1
fi*

.Ä»	.
Perkasai Je mu je pa Angelj s' nebèf, kler ga je pokrepzhal. Luk. XXII. 4З.
,	V’ LJUBLJANI,
imtifnil Joshef Blasnik, 1B.Î7.
» _____________________
Premifhlj e vanje
Th tirili
POSLEDNJIH REZIH.
-------—-------------------
/
V’ vlili fvojili dolili prcniifhljuj fvoje pufledujo rc/.hi, iu vckomej ne bofli grefliil. ^ir. 7, 4<‘-
Ki» prodaj per Jnncsii Klemcnsn, bnlivovcsn.
V’ nntiftili bukev fo miloAiviFIrfht, Gnfpod GoTpod
ANTON ALOJS,
Ljubljnufkl .Shkof, dovolili, 17. (f«ve/.bi»uii 18З7.
(/ M K 2ry
/Ј^	'
S Ti
h '	1	°
Ш.оого
Preljubi moji IC raj n zi !
(Ähefl let je she preteklo, kar fi m sapuftil nafho ljubo krajn-Tko deshelo, bar fim nehal bo-shjo befedo Tvojim preljubim Krajnzam osnanovati. Sdaj me je Dobri Paftir drrugih ovzhiz ifhat poflal, ovzliiz, ki To dalezh v’ divje kraje safhle, kjer Te jih grosno veliko vezhno pogubi! — ZhaTl in hvala mu bodi, #de me je v’ lete kraje poTlal ; veliko vezh bi fe jih The po-
' 1 *
gubilo, ko bi nobeniga duhov-niga paftirja tukaj ne bilo.
Ali, deliravno lim tako da-lezh od vaf odlozhen, preljubi moji Krajnzi! vezh ko dva tavshent ur, je vender moje ferze vedno per vaf. Kakor lim vaf perferzhno ljubil, dokler lim fhe med vami bil, ravno tako vaf tudi fhe sdaj ljubim, in is zeliga ferza vafhiga sve-lizhanja shelim. Ker pa ne morem vezh fvelih re fui z na fhe vere, ktere nam k’ svelizhanju pomagajo, s’ befedo med vami osnanovati, firn vam fpifal lete bukve, polne svelizhanfkiga premifhljevanja, ktero je gro-
v
suo porpravno, grefhnika pre-trefniti in sbuditi, in na pot pokore perpeljati ; fpokorniga in pravizhniga krifijana pa na pravi poti ohraniti, ktera v’ nebela pelje.
Prejmite lete bukve, ktere fim vam v’ tako daljni desheli ' fpifal, v’ snamnje moje velike ljubesni do vaf, in mojih ferzh-nih shelja vafhiga svelizhanja, moji preljubi, nikdar posablje-ni Krajnzi!
Bog daj, de bi premifhlje-vanje poflednjih rezhi tako fov-rashtvo greha v1 nafhih ferzih đbudilo, de bi vekomej vezh *ie grefhili.
Perporozhim fé vam, profite sa-me Dobriga Paftirja, de mignado da, veliko sgubljenih ovzhiz najditi in jih k’ njemu perpeljali.
Pifano v’ Milijoni S. Joshefa, na otoku Gorenjiga Jesera v’ Ameriki, v’ letu 1836.
FRIDERIK BARAGA,
Milijonar.
à
> *
*
PREBII.SHL JEV ANJE
fh tirili
POSLEDNJIH REZHt.
Vpeljevanj e.
Kako dobro in potreìbn’o je, vezh-ne refnize, slafti* poflednje rezhi' premifhljevati.
lij ubi moj kriAjan! Ali lì kdej prav premiflil, sakaj je tolikanj ljudi na •(Vetu, kteri lì nizh prav refnizhno ne persadevajo, vezimo svelizhanje sado-
biti, kteri imajo sa vfe druge realu veahi fkerb, kakor sa svelizhanje fvo-je duflie, in loraj Tvojo ilufho pogube? — Ali fi kde j prav premiflii, od kod lo pride? — Mi teshko, is-virka lele shaloflne sanikernofti, lete majkine fkcrbi sa vezimo sveli-zlianje rasodcti. Lela pogubljivi is-virk je pomanjkanje prcmifhljevanja vezhnih refniz naflie vere, pofebno fhlirih poflednjih rezhi.
V’ shivljenji fvetnikov Te dofiikrat najde, de To Ieli prijatli boshji v’ sa-zlietku fvojiga shivljenja grefhno in raeujsdano shiveli, ker vezhnih refniz nikdar premifhljevali nifo. Kakor hi-terno To pa sazheli, vezhne refnize, in pofebno fhtiri poflednje rezhi pre-mifhljevati, fo fe tako sazheli fvojiga prelezheniga shivljenja kafati, in fo tako lepo in fpokorno shiveli sazheli, de fo po fmerti vezhno svelizhanje od pravizhniga in miloftljiviga Koga sa-dobili. — „Ho bi ne bil tvoje pojia-ve premifhljeval, C o /tog.') bi J'e bil pazh pogubil‘‘ . . . „Habo ljubim tvojo
poßavo, o Gofpod! zeli dan jo pre-mifhlujem— V' vjih fvojih delih premifhljnj fvoje poßednje rezin', in vekomej ne kof/i grefhil**)
Sa ref! pomanjkanje premifhlje-vanja vezhnih refniz nafhe vere pogubi neisrezheno veliko dufh. — Ko bi zhlovek prav premiflil, sakaj ga je Bog ultvaril, in sakaj mu je um in pamet in neumerjozho dufho dal; ko bi prav premiflil, de bo gotovo mogel umreti, in de zhlovek nikdar ne more vediti, zhc bo le fhe eno farno uro shivel, „de dneva in ure fvoje fmerii nobeden ne ve,“ ***) de bo pri-fhla kakor tat; ko bi zhlovek dalej prav premiflil, de bo ob zhafu njegove fmerii njegov zbaf dokonzhan, de po tem nizh vezh sa fvoje sveli-zhanje dorili ne bo mogel, in de konz njegoviga zhafa bo sazhelik njegove vezlinofti, ali frezhne ali nefrezhne ; ko bi zhlovek tudi prav premiflil, de
•	*) Pf. 118,92. 97. **) ,Sir. 7, 40. ***) Mat.
a5, i3.
bo njegova dufha, I<al<or hiterno bo truplo sapuftila, prezej pred fodnji ftol fvojiga vligavedeozhiga, vfigamogozh-niga in ojltriga fodnika flopili mogla, pred k ter im ne Lo nizh utajiti mogo-zhe, in kteri ob zhafu fodbe ne bo nizh vczh ufmiljenja s’ nami imel : — ko bi zhlovck vfe lete flrafhno rcfni-ze prav premiflil, gotovo bi fe bolj fkerbno greha varoval ; in zho jo v1 grehih in grefhnih navadah, bi fe gotovo fvojih grehov fkafal, bi fvoje grefhne navade sapuftil, in fe na pot refnizhne pokore podal.
