strup in v večji meri zaužit človeka omami. Naj bi vendar matere opustile razvado, knhati svojim otrokom to rastlino radi boljšega spanja. Zdrav otrok rad spi in ako nima spanja, je to znamenje, da ni zdrav; v tem slučaju pa je treba iakati pomoči kje drugje, ne pa v makovi vodi, ki tako ntugodao upliva na otrokovo živčevje, zlasti na možgane. Dovolj! Prihodnjič pa nekoliko o prerano razvitih talentih, o takozvanih „otrokih-modrijanih." Kje je Bog? Francoz Chateauneuf (izgovori Satonef), je bil v mladosti zelo nadarjen dečko. Ko mu je bilo 9 let, pripeljejo ga enkrat k škofu. Škof ga vpraša: „Odgovori mi, mali dečko, kje je ljubi Bog, pa ti dam jedno jabolko?" — „Presvetli", odgovori mali dečko, „odgovorite vi meni prej kje ljubega Boga ni, pa vam hočem jaz dati dve jabolki". Žganje. Nekdo je hotel odvrniti pijanca od žganja ter mu pripovedoval: „Da, dragi moj, nedavno sem malemu psu dal popiti par čašic žganja in pes je na mestu crknil". — Pijanec: „To dokazuje, d» žganje ni za pse". 1. Adamič: „Mladi ljudje", enogl. zbor s spremlje-vanjem harmonija. 2. P. A. Hribar: „Slovenska dežela", trigl. zbor. 3. P. A. Hribar: „Z Bogom", dvogl. zbor. B. Gledališka igra ▼ dveh dejanjih „Stari vojak in njegova rejenka". C. Telovadba: I. Kolo s petjem, 2. Proste vaje, 3. Kolo b palicami, 4. Vaje na orodju. Predstava se začne gotovo točno ob 3. uri popoldan dne 28 oktobra v telovadnici Franc Jožefove šole. Vstopnina: I. sedeži 1 K; II. sedeži 60 vin., III. sedeži 40 vin.; stojišča 20 v. Slovenci, pridite v obilnem številu k predstavi in tako pomagajte podpornemu društvu, da bo moglo zadostiti velikanski nalogi, podpirati okoli 700 učenčevi 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Poznal doma sem otročeta — poznal odrasle Bern ljudi — mož deček — žene so dekleta — kje It, kje oni — v grobu spi. Enako sem vzkliknil b Stritartjem, gledaje domače kraje. Koliko so jih že zagrebli ... Ob odprtem grobu rodoljuba sem stal, ob grobu starega vojaka, udeleženca raznih bitk, ki je gledal mirno smrti v obraz, čutil njen hladen dih, a srečno odšel iz krvavega meteža, Postružnik iz Selišč, sivi starček spi v grobu in jaz gledam za njim v gomilo. Bil si rodoljub, ljubil domovino svojo, ljubil očetnjavo. Dolžnosti svoje, ki ti jih je nalagal Gospod, so ti bile svete, in spolnil Bi njih zahtevo z veseljem. Šel si, odkoder se več ne povrneš, in mi plakamo za teboj, ker smo izgubili m ža-prijatelja, domovina zvestega branitelja, Slovenija vrlega sina. Šel Bi po plačilo... A tam pri Gospodu prosi, da da On domovini zlato svobodo, da reši tužni narod Slave. — Veselica dne 14. t. m. se je obnesla prav dobro. Bili so tudi sosedi, ki so nas posetili, da se skupno zopet enkrat poveselimo in damo hrano našim narodnim čutom, da ne obnemorejo. V prostorni uti g. Trstenjakove smo zrli krasno igro „Lurške pastarice", občudovali zmožnosti naših igralk-dile-tantinj, ki so svoje uloge prav dobro reševale. Ljudstvu je igra ugajala in sledili so ji z napeto nestrpnostjo. Žal, da se je zaradi nemarnosti konec skazil, kar je naredilo zelo neljub vtis na občinstvo. Mesto, da bi se takrat trenutek poveličal, se je osmešil. Moči, ki jih imamo pri Sv. Juriju so tako izborne, da bi bilo pač dobro, da se v bodoče enake neprilike preprečijo. Po igri je sledila trgatev. Živahna veselost zavzela je cel prostor. Žandarji bo imeli kaj dela, da bo „kot oko postava" čuvali viseče grozdje. A vse zaitonj. Grozdje je ginilo, pa polnila se je blagajna v blagor bralnega društva, ki ima res velike stroške in z neprestanimi žrtvami prirejnje udom in občinstvu sploh razne zabave. S tem kaže, da je naša govorica lepa, da sm> tudi Slovenci zmožni tega, kar drugi narodi. Tamburaši so zaigrali par okroglih in pevci zapeli lepi pesmi, od katerih je posebno dobro ugajala ona „S»bljici". Imeli smo tudi stroj za elektrizovanje. Staro in mlado se je gnjetlo tam okrog, da poskušajo moč bliska, katerega je predrzen človek ukradel iz oblakov, da ga porabi v svojo korist. Ko je pretresalo žile in se je jel zvijati, nabrali so se obrazi diugih v smeh in so ga tolažili, da je to za reguliranje krvi, ki ne stane toliko kakor reguliranje Pesnice in enaki dovtipi. Sledile so še razne zabave in tako je potekel večer zelo prijetno in zadovoljno. Prirediteljem, ki v resnici veliko žrtvujejo, gre vsa čast in lahko so ponosni na svoj vspah; naj jih i v bodoče bodri zavest, da delajo svojcem vesele ure in da služijo s tem domovini. „Najiskrenejši B >g te živi I" dobro slovensko ljudstvo! 