koristi d«Uv. udaiva. U«Uv> opr»vtč«m do Jj|sr produtlra|o. paper I« devoled internata of th« jn| dat«. V%ork-r« entitled lu all m thev produce. fnattaf, I**,. f, 1*17, iti« UOMI offto. llitaato nt audvi ib* Aciof« on* m-i of Matth »rd 1*?* Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se", PAZITI na Številko v oklepatu-ki a« nahaja polef v». Sega riaaiova. prilepile, nega epoda| ali na ovitku. Ako (184) )• iie vilka f«da| vam o prihodnjo Številko natega liaia po leč« naročnina. Pfoei. mo ponovil« jo tako|. "" '.— TBBT Štev. (No.) 183. čevi dnevi. na pariško komuno t so prišli gorki pomladan-irftrovi. ki tajajo sneg in led ledini, budijo naravo v novo je in obujajo v človeški du-in up na boljše čaae in o-jo spomine na slavne bitke h dni, ki jih je bil proleta-/a osvobodenje vseh ljudi iz e fevdne sužnosti in mo-kapitalistične tlake, narcnih dnovih leta 1848 bo delavci na Dunaju v divji ični bitki na barikadi. Boje-ao proti fevdalizmu. Za -vso Jo, katero vživa danea rae-vo, se ima meščanstvo za-i delaveem, ki ao dali svojo o kri, da je padel fevdni si-iltni. V poulični bitki so slednjič podlegli delavci za klanje izvež-baui soldateski. Ali odpor je bil tako velik in včinkovalen, da je dvorna kamarila morala priti s •vobodšČinami na dan. Nehote je morala vgrizniti v kislo jabolko in priznati, da človek pričenja že preje kot pri baronu. Tudi v Berlinu ao delavci istega leta v marčnih dnovih prelivali kri za svobodo. Prisilili so pruskega kralja, da je snel klobuk pred mrtvimi bojevniki «^barika-de. Ali leta 1871 dne 18. marca so p^tMavet dvignili v Parizu proti lažnjivemu meščanstvu in lažnjivi vladi Thiersa, ki je hotela Francijo izročiti monarhistoin, nazad-njakom najtemnejše barve.>Nihče ni vodil delavcev v začetnem boju. S klicem:'"Živela komuna!" so hiteli delavci na ulice. Klic je hi-teIfod ulice do ulice in zval delavce na bojišče. Na ulicah in cestah •o rastle barikade iz tal in vladne eete so bežale in umikale se v Versailles, kjer so imeli Thiers in druga nazadnjaška sodrga svoj glsvni stan. General Mac Mahon, ki se je podal z 80 tisoč možmi pri Sedanu nemški vojski, je dobil od Thierseve vlade nalog, da zasede Pariz. Tudi Bismarck je pri-ikočil Thjersu na pomoč, da je tem laglje napadel Pariz. Izpustil je jčtnike. V Parizu so se pa delavci pripravili za obrambo mesta, svojih idej in načel. Vsako ped zemlje so branili junaško pred vladnimi četami. Kupi mrličev so pokrivali barikade in ulični tlak. Ponekod ao se borili, dokler zadnji hrambo vec ni padel na barikadi. Dokler so bili komunardi gospodarji v Parizu, ni bilo v mesto tatov in vlačug. Končno so podlegli vojaški premoči vzlic hrabrosti in junaštvu. Dne 10. maja 1871 je padla pariška komuna. Thierseva vlada je postopala nečloveško z najetimi komunardi. Ob pokolišču so streljali z mit rel ježam i na žene in otroke. Kdor je bil zajet z orožjem —r-' ranjen ali zdrav — ali je bil na sumu, da je komuna rd, so ga vojaki .postavili ob zid in vstrelili brez vsake sodbe. One, ki so utekli temu nečloveškemu klanju, so jih pa poalali na otoke Z' nezdfavim tropičnim podnebjem, kjer so postsli kmalu žrtve raznih bolezni. Marčni dnovi so zopet tu. Spominjamo se žrtev, ki so zdahnile za svobodo, napredek in dobro ljudstva. Tirani še niso nikdar prizanašali plemenitim ljudem, ker so mislili, če vlfijejo ljudi s plemenito dušo, da s tem ubijejo tudi deje. Samodržci so varali sa-*»h aebe. Preminoli ao in danes Jih najdemo, na zgodovinskem gnojišču, mejtem ko so ideje ostale, oživele in podrle v čimdaljše lirše ljndske sloje. Tirani so se morali umakniti moči ideje. Danes je način boja povsem drugačen Delavci ne hodijo več * orožjem v roki v boj za svoje prntice in socialistična načela, klavci ne rabijo pušk in avin-K $«nk. da bi zrušili kapitalistični način proizvodnje in ga nadomestil. s socialističnim. Njih orožje Chicago, 111., 14. marea (March), 1911. 's Leto (Vol.) VL je: izobrazba, politična in gospodarska organizacija volilni listek. Marčni dnovi so zopet tu. Francoski delavci so obhajali najdo-stojnejše pariško komuno, da so po svojih poslancih zrušili Brian-dovo ministerstvo, ki je bilo delavcem skozinskoz sovražno. ln ameriški? je doljil £79 drugi pa 207 glasov večine. Oba ata unijska delavca. Giblje se vsepovsod. Skrajni čas je, da se zdramijo tudi chikaški delavci in izvolijo svoje može v mestni svet. ZLOČINSKI SODNIKI Okrajni sodnik John A. Walsh Tudi mi proslavimo lahko pa- v Forest (Jountv. Wisconsin, je bil riško komuno dostojno. V začetku aprila bodo občinske volitve. Tedaj imamo priliko dokazati, da se ne navdušujemo le platanično za pariško komuno, svoje pravice in socializem, marveč hočemo, da socializem nekega dne prodre na celi črti. Vsak delavec naj pri občinskih volitvah glasuje za socialistične kandidate. Kdor glasuje za socialistične kandidate, glasuje za socializem, glasuje za sebe, svojo družino in svoje tovariše - delavce. /adnji teilen aretiran zaradi gra-ltarije. In tak sodnik zamore sO- w"YoVku lati njegovo (pasjo) fotografijo v , dft ^ ^ ^^ ^ zlat gumb kterega zdaj vedno no- korake ^ protekcije avitrijtkih 81-Marie Louise Elkins, 19 let- ™ant°Vv in pH te"\ .ji P°j" . „ ' ' ; «lejo ns roke razne avstrijske ver- «a vnukinja b.vaep, žele*mikeg« ^ ()reulliza,ije (,) v Ameriki, magnat» \V. L. Llkmsa k en ,e _ Na I>or|,I(f4takem je vla,la zapustit i« dr. mri*,« dolarjev. -kofa y ^ .me potroait. »amoV .$20 000 na • ,eniu nj Q t ker ^ leto. Toliko so j, namreč dovolili ^ .. ^ ,ist„ ,„ljekajo<, v njem varuhi ki majo akrb ce* ^ duhoTne y bHkl Za dedovo zapuscino ce* da ravno Uerikalee je to velik lldarec. tohko -potrebuje" m "n,i več _ V(>dMvo avstro - ogrske po-Nadebudna dedinja ktera gotovo | Jte . (,R so avstrijski izšel- 18 kak"neira ienei v ¡MU poslali lansko te. to potom pošte vsega skup $37,- lega barona iz Evrope, potrebuje omenjeno "vsotico" za sledeče stvari: služkinja ($100 mesečno) $1200 glazbena šola .......... 400 šofer in kočija ž........ 3000 obleke (v^enem letu) .. . 5000 potovanji in obiski .... 10.000 . in razne ''malenkosti" .. 400 Kaj je gdč. Elkins storila ali sploh producirala za družbo, da ji obratno nudi tolik luksust Kak ('60.000 v Avstrijo. GIBANJE V STAREM KRAJU. "Rdeči Prapor", glasilo socialne demokracije na Slovenskem, kteri zdaj izhaja vsako sredo in soboto, postane v kratkem dnevnik. Organizacije so že dobile načrt, po kterem se inra izvršiti de- lo namreč nabava materialnih "šne zasluge hna ona za človeštvo; *redstev- Pozdravljamo ta krepki gastvom, medtem ko na tisoče in m Potrebni korak sodrugov v -Oq UI15|| JO j S «MUH Kp tisoče pridnih delavcev* in delavk strada, prezeba in počasi umira v smrdečih luknjah podzemeljskih stanovanj! Ali se tudi to vrši po "božji volji "T Roko na srce, delavec, pa premišljuj! starem kraju vspeha. in želimo mnogo Montecuccoli ima dober tek. Avstrijska mornariška u{vava si ne da meni nič tebi nič pokvariti teka. Če ima količkaj odprte oči, tedaj mora spoznavati, da narašča razburjenje radi ogromnih zahtev za ladje in kanone med ljudstvom boljinbolj, kljub hlapčevskemu duhu v delegacijah, ki aportira generaliteti in admirali- { teti, vse, kar zahteva. Ali Montecuccoli je očiten junak. Ce mu prokleti mir, ki s* kljub vaej nerealnosti diplomacije noče in noče skaliti, še ni dal prilike, da bi postsl drugi Tegethoff in izkazal svoje junaštvo v očlgled sovražnih baterij, pa izpričuje svojo hrabrost vsaj doma. Po celi državi ustaja ljudstvo; od vseh strani done grmeči glasovi: "Teh bremen je preveč ! Že dane« imaino premalo kruha, a Vi nam jemljete zadnjo skorjo izpred ust." Ali sredi tega šuma in viharja atoji Montecuccoli mirno kakor skala, ne gane s trepalnicami pa pravi: "Potolažite ae! To je le začetek Kmalu pride še več." — V pon-deljek je imel ogrski mornariški odsek sejo m tu je Moneecuccoli razlagal, da se imajo s sedanjimi zahtevami samo popraviti stare zamude. Ce nismo doslej popolnoma znoreli, moramo torej popraviti to "zamudo''. Zakaj Če ni norost, kar ae sedaj počenja v Budimpešti, tedaj ne vemo, kaj je v Avstriji razum. Grof Montecuccoli zatrjuje, da nima oboroževanja zoper nikogar grozilne tendence. Potemtakem je le prijateljska kretnja, če komu pokažem pest .. Kavno zato, ker aer nam ni nikogar bati in ker nočemo nikomur žugati, pa moramo graditi nove barke. Tak je nauk grofa Montecucco-la. Ali razume naj ga sam vrag. Mogoče, da meščanski delegati zato tako ponižno dovoljujejo vse zahteve, ker — ne razumejo. Ali vendar ne bi bilo razume-, vanje tako t<»žko. Saj skrbi Mon-' teeuceoli sam za primerno jasnost. V ogrskem mornariškem odseku je bil prav odkritosrčen. Tu je dejal, da je naša torpedna flotila sestavljena skoraj iz samih nerab-| nih bafk. Delegati so to poslušali, I pa je le škoda, da ni bito fotogra-i fa, ki bi posnel njihove obraze. , Morali so biti tisti hip zelo 44du-| h ovit i". Naša torpedna flotila, ki je bila komaj pred par leti ponos mornarice; tiste torpedovke, ki so bile nabavljene za težke milione in ki jih' mornariška uprava ni mogla dosti prehvaliti, so torej za nič! Dober tek 1 A da ne bo nobenega nesporazum« nam zagotavlja Montecuccoli, da se bo tudi to popravilo. S čem! . . . Seveda z novimi mi-, lion i. Tistih okroglih 40 milionov, ki se letos dovoljuje za nove torpedovke, ne šteje nič. Ampak "tisti krediti, ki bodo 1. 