Ali ni to gotova refniza, moj kri-ftjan? — Sa ref je pomanjkanje pre-mjfhljovanja vezhnih refniz nafho vere shaioften isvirk tolikanj grehov na fvetu, in tolikanj pogubljenja neumcr-jozhih d»n» ! —
Bodimo vender bolj flterbni f& fvoje svelizhanje. Çkerl» sa svelizhanje naj fe nam nar potrebnifhi rezil na fvetu sdi. — Vfe mine , vfe bomo mogli sapuhili — morde fhe danf. — Nizh ne bo nafha dufha s’ fabo vsela
lje na uni fvet, kakor fvoje dela, dobre ali hudobne. — Premiflimo to vezh-krat, ,dokler imamo zhaf; kadar bo nafh zhaf pretekel, nam ne ho nobeno premifbljevanje in nobeno dja-nje vezh pomagalo.
Çvetiga Antona pufhavnika je le premifbljevanje vezhnih refniz v’ pu-fhavo, in na tako vifoko llopnjo fvc-tofti perpeljalo. Kadar je fhe mla-dcnzh bil, je v’ zerkvi lete befcde fvetiga Pifina brali flifbal : ,,Z/te ho-zhefh popolnama bili, pojdi in pro-daj vje kar imafh, in daj ubogim , in bofh imel saklad n’ nebejih, in po tem pridi in hodi sa mano.“ *) — Lete hefede fo mu tako k’ ferzu fhJe, kakor ko bi jih bil Jesuf ravno njemu rekel. Refnizhno jih premifli, in fklene, fvet popolnama sapuftiti in sa Jesufam hoditi. Toraj vfe fvoje pre-moshenje med uboge rasdeli, in fe v’ pufhavo poda. In kakor ga je blo pre-mifhljevanje vezhnih boshjih refniz v’
*) Mat. tj), 21.
pufhftvo perpeljalo, tako je Ido tudi ravno Jeto premifhljevanje njegovo poglavitno opravilo vfih devetdefet let, ki jih je v’ pufhavi preshivel.
§. Avgufhtin pilhc od dveh imenitnih pofvetnih gofpodov, vifokih ze-farfkih flushabnikov, ktere je tudi le premifhljevanje vezhnih refniz na pravo pot perpeljalo.
Leta dva gofpoda ila smiram fku-paj na fprehod hodila. Pergodilo fe je, de ita na fprehodu pufhavnizo najdla, in ila tudi va-njo fhla jo gledat. Pufhavnika fzer nilta ncfhla; dru-siga ni blo v’ pufhavnizi, kakor bukve, v’ kterih je bilo popifano shivlje-nje f. Antona pufhavnika. Eden tih gofpodov vsame bukve v’ roke in sazhne brati. Komaj je bil nektere Hrani v’ lih bukvah prebral, in fi refnize, ki jih je v’ njih najdel, k’ ferzu vsel, je prezej v’ ferzu fklenil, po sgledu tega veliziga fvetnika fiorili, in fvet po-polnama sapuftiti. Ali ravno tako hitro mu je pa tudi hudobni fkufhnjavz fio sadershkov in leshav nafproti po-
ftavil, de bi ga bil od lete fvete mifli oclvernil. Çhe bolj globoko sazhne inifliti in to premifhljevati, kar je bil v’ letih fvelih buhvah najdel. In bolj ko premifhljuje, vezhi mozh v’ febi zhuti to boriti, kar je bil fklenil. Zhu-ti fvoje Terze vneto od boslije ljubes-ni ; in nesadovoljin Tam s’ Tabo, ker je do sdaj The tako malo sa Boga in sa fvoje svelizhanje boril, Te oberne proti fvojimu prijatlu in pravi: „Povej mi vender, ljubi moj prijalel! sakaj fi tolikanj na fvetu persadevava, in Te nózh in dan trudiva? Kaj vender ifhe-va, in kaj bo na sadnje najino pla-zhilo sa tolikanj truda in persadeva-nja? Najino plazhilo bo k’ vezhim to, de bo zefar najin prijatel, in de bo naji bolj ljubil, kakor druge fvoje flu-sbabnike. Ali kaj nama bo to pomagalo! Kako nevarno bo to sa naji, kadar bodo drugi njegovi flushabniki 1’idili, de naji bolj ljubi kakor njih. Kolikanj persadevanja, kolikanj teshav •in nevarnoft mora zhlovek prebati, zbe hozlie leto frezho dofezbi, zefarjev
ljubljenz Lili; in kadar jo je dofegel, fe fhe v’ vezliih teshavah in nevarno-ftih snajde. In po vßm tem je fho le to nar vezhi vprafhanje, zhe bova k dej mogla do lete frezhe prili. — ЛН vfe drugazhi je pa, zhe fe proti Bogu obernem. Zhe refnizhno hozlicm, firn lahko fhe danf boshji prijatel.—Ljubi moj! Aori ti' kar hozhefh, jeji pa firn sdaj terjno fklenil, fvet in vfo njegovo vefelje sapuAiti, vfe njegovo sapeljivo obetanje popolnama v’ nemar pußiti, in v’ prihodno le Bogu flushili. Zhe nozhefh tudi ti ravno tako Aori li, fe pa vfaj dopolno vanju mojiga fklepa ne vAavljaj.“ — Na to mu njegov prijatel odgovori, de bi fe nikdar no hotel dopolnovanju tako fveliga fklepa vAavljali, in de ferzhno sheli, tovarfh njegoviga fpreobernjenja biti. — In od tiAiga zhafa Aa ob-dvâ refnizhno sazitela fvet sapufhati in le Bogu flushili.
Lep sgled nam leta dva imenitna gofpoda daAa, kako môzh ima premil hljevan je vezhnih refniz nafhe ve-
re sa fpreobernjenje grcfhnikor. Veliko je fhtevilo fvetnikor, kteri fo grefh-no ehiyljenje fvcta sapuflili in fe k’ Bogu podali po premifhljevanji fvelih rcfniz. Med drugim premiflimo fpro-obcrnjcnjo Г. Avgufhtina, in komo ridili, de ga je dobrotljivi Bog po premifhljevanji vezhnih refniz k’ febi per-peljal.