1 Živio! Ščavnica je naša! Tako radostno vzklikamo Slovenci na Ščavnici, ko smo po pol-drugoletnem hudem volilnem boju končno vendarle zmagali. Občinske volitve so se vršile vtretjič dne 2. oktobra. Za ta dan smo bo Slovenci dobro pripravili. Naši vrli agitatorji bo izvrstno izvrševali svoje dolžiosti. Ko je naenkrat črez 50 naših vo-lilcev skupno prikorakalo na volišče, je nasprotnikom v 3. in 2. razredu upadel pogum, da se niti niso prikazali iz svojih skrivališč v Čvilakovi gostilni. Od glavarstva ljutomerškega je prišel k volitvi gla-varstveni tajnik Praunseis, ki je tokrat že poznal bolje § 8. obč. volitvenega reda, kakor 28. decembra 1905. S 44 glasi so bili v 3. razredu soglasno izvoljeni naši kandidati za odbornike: Roškar Simon, Križan Martin, Lelja Valentin in Weiss Anton, za namestnika: Weingerl Jakob in Koler Jakob. V 2. razredu so bili s 14 glasi izvoljeni za odbornike: Kraner Janez, Senekovič Jurij, Spat Miha in Žižek Janez; za namestnika: Črnko Alojzij in Wallaer Anton. V I. razredu so s 6 glasi zmagali nasprotniki: Sieder Ferdinand, graščak na Steinhofu, Eilec Anton, Križan Janez in Jagrič Franc. Da so mogli prodreti saj v I. razredu, so na pomoč poklicali večnega kandidata Wratschka, ki so ga protipo-stavno tokrat uvrstili kot častnega občana (brez zaslug) med volilce 1. razreda, medtem ko je 1. jul in 28. decembra 1905 volil v III. razredu. Vsled tega so si zagotovili večino v I. razredu, zato naši v I. razredu niso glasovali. Splošio veselje je zavladalo med dobromislečimi Ščavničarji nad to tretjo zmago. Bil je krasen solnčni dan 2. oktober, dela obilo na polju, in vendar so naši možje v tolikem številu prišli na volišče. Čvrsto so nam pomagali volilci, bivajoči izven občine, in sicer z Drvaoje, Ihove, Negove, iz Nasove in Lešan, iz Pol'c, Lasto-merc in Gornje Radgone. Hvala in slava vam, vrli zavedni možje, da se niste strašili truda ia žrtev, ampak ste nam že v tretjič prihiteli na pomoči Tako je prav! V današnjih nevernih časih morajo katoliški možje v boju za pravično stvar do konca stanovitni ostati — do gotove zmage. — V nedeljo, dne 14. oktobra smo imeli volitev župana in svetovalcev — po modri cdredbi župana Eileca izven občine na Steinhofu. Nasprotniki ste si morda mislili, da se bo dalo kaj naših mož pr dobiti za vašo stranko, pa ste se grozno vrezali, zakaj naši odborniki so vsega spoštovanja vredni, zavedni in značajni možje. Za župana je bil z 8 glasi izvoljen odločni kmet Martin Križan, za I. svetovalca Anton Weiss, za II. svetovalca pa Janez Žižek, oba jako delavna in srčaa moža. Nasprotniki so poizvedovali po naših kandidatih, pa zastonj. Sedaj so se tudi oni lahko prepričali, kako znajo držati disciplino ali red naši odborniki. Živel novi slovenski odbor! Boga pa hvala in hvala vsem našim možem za ta krasni uspehi Sedaj pa na krepko delo v blagor slovenske Sčavnicel 1 Za gornjeradgonski okraj. Opozarjamo vse narodnozavedne može, da prav gotovo pridete na politični shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v nedeljo dne 21. t. m. Na dnevnem reda je: 1. volitev odbora novoustanovljenega političnega drnšstva za gornjeradgonski okraj ; 2. govori raznih gg. govornikov; 3. pogovor o raznih perečih vprašanjih, kakur: „trg" Gornjaradgona, volitve v gornjeradgonski okrajni zastop, poštni avtomobili, šolske počitnice, licence za ples in glavarstva itd. Slovenj egraški okraj. s Nemške šole nepotrebne. Po novem ukaza dež. šol. sveta se ima na slovenskih šolah še bolj ko dozdaj gojiti nemški jezik. Čitanju se vzame ena ura, računaijn ena, telovadbi in risanju po ena, samo da dobi „moloh" dovolj hrane. Nemščina se poučuje štirikrat na teden od 2. razreda naprej. In vendar se še snujejo in obiskujejo ponemčevalne šole, ne zaradi nemščine, ki se je tam ne morejo naučiti, ampak da se vcepi otrokom srd in zaničevanje do narodnega jezika. To je vendar proti novema šolskemu učnemu redu, ki veli v § 71: „Šola bo otroke navajala k ljubezni do rodne narodnosti". O ti ljuba vlada, kako si sama oporekaš, ko dopuščaš, da se n. pr. v Velenju, kjer se nemški otroki naštejejo na prstih ene roke, ustanovi šola, ki ne bo ustrezala gori omenjeni pedagogiški zahtevi. V Šaleški dolini imamo zdaj dve taki šoli, eno v Velenja, ki se nastani v dosedanjih prostorih otroškega vrtca in pobira otroke ubogih starišev, da jih obdari o Božiču z obleko, in drugo v Šoštanju. V to šolo je poslala Žnrmanova svoja dva otroka, bomo vsaj videli, če se bosta tamkaj modrosti — najedla! s Pasja vas. Dolžnegt me veže, da se v imena tukajšnjih posestnikov slavnemn okr. zastopu zahvalim, ker je prevzel tukajšnjo občinsko cesto v svojo oskrb. Zanaprej bode CBBta gitovo lepše lice dobila in je tudi potreba, da se zboljša. Most se je že popravil, drugo popravilo ceste bude se s časom že uredilo. — Na tukajšnem kolodvoru je samo nemški napis „Hundsdoif", ali je res tako tesno tnkaj, kakor po drugod od Celja do Velenja, da imajo samo nemški napisi prostor. Poiurite se, občine šoštanjskega okraja, da se to kmalo popravi. Gg. župani, vlagajte prošnje na merodajna mesta. Tukaj bi se tudi lahko kolodvor tako napravil, da bi se izkladalo in nakladalo blago, posebno les. V Skalah je ustanovljena kmetijska zadruga, ki bi oddajala in sprejemala na tej postaji blago, splch kar bi 8e potrebovalo. V tej zadevi naj občine in okrajni zastopi potrebno kmalo ukrenejo. s Za Brdom in v Kavčah bo še precej dobra trgatev ta teden, ker je bilo v zadnjem čaau toplo vreme, tako da se je grozdje precej pobarvalo in dozorelo. — Neko strašilo nosi tu krščanskim kmetom „Štajerca" na dilje (podstrešje). Naročen je nanj le pek Za košek. Konjiški okraj. k Umrl je 11. t. m. v