1913. prosti, se porabijo za nove torpedovske gradnje P' pravi grof Montecu« culi. Torej: Ne še le leta 1916., ampak že leta 1913 se hoče mornariška uprava zglasiti z uovimi zahtevami. Grof Montecuccoli ima dober tek. Njemu ne obtiči nobena barka v želodcu in vedno mu ostaja toliko humorja, da zna tudi v najžalostnejših časih zahtevati nove milione. Ti, dobro ijifdatvo, ki znaš vse tako mirno prenašati, želimo ti — tudi dober tek! VSI NA PROSLAVO PARIŠKE KOMUNE! Ne pozabite na veselico, ki se vrsi v spomin pariške komune prihodnjo soboto 18. marca v Narodni dvorani na Centre Ave. Proslava pariške komune, ktero obhaja chikaški socialistični klub vsako leto, se je do sedaj vsalrikrat sijajno obneala, zato vsi na krov, da leto« nadkrilimo vse prejšne prireditve. Na programu — kterega objavljamo na drugem mestu — je, kakor vidite, poleg ostalih zanimivih točk tudi igra "V boju za vsakdanji kruh." Igra je vzeta is življenja proletarcev in pokazuje, kako se mora delavska sirota boriti zoper mnoge laži -prijatelje in nasilnike, kteri jo hočejo izkoristiti v svoje nizke in izkoriščevalne namene. Sama igra zasluži k Ar največjo vdeležbo. Vrh tega pii še nastopijo pevci, dekla-matorji, govorniki, svirala bo tamburahka godba in ko se izčrpa program, pride na vrsto prosta zabava in ples. Izkratka: zabave in duševnega vžitka bo za vsakega dovolj in to samo za — petnajst centov, ako kupite vstopnico pred veselico. Dolžnost je torej vsakega sodruga in somišljenika v C&ieegu in okolici, da je v soboto večer s celo družino v Narodni dvorani: samci naj pa pripeljejo seboj svoje prijatelje in znance. Chikaški Slovenci in Slovenke, pridite brez izjeme! Nihče se ne bo kesal. Nič obotavljanja! Nobenih izgovorov 1 Še enkrat: V soboto večer vsi na proslavo pariške komune! SOCIALISTIČNA KAMPANJA za županske volitve v Chieagu je topot nekaj izvanrednega. Odmevi iz delavskih vrst, navdušenje za naše kandidate narašča z dnevom, tako da smemo — ako bo tako šlo naprej, kar pa mora iti l — upati na izredno dober izid na volilni dan. Nekaj povsem novega, kar znači najboljši uspeh, v sedanji kampanji so opoldanski shodi v tvornicah, kakor delajo že dolgo let sodrugi v Milwaukee. Delavce je treba poiskati direktno na delu v fabrikah in najlepša prilika je opoldne, ko se delavci odmarajo pri "pelih". Naši kandidatje in drugi govorniki so govorili zadnji teden v večjem številu velikih tvornic in delavnic in zanimanje med delavci je bilo povsod velikansko. Fabriški shodi se bodo nadaljevali do volilnega dne. Govornikov ni še do sedej nihče motil, edino v delavnici Hart, Schaffner ä Marx — kjer je bil nedavno štrajk — je poslovodja zadnji torek skušal preprečiti shod in poklical policaja, da prežene govornika aodr. Fraen-ckela. Policaj, kteri je bil pametnejši kakor naduti poslovodja, je pa odšel ne da bi bil motil govornika. KAKO SE GIBLJE. Pri mestnih volitvah v Mnaca-tine, Iowa, ki ao se vršile 7. marca. sta bils izvoljena dva socialistična aldermana, sodruga G. C. Wilson in W. Montgomery. Prvi Vabilo na proslavo Pariško Komune, ktero priredi Jugoslovanski socialistični Klub št. 1, Chicago, v Narodni Dvorani vogal Centre Avenue i 18. cesta v soboto, 18. marca zvečer. PROGRAM: PRVI DEL. Marseljesa.....Udarja Jugoslov, del. tamburaški zlior "Sloga". Radnički pozdrav.....Peje Jugosl. del. pevski zbor "Sloboda". Na valovih Jadranskega morja. .Udarja Jugosl. del. tambnrašfti zbor "Sloga". > A. Aškerc: "Tragedija"...........Deklamira gdč. Jennie Erzar. Marsailase .............Poje slovenski del/pevski zbor "Orel". Nemanjino Kolo......Udarja Jugoslov. ženski tamburaški zbor Karl Marks. * 7. Strunam................Poje slovenski del. pevski zbor "0r<4". 8. Slavnosten govor..................... ..................... * t DRUGI DEL. "V BOJU ZA VSAKDANJI KRUH." (Igra v 1. dejanju iz delavskega življenja.) OSEBE : Ana Vrhnikova, vdova.................. .Sodruginja M. Ječmenjak Marička, njena hči......... .............Sodruginja Mamie Molek Tona Sušnikova, sosedin ja................Sodruginja Rozi Janežič Grilec, fajmošter..............................Sodr. Frank Stonič Trdež, zasebnik......*........................Sodr. John Žvannt Košir, hišni posestnik........................Sodr. Frank UdoviČ Klopčič, delavec. »..... .....................Sodr. Edward Delles f'as : sedanjost. TRETJI DEL. PROSTA ZABAVA. — PLES * — PfeOSTA ZABABA. Začetek programa točno ob polu deveti uri. I PAPEŽ VZGAJA? « Za duhovnike prihajajo od dne do dne slabši časi. Če bo papež Pij X, še kaj dolgo papež, napra-1 vi iz njih še puščavnike in jim ukaže, da morajo živeti od kobilic in koreninic. Njegovih enc;klik ni konca ne kraja, pa če tudi klerikalni li*ti ne priznavajo tega, je nezadovoljnost med duhovniki velika. Spogledovali so se, ko je prišel ukaz da morajo menihi živeti po starih redovniških pravilih. Veliko razburjenja je povzročila prisega proti modernizmu. Če tudi se je velika Večina uklonila, ker hoče živeti, je vendar na tihem ,včasi pa tudi prav glasno godrnjala. Zdaj pa poročajo, da hoče papež v zvezi s kodifikacijo cerkvenega prava zopet uveljaviti določbo, da morajo katoliški duhovniki nositi talar, ter da ne smejo obiskovati ne gostiln, ne gledaliških predstav. Da taki nameni duhovnike zelo vznemirjajo, je že verjetno. Prepoved gledališča bodo pač le nekateri občutili, zakaj umetniške potrebe med večino duhovnikov niso ravno velike. Ampak kako naj žive, če jim papež prepove gostilno? V mnogih krsjih si ne bo mogel duhovnik niti prestavljati življenja brez gostilne in v marsikaterem slnčaju si ga je res težko misliti. Če pa papež misli, da bo a to pre povedjo ¿boljšal moralo duhovni-štva, ae zelo moti. Tisti, ki ai žele prepovedanih užitkov, že najdejo pot do njih. Edino kar bo papei s Volitve! Kandidajte socialistične stranke za mestno upravo v Chieagu. VVILLIAM L RODRIGUEZ unljskl barvar za župana. JOHN CALVIN FLORA, untjskl miza r za mestnego klerlca JOHN M. COLLINS, unljakl mašlnln at za mesteega blagajnika Polna aldermanska lista Volitve 4. aprila 1911. Slovenski delavci, glisM|ti zi delavce! Glasujte "strai(M Saciilist]tickit"! Chicago delavcem t !t temi ukazi dosegel, bo še več hi-navsčine. Že dolgo ni bilo nikogar, ki bi pomagal katoliški cerkvi tako nizdol kakor Pij X. "Rd. Pr." — Srbski kralj Peter se je peljal skozi Ljubljano v Italijo, da obišče italijanski dvor. Ta malo pomembni dogodek je nekte-re ljudi v Ljubljani silno navdušil, pa so šli na železnico zijala prodajat, čeprav bi si bili lahko sešteli na prste, da ne bodo videli nič druzega, kakor nekoliko vagonov. Liberalni listi pa so objavili nekoliko člankov, kakor da se je zgodilo bogve kaj važnega v slovanskem svetu. Nikakor ne mislimo, da bi bilo v tem iskati kaj "veleizdajniškega", kakor se je zopet namigavalo s klerikalne strani, ali pa da bi pametni ljudje le mogli priti na misel kakšnega "veleizdajstva". Ampak nekaj druzega je pač bilo v stvari, namreč velika neumnost. Nimamo nič zoper simpatije do srbskega naroda: ampak od naroda pa do nav-duševanja za srbskega kralja Petra je vendar še precej velik korak, ne prav tako velik, a tudi ne veliko manjši kakor od ljubezni do ruskega carja. Naši narod-njakari hočejo vedno veljati za demokrate. A kaj ima demokratična ideja opraviti z bizantiniz-mom! Kdo in kaj pa je za nas kralj Peter Karagjorgjevičt Mož, ki živi s svojo družino vred od žuljev srbskega naroda, ki je prej užival Življenje, kolikor se je dalo, v Švici in na Francoskem, ki je prišel na srbski prestol po volji peščice oficirjev in ki rad pije konjak. Če imajo naši nadaloven-ci tako velike simpatije do srbskega naroda, tedaj bi že lahko vedeli, da Srbi svojega kralja nikakor ne indentificirajo s seboj in da ne iščejo v njem nobenega posebnega veličanstva. V Belgradu ne gre nikdar toliko ljudi zijat Petra, kolikor jih je v Ljubljani hitelo na železnico. In najbrže ne bo v Belgradu nihče mislil, da ao Slovenci Častili srbski narod, ko so šli gledat dvorni vlak kakor kako menažerijo. Kvečjem bodo mislili, da so Slovenci hlapčevske duše, ki se klanjajo še tistim po-tentatom, katerim se ne bi morali. "Rd.Pr." — Državna zbornica v Califor-niji je na prizadevanju guberna-torja odstranila smrtno kazen iz kazenskega zakonika. Bravo! PBOLfeTAREO *ROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSEEOA LJUDSTVA. : IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia i*daj«(«lj: Jsfotlo« saska delavska tiskovna dražba v CbkJtfo, III. Utotala»: Z» Atrinco $1» s« celo Isto, 75c *« i«ta. Za Evropo U m cslo leto. $1 sa pol leta 'mlati M Joooporu. Pri «prtm^Hbi bituliUa - uolta »ovy* na**a*U* tudi 9TA Hi natlav. 