Shivljenje f. Avgufhlina je blo otl sazhetka rasujsdano in grefhno. Tako dalezh je bil v’ fvojih grefhnih navadah safbel, in tako vkoreninjena je bla she pregrefhnoft v’ njegovim fer-zu, (lc ga je blo fram, kadar je kto-rrga lovarflia najdel, ki je bil bolj rasujsdan in grefhcn, kakor on. Njegova mati, f. Monika, je grosno sha-lovala, ker je ridila fvojiga fina v’ taki nevarnofti vezhniga pogubljenja. Nozli in dan fi je persadevala, ga na pravo pot perpeljati; perferzhno in s’ obilnimi folsami je Boga sa-nj profila, in per vfaki perloshnofti ga je Opominovala, de naj fvoje grefhne navade in drufhine sapufti. Ali vfe profh-
njo in folsé lete shaloftne matere Го Lie saftonj; njeni fln, v’ hodobii vko-reninjen, fe je framoval, shenfko fvar-jenje poflufhati in fe po njem ravnati. Veliko let je fhe v’ grehih shivel, in Boga in fvojo mater shalil, dokler ga ni ufmiljeni Bog po premifhljevanji vezhnih refniz na pravo pot perpeljal. Bil je v’ tikih zhafih f. Ambrosh fhkof v’ Majlandu, kjer je f. Avgufhtin shivel. Vezhkrat je fhel pridigo tega fvetiga fhkofa poflufhat, ne de bi fe bil v’ kerfhanfkih refnizah podu-zhil, ampak de bi lepo govorjenje f. Ambrosha poflufhal. Ali Bog je bil drugazhi namenil: poflufhanje fvetih refniz je v’ njegovim ferzu premi fh-Ijevanje obudilo, in premifhljevanje ga je na pot pokore in vezhniga sve-lizhanja perpeljalo.
Pergodilo fe je, kadar je bil ravno v’ drufhini fvojiga prijatla Alipa, de je bil vef v’ vezhne refnize Bete vere samifhljen; kar fe oberne proti fvojimu prijatla in pravi: „Kaj dela mo ! — Nevedniki sadobé nebefhko
kralje (Ivo, mi pa, s’ vfo fvojo uzhe-noftjo, fmo tako neumni, de vedno v’ grehih shivimo in po poli pogubljenja hodimo. — Kaj naf ho fram sa njimi hoditi, ker fo fe oni pervi na pot proti Bogu podali? Sram naj naf ho, zhe nimamo sadofti ferzhnofti, po njih sgledih ravnali!“ — Komaj je lete hefede isrekel, she sapufti fvojiga prijalla Alipa, in gre na vert, in sazh-ne refnizhno fvoje pretezheno grefh-no shivljenje in veliko miloft dobrot; Ijiviga Boga premifhljevali, hteri je tako dolgo njegoviga fpreohernjenja zhakal, in ga ni v’ njegovih grehih is tega fvela poklizal. Sdaj terdno fklene, fvojiga fpreohernjenja ne vezh odlafhali, ampak fe prezej k’ Bogu oberniti.
Kadar je f. Avgufhtin to premifh-ljeval, je saflifhal glaf, kteri mu je rekel: „tisami in beri, vsami in beri.“ Sazhudi fe in gre gledat, od kod ta glaf pride, ali nikogar ne vidi, in feda j fklene, de je ta glaf od Boga prillici, kteri ga opominja, v’ bukvah
18
Liftov f. Pavla brati, bi fo tam lesha-le. Vsame tedaj bukve v’ roke, jih odpre in najde lete befede : „Noz/i je pretekla , dan pa Je je perblishal. Toraj saversimo dela teme, in obležimo oroshje Ijiizhi. Kakor po dnevi Jpodobno hodimo, ne v’ rasiijsda-nojti in pijanoßi, ne v' nezhißoßi in nejramnoßi, ne u’ kregu in ne-vofhljivoßi, ampak obležite Go f poda Jesufa Krißafa , in ne ifilile , mejenih shelja dopolnovali.il *)
Lete befede fvetiga Pifma, nakte-re je bil po boshji previdnofti fvoje ozhi vergei, kadar je bukve odperl, fo ga tako sadele, de je njih pre-mifhljevanje popolnama njegovo fpre-obernjcnje dokonzhalo.
Ker tedaj sglede pred ozhmi imamo , de je premifhljevanje fvetih ref-niz nafhe vere veliko perpomoglo k’ fpreobernjenju velikih grefhnikov, bi naf moglo to k’ enakimu premifhlje-vanju ravno tih refniz obuditi, dje vezhno svelizhanje sadobimo.
*) Him. l3, 12 - 14,
Nar vezlii mozh pa sa fpreober-njenje grefhnikov ima premifhljeva-nje poflednjih rezhl, saka j v’ lem pre-mifliljevanji grefhnik prav ozhitno vidi, kakofhino bo plazhilo njegoviga djanja, kaj fi bo na sadnje s’ Tvojim grefhnim shivljenjem pcrdobil.
Premiflimo vezhkrat, de Trno le savolj Boga na fvetu, in savolj fvojiga vezhniga svelizhanja. Bog naf je u-ftvaril, de bi ga fposnali, ljubili, njemu flushili, in po lem vezhno sveli-zhanje sadobili. Naflia perva in nar vezlii fkerb naj bo tedaj, Bogu flu-shiti in Ге svelizhati. V’ to naj bodo obernjene vfe nafhe mifli, nafhe she-lje in nafhe djanje. Svelizhanje je edino potrebna rezh; vfe drugo nam ne bo nizh pomagalo, zhe svelizhanja ne sadobimo. Premifli, moj kriftjan ! de vfe pofvetno vefelje, vfa pofvetna zhaft in frezha je prašen nizh. Zhe fi tudi nar imenitnifhi in nar bogalejfhi zlilo vek na fvetu, fi vender neisrezhe-*.o reven in nefrezben, zhe fi ne pcr-sadevafh, svelizhanje sadobiti. ,,/fa/
pomaga zhloveka, zhe zeli Jvet sado-bi, na fvoji dnjhi pa fhhodo lerpi? sili kaj bo zhlovek samenjal sa fvo-jo dnfho“ ? *) Kaj sdaj pomaga mo-gozhnim vojfhakam ftarih zliafov, kle-ri fo Boga sanizhevali in le fvoje lafi-ne zhafti ifkali, kaj jim sdaj pomaga vfa njih velika zhafi, klero fo li na fretu sadobili, ker fo terdne mefta in žele deshele v’ fvojo oblaft pcrpravili, in fi zhaftitljivo ime perdobili? Ref je, de fe njih djanju in njih imenu fhe sdaj v’ bukvah pofvetnih sgodb velika zhaft fkasuje; ali kaj jim to pomaga? Vfe to njih neisrezheniga terpljenja na unim fvetu nizh ne po-manjfha ; grosno dolgo she gore v’ peklenfkim ognji, in bodo goreli vlo nefkonzhno vezhnoft ! —
Kadar naf bo vezhni Bog pred-fe poldizal, naf ne bo vprafhal, zhe fmo hli bogati, imenitni ali mogozh-ni na lem fvetu ; ampak zhe fmo fi persadevali, smiram le to fiorili, kor
*) Ma». 16, i'G.
je bio njemu k’ zlialli in nafhim du-fham к’ svelizhanju, sakaj le savolj lebe naf je Bog ullvaril, in savolj na-fhiga svelizhanja. Srezhen je, kdor je perpravljen, raji vfe sgubiti, zhalt, premoshenje in shivljenje, kakor kaj koriti, kar Boga rasshali in dufho pogubi. Vii fvetniki bosliji, pofebno pa marterniki, fo leto mifel imeli in fo jo tudi v’ djanji fkasali.