Admontu na Zg. Štajerskem č. g. o. Leon Sivka v 35. letu. Rojen je bil v Špitaliču pri Konjicah. Celjski okraj. c Celje. Pristav rudarskega urada dr. Otto Michler je prestavljen k nam iz Raiblna. — Vpokojeni glavni davkar Tomaž Kumer je umrl. — V Gradcu se je ustrelil z neko žensko Odilon Tratnik, »n celjskega občinskega svetovalca Marka Tratnik. Fant je tisti junak, ki je pred nekaj tedni pobil šipe na „Narodnem domu", vsled česar se je uvedla proti njemu kazenska preiskava. c Okrajni zastop šmarski. Cesar je potrdil izvolitev g. dr. Josipa Georg, odvetnika v Šmarju, za načelnika šmarskega okrajnega zastopa, in g. Franca Ferlinc, učitelja ravnotam, za pod-načelnika. c Ali je res? Nemsko-protestantovski „Tag-blatt" se baha, da namerava neka občina v Savinjski dolini zahtevati popolnoma nemško šolo. Neverjetno, da bi katera slovenska občina naredila Savinjski dolini tako sramoto. c Ministrski predsednik Beck je obiskal v nedeljo dne 14. t. m. na gradu Plevna pri Žalcu svoje sestro. c Hrastnik. Javen shod, ki se je vršil v nedeljo 14. oktobra t. 1. pri gosp. Rošu, bil je jako zanimiv. Kot prvi govornik je g. dr. Gosak iz Celja zcal si pridobiti zaupanje vseh številno navzočih. Slikal jim je položaj delavca v prejšnjih in sedanjih časih, osobito kar se tiče plače, in jih bodril k stanovski zavesti ter rotil, da naj se izobražujejo. Prišel je tudi na žalostne razmere pri premogokopu v Hrastniku, ter stavil resolucijo, naperjeno proti tukajšnjemu ravnatelja, v kateri se zahteva, da naj ga vodstvo odstrani, ker le potem bo tukaj zavladal mir. Poačil je tadi zborovalce, kakšna bi pravzaprav bila nemška šola, za katero so nabirali podpise. Uspeh je bil naravnost nepričakovan. Lahko rečemo, da je bilo polovico onih navzočih, ki so podpisali prošnjo za nemško šolo, a vsi bo ogovarjali proti ustanovitvi take šole. Razložilo se je zborovalcem natanko, kako izvrstne šole ima trboveljska občina, in da je le želeti, da se otroci res učijo. Ni ga bilo, ki bi bil glasoval proti ostri resoluciji. c Loka pri Zidanemmostn. Dne 11. t. m. je požar uničil gospodarsko poslopje gosp. Jožefa Krapec večinoma z vsemi poljskimi pridelki. Skoda znaša blizo 1000 kron. Kakor vsakokrat, tako je tudi sedaj prihitela loška požarna bramba ter zabranila nadaljni požar. Srečnemu slučaju in ugodnemu vremenu je prištevati, da se ni ogenj dalje razširil. Kako je ogenj nastal, je neznano. c Poročil se je dne 14. t. m. g. Ivan Goli-hleb, trgovec na Polzeli, z gdč. Ljuboslavo Zore v Radečah pri Zidanemmostn. Čestitamo! c Vransko. Kozolc posestnika Jak. Brinovc je dn8 15. t. m. pogorel. Samo krepkemu delovanja požarne brambe se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil, ker je bil cel trg v nevarnosti. Zgorelo- je tudi mnogo spravljenega žita in vozovi. Sami se, da je kedo nalašč zažgal. c bmarje pri Jelšah. Pri nas je bila trgatev še precej dobra Samo t;sti vinogradi bo malo slabši, katere je toča pobila. Mošt ima pri nas lepo ceno, 22 do 40 kron za hektoliter. c Občina „Okolica Mozirje". Cesar je potrdil zakonski načrt deželnega odbora štajerskega, po katerem se bodo ločili kraji Brezje, Libija, Loke, Sv. Mihael, Sv. Radegunda in Lepanjiva od občine trg Mozirje in bodo tvorile odslej občino: „Okolica Mozirje". . Brežiški okraj. b Podsreda. „Kmetijska podružnica za kozjanski okraj" zboruje v nedeljo, dne 21. oktobra ob 3. nri popoldne v Podsredi v gostilniških prostorih gosp. Preskerja. Govorila bosta o gospodarskih vprašanjih potovalni učitelj gosp. Ivan Bele in gosp. dr. Jankovič. b Požar je uničil klet in stiskalnico Janeza Jagrič v Drenskorebro dne 10. t m. Goreti je začelo na neznani način okoli 6. ure zjutraj. b Kozje. Dne 11. oktobra se je nstrelil na Veterniku z revolverjem Jurij Kunaj na polju. Ko se je ustrelil v prsa, je še šel nekaj korakov naprej, držeč revolver v roki, nakar se je zgrndil na tla. Rjovel in zvijal'se je tako, da je bila groza. Revolver je še bil s petimi patronami nabasan. Bil je pristaš „Šajerca". K samomoru so ga privedle domače razmere. Bog bodi milostljiv njegovi duši! — Dne 14. oktobra po večernicah so blagoslovili gosp. kanonik Bosina novo prenovljeni križ a podobo Križanega na mostu pri podružni cerkvici sv. Eme v Kozjem. — Jablano je cvelo minoli teden na posestvu gospe Dvornikove. b Ponesrečil se je dne 9. oktobra vžitkar Mihael Brila j v Bačab. Kožuhali so pri mlademu Franca Brilaj na skednja. Stari je šel že ob 9 uri zvečer k počitku. Ko je prišel na mostovž, je zaprl vrata skednja za seboj, s katerega je predaleč stopil, da mu je zmanjkalo stropa in tako je padel tri do štiri metre globoko na stroj, ki je za sidje mleti. Domači so čuli neko stokanje, pa so mislili, da je v hlevu živinče zamakalo; Vendar so šli pogledat. Našli so starega Mihaela Brilaj na tleh brezzavestnega v krvi. Pol are se ni nikamor gacil. Hitro sa poslali po zdravnika ia duhovnika. Govoril in gledal ni dva dni do 11. t. m. čisto nič. Vedno je krvavel skozi no3, usta in ušesa. Gotovo je dobil močne notranje poškodbe in si pretrgal nekaj glavnih žil. Bržkone ne bo več okreval. b Političen shod