1 PROLETARIAN % Owasd and pabliabsd E vest Tu sto a y by Som t h Slsvlc Workn»ens PublUbiif C oni psa y Cbksfo. iilinols. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. , ^ jp^ i m i' i,t L i i , j . ' .m 11 »rauk J'«dllp«c. Prealdeat; Jonu 1'etrlcli, Secretarf; K ran k Jsnetl«, Treaanrer SMISKli} './mscateTiON aSTCS: United State» and Canada. U JO a year. 7Sc lor hali year. Foreign countrie* 92 a year. $1 for half year. ADVKSTtSiNG kates os agreement. NASLOV "PROLETAREC" *il 4Ü Blue Island ave. Chicago, 111 SOCIALIZEM IN INDU8TBI JELNI UNTJONIZEM. n. Socializem kot gospodarski in filozofski nauk, ima svoje temel je, svoje življenje, uveljavljenje in odmev v indusrijalni demokraciji, kar z drugimi besedami povedano, ne pomeni nič manj, nego kolektivizem: «kupno proizva janje in sorazmerno vlivanje skupnih dober. To uresničuj? in bo uresničevala — dokler bo človečki napredek navzgor — vedno moderna tehnika in iznajdbe, ki so pravzaprav edini faktor — izvrševalec socialističnih naukov v praksi. Jasno se vidi to že dsnes, v kapitalističnem proizvajanju. Tehnika je samaposebi že uveljavila kolektivno proizvajanje, in sicer povsod, kjer je razvit in-dustrijelni obrat; samo v pravi službi ni to proizvajanje. To se pravi, v industrijalizmu smo že, toda ne v demokratičnem, ampak kapitalističnem, ker se proizvaja le na korist nekaterim posameznikom in ne na korist splošnosti. In to -bo še trpelo, dokler ne prevlada politična — slučajno gospodarska — moč socializma, ki bo vstauu konfiscirsti obliko privatne službe modernih proizvajalnih sredstev za proizvajanje in postaviti obliko v prid splosnosti. To nalogo izvesti ima politična — 80cijalistična organizacija, ki je predata vitel jica industrijalne demokracije. V tem oziru smo torej na čistem. Ainpak računati je s potjo. Poleg političnih organizacij imamo računati tudi z gospodarskimi organizacijami, to so Unije, ki bijejo v kolikor so «možne, vsakdanji boj že danes. Največje število teh Unij pa je strokovnih, ki'so pa preživele in ne odgovarjajo več sedanjimi zahtevam v boju za zboljšanje mimo« idočih razmer. Unija, ki se ji ne zdi potrebno organizirati več članov nego jih potrebuje fabrikant, in ktere stroke imajo pogodbe glaseče se na razne termine, tako, da vsem delavcem ni nikdar mogoče štrajka-ti naenkrat, ne da bi prelomile kontrakt in prišle v konflikt z zakonikom, ne moremo proglašati za našo bodočo gospodarsko organizacijo, ki naj ima na skrbi,, da se eventuelni proglas socialistične vlade izvrši dejanski . . . Za uresničenje industrijalne demokracije, t. j. za upeljavo kolektivnega proizvajanja, je potrebno, da «e pozna vrednost in praktičnost tega na znotraj in zunaj že v naprej, da bo ma«a za to pripravljena in jo znala ceniti. To velja teoretično po eni strani; praktične potrebe pa nas tirajo že danes, ko se proizvaja privatnim potom, da se organizujemo in proučavamo nalogo, ktero bo treba znati in ponavljati v bodoče. V tem slučaju nam strokovne Unije ne morejo dati nobenega zgleda na pot. Resolucije, da je treba delavcem iti povso«! na roke, kadar so v boju proti kapitalistom, so od naše strani že nekaj; stem ie proži delavska solidarnost na zunaj, toda to je samo moralna straji, ki je pa danes nsjfoftČeje brez vsa cega pravega efekta. Primire: Krojaftki št raj k v New Yorku. Filsdelphiji Chieagi. Pridobitve tacih "fitrsjkov" po imenu, so vedno le udarec s palico in ni zelcA priporočljivo jih na ¿«liti «von, ker tuks ro-Milimi dela\ ecin ver škodi, nego koristi, i stališča namreč, da s«' še v nadalje drže starih' Šeg in navad iu se bojujejo kot strokovni delavci, mesto industrijslni. Nič čudnega ni tudi, da se je «koro v vsakem «trajku. ki so ga vojevali strokovno organizirani delavci, jeia kmalu oglašati medsebojna nesloga in konkurenca; saj so baš v stroki vsi prepogoji-zanjo. Le vzemimo primero v delavnici, kjer se vsled gospodarjeve skoposti, nepodjetnobti ali pre-inaiega obrata, se ni izvršil proizvajalni preobrat. Tasi vidimo delavce, četudi so organizirani po stroki (navadno po kategorijah) ne solidarne, a ne radi osebnosti, marveč ker jih goni k temu uveljavljena tekma v ročnem delu. Uočna izurjenost je pravilo; potem se uravnava plača, gospodarjeva naklonjenost iu veljavnost. Delavec, ki po prirojenoati ni vstanu tekmovati s tovarišem, je ms nje vreden, ue samo kot roko delec, marveč, ker se meri delo po plači, tudi kot človek. Prav laahko si pokliče sleherni strokovno izurjen delavec v spomin, -kako se je ta ali oni bahal. koliko dela je zvršil v tem iu tem času iu da mu njegov tovariš Matija ni kos itd. Lahko je umevno, da to niso sredstva za učvrsčanje delavske solidarnosti ne na zunaj ue notri; ampak služijo vedno gospodarjem, ki pri vsaki priliki gledajo, da se delavci razdvajajo in sovražijo med seboj. Brezdvomno imajo te reči tudi mnogo opraviti v volilnih bojih. Po pri rodi priročen delavec v svoji stroki, si vedno domišlja, da je bližje gospodarju nego delavskemu razredu in meni često-krat, (primefc-a ameriške strokovne Unije v splošnem) da so njegovi in gospodarjevi interesi eni-inisti. Od tod si zaključuje: če voli gospodar republikanca ali demokrata, mora tudi on takt) storiti, da ostanetA prijatelja doma in drugod. Kakršno je stanje v delavnicah in razmerje strokovno organiziranih delavcev na znotraj, tako je tudi na zunaj glede gospodars-cih in v očigled političnih .bojev. Povsod nezavedna preživelost. Vse drugače vzgaja in ublažuje delavčevo moralno stanje moderno — industrijelno proizvajanje potom strojev. Stroj, s svojim utelesnjenim fabrikatom odpravlja znanje stroke, in stem tudi vse pogoje za demonstriranje delavčeve proizvajalne zmožnosti; postavlja ga v službo le kot priročnega operatorja, slugo. Če proizvod ni normalen, ali če se ne proizvaja v zadostni količini, se ne išče remedure ali kapric pri ope-ratorjevi zmožnosti, ampak pri strojnemu mehanizmu ali gonilni Taft pomaga Diazu. rM * i^moden rlovek je <*iWno uas- ! proti nepotrebnim Ogromnim «tro- Zvezina armada na meksikanski meji v obrambo ameriškega kapitala. Predsednik Taft je 7. marca nanatfloma ukazal mobilizacijo s vez in fh vojaških čet. Na njegov ukaz je v zadnjih petih dneh odrinilo petnajst regimentov pešcev in štirje regiuieirti obrežnih top-ničarjev, vsega skup okrog 20.000 mož v Texas na meksikansko mejo. Obenem »o odplule štiri kri-žarke ob texanskem obrežju proti Meksiki. Taft hi vojni oddelek vlade sta sprva "blufala" javnost, da se vojaštvo odpravlja le na "velike manevre". Toda "bluff" je malo držal, Merodajni faktorji in samo kapitalistično časopisje je odkrito pribilo resnico, da armada Zedin-jenih držav ima na TaftoVo povelje zadušiti revolucijo v Meksiki. Meksikanski uataši so zadnje čase v mnogobrojnih bitkah dosegli toliko sijajnih vspehov, da ima vsak čas pasti odločilna kocka. To se pravi: poraz Diazevih Čet in konec tirana Diaza samega je neizogiben. In to dobro vedo v Wasi»ingtonu. Najbolje j>a vedo in občutijo ameriški kapitalisti —r predvsem Morgan —, kteri posedujejo v Meksiki ogromna posestva v vrednosti poldruge mi-liarde (1500 milionov) dolarjev. Ta ameriški kapital pa dona&a, največ dobička, ako se ohrani pod trajno zaščito barbarske Dia-zeve vlade. Kajti pod kruto pestjo starega krvoloka in multimo-rilca Diaza stoji danes delavstvo v Meksiki na stopinji najsramot-nejše sužnosti; nima nobenih pravic niti obrambnih sredstev; delavske plače so povprečno 50 centov na dan — kar je neizrečeno ljubo kapitalistom. V slučaju, da pade Diaz, bilo bi drugače. Delav-ei bi dobili nekaj svobode: vsaj svobodo organiziranja in štrajka kakor v vseh civiliziranih državah. Tega pa ne marajo ameriški kapitalisti. Zato pa: Alo, ti sluga v Beli hiši, Taft, pozo vi brž vojsko in ohrani Diaza. To je edini vzrok, zakaj danes "marširajo" zvezne čete proti Meksiki. Tu se vidi, kdo v resnici vlada v Ameriki. Kapitalisti se poslužujejo armade, da pogasijo revolucionarno gibanje zatiranega naroda v tuji državi, samo zato, ker tako gibanje škodi njih Msom mobilizacije in proti V me savan ju nase vlade v meksikansko revolucijo, ko gre et lino le za korist ameriških kapitalistov. KAPITALISTIČNI