Premiflimo in vsamimo fi v’ sgled djanje nar pervih marlernikov, ki fo nam snani. Hudobni kralj Antioh je Israelze, ki fo ediniga praviga Boga molili, in po njegovi pollavi shiveli, grosovitno preganjal. Pergodilo fe je tedaj, de je leta kralj fedoni bratov s’ njih materjo pred-fc poklizal, in jih perHIili hotel, boshjo pollavo prelomiti; in ker fo perpravljeni bli, raji vfe preterpeti in umreti, kakor boshjo pollavo prelomili, jih je vfih federn po grosovitnim terpljenji umoriti «apovedal. Sapovedal je, vfim jelke odresati, jim kosho is glave d-dreti, jim roke in noge odfekati, in
jih shgati, iako de fo unierli. Kadar pride verfta na nar mlaj f biga, jc hudobni kralj upal, de ga bo morde samogel s’ obljubami in s’ dobroto od pollare boshje odvernili; in mu tedaj veliko frezho obljubi, zhe pollavo bosh-jo sapulliti, in po kraljevi portavi ravnati hozhe ; in tudi materi perporo-zhi, de naj fe fvojiga lina ufmiii, in naj ga k’ dopolnjenju kraljeve pollare opominja. Leta fveta mati pa, name-iti de bi bla fvojiga fina opominova-la, boshjo portavo sapulliti, mu je terdno perporozhila , raji vfe prekali in tudi umreti, kakor kaj soper boshjo pollavo ftorili. Po tem rezke mla-denzh kralju s’ veliko ferzhnolljo, de ne bo nikdar njegove portare dopolnil, ampak boshjo portavo; in ozhila kralju njegovo pregrefhnort in hudobijo. To je kralja tako rasferdilo, de je tega mladenzha fhe po hujfhim Icrpljenji umorili sapovedal, kakor njegove brate. In na sadnje je sapov u dal, tudi mater umorili. *)
*> n. Muk. 7, i - 41.
Ali fnio ludi mi perpravljeni, kakor leli fveti marternihi, raji vfe drugo sgubiti, kakor fvoje svelizhanje , in raji vfe preterpeti, kakor Boga s’ kakim grcham radovoljno rasshaliti? — Premifhlujmo vezhkrat fvoje po-flednje rezki, de mozh sadobimò, radovoljno vfe doriti in vfe preterpeti, kar nam je sa vezhno svelizhanje potrebno. Premiflimo, de edini isvirk vezhniga pogubljenja je greh. Greh je nar vezhi nefrezha na fvelu, in greh je nar vezhi nehvaleshnoft do Boga. Grefhijik je fvoj nar vezhi fov-raslmik, in neisrezheno flep : sa kratko grefhno vefelje da vezhno vefelje nehefhko, in fe vezhniga terpljenja v’ peklenfkim ognji vredniga dori; odpové fe nebefhkimu kraljedvu, k leviga mu je Jesuf Kriduf s’ fvojo predelo kervijo perdohil, in fe v’ fush-nod hudobniga duha poda. — Psesa-popadljiva flepota! —
Kaj hi ti rekel, o grefhnik ! ko 1 ■ kaki imeniten kralj kakiga remiga «hloveka v’ fvoje poflopje vscl, mu
velike dobrote delil, in mu obljubil, de bo njegov nameftnik pokal, de bo sa jnjim kraljeval; kaj bi ti rekel, ko bi leta zhlovek dobroto fvojiga kralja v’ nemar puftil, ko bi ne hotel vezh v’ njegovim poflopji prebivali, ko bi fe zlo darov fvojiga dobrotnika v’ njegovo rasshaljenjc poflushil, in fe na sadnje k’ fovrashniku kralja podal in njemu flushil; kaj bi ti rekel, o grefh-nik! od tega zhloveka? — Glej, kar bi od njega rekel, rezi fam od febc, sakaj ii' fi leta zhlovek. Kolikorkrat fmerten greh ftorifh, ravno tako do Boga ravnafh, kakor leta nehvalesh-nik do fvojiga kralja. — Premifli to, o grefhnik ! —■
De bofh fhe bolj fposnal, kako hudoben je greh , in de fe ga bofh fhe bolj bal, premifli, kaj nam fveto Pifmo pravi, kako je Bog s’ angelji fiorii, kleri fo s’ prevsetnitn napuham soper njega grcfhili. Bog jih je v’ fvoji pravizhni jesi v’ vezhni pcklenfki ogc lj vergei, in jim ni toliko zhafa fe fpi • koriti dal, kolikor bi s’ ozhmi trenil.
Ker je tedaj pravizhni Bog an-gelje v’ vezhno terpljenje savergel sa-volj greha, ki fo ga le en farni krat in le v’ miflih itorili ; kaj fe ho na sadnje s’ taho, o grefhnik ! sgodilo, ker toliko ftrafhnih grehov, ne le v’ ruiflili, ampak tudi v’ djanji Aorifh, in fe jjo sadokljenim odpufhanji fpet v’ ravno tille fmertne grehe povernefh? — Premifli vender to, o grefhnik ! imej ufmiljenje fam s’ faho, in nehaj fi vezimo nefrezho perpravljati. —
Zhe te prcmifhljevanje pravize boshje, in fvojiga dufhniga ftanu sa-dofti ne oflrafhi, premifli refnizhno fhtiri poflednje rezhi, premifli J'merl, fodbo, pekel in nebeja, in zhe le fhe to premifhljevanje ne oftrafhi in ne permora , fvoje grefhne navade in nevarne drufhine sapuftili, vfe ncfram-ne savese pretergali in lepo kerfhan-fko shivljenje sazheti; o j>olem fi per-fcrzhniga ufmiljenja vreden, in fi v’ ojniitni nevarnofti, v’ vezhni pcklen-f’a ogenj palli ! — —
IP	- .•*	' ^
PERVI DEL.
PrciuHliUevanjc linciti.
.