na Velikemkamnu. „Katoliško politično društvo za kozjanski okraj b sedežem v Kozjem" priredi na Velikemkamnu v nedeljo dne 28. oktobra popoldan pobtično zborovanje v gostilni g. Janeza Šerbeca. Govornike in natančneji vsp6red priobčimo v prihodnji številki. Odbor. b Ogenj je vpepelil 14. t. m. ob dveh popo-ludne v vasi Mihalovac hiše, gospodarska poslopja in spravljene pridelke Francetu Čančer, vdovi Uršuli Šetinc in Franceta Volovo. Zažgali so baje otroci. Pogumno in požrtvovalno so gasili in omejili strašen ogenj požarniki iz Obreža. Iz drugih slovanskih dežel. f Premeteni Italijani. Skozi Beljak se vozijo kope italijanskih zidarjev — po odgonu. Po končanem delu se premeteni laški zidarji dajo trans-portirati na najcenejši način nazaj v domovino. Zasluženi denar pošljejo domu, nato pa se proglase, da so brez sredstev. Tako potujejo domov zastonj, mi Avstrijci naj pa plačujemo. Treba bi bilo že pri njihovem dohodu primera h določb — založiti bi morali pri dohoda v Avstrijo potnino za nazaj. Drobtinice. d Mohorjani! Konec tega meseca bomo dobili knjige družbe sv. Mohorja, ker je naša škofija glede razpošiljanja letos v tretji vrsti. Vsakdo pač z veseljem pričakuje knjige. Ob tej priliki pa opomnimo cenjene ode, da naj darujejo vsaj majhno svoto za prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda, če bi vsak ud v naši škofiji dal samo en krajcar, dobi naša družba črez 500 K. Toraj pa le naj položi vsak majhen dar domu na oltar! d Milijonarja Rotšilda, pariškega in angleškega, hočejo usmrtiti ruski uporniki, ker sta posodila ruski državi denar. d Ognjenik Mont Pele na otoku Martinik v Ameriki, ki je pred nekaj leti uničil s svojim bljuvanjem na tisoče ljudi, je začel zopet metati vroč pepel. Letos podzemeljske moči strašno delajejo. d Izumitelj revolverja Jos. Shirk je umrl v Lancastru v Ameriki v veliki revščini. d Gos, s štirimi peruti. Gospod Gorjanec, gostilničar na Kornju na Goriškem, je kupil minule dni še precej veliko gos, ki ima štiri peroti. d Kihanje v gledališču. V londonskih gledališčih se zadnje čase dogaja, da začne občinstvo hipoma kihati, tako, da se mora predstava prekiniti. Pravi vzrok temu še policija ni našla, a govori se, da uganjajo to neumestno šalo zlikovci na ta način, da zažigajo s finim črnim poprom potrošene krogljica iz bombaževine. Krogljice tlijo, ne da bi se videl dim, pri tem pa začne vse prisotne neznosno še-getati v nosa. d Slabo delo. Najnovejša angleška vojna ladja „Htbernia" se je vrnila v londonsko pristanišče s poskusne vožnje tako poškodovana, da je skoraj za vedno neporabna. Streljanje iz topov je ladjo tako pretreslo, da se je ves krov skrivil in na mnogih krajih popokal. Lidja je veljala 20 milijonov mark, a ni prestala niti poskusne vaje. Kaka bi bila njena usoda, ako bi bila prišla v bitko. Angleže bi vsled takega slabega dela brezdvomno zadela ista nsoda, kakor je zadela Rase v pomorski bitki proti Japoncem. d Cel otok bo izginil. Kakor javljajo iz Baurnemouthe, morje silno izpodkopuje morsko obrežje okoli otoka Wigtha, ki leži ob južni t bili Angleške. Tekom časa je morje odtrgalo cele pokrajine. Vse raznovrstne nasipe, ki so jih postavili za obrambo obali, je mrrje razdejalo in odneslo. Pred 100 leti bo je zrušilo v morje nad 100 oralov zemlje, ž njo tudi neka vas. Na nekaterih krajih morje z veliko silo udira v obale otoka, tako da kmalo zopet odtrga komad zemlje in nstvari nov otok. Zato je opravičena bojazen, da bo morje s časom raztrgalo celi otok na komade in ga pcžrlo. d Koliko stanejo vojaške vaje? Na letošnjih vojaških vajah pri Tešinu je bilo okroglo 63.000 vojakov. Na dan stane vsak vojak 2 kroni, to iznaša za 28 dni 56 kron za vsakega vojaka, a za vseh 63 000, do 528 000 kron. Potem so še stroški za prevažanja, strelivo, poljske odškodnine, kar znaša vse 14 mil. kron. Skupno stanejo vojaške vaje nad 17 in pol mil. kron. d Medvedje — preroki zgodnje zime. V postojniskem okraju, ob kranjsko-hrvaški meji in kočevskih gozdih se klatijo medvedje in prikazujejo zdaj tn zdaj tam. Kmetje in lovci, ki so prišli na sled, povzemajo iz tega, da dobimo letos zgodnjo zimo. Najnovejše novice. Sv. Anton v Slov. gor. Da se v zadnjem času večkrat čita ime našega kraja po časopisih, to že poskrbe prebivalci sami. Toda, žalibog, ni VBelej častno za Sv. Anton, kar se nudi čitatelju po časnikih. Tako tudi mislim, bodo naslednje vrstice precej neprijetne nekaterim tega kraja. Imamo pri nas novo veteransko drnštvo; vsa čast onim, ki so jo Bpravili v življenje. Pa menim, da njih delo pri naših veteranih ni obrodilo tistega sadu, kakor so ga pričakovali ti narodnjaki. Cujte torej, drasi sosedi I Naši veterani priredili so v nedeljo dne 14. vinotoka t. 1. v prostorih gostilničarja Alt-a viisko trgatev. Bilo je lepo gledati te slovenske korenjake v krasnih novih uniformah, ko bo se postavljali v vrsto, da jih je mladi svet kar zavidal, med tem ko so stareji z nekim zadovoljstvom gledali na svoje čile rojake. Pa kako smo ostrmeli, ko se „haaptman" postavi pred vrsto ter zakriči: „hab' tak" 1 Tako torej, to društvo obstoječe iz samih