UMORI. Zadnjo soboto je uiololi zopet zahteval najmanj 25 življenj v imenu presvetega profita. V ta-kopani odprti jami (Open pit) Norman rudnika blizo Virginie v Minnesoti se je odtrgal 500 ton težak plaz rude, zemlje, ledu iu snega in zasul 30 rudarjev, kteri «o v globini popravljali tračnice. Rešili so se kaiiio štirje, kteri so bili bolj oddaljeni, a še ti-so bolj ali manj pobKi. Ponesrečeni rudarji so večinoma Kitici in Slovenci. Rešilno moštvo je šlo takoj na delo, toda kljub napornemu kopanju in razkopavati ju se drugi dan ni prišlo do trupelj. "Rdeča zastava socialistov je znamenje mednarodnega bratstva." Tako je izjavil pred kratkim newyorški župan Gay nor. Pred par leti bi župan v New Yorku za ves svet ne rekel kaj takega. Nasprotno: ukazal bi policajem, da pomandrajo rdeči prapor v blato, kadar se pokažewiJi ulici. Dane« je drugačen—Socii Ji-zem je postal sila, s kVroNifcs-protuiki t< mri jih. računajo. h Dopisi. Tčlj,- iu ¿o s skrajšanim delavnikom . j' še «»Mirnim, .la kihw tukaj v Staunton dobro orgauiziraui tia socialističnem polju, linanio pet socialističnih klubov, kteri spadajo k raznim narodnostim. Pri an-! gleškem klubu smo sprejeli pri zadnji seji predlog, da naročimo več časopisja vsako soboto in da naj ga raznašatno vsako nedeljo ' po vseh hišah v mestu. Časopisi, ktere smo naročili so: Chicago Daly Socialist, Appel to Reason, Next Step in Political Aktion." ! Stalo na« bode okrog sto dolarjev ndfleto, a zato ne gledamo; mi hočemo ljudi prepričati v socialističnih naukih in hočemo tudi izvoliti socialiste v mestu, če že ne to spomlad, pa pri prihodnjih volitvah predsednika Zed držav, «laz upam, da naše delo ne bo brezuspešno. Ališali boste in poročali v delavskem listu "Proletareu": Staunton ima socialističnega župana in druge mestne može. Pri I jesenskih volitvah lanskega leta snu» prekosili republikance, pri sedanjih hočemo pa še njih brate demokrate, in zmaga bo naša na celi črti. Dragi delavci! Naša naloga je, da učimo in razširjamo socialistične nauke med nezavednim ljudstvom, da pripomoretno do splošne zmage. Pozdravljam vse zavedne slovenske delavce, Tebi, Proletaree pa obilo uspeha! Vaš za socializem Anton Ausec. Milwat Staunton, 111., 2. marca, 1911. Cenjeni urednik u Proletarca!" IVtmim priobčite teh par ^'rstic v na* delavski list Proletaree. Hočem nekoliko poročati iz našega mesta Staunton, ktero šteje kAkih šest tisoč prebivalcev. Vposleni smo vsi po pretnogo-kopih in delamo sedaj samo po tri dni v tednu. Preteklo leto smo delali štiri mesece v celem letu; šest mesecev štrajk, dva meseca smo dobili pa povrhu za obresti, ker smo tako sijajno zmagali. Dobili smo namreč tri cente več za vsako tono naloženega premoga. Samoobsebi umevno, ko ga nazaj kupimo od družbe moramo po 50 do 75 centov več zanjega plačevati. Res sijajna zmaga na delavski strani, kaj ne da? Dragi delavci! Iz tega lahko . , . , sprevidite, koliko mi dosežemo s svetemu profit* J^enta kap,- itrajkom. mialim m tudi al je treba «fct.U! Kdo bo pa 1 preprif.an, ,,a žigto nii ne. DeIsv. tU ubogo meksikaniko ljudrtvo? cem lahko dajo deget dolarjev dnevne plače, a ne bo nič na bolj- Kdo se brigal Kaj se bo skuhalo iz tega. je še j àe,n> kakor je danes, ki imajo po teško soditi. Poročila govore, da $1.50 ali $2.00 dnevno. ZAkAj ne, bodo setlsj Ameriške čete v Texa- bo mordA kdo vprašal? Odgovor su in Arizoni zagradile mejo in je lahak, tako dolgo, dokler bodo zaprle ustašem v Meksiko vsako kapitalisti v postavodajah, tako zvezo z Zedinjenimi državami. Za dolgo bo« ti delavec njih suženj, revolucijo bo to velik udsrec, kaj- On se ne ozira, koliko plače imaš. ti ustaši dobivajo hrano, streljivo, Kapitalisti že poskrbijo, da ti vza- orožje in skoro vso pomoč iz naše mej0 vsak cent nazaj prej ko mo-strani. V ustniki armadi, ktera j ^če. Mogoče bo kakšen radove- šteje približno 10.000 mož, je o- den in pri tem uprašal: kako po- sili. Takih in ¿"več primir* je^ ki *™mno število Amorikancev in maffatit ëe ne dosežemo nič s dokazujejo, d¿ se človek čedalje n0V' f1kn!tje f0***» M7' m€J0 Pajkom ^ * večjo plačo. To je bolj odteguje direktni osebni od- T"* ^ b° ****** J lahko. Delavec: ko greš na voliš-govornosti v proizvajalnem siate- ! ŽfVni°' 7 îl' ^ ^ VC:! če' 358 socialistične kandi- mu, in od tod sledi, da postaja Ht\d»?e ^voJi>kD,az na «mrtni date) in v po.tavodajaJi bodo de- tudi čedalje bolj neodvisen od ,n Ve™\ 8trah lavski zastopniki; postave se bo- raznih okolnosti. ki so mu preje P™* ei;no do spremenile v prid delavskega grenile obstanek je končno spodletelo potlacti re- lj„d«tva in v škodo kapitalistom, Vse kac ie notrebno za delav . 'J° Z vaJenoiže,ezno ¿e kteri danes tako neusmiljeno tr- vse, kac je potrebno za delav- itareg* tirana tako »lelal, da bo pWnijo tebo tvajo ž(.no ^ t]o ca Je.le še da protzvajalna ajbrž konial ie predn0 doživi T^ u^o^^^ e sredstva, ki so že izdaj velika do- fn^j^i nnrHy v netiorasio nteo. m Kdo je >ra tudi poseduje in operira v l^l ^ Washmgtonu vsega tega krivt Večji del sami ,rid vseh, mesto v prid privatne- h^^ bil^ T H V^ W dHaV(,i' P^«vljajo take Iju- ga profita Ï mobilizacijo, ne da bi čakal di v po«tavodajo. Delavec, ne ver- rp 1 - . , . "a ak,epe Kar namreč jPmi tom 8ieparjem, ki te slepijo ■To bo pa mogoče izvesti le te- počenja Taft, je proti ustavno. ob ^ voli/cv/če te nagova'rja- , ÎStr» P0*** 8VOje ustava govori, da vojno na- jo, da voli ZHnje. Vsak delavec bi politične moči, organiziran v so- poVedati zamore samo kongres z no motrH Jm nrenričnti dl ie tkt fv^ ZaVe<,altt «^vetretinjsko vCino. Taft je pa daZnl Z^ZÈ^Z tiste g(mpodArske organizacije, ki v tem slučaju kar na svojo pest v blazna Ustvariti moramO torej odgovarja modernim zahtevam v „poraznimi z vojnim tajnikom ustvariti moramo torej boju proti razmeram, ki jih ust- Dickinsonom — seveda pod pretvarja industrijalna proizvodnja, vezo, da se>bodo vršili "samo ma Prav zato sem mnenja, da bi nevri" — pozval vojaštvo pod za bilo treba o indwtrialnem ITnio- stave. Pa kdo se dandanes že zme- ne zs nistavodkie n vseenn mnrA nizmu večkrat razpravljati v ni za ustavo! postavodaje, a vseeno mora- Proletareu", na se sedsnje go- moranio torej novo — delavsko, socialistično. Le ona je edina, ki bode vladala v prid delavskega ljudstva. Bližajo se zopet volitve, če prav mo napeti vse naše moči za agita 1 , . Iz noznejših poročil je razvidno, cjj0. Začeti moramo z malim in spodarske razmere z ozirom na da so bile govorice o smrti Diaza končal bomo z veHkem Uvo\iZ delavske boje v Ameriki postavijo izmišljene in da so služile irotove- T .ve,lkPm-. ^vohmo V nmvn ln* J ™ " na goto\e- pPvo mostnega župana in mestne, pravo luc. mu namenu. može; potem v countv nase sod-1 __ * ¡ ILM| " , nike itd., zavzeti moramo countv DELAVSTVO V PROTESTU. Pountyjem in potem pride na Osrednji tajnik socialistične vrsto država, sčasoma več držav, Listnica uredniitva. Cenjene dopisnike prosimo, naj stranka sodr. M. .T. Barnes, je za- in tako bo vse poti delavskim vod bodo s svojimi dopisi kolikor mo- dnji teden razposlal poziv na vse stvom. Potem nam ne bo trebi, goče kratki, ker prihaja čedalje člane izvrševalnega odbora stran- štrajkati, kakor dandsik* in ime- y sadiva, Z današnjo številko ke, da izdelajo načrt za splošni li bomo vsega dovolj. Naši otroci je ostalo 12 dopisov, ki se objs- protest razrednozavednega delav- bodo obiskovAli šole, ne bo se jim vijo v bodoč«. Dopisi pridejo vsi stva v Ameriki proti zbiranju zve- treba trpinčiti po tovarnah, pre nA vrsto, sAmo potrpljenja je znHi čet na meksikanski meji ip mogokopih itd. Oče sam bo lahkt trebs. 1^1 mogo Kopi h itd. UCc wim bo lahko proti nameravanemu posredovan- zaslužil, da bodo imeli vsega do- Chisholm, Minn. Cenj. urednik MProletarca"I Oprostite, da »e tudi jaz malce «oglasim v našem '4 Pro le tare u", če prav nisem kdo ve kako vajen pisati dopisov. Pred kratkem sera se namreč vračal domov z dela in sem idoč dohitel tri delavce, ki mi niso bili poznani. Pogovarjali so se o delu. Radoveden kskšnega prepričanja so, sem nehote segel v besedo j "kako vam pa kaj gre fantje?" "E saj veš kako je, slabo, sls-bo; konipanisti nam ne dajo živeti," je brž odgovoril visok človek, ki je šel pri kraju. Nadaljeval je: "delal sem v majni na ar kord tako, da je kar curkoma tekel znoj z mene, a zaslužiti se ni dalo več nego 45 ct. na šiht. To je vražji prostor. Pa kaj prostor, glavno je, če bi kompanija kaj plačala za tak prostor, da bi bilo mogoče kaj zaslužiti. Delal sem ko mrcina, kompanija ima pa profit od tega. Je pač slabo za delavnega človeka dandane«. Kaj neki prinese bodočnost?" Drugi je zopet tožil, da ne more shajati ker je vse drago, plača pa vedno slabša. Tretji je dejal, da se delo dobi v vsAki majni, todA kAj pomaga delo, če ni v njem nobenega zaslužka. Garaj in garaj, pa vse skupaj ne pomaga nič. Takih rojakov je na tisoče, ki govore istotako. Jamrajo, a ne zavedajo se. od kod to prihaja in ali je sploh kakšen izhod iz tega. Rojaki, delavci, jaz pa vem za izhod! Organizirajmo se v Ju-go-slov. socialistično zvezo, ki ima že lepo število po«tojank pod svojim okriljem. V organizaciji se bomo izobrazili, postali bomo ameriški državljani in bomo pri volitvah osldali svoj glas delavskim — s>cijalističnim kandidatom in razlnere sc bodo predruga- rilr. j Doki e/ bodo delavci glasovali za kapitaliste, je zaman pričakovati, da se bo delAveu godilo dobro. Kako pa n.