O ftrafhna fmert! — Ali ravno tako gotova, kakor ftrafhna ! — Kakor je gotovo, de fim Lil rojen, ravno tako gotovo je, de bom umeri. Ali kdaj, kako in kjó, tega ne vem. — Kadar bom mogel umreti, bo sa-me vfe minilo: zbali, imenitnoft, boga-ftvo, pofvetno vefelje, shlahta, prijatli in vef fvet. Vfe to me bo le do gro-ka fpremilo; po tem bom vfe to sa fabo puftil, in pojdem sgol fam pred v îzhniga fodnika; le fvoje dela, do-jre ali hudobne, s’ fabo ponefem. — O ftrafhna fmert ! —
Vfak dan imamo sglede lete ref-nize pred ozhmi. Çmert mogozhnih, imenitnih poglavarjev je pofehno ozhi-ten sgled, kako fmerl zhloveku vfe vsame, kar mu fvet dati samore. Dja-nje Çaladina, Çarazcnfkiga poglavarja, ob zhafu njegove fmerli, naj nam leto refnizo fprizhuje. Çaladin, leta mo-gozhni vojfhak in imenitni poglavar, ker fe vidi na konzu fvojiga slavljenja, poklizhe fvojiga flushabqika, kte-ri je smiram njegov bander v’ vojfki pred njim nofil, in mu rezhe : „Vsa-mi mertvafhki pert, v’ kteriga bo fko-rej moje truplo savito, in ga namcfti banderja po medu noli in mojiinu ljuddvu osnanuj : Glejte, kaj odane velikimu Çaladinu, mogozhnimu voj-fhaku, od vfiga njegoviga bogadvain od vfe njegove zhadi, ktero fi je pred fvetam sadobil, ker je tolikanj deshel v’ fvojo oblad perpravil.“ — Ozhiten sgled, kako kratka in nizhémerna ie frezha in zhad tega fveta.
Premifli, moj kridjan! zhe fi bo-gatejfhi in imenitnifhi, kakor drugi,
de te bo fkorej fmert ob vfe perpra-vila, bar imafh, in te bo nar revni-fbimu enakiga borila, in ti ne bo nizh drusiga publia, kakor tvoje dela, kte-re s1 Jabo ponefefh pred fodrìji boi bosh-ji » in po kterih fe bofh od drugih rftslozhil, k’ tvoji frezhi ali nefrezhi.
Ker ti bo tedaj fmert vfo zhab, vfe vefelje, vfe dobrote tega fveta od-vsela, sakaj jih le s’ takim poshelje-njem ifhefh in fvoje ferze na-nje na-vesujefh ? Ali bi ne blo veliko boljfhi sa-te ko bi jih prezej sdaj Kogu daroval , in fvoje nagnjenje do njih po-manjfhal? Sdaj to lahko bres velike teshave in s’ velikim saflushenjem Ao-vifh ; zhe pa zeli zhaf fvojiga shivlje-nja fvoje ferze na pofvetne rezili na-vesujefh, jih bolh ob zhafu fvoje fmerti grosno lesbko in nerad sapu-Ail, in ne bofh per vfim tem vender nobeniga saflushenja imel, ker bofh mogel soper fvojo voljo vfe sapubiti, b> <o de fe bo lahko reklo, de fo pofvetne rezhi tebe sapubile, de nifi ti «jih sopubil.
§. Franzifhk Borgia Li ne Lil nikdar na tako vifoko ftopnjo fvelofti pri-fhel, ko Li Lil tako ravnal, kakor pofvetni ljudje ravnajo , kterim mora fmert ferze od pofvetnih rezhi odter-gati, ko jih popred nozhejo saputili. Premiflimo njegovo fpreoLernjenje. Kader je Zefariza IsaLella umerla, je Zefar Karl V. povelje dal Franzifhku, njeno truplo v’ Granado na fkim /premiti, in ga tamkaj zliadjo pokopati. Franzifhk je Lil takrat v’ vifoki imenitnofti in v’ veliki pofvetni zhalli, ker je Lil Vajvoda Kandije in Katalonije na Shpanjfkim. Preden fo truplo Zefarize vsdignili, je Franzifhk sapovedal, kakor je pokava bla, trugo odpreti, de je s’ laft-nimi ozhmi vidil, de je saref truplo Zefarize v’ trugi. Kader je merlvo Zefarizo vidil, kako je fmert njeno lepo oblizhje fpremenila, in ji vfe odvsela, kar je na fvetu tako obilno rshivala : zhaft, imenitno!!, Logaftv« , pofvetno vefelje; mu je leta poglea tako sanizhevanje vlih pofvetnih re-
Çhpanj-s’ veliko
zlu v’ ferzu obudil, de je prezej takrat terdno fldenil, fvet popolnama saputoti j in to je tudi svelto dopolnil > Iter fe je malo zhafa po tem v’ blofhler podal. Çpomin fmerli in praske nizhémernofti vfih pofvetnih rezin mu je po njegovim fpreoberujenji tabo globoko v’ ferzu vlifnjen oftal, de fo ga njegovi klofliterfki bratje doto-krat rêzhi flifhali, de bi fe imel zhlo-vek fhtir in dvajfetkrat vfak dan, s’ sanizhevanjem pofvetnih rezhi, perpra-viti, dobro umreti ; in de zhlovek ni nikdar bolj frezhen, kakor kader s’ §. Pavlam rêzhi samore: „Vfak dan umerjem.“ *)
Ali samorefh ti po pravizi tako rezhi, moj kriftjan? — Persadevaj li, fam febi in fvetu vfak dan umreti, de frezhno umerjefh, kadar bofh mogel saref umreti. Premifli, de kdor f' oje forze od vfih pofvetnih rezhi od-lerga, lahko in mirno umerje in fmcrl f/À le bolj imenitniga in frezhniga fto-
*) i. Kor. i5, 3i.
ri, kakor je v’ shivljenji bil; kdor pa ' fvoje ferze na pofvetne rezili in m pofvetno vefelje navesuje, umerje s’ teshkim in nepokojnim ferzam , in fmert takih pofvetnjakov je shaloftna in nefrezhna.
Rcfnizhne fo te befedc fvetiga Pif-ma, ude je veliko vredna pred Bogam fmert njegovih fvetnikov*) — 0 kako mirno umerje, kdor nima np-, beniga sadershika na tem fvetu! S’ vefeljem sapulH fpokoren in pravizhen krilljan vfe pofvelne rezhi ob zhafu ( fmerti, ker jih je she v’ fvojim shivljenji sanizheval ; s’ vefeljem povsdig-ne k’ Bogu fvoje ferze, kteriga nobena pofvetna rezh ne obteshi. Sadnja ura, ki je pofvetnjaku tako ftrafhna, je trofhtljiva fpokornimu kriftjanu. S’ saupanjem v’Jcsufa, kteri je „vezimo shivl/enje iifiirn obljubil, ki bodo is ljubesni do njega vJe pojveine rezhi sapufiili**) fe poda is tega fveta v’ boljfhi fvet.
*) Pf. n5, i5.	**) Mat. ig, 29.