Slovencev, ima nemško povelje 1 Debelo smo se spogledali. Pa to iznenadenje se je poleglo, ko je naš rojak stotnik v živih besedah spodbujal naše veterane h krepkemu delovanju. Živijo-klici so doneli vrlemu govorniku. Začela se je tombola, kjer bo nekateri dobitki vzbujali občen smeh. Ko pa je že zabava prikipela do vrhunca, nastopi tudi neki mlad govornik. Postala je tišina, kajti vsak je bil radoveden, kaj nam pove ta tuji gost. Pa, kako smo se začudili, ko nam ta z navdušenjem v jeder-natih besedah oriše, kako naj delujemo, da ne bomo podlaga tujčevi peti. Prav je imel, ko je rekel: na svoji zemlji bodi Slovenec sam Bvoj gospod, torej proč z nemškim poveljem pri veteranskem društvu, proč ž njim za vselej, saj ima tudi slovenski jezik iziaze za povelja. A, kaj si misliš, dragi čitatelj, kaj je bila posledica tega govora? Nakrat se je slišalo nekoliko glasov, ki so kričali: „ven ž njim, (z govornikom namreč), mi hočemo nemško komando" 1 In to se je zgodilo pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ne kje na nemški meji, ampak v sredi slovenskega ozemlja. Žalostno, da se more kaj takega prigoditi v slovenskem Sv. Antonu. Novo politično in gospodarsko društvo. Namestništvo je potrdilo pravila „Političnega in gospodarskega društva Straža" s sedežem v Šoštanju. Ustanovno zborovanje se vrši v kratkem. Društva želimo, da doseže svoj cilj v polnem ohsegn, da se mn po» reči v doglednem času iztrebiti v Šaleški dolini še isto trohico nemčnrske golazni, katera po vladni milosti še tam obstoji. Ponarejeni bankovci za 20 K so začeli zadnje dni zopet krožiti, posebno po Dolenjskem. Vtihotapijo se tudi lahko k nam na Štajersko, zato pozor 1 S šole. Nadnčitelj v Jarenini g. Jožef Sle kovec je stopil v pokoj, za njegovo dolgoletno in izvrstno službovanje mu je izrekel deželni šolski svet priznanje. Štirirazredna ljudska šola na Polzeli se razširi v petrazredno. Prestavljen je učitelj g. Ivan Kavčič od Zg. Št. Kungote v Remšaik. Nagle smrti je umrla v Škofji vasi pri Celju krčmarja Janeza Adama žena. V nedeljo ¡je še stregla gostom, drugi dan je že bila mrtva. Nesreča. V četrtek 11. t. m. se je hlapec ptujskega prošta peljal s praznim vozom od Mestnega vrha proti Ptuju. Vsled nepaznosti hlapčeve sta se mu konja splašila in dirjala na vso moč po prccej strmem klancu navzdol. Mad potom je proštov voz trčil z vso silo v nasproti prihajajoči voz gospe Vibmer. Pri jem se je voz z neprevidnim hlapcem prevrnil, a se k sreči ne njemu ne trem osebam, ki so bile na Vibmerjevem vozu, ni nič zgodilo, pač pa je odbilo proštovemu konju zadnjo levo nogo nad kopitom. Brežice. Večletna pravda gosp. dra. Josipa Strašek, okrožnega zdravnika v Brežicah, in sanitetne občine okolica Brežice zoper okrajni zastop brežiški se bliža koncu in se konča s popolno zmago slovenskega stališča v tem vprašanju. Slovenska večina prejšnjega okr. zastopa ni hotela več plačevati ogromnih stroškov za lečenje okrajnih ubogih trem zdravnikom, odpravila je prosto izbero zdravnikov in ni g. dr. Straška imenovala okrožnim zdravnikom. Preje se je na leto plačevalo čez 4000 kron ta za lečeaje okrajnih ub gib, prispevek za okrožnega zdravnika pa znaša le 1500 kron, tedaj vsako leto 2500 kron dobička. Let* 1903 so Nemci zopet dobili večino v okrajnem zastopu in prvi korak je bil, da so gosp. dr. Strašku kratkomalo ustavili plačo; sovi okrajni zastop je zopet plačeval stroške za lečenje ubogih trem zdravnikom mesto enemu, seveda v prvi vrsti na korist ljubljenca nemške večine dr. Hans Hollerja, občinskega zdravnika v Brežicah. Okrajni zastop se je skliceval na to, da gosp. dr. Holer ni bil formelno obveščen o sklepu okrajnega zastopa leta 1902., s katerim se je dr. Strašek imenoval okrajnim zdravnikom. Četudi zakon nikjer ne predpisuje takega obvestila, četudi je bil dr. Holler prizadet le v svojih interesih, ne pa v svojih pravicah, postavil se je tudi deželni odbor na stališče, da je imenovanje nepostavno. Politične oblasti so se držale pasivno kot sploh tedaj, kadar se gre za slovenske pravice. Dr. Strašek je že leta 1903. nastopil pravdno pot in 20. oktobra 1905 se je pravda končala pri okrožni sodniji v C siju s tem, da je okrajni zastop popolnoma podlegel. Tedaj se je deželni oibor spomnil, da sodišča nimajo pravice soditi o veljavnosti te službeoe pogodbe (1) in je celo zadevo spravil pred državno sodišče; najvišje sodišče je pa že preje priznalo kompetenco sodišč. Di žavn > sodišče je aprila 1906 zavrglo pritožbo deželnega odbora kot neutemeljeno; nato je višje deželno sodišče dne 14. septembra 1906 potrdilo prvo razsodbo in okrajnemu zastopn naložilo vse stroške. Seveda to ni še dovolj in se hcče okrajni zastop pritožiti še na najvišje sodišče, četudi očitno brez upa zmage. G. dr. Josipa S.raška in sanitetno občino zastopa g. dr. Ivan Bankovič, odvetnik v Brežicah, okrajni zastop g g. dr. Jabornegg iz Celja in dr. Hochenburger iz Gradca, deželni cdbor pa je zastopal sedanji minister dr. pl. Darschatta. V teku pravde je okrajni zastop protizakonito plačeval zdravniške stroške trem zdravnikom, mesto le enemu in na