«ij delavec dobi svojo pravico, če se jo ne zaveda? Kapitalisti pravijo: "po čemu, saj so zadovoljni." Vol pokorno trpi, šleva jamra in zdihu-je, a zaveden človek se bojuje! Da se bo pa nam mogoče bojevati, je treba iti v organizacijo, podpirnti naše soeijalistiČno časopisje "Proletarca" in ostale 0- krog Jugosl. Soc. Zveze. * ( cz par mesecev bo izšla slavnostna roajniska izdaja "Proletarca". Dajmo, razširimo ga kolikor največ mogoče, da bomo na 1. majnika. ko ga bomo proslavljali, imeli vsi tudi duševnega užitka in razvedrita. V poštnih znamkah e.'urednik prilagam 50c. "Proletareu" podpore. Pozdrav na vse zavedne delavce širom Amerike 1 Jurij Brimšek. Cenjeno uredništvoj- Zeio nerad izrabljam "Proletareu" za odgovor*7 masa ne dopise po drugih * i h in št* bolj nerad se bajKI osebami, kt. 1. v*!rd neoS^I in hinavsrinc ne vedo, «1« bi za njih veliko bolje, če bi li. Vendar pa *.-m v tem sli dolžan oglasiti se, da bodo sodrugi spoznali povsod, zahaja "Proletaree" resnico, enem pa kam pridejo delavci, «o na jeziku veliki, navdušeni cialisti. a sc ne brigajo za nol stvar, ki bi jih podučila, o tej ji, ne za knjige ne za časo] m' tuanj pa za osebe, ki to ra1" jo. Prav zato pišem te vrste, da bo vedelo, kakšne osebe je gl. s svojo opombo vzel v varstvo. Citiral pač ne bom sv. pi kot so, oni, tudi ne rabil laži, pak pisal bom živo resnico, ki sv. Trojici za vedno usta za mi Nisem sicer noben modroslovec; obiskoval sem samo štirirazrei šolo, kjer so me naučili toliko, likor ta trojica še datfcs zna, nai reč nič, a vendar ne bom nikjer pomoči za ta dopis, posebno pa ne pri podlih karaktarjih, kot dopisniki one mešanice. Da bo stvar boli jasna, moram celo zadevo očrtati bolj na Široko ia izvleči na svetlo nekatere junaške čine naših "vzornih" soeislistov, zlasti prejšnega tajnika soc. kluba Edinost. • Pred kakimi tremi leti ustano-s vil se je v naši naselbini soc. klub Edinost. Tajnikom je bil izvoljen Fr. liačun, kteremu se je posrečilo, da je ostal klub le na papirju. V prvi navdušenosti so priredili eno keglanje na dobitke, in čisti dobiček oddali tajniku z namenom, da se iz tega plačujejo prispevki. Da je to prepovedano, se ve U vzorni ljudje niso vedef^ in tako je stvar ostala. Tajnik je bil absolutni "gospodar" čez klub, in ker je videl, da ta lepo spi, po-, stalo mu je dolgčas, začel je premišljevati, kaj bi se dalo "pametnega" narediti, s Čimer bi pokazali, da so tudi Slovenci zakaj na., svetu. Slučajno je šel tnimo knjigarne ves poln skrbi za ubogi narod, ko zagleda v izložbi knjigo "Soldaten Freund". Sicer ni njegova navada brati, a ta ga je vendar navdušila in posledica tega js bila, da so par tednov pozneje pristopili vzorni socialisti k "Avst. Ogr. Milliter vereinu." Mnogo lepih ur so preživeli v tej junaški'} "armadi", najlepše seve je bilo,« ko so s slov. zastavo korakali k razkritju c. k. cunje. Bil je res krasen "avstrijski" prizor gledati tnatneluke slov. zastave med nemškimi in cesarskimi, a tuk. rojak F. R. ni imel uma zato, in z neporabljenimi eskimovci v "Gl. N." jim je veselje pokvaril, zaty se odslej niso godile več tako le-S pe komedije. Cela stvar je bolj hladna postala. Le še redko so se prikazale lepe postave teh juna- . kov z F. B. na čelu, v večini ps je bilo bolj tiho življenje med njimi, le tu pa tam kakšen krvav nos. Deloval je sicer na drugi strani tamburaški zbor in dram. odsek "Adria", a to ni bilo za njih okus. In. tako se je životarilo do te jeseni. Meseca septembra pa je sklenil gori omenjeni zbor in odsek, da se z denarjem, ki se je pridobil v tem času, ustanovi delavsko izobraževalno društvo, in se mu nabavi knjig, brošur in časopisov: obenem tudi, da stopimo v soc. klub "Edinost." Isto so tu- * di sklenili tovariši od sedanjega soc. pevskega kluba "Naprej.", Sklicala se je ena seja, ktere so se vsi tovariši prej omenjenih klu- ' bov udeležili s prepričanjem, da se združenim kmalu posreči doseči večje vspehe. A delati in misli- j ti, to je bilo vzoriiim soc. preveč, i Bili so sicer v večini zbrani v sa- i Ionu med sejo, kjer so debatirali ) o "danrinovi teoriji", a na sejo niso prišli. In tako so bili primo— raiii "športi" sami sejo obdrzatli ln ker so navajeni vsako stvar "energično" pričeti, so tudi ns tej seji takoj sklenili, da priredi' dne ."». novembra zabaven večer t, istem prostoru in da dobe iz Chi- j cagr govornika ; čisti dobiček pa > se daruje čitalnici, oziroma "delil izobr. društvu". Že tu so v/nroflj začeli upor od seje grede. Vpili so: kaj je treba Čitalnice, dobiČef mora iti za asesment, a za odgo*. vor so bili od sotlrugov opozorj*4 ni, da se protestira na seji, a n« v salonu. Tudi pri prihodnji seji PUOLKTAHEC U vzornih, ein bi protestirali, «e je vršil zabavni večer, jo precej občinstva, ki je Uljem poslušalo govore so-Zsvertnika in Zakrajšeka. ) je za $8.00 brošur in lilo tudi več članov k raz- uik Jugosl. *., g|HV„i H|a„ pa je pualal sodr. Seid hi in Hiloya. lie enkrat se je eels /.udeva razjasnila, pri čenier se je spoznalo, dâ je bil naš vojaški umusM čisto korekten. Stari člani so sieer sku-^^ situaeijo spremeniti s pulili klubom. Vspeh bi bil pa večji, lili ugovori, kterih radi njih ne-ntsprotniki ne odbijali ro- umnosti ne napišem, a pomagalo ed obiska Kakor se mi zdi, ni nič; sprevideli so, da so zavozi-gato izdan od g. "stotnika", li, razen enega, ki je še dalje svoje alkohpliône cape trgal v nemščini, ki mi še danes leži v želodcu. A tudi ta duhoviti junak jih ni rešil, narobe pa je pokazal le, la so "vzornim" imena dostojnost. disciplina itd. tako tuja, kakor Cooku severni tečaj. Da pa imena, ki smo jih dobili od sv. trojice in v opombi gl. sv. v psi-vo luč pridejo, moram oiuenftT' • la smo bili vprašani od sodr. na glav. stanu, če dovolimo, da tudi stari člani smejo glasovati, kar smo dovolili vsem, ki niso bili več ko eno leto zadaj s prispevki. Po glasovanju so bile nam Vse pravi ce do kluba priznane, izročil se je nam Charter, nakar smo se razšli z upanjem, da l>odo besede sodr. Zavertnika padla na dobra tla in da b« sedaj mogoče mirno delovati. Vseeno pa smo bili še zado-; z večjo vnemo se je vsak sen oprijel dela, upali smo no. da bodo tudi vzoAi iz-li, da je delovanje neob-potrehno. Zato je bilo na seji, v in. novembru sklenje-da se na drugi seji vrše volit-tslcd česar pa se morajo obiti, vsi stari člani kluba, da se seje in tudi plačajo ases-katerega so dolgovali. K ji prišli so od osmih trije sta-člani, izvoljen bil sem za tajni-jaz. kar je F. B. uajbolj pe-; da pa mu še eno dostojanst-oiitane, bil je voljen za blagaj-Sedaj se je še le pokazalo, kmo naredili kozla za vrtnarja, te nepomenljivc stvari izšel je ^Ar, ker visoko ime "tajnik" je F. B. več kakor klub in ves «irialisem, tudi Če je bil v c. k. uniformi. Kakšen tajnik in kak-ioi sd bili vzorni socialisti, je že dovolj opisano, a vse eno moram se omeniti ono sejo, ko so se vrši-fc volitve. Stavljena sta bila dva predloga: i. da se klub priključi v Chieago k Jugosl. So»', zvezi in II., da «e klub prestavi v čitalniške prostore, ker se sodrugi pritožujejo, da morajo v salonu čakati za seje, kjer je nepripraven prostor zato. Povdarjalo se je, na bo soba na čistem kraju, ker socialisti ljubijo svetlobo in zrak, ker morajo pro sto-dihati, a tu jih obdaja neki srednjeveški duh. Vse to »o so drugi vpoštevali ffi izvolili Comi-tee, kteri naj poizve pri tovariših od del. izobr. društva, če dovolijo prostor za naše seje. Prvi predlog je bil sicer sprejet, a s pripombo, in mu ne dajo kruha, ustanovili so društva, ki bodo našo naselbino povzdignila. Ta čas ni ve$ daleč, vrste sanjačev in patriotov se manjšajo, in prišel bo dan, ko bodo jokali na razvalinah svojega žalostnega "delovanja", in tedaj jih bo sram, da so kedaj s podlimi sredstvi ovirali pravi, .pošteni napredek. Fr. Novak. Kako pa smo se motili. Sprevideli smo par dni pozneje, ko je Charter izginil iz čitalnice, vzel je francosko slovo v spremstvu F. B. in Co. Šel je nazaj na solnčne vi šave in mi smo stali tu kot premagani obžalujoč, da