Lepo fe fkashe leta refniza v’ fmerli imenilniga mladenzha, kteri fe je bil po pridigah f. Bernarda k’ Bogu fpreobernil. Kadar je f. Bernard v’ Flandrii s’ veliko gorezhnoftjo bosh-jo befedo osnanoval, fo njegove befe-de mladenzha imenilniga ftanu tako v’ ferze ushgale, de je terdno fkle-nil, fvojo imenitnoft, zhaft, in vfe fvoje pofvetno bogaftvo popolnamasa-puftili, in v’ prihodno is zeliga ferza Bogu flushiti. Kakor je bil per pridigi fklenil, tako je tudi ftoril. Nizh ni maral sa vfe pofmebovanje fvojih poprcjfhnih tovarfhev, nizh sa vabljenje fveta, kleri mu je v’ prihodno fhe vezhi frezbo in zhaft obetal, kakor jo je do sdaj vshival. Vfe je leta fta-novitni mladcnzh v’ nemar puftil in fe je v’ klofhter podal, de bi bolj mirno Bogu flushil. Nekaj let po tem mu je Bog veliko bolesen poflal, v’ kteri je tudi umeri. Kadar je bil she >*a konzu fvojiga sbivljenja, ja vezh-«rat lete befede isrekel : ,,0 rhoj Je-suf! vfe, kar h govoril, je refnizhno.“
— Na to ga njegovi klofhterfki kralje vprafhajo, šakaj tolikokrat lete, beicele isrezhe. Ali ni jim odgovora dal, ampak je le fhe vezhkrat ravno te be-fede isrekel. Njegovi kralje fo tedaj me*' fako rekli, de mu je mende kolesen um smefhala, de fe ne savé. Ali na to jim odgovori in pravi: ,,Ljubi moji bratje! ne miflite, de fe ne sav^m, ker smiram eno govorim. Ne morem drugazhi, moram fprizhevati refnizo Jesufovih kefed, ker fam v’ feki sdaj okzhutim, de fe njegove he-fede fpolnujejo. Jesuf je v’ fvetim Evangelii okljukil, de tifti, ki kodo pofvetne rezili is ljubesni do njega saputlili, kodo ftokrat vezli sadokili in vezhno sliivljcnje pofedili. — In to sdaj v’ febi obzhutim ; sakaj leta fladkoft in Jeto fveto vefelje, s’ kte-rim je dobrotljivi Bog sdaj moje felze napolnil, je tako veliko, in moje upanje vezhniga shivljenja tako terd-no, de kolezhin fvoje kolesni niz. i vezh ne zhutirn , in nebefhko vefelje she na semlji vshivam. Vefelim fe
fmerli, ker terdno saupam , de me bo fmerl is fushnofli refhila in me v’veglino boshje kraljeflvo perpeljala.“ —
J o fo bile sadnje befede tega frezhni-ga fpokornika.
Premifli, moj krifljan, de je s’ boshjo pomozhjo v’ tvoji inozlii, ravno tako frezhno umreti. Kar je Je-suf govoril, oliane smiram refnizhno, n» tudi ti bofh refnizo njegovih obljub v’ fvoji sadnji uri obzhulil, kakor leta fpokornik, zhe bofh le po njegovim sgledu fvoje ferze od pofvel-nih rezhi odtergal, in ga proti Bogu obernil. To de fkoraj to flori, ker ne vefh, zhe ni tvoja sadnja ura she bliso.
Çrezhen je, kdor fvojo fmert smiram pred ozhmi ima; ne bo ga mogla neperpravljeniga najdili, in gotovo bo frezhno umeri. Lep sgled nam je sapuflil Zefar Karl V. Leta zhaftilljivi poglavar je fposnal nizhémernoft po-fvetne zhafli in vflga tega, kar nam Ç'Ct dali samore; toraj je fvoj fvitli tron sapuflil, in fe je v’ famolo podal. Veliko let pred fvojo fmert jo,
fhc preden je Lil fvet saputili, je v’ veliki fkrinji fvojo mertvafhko trugo smiram per febi imel, kadar fe je kam na pol podal, bres de bi bili njegovi dvorniki in flushabniki vedili , de je mertvafhka truga v’ fkrinji. Vfak vezher je fvojim flushabnikam «»povedal mu fkrinjo pernefti; flushab-niki fo toraj miflili, de je kaj veliko vredniga v’ fkrinji. — Tako lì je leta Zefar persadeval, fmert smiram pred ozhmi imeli, ker fe je bal, do bi ga fvetloba pofvelne zhatli in vifokotli, v’ ktcri fe je snajdel, ne preflepila, in de bi fvojiga ferza na -minljive in nizhémerno rezhi tega fveta ne nave-sal. S’ tem perpomozhkam je Zefar Karl vfe pofvelne rezhi vedno sanizhe-val, in je doftikrat rekel, ker je fvojo mertvafhko trugo pogledal : ,,Kaj mi to pomaga, de firn poglavar imenitnih kraljeftev? Çkoraj bo leta truga moje prebivalifhe, moje poflopje.“
Premifli, moj krittjkn ! leta füp sgled in modro djanje tega mogozh-niga in zhaftitljiviga Zefarja; in imej
«miram, kakor on , fvojo fmert pred ozhmi. Vfi fmo к’ fmerti oljfojeni bres vfiga raslozhka, in nobeden ji ne bo odfhel. Morde bofh mogel fkoraj fam od febe rezhi: „Prifhla je moja sadnja ura!“ — Çrezhna bo tvoja fmert, *he jo vfak dan pred o zb mi imafh in i'efnizhno premifhljujefh.