ta način vsako leto v vodo vrgel 2500 kron, tedaj za tri leta 7500 K; vrhu tega mora plačati ogromne pravdne stroške, približno 3500 K, tako da davkoplačevalce stane trmoglavost nemške večine najmanj 11.000 K (enajsttisoč kron)! Kdo bode to povrnil? Ali morda gg. baron Moscon, Priklmayer, Faleschini, Schniderschitsch, deli Cjtt in drugi? Kaj ne, lepo gospodarstvo 1 Sedaj se menda pač oči odpro tudi onim Slovencem, ki volijo v okrajni zastop z Nemci. Prihodnji okrajni zastop pa naj tem možem stopi na kurja očesa; naj iz svojega žepa plačajo te stroške. Sedanji okrajni zastop, ki bi se moral že spomladi letos razpustiti, še vedno protipostavno posluje; nastaviti hočejo Bvojega živinozdravnika, ki seveda ne bode slovenski razumel, četudi bi državni živinozdravnik zadostoval, če bi izpolnjeval svojo dolžnost. Sedanji okrajni zastop hoče še nastaviti novega nezmožnega tajnika, seveda se piše Faleschini 1 To delo pa je lahko opravljal obenem dosedaj tajnik hranilnica, preje tajnik Posojilnice. Kdor bode še volil v okrajni zastop te gospode, mesto kmete, ta je slep i« gluh in je s »m svoj sovražnik. Te ljudi je treba kmalu pomesti iz okrajnega zastopa. Ako vsak kmečki volilec stori svojo dolžnost na dan volitve in odda svoj glas pravim kmečkim prija-teljim, potem bo za vselej odklenkalo gospodstvu brežiške gospode v okrajnem zistopu. Društvena naznanila. KatoliSko delavsko društvo v Mariboru priredi dne 21, t. m. v svoji novi dvorani Floiaergasse 4 veliko otvoritveno veselico. „Dekliška zveza bralnega društva ,Edinost' pri Sv. Jnrija v Slov. Goricah" priredi dne 28. oktobra 1.1. gledališko predstavo: „Dve materi" s petjem in z deviškimi govori. Bralno društvo za ljutomersko okolico priredi dne 4. novembra t, 1. tombolo v prostorih g. J. Vaupotiča. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo za ljutomersko okolico uprizori dne 25. novembra t. 1. igrokaz „Raz Marijino srce" v veliki dvorani g. J. Kukovca v Ljutomeru. Št. Pavel pri Preboldu. Kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 29. oktobra ob 3. popoldne veselico z novo igro in srečolovom. K obilni udeležbi vabi odbor. Ii Šmartna pri Slovenjgradcu. Naše bralno društvo priredi dne 4. novembra, to je v nedeljo p j prazniku Vseh Svetnikov ob 4. popoldne velikansko veselico v Narodnem domu v Slovenjgradcu. Poleg izbranih pevskih točk, katere bodeta popevala dobroznana moški in mešani zbor šmartinski, igrala se bo velika žaloigra „Mlinar in njegova hči". To je menda prvi slučaj, da si upa preprosto kmečko bralno društvo prirediti tako veliko in teiavno igro. Igrali bodo namreč sami člani šmartinskega bralnega društva. Ker je uprizoritev take igre zvezana z mnogimi težkočami in stroški, a igralci bodo napeli vse moči, da igra izvrstno izpade, zato upamo, da nas bodo cenjeni okoličani v obilnem števila obiskali. Tndi brate Korošce povabimo in jih zagotovo pričakujemo. Natančni vzpored objavimo v prihodni številki „Slov. Goin." — Rojaki slovenski, posebno pa ti kmečko ljudstvo, pridi gledat to igro. Igra je nadvse zanimiva, igra se leto za letom pn vBeh mestnih gledališčih ravno o Vseh Svetnikih. Zatorej pridite in se naslajajte nad krasnimi prizori, ki se bodo dogajali pred vašimi očmi. Povejte tudi znancem, da vas bo obilo. Na svidenje! S varil ol Kakor sem zvedel, me se vedno z zlobnim namenom — izpodkopati duhovski ngled — nekateri obreknjejo pri sorodnikih in rojakih v Brezjem. Vse tiste svarim enkrat za vselej, še nadalje pogrevati „Štajerčere" klevete, katere je c. kr. okrožno sodišče v Celju po vestni preiskavi spoznalo kot neutemeljene in zato z dopisom c. kr. okr. sodišča v Šoštanju dne 8. septembra t. 1. naznanilo svoj odstop od tožbe. Ako bi to ne pomagslo, bom prisil jen postopati proti lažnjivcem sodnijskim potom, ka; bi moglo zlasti za nradne osebe im?ti aeprijstae posledice. Št. Jurij ob jnža- ;aleznv;i,dae 18. okt. 1906. Jakob Rabnra, kaplan škalski. P r o š n j a. D--3 14 • ' r .- popoldan oh 2. uri jt uničil grozen pcž r v vssi Mihalovec posestnikom Fr. Čančer, Fr. V ¿lovec aj Trlo Ur. Šatinc hiše, gospodarska poslopja in orod;a a prktalki polj» in vinogradov. Ž*lostn>nemo, br^z streha, hrane in obleke, obdani od jokajočih oteok gledajo ponesrečeni v prihodnost in — z'm» se približuje. Podpisani odbor trka na usmiljena srca in v imenu pogorelcev milo prosi bhgohotath milodarov v pomoč in tolažbo. Darovi se naj pošljejo župnemu uradu v Dobovi, kateri bode iste po odboru nesrečnim izročil. Odbor za nabiranje milodarov pogorelcem v v Mihalovcih: S. Gajšek, nadnčitelj, Aot. Pernat, župnik, L. Potočnik, učitelj. Tržne cene v Mariboru od 6. oktobra do 13. oktobra 1906. Živil Pšenica ri. . jifcno ov«i . kom» proso . M» . se-üo . »kis». fižola . grah . ki* . kfOBkpil tot""o magie b*?.1o . . . svež . »*lje, kislo . repa, kisla . 100 kg 1 od. K h 15 ¡50 14 16 15 16 15 ¡60 15 — 4 4 60 40 mleko . . . »metana, «lcdka kisla . ■elj« jajc« — j 80 -- : 62 — ¡68 - ! 7 — ! 40 J 2 : CO 2 — j 1 52 t — : 32 i at. i IDO g'av 1 kom. d.o K a 9 ~ — 8 Line Trst Loterijske številke. Dne 13. oktobra. 66, 22, 76, 81, 85. 