ga nismo priklenili, med tem ko so vzorni svojo slavno zmago obhajali pri polnih čašah in navduševali se za nadaljne boje proti zahrbtnežem itd. (Kajne mr. K., prav so imeli) Vojaški "mus" nam je pa zopet pomagal i? zadrege, ko smo stvar zopet naznanili na glavni stan in isti zapovedal F. B., da je moral Oiarter sodr. F. E. Melms oddat ti, kteri ga je nam zopet izročil. Tako su\o sedaj vao zadevo lepo naslikali, da se vse natanko vidi sleparje, svetohline, vzorne socialiste itd. samo blagajniške knjige in "novacov" še ni videti in ka- da se mora novi tajnik natanko [ fcor ge „d dozdeva, bo spet mora informirat o tejzadevi, in potem se «tore potrebni koraki. Ta dva predloga pa sta med vzornimi vzBucBla veliko ogorčenje v salonu, kjer so zborovali, slišale so se duhovite debate o wisconsinskem in illinoiškem socialkiuu. Jugosl.; vojaški "mus" naprej, da stepe v trde butice disciplino. Ker sem pa že celo mešanico v glavnem prebrskal, moram konč no vzeti še tudi stavek "mi Slo venci napredujemo." Kakor se vidi, ne razumejo slo-soc. zvezo so obsodili na smrt in venski več, sli ps ne morejo dru sklenili, da klub Edinost ostane pače pisati, da vse zavijejo in po tu, ker brez Wisky ni mogoča stavijo na laž. V dopisu, ki sem toc. seja. Po seji smo se ustavili malo v salonu a videč, da se bliža vihar (pa ne na nebu), smo odšli, razen enega sodruga, kterega so potem učili Socializem stem, da so mu po indijansko kosti zrahlali — Vin. Posledica tega je bila, da ni bilo nobene seje več v tem prosto- Stran Kp> Neffs, O., 3. marca. enj. urednik "Proletarea"! Spet sem pri vas s par vrsticami. Od zadnjega mojega poročila e razmere niso nič poboljšale. De-a se ved 110 še po dva do tri dni v tednu. Te razmere so tudi prov-zročile, da je nekaj naših sodru-gov odpotovalo na zapad. Med temi se je podal v Taylor, Wash., Hudi tajnik našega kluba sodr. R. Gradišnik. Nadejamo ae, da bo osnoval socialističen klub tudi tamkaj in da se pridružijo Jugoslovanski socialistični Zvezi. Dalje naznanjam, da se je sklenilo na zadnji k lu bo vi seji, da se -vrše seje v bodoče vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri pred-poldne. Vabim torej vse Čl$ne soc. kluba, da se redno udeležujejo sej in stem pokažejo ostalim, da nam je socialistična organizacija pri srcu. # Naprej za socializem! S socialističnim pozdravom, Jos; Dernač, t. č. tajnik. ki bi jih znala spraviti v gmotno škodo. Svetujemo, da zasledujejo " Prolelsrčeve" kolone, kamor bo naš klub št. 40 J. S. Z. o tuksj-snem gospodarskem jmložaju zanesljivo poročal. t 1 Socialistični klub št. 40v Sodrugi, kteri so prijeli od sodruga tajnika našega kluiba pole zs nabiranje prispevkov za volilni sklad socialistične mestne kampanje, naj skrbe, da se pole vsaj deloma napolnijo4 do prihodnje klubove seje. Ne za vrzite pole .v kakšen kot. Za kapitalistične kandidate skrbijo trusti, stroške za našo delavsko volilno borbo moramo pa trpeti delavci sami, čeprav si od ust pritrgamo in gremo lačni spat. Nabiralna pola naj to-rej roma od delavca do delavca. Vsak naj prispeva kolikor more." Sodrugi! Naš list je naie najmočnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in žirimo ga! Agiti rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejii! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca. Importiran starokrajski lobak vsake vrste za cigarete, pipe in Žvečenje, lm-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih censh. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago. m. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, DL Ima ▼•¿jo aalogo ar, veritie, pral» bot La dragih drago tin. Isvrèuje tm4i v »h ko v r»tna popravi]» v taj itroki p« zelo nitki Obtičite gat POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229 1st Avl., v Milwauki«, Wit. 8ygan, Pa. Cen j. uredništvo *4 Proletarea :"— Vaem sodrugom kluba "Mladi Vrh" it. 13. se naznanja, ds od sedaj naprej^ se vrše redne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v navadnih prostorih, kakor ie zadnja seja sklenila. Upati je, da se tudi vnaprej udeležujete sej poi-nostevilno, kot do sedaj, ker to je velikega pomena. Vabimo vse novodošle, ki imajo količkaj delavske zavednosti. Z soc. pozdravom. L. Glažer, tajnik. ga pisafliv tisti številki "Proletar ca", nisem vpil te besede, pač pa sem razpravljal, kako se deluje ined našim narodom glede izob razbe. Omenjal sem, kako bi se dalo veliko doseči tudi brez navadnih zastav in v kratkih besedah vzpodbujal rojake na delo za prosni napredek, da ne bodo bese-ru; kar je dalo priložnost F. B., de, ki sem jih že neštetokrat sli-da je začel proti nam delovati, šal na veselicah in shodih: "mi Sej ni več obiskaval, klicali smo Slovenci napredujemo"— prazna ga na seje, a zaman, le dvakrat fraza Naša navada ni vpitje, mir-se je odzval. In ko smo bili na ja- no in brez narodnjaških fraz dela-snem glede prispevkov v Chrcafri la je kopica zavednfh rojakov na in Milwaukee, bili smo primorani polju izobrazbe, med tem ko se sklicati izvanredno sejo zaupnih je na drugi strani metalo stotake mož, kteri so zahtevaii knjigo v ven za nar. zastave. Nekaj kriča-pregled in da se izroči denar za čov zbralo se je skup; reševali so asesment, posebno ker je bilo par narod, navdušeni videč okrog se-sodrugov, ki so pristopili še okt. be nekoliko privržencev, bili so Oregon City, Oreg Cenjeno uredništvo! Nekdo je pred kratkim poročal v "A. S.", da je tukaj dovolj dela, kar je pa velika kž. Kje neki dotičnik vidi toliko dela, ko je vendar tukaj precej ljudi brez dela,in ga jim ni mogoče dobiti. Take laži v listu so zelo nevarne za posameznike drugod, ker so vstanu poročilu vrjeti, priti semkaj in zavoziti težko nrislužem denar, ne da bi dobili potem delo. Tudi plača ni velika. Dela se po 10 do 15 ur na dan, za kar dobi delavec od $1.75 do $2.00. Rojakom drugod sploh svetujemo, da se ne ozirajo na taka poročila, Listu v podporo. Franklin, Pa. — Ker je šla kapa J. P. pri And. Pintar hudič . . . . 50 ct; ker je meni šilt ostal Jernej Lovko......25ct; zato, ker mi jo je velik kos ostal Andrej Puntaro 25 ct; za kos "Janezave" kape futer, ki nosim za klobukom, Alojzij Cvelbar 25 ct; zato, ker sem tudi jaz deležen en kos iste, Ivan Martinčič, 5 ct; ker sem dobil sešitek Martin Grill 5 ct; ker je kapa prišla v prave roke, Jakob Kos 25 et. Sygan, Pa. — Nabrano na klu-bovi veselici $4.35. Carney, Iowa. — Leop. Pra-protnik 25 ct. Indianapolis, Ind. — Lud. Sto-nich 25 ct. Staunton. 111. — Anton A usee 50 ct. Charleroi, Pa. — Geo Lisac 25 centov. lin» »»(bol)* pij»f« in v*doo pripravijo uri-•k, po internih ®«n»h.—Lokalni in potujoči roiHki -dobrodošli! Dr. W. C. Ohlendorf. M. D- Zdravnik sa notranja bolasal ln ranoealnlk. lartravniika pretakava brezplačno—pl» čati j« 1« »davila, 1984-26 Blue Island Ava., Chicago. Za dne ore: Od 1 As t po pol. Od 7 do 9 zvečer. lar«« Okieafe tiveêl bolniki naj piído alo t, ' Velika prodaja! Za $H5.000 blaga, oblek, aukenj, hlač in potrebščin za moike, moramo razprodati po tvorniftkih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Niksr ne zamudite velike prilike, ki ae vam nudi. Pridite prvi, da z berete na i boljše blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. Na&S prodajal «a je unljsks. 1853-55 Blue Island Ave. Ust 1886 Chicago, III. Hočete zabave, užitka in razvedrila! Gotovo! Well — v soboto zvečer pri proslavi pariške komune bo dovolj vsega tega. Kraj: Narodna dvoranfc, vogal 18. cesta in Centre Ave. Pridite točno ob 8. uri. POZOR! Proda se dobrourejeni saloon, radi odhoda v drug kraj. Oglasiti-se je pifineno pri Joe Omahen, 1163 Main 8t., La Salle, m. Claridge, 1. marca. Zahvala! Podpisani se na tem mestu zahvaljuje v imenu štrajkarjev, Jugosl. soc. klubu št. 1. v Chicagu za poslano svoto $2.00 po taj. Frank Podlipcu v prilog štrajkarjem v W. Moreland, Co. Bratski pozdravi J Mlakar, taj. Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln na|ftne|Ae slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene . skupine. Fotografira tudi zvečer po nsročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TBLBFON CAMAL MA VOGALU 14. FLAGB. • r. ÜBT A NO VLJHNO ÍSSS. Priporočsjte in sirito jugoslovansko socialistično časopisje Ameriki: "Proletarec", "Radni-čka Straža", "Svjetlo", "Na rodni Glas". obleke po meri po $20. $22, $25. fotove obleke po 10, $12, $14, 115. ozir. novembra a jim ni se dal nobenih znamk, in kakor smo sedaj sprevideli, tudi niso bili naznanjeni na glav. stan. A mesto, da bi F. B. storil svojo dolžnost. "prepričani", da se več ne more zgoditi. V njih mislih bil je narod že na višini. Videli niso stotine, ki duševno in telesno propadajo, spoznali niso, da je treba ogrom- m je med "vzorne" in jim poto- nega dela, če hoeemo le nekolike» žil svoje gorje In glej čudo; na- doseči stopinjo drugih narodov. ' enkrat je oživel v njih socializem. Okrog narodne zastave zbrani me- postali so bojeviti; odvrgli so od tali so polena pod noge vsem, kar sebe vso zaspanost, zbrali se o- bi naše rojake zamoglo duševno krog svojega vodja in pod ime- in telesno povzdigniti. Preslišali nom "vzorni" socialisti so sli v so glas mogočne armade zavedne- boj zoper "svetohlince". Izjavili ¿a delavstva, ki hiti naprej proti So, da oni tvorijo sor. klub "Kdi- loči in svobodi, prespali .so dneve. PAINEXiLLÏf Najboljše 'sredstvo proti bolem, revma-tizmu, ohromeli hrbtenici in em>kitu težavam je UR. RICH i EHJLV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjča vnetje in mehurje in ola^a boleče dele. I>rgnitesez njirn zvečer in rjotraj; dr/nite »eJobro, ds prei ozdraviin nalealjiro zaatmy^enja, tivine oazmotnosti, vodenico ha bolezni tiiočih ae moikLk Ta prilika je dana tiatim, ki ao izdali i« velika stou zdravnikom ne da bi bili oadraTljeai in moj namea je, pa kazati vaem, ki so bUi zdravljeni od tucatov adraratfco* brezuspešno, da posedujem le jaz edino aredstvo, i kt^rt* zdravim vspeAao. Za nevspeAno zdravljenje al treba plačati—la sa vapeina Ozdravim pozitivno ielodeine bolezni, .pljučna, qa jetrik in ledvicah ne glede kako atara je bolezen. ^ Tajne moftke bolesni sdravim hitro, za stalno ia tajno, tivfene onemoglosti ■ laboet, zguba krepoati, napor, zaetruplenje in zguba vode. Pljnča, aadcL.. Hronehitin. srftae bolesni in pljučne sdravim s mojo najnovejfto metodo. ... . ženake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. -Zastruplja«)« in vee druge kotne bolesni kakor priAče, ture, garje, otekline.—Močni t<«k Hi drug« bolezni. Preilče ln svetuje zastonj. lovorimo slovansko. SO. CLARK ST. DR. ZINS, 41 CHICAGO « n» ,We„; prostoru, t j. »lovni njtfk* hnmhn^rjev v 'i" | «'«n "v*Qr,,ih"; kjer M ho mow- kraj«. m»B «o rHnn o.lprto ««.l MW d.l„ ,|o,pM ïopet skupno de- vedo«, d. le «obrnien Wvsaje. 7. vmieljern smo to dovo- ko esmostojen nsrmi .m. nm^os» «li. in .e skoro polnolterilno ude- do obsUnk». Vedo« t'«^*»"« fefili seje, kskor tudi sodr. -To*e «.Uve p.tn* ^oraMM fcvWttiik kot «.stop reSijo m ne povrd.rnejo nsro* *d 0 nre zjnt. do 4 ure f».r> ALOIS VANA — Izdelovstelj — sodovlce. mineralne vode In runih neopojnIH pijač. 1837 Bo. Pisk 81 Tel. Canal 1406 Jako važno vprašanj? 14 Ali sem že poslal zaostalo naročnino na "Proletsres"! &« ns! — Splošcnprcgled. _ Po Angliji pot a je agent, ki iiče pet tiaoč zakona željnih de klet. Agent potuje za "Canadian Northern" železniško družbo, ki hoče ob »voji progi naaeliti kmetovalce, da bi železnica dajala tem večji profit. Ali kmetovalci rabijo gospodinje. V severni Kanadi, v brezizmerni in veličaatveni preriji, pa kmetovalci ne morejo dobiti nevest. Valedtega se je železniška družba odločila da jim neveste dovede kot se navadno goni živino na semenj. Seveda pridejo za neveste v poštev le hčere delavskih starišev, ali pa sploh dekleta, ki ti alužijo svoj kruh z ročnim delom. Tako poročajo londonski listi. Taki zakoni bodo tudi sklenjeni v nebesih. Saj je ljubi bugec vse-gaveden. Vsled njegove vsegamo-gočnosti in vsegavednosti bomo dobili najbrž in v najkrajši dobi še trust za sklepanje zakonov. To je res fina cvetka kapitalizma, ki je seveda tudi nastal po božji volji. Mislimo, da večjega zasmehovanja za zakon ni treba l Agent, ki išče pet tiaoč zakona željnih deklet, priča določno, koliko je vreden sedmi zakrament. * — Častnikom v Avstriji se je stanarina zvišala, seveda različno po sarži in po garniziji. Najmanjše zvišanje znaša 44. največ 300 kron. Povprečno pride na vsakega častnika približno 150 kron. Zanimivo je, da ni bilo treba za to nobenega zakona izi nobenega sklepa v parlamentu, dasi se lahko računa, da bodo stroški vsled te reforme znašali štiri in pol do pet milionov na leto. Nobena druga zahteva se ne da v Avstriji tako hitro in tako gladko izvršiti. Pa vendsr ni draginja samo za oficirje in dejali bi, da jo drugi, zlasti delavski krogi veliko bolj ' občutijo kakor pa častniki, katerim so se gaže pred kratkim ča-• som regulirale. Za delavce je odprt ventil — Amerika, ketnor lahko pohitijo, ako ne morejo živeti v "mili domovini." Isto velja tudi za male kmete in obrtnike. Častniki — to je pa neksi druzega. To so ljudje, ki v interesu vladajočih tolažijo lačne ljudske želodce s svinčen-kami. Ali razumete, zakaj so jim zvišali plačo. • • * — Deset milionov si hoče izposoditi kranjska dežela. Naravno je, da bo ta reč obremenila vse prebivalstvo, ne izvzemši delavstvo. Plačevati bo treba obresti in treba bo poiskati dohodkov. Kadar je šlo za take dolžnosti, ni bilo delavstvo še nikdar "prikrajšano." Plačevati smejo tudi delavci n mali kmetje. Ali kadar se sklepa o tako važnih vprašanjih, ga ni v deželnem zboru nikogar, ki resnično zastopa delavstvo in male kmete. Taka je pravičnost v kranjski deželi, hvala krasnemu volilnemu redu, ki so ga vpeljali klerikalci z liberalno asistenco. In delavci, pa mali kmetje T No, ti se še danes ogrevajo za klerikalce in liberalce. Saj drugače bi bilo mogoče, da so brez zastopnikov v v deželnem zboru. — James D. Duke, milionar in tobačni trustjan, ne vč, kam bi z milioni, ki so mu jih zaslužili delavci in kadilci. Na planjavi v New Jersey je da*l graditi umeten hrib, z umetno reko in umetnim vodopadom. Za to kaprico bo plačal približno trideset milionov. Kupil bi bil lahko drugod kar celo gorovje. Ali milionar tega noče. On hoče imeti hrib sredi planjave v New Jersey - u. Kaj njega briga. Če bo ta špas veljal približno 30 milionov dolarjev. Bo že druge izprešal iz kadilcev in delavcev. — Kapitaliatični poslanci res držijo svoje obljube in spolnuje-jo program svoje stranke. Obe kapitalistični stranki — demokratična in republikanska v državi Kansaa imate v svojem programu inicijativo in aplošno glasovanje. Vaakdo bi mislil, kdor ne pozna teh ptičkov, da bodo z vršili, kar je v programu. V državni zborni; ci so le demokratje in republikanci, torej js bilo lahko «polniti pred volitvami dano besedo., Ah, kaj še! Ko je prišla tozadevna predloga na glaaovanje, je glaao valo proti nji 21 poslancev, za pa jem vpre posvetni goapoaki in vla-le 18. Predlogs je bila odklonje- di, tedaj je pa taka hujdprija na. I Vzlic temu bodo ameriški delavci ie verjeli kapitalističnim po« slancem, ki jim pred volitvami obljubijo luno z neba, ko so izvoljeni, pa pokažejo figo. _ Kraljiču Afloniu hoče po- beguiti njegova boljša zakonaka polovica. Ona sploh ni marala za Alfonza. Njeni sorodniki so jo prisilili, da ga je vzela. Ali tega žrtvovanja ne sme ceniti Alfonzo, Gotovo sc spodobi za katoliškega kralja, da ue prelomi zakonske zvestobe in ne teče za vsakim predpasnikom. Nihče*bi ne smatral jetičnega poba zmožnim kaj takega. Seve, kraljici se pa tako obnašanje svojega malovre^nega so Bogu dopadljivo delo. Ej, gospodje, poznamo vas! # a # — V Maroko vre! Sin inaro-kanskega vojnega ministra jo vstrelil E. Mangina. načelu i ka francoske policajske čete, ker je dal usmrtiti dva vojaka - domačina. Rodovi med Fesom in Alcazar -Kebiem ae tudi puntajo, starega in odstsvljenega sultana Abdel Azija hočejo imeti zopet na tft)-nu. Med vladnimi četami in rodom Cherada je prišlo do bitke v bližini Fesa. Zmagah* so vladne čete oborožene z br*ostrelnimi puškami, mitraljezami in topovi. šanco, jaz pa čiste principe zavednih delavcev, ki ao zbrani okoli "Proletarca"; on je ponujal Božično številko "Cl. A.", jaz pa petletuiško Slavnostno izdajo vrlega lista "Proletarca". Sešla sva se v hiši nekega rojaka, na kar se je začel priv zanimiv prizor. Nagovoril me je, da ima dober političen list, po imenu "Cl. A.'