Premifhljevanje fmerti je kraljevima fina Josafata k’ fpokornimu in fve-timu sbivljenju perpeljalo. Abenner , bral j v’ Indii, njegov ozhe, je ker-fhanfko vero grosno fovrashil, in fe je mozhno bal, de bi fe njegov fin h’ kerfhanfki veri ne fpreobcrnil. De bi mu popolnama vfo perloshnoft od-Vsel, s’ kakim kridjanam govoriti, in berfhandvo fposnati, je sapovedal, le-Po poflopje fosfilali; in v’tem poflop-ji je Josafat prebival. Nikdar mu ni bilo perpufheno, is poflopja iti, in yfim flushabnikam, kleri fornii dregni, je bil kralj prepovedal, mu od ker-Uianfke vere , ali pa od nadlog in te-«hav sbivljenja kdej kaj perpovedova-li* Kadar je bil Josafat nekoliko k’
pameti prifhel, mu je sazhclo leto vedno prebivanje v’ poflopji tabo dol-gozhafno biti, de je fvojiga ozhela profil, de naj mu perpuAi, vzhafi vun iti in fe /prehajati. Kralj mu to dovoli, sraven pa flusbabnikam perporo-zhi, de naj varujejo, de njegov fin ballili nadlog tega fveta ne sagleda. Ali boshja previdnoA je drugazhi namenila. Komaj je Josafal is fvojiga poflopja ftopil, je sagledal Aariga mo-sha, kteri je bil s’ nadlogami AaroAi in bolesni obdan, de fkoraj vezh hoditi ni mogel. Ker Josafal nikdar ni revesha in nadloshniga vidil, fe mu je leta zhlovek grosno zhuden sdel, in je tedaj vprafhal, kaj to pomeni. Na to mu eden njegovih flushabnikov pravi: „To fo nadloge tega fveta, kterim fmo v/i podverslieni, zhe AaroA dozha-kamo. Tudi kralji fo nadlogam Aa-roAi podverslieni, zhe v’ mladoAi ne umerjejo.“ — „Kaj pravifh, rezhe Jo-safat s’ sazhudenjem, ali kralji tu d* umerjejo? Ali nobeden fmerti ne odide ? Kako samoremo tedaj pokojno
sbivcli, zbc je gotovo, de bomo mogli umreti? — In kaj bo pa po fmerti“? Гако je boshja previdno!! Josafa-pot k’ fposnanju refnize in k’ fpre-obernjenju perpravila. Premifhljeva-nje fmerti ni nikdar vezli is njegovi-Ipomina prefhlo, in vfe pofvetne re*hi je sazhel is forza fovrasbiti. Neis-fezheno je shelel refnizo fbe bolj fpos-Uati, in njegovo ferzo je blo smiram »epokojno. Vezhkrat je profil fvoje flushabnike, de naj koga perpeljejo, de mu bo refnizo rasodcl, in mu povedal, kaj bo po fmerti. Ali flushab-»iki fi nifo upali, mu drugiga uzbe-nika perpeljali, kakor kleriga mu je firalj dal. Ker je njegov ozhe tako ueufmiljeno s’ njim ravnal, de mu ni dal refnize rasodeli, mu je ufmiljeni ttog na pomozh prifhel, ker je fveti-n'u pufhavniku Barlaamu v’ mifel dal, do Josafata iti in ga v’ kerfhanftvu poduzliiti. Barlaam fe je oblekel, ka-fidV kupèz, in je perpufhenje sadobil, ? fvojo majhino kramo pred Josafata priti- in kadar fia fama bla, fe mu
je rasodel, in ga je v’ poglavitnih refnizah kerf hanftva poduzhil. Po tem fo fe v’ njegovim ferzu take fvete she-1 je vnele, de je po (inerti fvojiga o-zheta vfo pofvetno zhaft in vfe zhafno vefelje sapuftil, in fe v’ pufhavo podal , kjer je fvelo shivel in frezhno linieri.
Ker je premifhljevanje fmerti toliko premoglo v’ ferzu tega kraljeviga lina, kadar je fhe v’ temoli nevere bil, kolikanj vezhi mozh hi moglo v’ tvoji-mu ferzu imeti, moj kriftjan ! ker fi v’ refnizah kerfhanfke vere poduzhen, in ker po téli refnizah fposnafh, de bofh gotovo mogel umreti morebiti fkoraj, in de bofh ob zhafu fvoje fmerti mogel fvcl in vfe, kar je pofvetni-ga, sapuftiti in v’ vezhnoft iti.—Fremirli Han fvoje dufhe. Zhe ti veft fprizhuje, de ß v’ kakim fmertnim grehu, ali zlo v’ navadi fmertniga greha, o kako nefrezhen fi, in bofh na vfe vezline zhafe nefrezhen, zhe fe fkoraj refnizhno in ftanovitno ne fpreober-nefh in ne fpokorifh.
Kadar bofh na fmertni policiji le-slial in fmert she bliso vidil, takrat bofh vfe druge obzbutke v’ fvojim fer-zu imel, kakor sdaj. Takrat bofh grefh-n« pofvetno vefelje fovrashil, bofh ni-zhémernoft pofvetnih rezhi fposnal, in bofh tudi fposnal, kako potrebna je pokora, in koko neisrczheno veliko vredno je lepo kerfhanfko shivljenje ; in ftrafhno ti bo takrat shal, de ß tolikanj lepiga zhafa sgubil, kteriga ti je ufmiljeni Bog dal, de bi fi sve-lizhanje saflushil. Takrat bofh vfe to fposnal, ali morebiti bo preposno, zhe vezhkrat v’ fvojim shivljenji fmer-ti ne premifhljujefh, in fe dobro umreti ne perpravljafh.
Poloshi fe vezhkrat v’ duhu na hnertno poftljo, kakor je nekdaj fiorii imeniten mladenzh po fvetovanji fvo-jiga fpovednika; to ti bo veliko k’ [pokornimu shivljenju pomagalo. Bil je namrezh imeniten pofveten mla-fiehzh, kteri je tako rasujsdano shivel, de ni j>lo fkoraj vezli upanja njegoviga svelizhanja. Kadar fo mu njegovi ftarifbi
ali pa duhovni od fpreobernjenja in pokore govorili, fe jim je le pofme-hoval in jih je šanizheval. Vender je pa fhe po navadi vzliafi k’ fpovedi fhel; ali ker je vedno v’ fmertnih grehih shivel, mu nobeni fpovednik ni hotel odvese dali, ampak vfak mu je 1 perporozhil, de fe mora popred fpre-obernili in veliko pokoro Aoriti, pre-den odveso saflushi ; in vfak mu je tudi kako veliko pokoro naloshil. To mu je na sadnje fpoved tako sopemo Aorilo, de ni bolel vezli k’ fpovedi iti. Dolgo zliafa je bil v’ tem shaloflnim Aanu, sadnizh pa je po boshji previd-noßi do fvetiga duhovniga prifhel, kle-ri ga je pregovoril, de fe mu je fpove-çlal. Kadar je duhoven vidil, de leta mladenzh nozhe nobene leshke pokore opraviti, mu ni druge pokore dal, kakor to, de naj domu gre, naj fe na poAljo vleshe in s’ pertam pogernc, kakor ko hi mertev bil, in naj tako nekaj zliafa fmcrt premi fhl ju je. Mia-denzh , sadovoljin s’ to majkino pohof ro, gre domu in Aori po hefedah fpo-
vedniha. Ali komaj je malo zhafa fmert premifhljeval, ga je she sazhela taka groša prehajati, de Ге hitro k’ fvoji-mu fvelimu fpovedniku verne, vef objokan pred-nj na kolena pade, in s’ lerzhnim obshalovanjem fvojih grehov dolgo fpoved. od zeliga fvojiga shivlje-flori. Po tem je opravil veliko po-horo, ki mu jo je fpovednik naloshil, |n fhe vezh pokore je fiorii, kakor mu jf fpovednik rekel, in zeli zhaf Tvojega sliivljenja je potlej v’ pokori silicei in v’ pokori frezhno umeri.