53, 4, 26, 11, 81. tag Vsaka beseda stane 2 v. Najmanj« objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane a vin. Razglas. SSSSSS,< Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor. Pekovskega učenca, pridnega in poštenega, sprejme Ernst Zavernik, Sv, Trojica v Slov. goricah. 680 (3-1) Lepo posestvo na glavnem trgu, enonadstropna hi*a, zraven mala delavnica za kakega rokodelca, mesarja ali trgovca, gospod, poslopje, zidano, z opeko krito, vse v dobrem stanu, 4 orale njiv in travnikov, sadonosnih, vinograd, se poceni proda iz proste roke. Več pove lastnik M. Romih, št. 38, Loka pri Zidanemmostu. 682 (2—1) Za svojo se odda 9 mesecev stara dcklica. Naslov: Franc Petek, Maribor, poste restante. 681 (2—1) štsmpilje iz kavčuka, modele za pred-tisksrije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11-1) Hiia ob okrajni cesti, s 5 orali zemlje, vili podobna, enonastropna, 3 sobe, 1 kuhinja, gospod, poslopje za vsako trgovino ali obrt pripravna n. pr. čevljarja, krojača, kovača, trgovino z mešanim blagom, ali pa za kakegr penzijonista, se proda pod roko za 2000 gld,, 1200 gld. lahko ostane. Železniška postaja Pesnica. Natančneje pove lastnik K. Sorko, Vilkom 7, pošta Jarenina. 660 (3—3) Pritlična hiša za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj branj arija, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn. 579 1-6 Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršnem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor it. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom : P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 2 Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor st. I. Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 2 Enonadstropna hlfta z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 577 1-6 Velika vila in mala hiša, obe z vrtom za zelenjavo in sadonosnikom, vodovod, stanovanja za penzijoniste, vila je tudi za gospodo 2elo sposobna, se proda. Natančneje pri Antonu Merčun, Maribor, Langergasse 21. 650 (4—4) Znano po oenl se kupi vse rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska ulice 4. 608 2 Hita na periferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi prostori, tudi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nekaj malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prosta, ob državni in okrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, se proda. Kdo, pove uprav. 578 1-7 Čevljarski učenec in pomočniki se sprejmejo pri Francu Naratb, Koroška ulica 9, Maribor. 664 (3—3) Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzjj Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, FISssergasse št. 6. 309 1—24 Major ali oskrbnik z 5 delavskimi moči išče službo s 1. novembrom. Naslov pri upravništvo. 659 (2- 2) Kuharica, ki razume tudi gospodarstvo, išče službe najrajše v kako župnišče. Naslov pri npravništvu. 667 (3—2) Hlapca postiljona, ki je vajen tudi poljskega dela, sprejeme J. Jakša, Loka pri Zidanemmostu. 674 (2—2) Učenec za trgovino se takoj sprejme. Alojzg Pinter, trgovina v Slov. Bistrici. 671 (3—2) Kdor želi 9letnega fanta, čvrstega, zdravega, nemščine in slovenščine veščega, poštenih starišev, sprejeti za svojega. Naslov pri upr. 675 (3—2) Za polletni tečaj, ki se začne dne 2. januarja 1907 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode podelilo na revne in uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove nekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskošolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z reverzom zavčzati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svoj obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v okraju, v katerem je dobil ustanovo. Prošnje se naj pošljejo deželuemu odboru v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domov-nico, izučnim spričevalom, z zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti do 20. novembra 1906. Vsem posestnikom vinogradov. Naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad 32.000 na suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na Rip. Portal.: 12.000 šipon», 10.000 laški rilček, 5000 silvanec, 3000 burgundec, 1000 muškat in 1000 žlahtnina, bela in ru-deča. Prodajam edino le I. vrste dobro vkoreainjene in dobro zaraščene po 140 K 1000 kom. Za jesen odvzete trte sprejemam naročila do 15. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. Na naročila brez are se ne bodem oziral. Franc Muršič, posestnik in trtnar v Senfaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju. 672 (10—2) Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih treh dnij v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo ter delavsko knjižico. Gradec, dne 16. okt. 1906. 677 (l-i) Od deželn. odbora štajerskega. Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozatjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 1—18 Slovenci! Kupujte „Narodni kolčk"! Demetrij Glumac, kotlar, se je preselil iz Maribora v 655 (3 —2) Ptuj, Poštna ulica št. 8 pri CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. UŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAŽEN JE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: „Slona." Priporoča svojo veliko zalogo kotlov za žganje knhati, prati. Prevzame tudi vsakovrstna v njegovo široko spadajoča popra vila. Kupuje stari baker, cin in mesink po najboljši ceni. Slovenci! Spominjajte se ob raznih prilikah naše (lične, pre-potrebne šolske dražbe sv. Cirila in Metoda! H. VOLK 76 Soštam — Štajersko 26 Kemična pra|njCa urejena s najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča aa snaienje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Služba občinskega tajnika = in organista = v Selah, p. Borovlje na Ko-roikem se razpisuje do I. novembra t. I. 679 (1—9) Stalna plača občinskega tajnika znese 492 K; kot mrtvcoglednik zasluži najmanj 60 K; za pisarijo obč. pož. zavarovalnice 30 K. Prosto stanovanje in drva za kurjavo. Kot organist dobi iz cerkvene blagajne 50 K za nedeljsko službo; med tednom pa zasluži brez štolarine najmanj 200 kron. Občina šteje nekaj nad tisoč prebivalcev. Prosilci, vešči slovenskega samostojnega uradovanja ter dobri orga-nisti, kateri zamorejo že s 15. novembrom to službo nastopiti, naj svoje prošnje naslovijo na župnijski urad. Tomaževa žlindra najcenejše in najzanesMe iosforo • ti 6(58 (2—1) Ster^^^Ii za i arke vse rastline in za vsako zemljo. Pozor n varstveno znamko! Tomaževe fosfat tovarne družba z omenjenim poroštvom i BEROLIN W. Pred manjvrednim blagom se svari. .v—» 1 1 ...................— Karol Cutič, puškar, Maribor, Burggasse 18 0 o E v L a o> Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi trgovina z železnlno „MERKUR" P. MAJD1Č, CELJE ter* pošija na željo cenike zastonj. Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit so 'v zalogri- e 3 ti p* a (D ■o ST T (D od O iS v. e* trs Lepa izbepa kuhinjske posode iz ¿istega nikla in zdravniško priporočena. || || || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave Ysem cenjenim kupovalcem priporoča se nova in najcenejša trgovina z modnim, suknenim, volnenim in platnenim blagom kakor tudi z raznimi olilekauii za dečke in gospode« Grajski trg 2 fU. Š@p@Cf Maribor, Burgplatz 2 =■ (ir lastni hiši) ■ K bližajočemu mrzlema času priporočajo se posebne novosti zimskih izdelkov za vsakovrstna oblačila, tudi odeje in 679 12 koče, sukneni, volneni in štrikani robci, perje za blazine itd. Jamčeno ireč let! : Vse ure so : natanko pre-: skusene! : Vsaka res : slaba ura se vzame za celo : ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od gid. 3a80 naprej Srebrna anker 5-50 naprej i-6 Srebrne verižice po teži. Anton Kiffmann, Maribor. Karol Kociančič mjster Maribor, saino Schillerstrasse 25 priporoča svoj« 481 3 kamnoseška in podobarska dela za cerkve in druge stavbe, zidanje žrfi. "^"elllra, zaloga nagrobnih kamenov. - IVajnižje cene. ======== Štefan Kaufmann, trgovec z železnino v Radgoni 595 3 priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. ZllHtOp banke .Slavije' zavarovalnica za ogenj in življenje ¿a Negovo in Sv. Benedikt ima Franc Škerlec, t.-govtc pri Sir. Beced ktn v S ov. gcr. 678 (1-2) Jožef Kolarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne === ter vsako delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti In proračuni zastonj. 488 3 Fin Korošec trgovec v Gornji Radgoni „pri Škerlecu" priporoča veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, kakor tndi kotle, štedilnike, peči, drago železnino in špecerijsko blago po najnižji ceni! 648 (3—2) Podobice male in večje, zobčaste in gladke -: dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. XXXXXXXXXXtXXXXXXXXXXXX Vinogradniki! I. staj. frsničarska zadruga pri Ptuju ima za prodati cepljene trte: 656 (3—2) 75 000 silvanca, 50 000 bnrgnndca, 120.000 šipona, 130.000 velški rilček, 22.000 žlabtnine, 35.000 traminca, nekaj dragih vrst in mešano: plaveč, bnrgnndec, modri portu-gizec, ranfol in muškat. — Vse trte so jamčeno I. vrste ter stane tisoč 160 K. Odjemalci se naj pridno glasč jn prilože 10% are. — Trte se labko pogledajo pri Jan. Segula v Hlaponcih, p. Jnršinci, 1 uro od žel. postaje M< škajnci pri Ptuju. xxxxxxxxxx:xxxxxxxxxxxx Prečastiti duhovščini kakor tndi vsem slovenskim rodoljubom naznanjam in se priporočam v izdelovanje nagrobnih križev z najfiaejž mi obrazci kakor tudi altarne mize, krstne kamne, , kamnite križeve pote, stopnice, vse po najničji ceai. Ker sem slovenski rojak, so mojim rojakom najtopleje priporočujem. Swji k svojim! 645 (2-1) Anton Gaiser in Antoni Kasper, naslednik Marnikov. Maribor, Cesarjeva cesta it. 20. m. & ¡i Tzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 i 'j I tf* •m s 4 ■ .•••. » ■s' un XX sprejcia: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanj zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za živ jenje in nezgoda. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi 9 preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovaluica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer Se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor, u Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 24—18 S■