\ katerega je pri tej priči zvlekel iz žejna roteč se, da je liat "fajn" in vreden tega denarja, če že n^ za drugo, radi papirja. Ko je končal, mu pa jaz podam "Proletarca", rekoč, da mora biti vsacega zavednega slovenskega delavca v Ameriki sram pred takim papirjem kot je "Cl. A.", ki nima sploh nobene politike ne principov. Kaj pomaga, če je veliko papirja, veliko plev, a nič zrna; kaj pomaga mnogo črk, če pa ne povedo ničesar koristnega, podučne-ga in v resnici zanimivega za delavce. Čitajte "Proletarca" potem bodete videli, kolika razlika. — Agent je pogledal "Proletarca", pa je dejal: no, je že fajn list to in tudi podučno in resnično je tisto kar tam stoji; jaz .bi ga tudi naročil, toda ne smem tega Čitat. Vprašal sem ga po vzrokih; dejal je, da mu tega ne dopuščajo pravila. Uprašal sem ga. če so to "NATURALIZAOIJ8KI ZAKON" #e imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, Id ie-le posuti državljani Zed. drtav. Zakoni sa naaeljenee so čedalje bolj strogi, treba je, da ai vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri ae razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. i poštnino in »e jo narodi pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chica-go, Dl. Po navodilu aloveaaka niče, tolmača in angl. »lov. lahko vsaki preproati C lov« k ne, kakor jo v navadnem tivl priuči, kar je v tej deželi trebno ako hoie kak boljli j odvisno iiveti. Knjiga v platns atane aanio S 1.00 in je dobiti pri V. J. KUBEL&A, 538 W. 145th St., Na« Y« — Ogromna kitajska država bo' proga gabi in studi in hoče ga pu-' s svojimi štiristo milijoni prebi-atiti na cedilu. • ) valcev kmalu uvrščena med dru- Tron Alfonza poka, se maje in ge "moderne države." Kitajska guglje. Polom zna prihrumeti sko-! prehaja iz stare fevdalne družbe raj v Kak i trenotek. Radi tega se J v kapitalistično. Tisočletja ao si-kraljiček zabava, dokler le gre. I steni absolutnega vladanja sina-Kako bo kasneje sodila zgodovina j trali za nekaj svetega in vzvišene-o njemu, se Alfonček ne briga. To 1 ga. Danes ta sistem razpada in se so malenkosti, ki niso z vživanjem 1 drobi. Voditelji ustavnega vladan-v nobenem atiku. ' ; ja so dijaki, ki so deloma študira- Ali taki dogodki so slabi zgle- li na Jai>onskem, v Ameriki in v di za ljudstvo. Ljudstvu je treba Evropi. Seznanili so se z liberaliz-ohraniti vero in moralo, tako uči- mom in soeialiatičnimi nauki. Go-jo duhovniki in povdarjajo dr- spodarsko je pa prilagodil tla ka- žavniki. "Najvišji gospodje" jim pitalistiČni način proizvodnje, ki pravila suženjstva, a on je odki- pa žvižgajo. ae je že pred leti udomačil na Ki j mal in rekel: ne, ampak društve • m • tajskem in vedno bolj razjedal na pravila. Kakšna so tiata pravi- — de vedno je bila čista in gola stare razmere. | ]a in od kod izhajajo, mož ni ve-resnica. če smo pisali, da patrio- Kitajska je dobila državni par- del povedati. Sprevidel sem pa iz tizem "velikih" gospodov ni vre- lament in samoupravo provincij njegove očivulne zadrege, da se ta den piškavega oreha. in občin. Seveda je ustavni načrt pravila imenujejo lenoba v čitan- Dognali so dokumentarično, da kitajski "umotvor". Ali provzro jUt lenoba po izobrazbi, iskanju je Roosevelt podal zapriseženo iz- čiteljem gibanja za ustavo ne gre resnice in zanimanje za delavsko javo, da od J. maja 1907 ni več v pri vrsti za radikalno ustavo, razredno zavednost. Nič čudnega živel v New Yorku. da je odšel Jezijo se, ker vlada ne skliče ta- torej, če je šel prodajat veliko pa obdavčenju v znesku 50 tisoč do- koj parlamenta, ker je odredila, pirja, ki ga daje "Cl. A." larjev. To je izjavil v januarju da se.sezove še le leta 1913. | \z vsega tega pa posnemam, ka- 1908 v Washingtonu. Dne 24 av- Kitajska ima staro in zelo rai- ko potrebni so po juwelbiirah do- gusta 1907 je pa v Oyster Bar vito kulturo, Veščaki, ki poznajo bri, živi in neustrašeni agitatorji podal pismeno izjavo, da je nje 'Kitajsko skozinskoz trdijo, da bo m «'proletarca." gov stalni dom v New Yorku, da demokracija hitro napredovala, Sodrngi! agitirajmo povsod, mu ni bilo potreba plačati davka ko dobijo Kitajci ustavo. Z indu- kjer se le prilika nudi za "Prole v Oyater Bay. — strielnim, kapitalističnim razvo- tarča", nič ne de, če so s pocetka To stvar so sedaj sprožili an jem se bo pa obenem rodil prole- težkoče; to se vse prenese, ssj gleški listi, ki ne škodi, da se jo tariat, kot razred ž njim bo vzkli- 0 8toril vsak svojo dol-kam se tresejo hlače pred soeiali končala po želji Lorimera in iz žn08t, poteni tudi ne bo vzelo dol-sti v Milwaukee. Bojite se, da bo- boja prihaja Lorimer s črno pego da bo izhajal "Proletarec dete vtonile v "rdečem morju" obrazu. 46 glaaov proti 40 ni p0 dvakrat .na teden. dne 4. aprila. Da ne pride do take rezultat, s kakeršnim bi se človek K sklepn' pozdravljam vse za- nesreee, jc senat države Wiscon lahko bahal. Človek inora imeti Vedne delavce in agitatorje "Pro sin sprejel zakon, ki dolpča za iz- Precfj trdo kožo, da se s takim |etarca". Sodrug Josip Bratkovič potuje za "Proletarca" po državi Kansaa Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase za "Proletarca" ter ustanavljati socialistične klube. Sodrugom in čiUteljem priporočamo, da mu gredo na roke. Odbor J. D. T. D. volitev sodnikov v Mihvaukee po- izidom glasovanja dobro počuti v sebne volitve — tako zvane volit- Senatu. No, meščanski politiearji Peter KoČevar. DOBBO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vsiužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brsojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin-nati, O., Philadelphia, Pa., Mem-phis, Tenn., Columbia, S. C., Da venport, Ia., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rev matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. •Richter je vim "Pain Expeller".; Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. à.A.A.AïA.a.A.A.Ai Slovencem in Hrvatom priporo čam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111 Ohisholm, Minn. Cenjeno uredništvo! Poročam, da je imelo društvo ve brez stranke. Kandidatje za P» »majo vsi zelo trdo kožo, in ne sodnike in šolski svet bodo nomi- smemo se čuditi, če je koža "pla: nirani potom prošenj 10 dni pred volasega političnega bosa" tako 21. marcem. Dne 21. marca bodo tr<*» k<* drnzih meščanskih poli- j^fovo J S K J dne 26 febr takozvane prve volitve. Ona dva, tičarjev. Sploh se pa Lorimeru ni t L 8ejo na ¿teri „e je precMtaltt ki dobita pri prvotnih volitvah treba mnogo ženirati baj njego- Snja ¿trajkarjev v Weatmoreza sodnika največ glasov, prideta Ji tozitelji niso n* boljši m slab- ^ ^ ^ b()jujejo ^ svoje pri glavnih volitvah zopet na gla- **> P*' vredni drug druzega. raviep Na predlo« so je dovoli_ popokian proti Yorku.-vai par- sovnico. Na glasovnici ne sme biti vršna vrani pa tudi ne izkljuje ,o dflti y tn namen $20 jz društve-^i^i^tja^1?^ mod^i tiskano, h kateri stranki pripada ta. Nižja zbornica je tudi že spre jela predlogo. oči. — V nemsekm državnem zboru Kapitalisti bodo ribarili v kal- aocialiati prijeli vlado, ker ao mjm. vre(len, ____-1 'a' •___L__ 11** VAIO Iri nm ati>alnik nsiol. ..4 »n 1 -i n 1 i ne blagajne in tudi posamezni so prispevali s prispevki. Ta korak je vsekakor posne- nem; socialisti bodo pa skrbeli, vojaki pri strelnih vajah streljali da bodo delavci poznali soeiali- na mrliče. Vlada se je zagovarja-stične kandidate in da ne zraste la> neumesten in doka- slovljena z novorojenčkom, potre- ije. da v kapitalističnih držav- huje polno zdravja in moči v svr- bel mesar za kužke bogatih Zl*** "dam". Zdaj bo drugače. Kužki nlklh barbarizma milionarjev bodo imeli na paroi-kih z vsem pasjim komfortom>o-premljene kabine in alužili jim bodo'strežni ki in strežnice. Delavce - potnike bodo pa še v prihodnje vozili v smrdljivem in zadnhlem medkrovju. Zakaj t ski uradniki zaplenili 15 tisoč fun tov sirovega masla, ker je vseboval 16 odstotkov vode. Maslo je lastnina Milton Dairy družbe. Državni pravdnjk je takoj vložil tožbo pri okrajnem zveznem so- Delavci so ljudje, ki a avojim radi Pon«™jenja živil, delom skrbijo, da milionarji* in To 8ad Profitn«ff» sistema, milionarke živijo v razkoiju Kftj *** mar kapitalistom, če pro- Kužki pa -kratkočasijo bogate (1*jftjo Ponfire>n« živila. Glavno in blazirane dame I Ta odloči povsod! • • ---------- ♦ * — Portugalska vlada je odredi-' Reading, Pa. Ia, da ae odstavi akofa v Oportu. Cenjeni «odrug urednik! ^kof je hujakal duhovščino, naj Priloženo vam zopet .poaljem čita prepovedan pastirski liat, enoletno naročnino za "Proletar-ljudstvo je pa ščuval, naj se'spun- ca", kterega je v resnici treba # " podpirati, razširjati in povzdigni« Taki so ti «veti jn pobožni mo- ti gmotno, da poatane čimprej žjel Ako socislisti učijo, da je večji. krivica, če škofje in papež živijo Ne dolgo tega sem naletel po o deln druzih, tedaj «o socialisti naključju agenta "Cl. Amerike," puntarji, katere je treba iztrebiti ki je hodil tod za naročniki. Prav z ognjem in mečem. i 7ka aaaodko. Potniki dobo «odno prw| &iM* za nizko ceno. Poatrezba točna ia iz borna Vaetn Slo vod ceni ia drugim Slovanool ae toplo priporoma MARTIN POTOKAR, 1628 So. Centre Ave. Chicago n Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle. Ill To« nt, (oatiini podKjaa* piwM íhm pripoiiièi ro>ak.vn, n obüh M. A. Weisskopf, M, 0.! Ixkuien sdravnik. Ursduje od 8—11 predpoldrig in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 ' Chicago, QU J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čiati, lika ia popravlja. Cene zmerno. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. ( Tel. Lanwdale 1761. Chlcaf»" LOUIS RAHSEL moderno urejen aalun U 113 MIIVAUKEE AH., KEROSHA, 1* ____________ Tolofon 1190.