O grefhnik! kteri tega pofvetniga ftiladenzha tako svelto pofnemafh, dok-ler je v’ grefhnimu pofvetnimu vefelju ®hivel, in pokoro sanizheval, sakaj ga Oozbefh pofnemati v’ njegovim fpre-ohernjenji? -Njega je premifhljevanje hnerti na pot pokore in vezhniga sveli-2hanja perpeljalo, sakaj pa ti nikdar hnerti ne premiflifh, in smiram tako sh^vifh, kakor ko bi ti nikdar ne blo freba umreti? Morde miflifh: „Çej firn he mlad, fej ne bom fhe binalo umeri. ?ej bom v’ ftarofli zhaf imel f finert
premifhljevali in fe k’ fmerti perprav-ljati.“ — Ali kdo ti je ftaroft obljubil ? АЦ ne vidifh, koliko mladih ljudi vfako leto pokoplejo? Morde bodo tudi tebe fkoraj pokopali. In zhe po-pred ne sazhnefh fmerti premifhlje-vati, kakor v’ fvoji sadnji uri, je fkoraj gotovo, de bofh ncfrezhno fmert ftoril.
Bodi bolj moder in prcvidin, moj kriftjan! in premifli vezhkrat fvojo sadnjo uro. Rezi farn per febi : „Kadar bo sadnja ura prifhla, ali mi ne bo shai, de firn navado imel, to in to fioriti? de fim tolikokrat v’ to in to drufhino fhel, in to in to govoril? de fim tolikokrat molitev opuftil, bosh-jo flushbo samudil, in veliko vezh pofvetniga vefelja, kakor vezhniga sve-lizhanja ifkal ?u — Kadar bofh na fmertni poftlji leshal, moj kriftjan ! takrat ne bofli vezh fam febe golu-fal, ampak bofh vfo fvojo hudobijo in pregrefhnoft, in revni ftan fvojc dufhe dobro fposnal, ali morebiti pre posno. Sdaj morebiti marfiktero 'uro
in marfikteri dan fvojiga zhafa, kte-riga ti je ufmiljeni Bog dal, de bi ß vezimo svelizhanje perdobil, v’ lenobi ali v’ pofvetni kralkozhafnofti sgubifh; ali na fmertni poftlji bofh neisrezhe-no skelel, pa morebiti preposno, le fhe majhino zhafa shiveti, de bi fe samogel fpokorili. Sdaj fi morde veliko ne persadevafh, dobre fpovedi delati in fvelo obhajilo vredno prejemati, de bi odpufhenje fvojih grehov sadobil in fc s’ Bogam fpravil ; ali v1 tvoji sadnji uri ti bo neisrezheno shal, pa morde preposno, de fi fi tako malo persadeval, odpufhenje fvojih grehov v’ fveti pokori sadobiti.
Premifli to , moj kriftjàn ! in pre-ifhi vfe fkrite kota fvojiga ferza; in zhe najdefh in fposnafh, de fi do sdaj fhe malo sa fvoje svelizhanje fiorii, in de fhe v’ grefhnih navadah shivifh : vedi, de fi grosno nefrezhen, zhe fi ravno s’ obilnoftjo vfili pofvet-nih rezhi obdan 5 in de bofh po fmer-' tj fhe nefkonzhno bolj nefrezhen, zhe
fe fkoraj na pot llanovilnc pokore ne podafh.
Vprafhaj fe fam febc vzhafi: ,,Kaj bi blo s’ mano, ko bi mogel fhe danf umreti“? — In po tem poflufhaj odgovor, ki ti ga bo veft dala, in pro-”’ mifli ga.
Pofcbno ti pa perporozhim, mo) kriftjanl de nikar vezli ne odlafhaj fvo-)iga fpreobernjenja ; morde na sadnje ne bofh vezh gnade imel, fe refnizhno fpreoberniti. Dobrotljivi Jlog ti je od-pufhanje tvojih grehov obljubil, zhe fe jih refnizhno fkafafh in fe fpoko-rifh ; ali tega ti pa ni obljubil, de ti bo gnado, fe grehov ficaia ti, vedno dajal, zhe jo tudi fhe tolikokrat sa-vershefh, ampak te veliko vezh po befedah preroka Davida fvari, „c/e nt podi ierdovralen, zhe danf boshji glaj Ç v' Jvoji vejii) sajli fhifh.“ *} Malokdaj je fpreobernjenje v’ sadnji uri refnizhno in Bogu prijetno. Kakor-fhino slavljenje, taka fmert. Zhe- jo
*) Pl. 94, 8.
bio shivljenje pofvetno in grefhno, je fkoraj vfelej tudi fmert grefhna in nefrezhna. Ravno to nam tudi fpri-*huje f. Pavel, ker pravi : „Kar bo z/ilo-wk Jejal, to bo tudi shel. Kdor te-daJ o’ fvojim mefii Jeje, bo od meja trohljivoji shel: kdor pa v' duhu Je/e bo od duha shel vezhtio shivlje-nje.(t *) — Poboshne befeđe in suna-nje kerfhanfko djanje grefhnika v’ sadnji uri, nifo vfelej gotovo snamnje frezhne fmerli. Çveto Pifmo nam Лга-fhen sgled lete refnize pred ozhi podavi, v’ kterim vidimo, kako prašno je upanje grefhnika, de fe bo na sadnjo uro fpreobernil in k’ Bogu podal; in vidimo, de je ftyjert grefhnika, defiravno je vzbafi lofa, in poboshna po sunanjim, vezhideT nefrezhna in Üogu neprijetna.
Kralj Antioh je grosno hudobno sbivel. Kadar je zhutil, de fe njegova, sadnja ura perblishuje, je sazhel k’ ßogu sdihovati in odpufbanje fvo-
*) Gal 6, 8.
jih hudobij sheleti. Zhe po sunanjim fodimo , ni blo nikdar Iepfhiga fpre-obernjenja vidi ti, kakor je blo fpreo-bernjenje kralja Antioha. Çposna v’ fvoji veliki bolesni, de ga je pravizh-na boshja roka sadela, in de vie to sa i fvoje hudobije saflushi. „Pravizhno /e, pravi, de je zJilovek Bogu podver-shen, in de Je umerjozhi zhlovek Bogu enakiga ne dela“. Po tem /lori take obljube Bogu, de je viditi, kakor de bi bil nar vezlii fpokornik. Obljubi namrezh isvoljeno ljudftvo pro-1 Ho pullili, in mu veliko polebnih dobrot fiorili, defiravno je bil fklenil, leto zelo ljudftvo, tudi nedolshne otroke, pokonzbali; in ker je bil veliko is Jerusalemfkiga tempia odnefil, obljubi vfe poverniti, in fhe vezli dati, kakor je bil odnefil. Obljubi, is fvo-jiga laftniga premoshcnja vfe dali, kar je blo sa boshjo flushbo Israelfkiga ljudftva potrebno; fhe zlo obljubi,, fe k’ veri Israelzov fpreoberniti, zeli /vet obhodili in vfigamogozlinoft praviga shiviga Boga osnanovati. — Zhe po
sunan jim fodimo, moremo rèzhi, de fe nikdar nifo lepfhi befede in fvelej-fhi obljube is ud kakiga fpokornika flifhale, kakor befede kralja Antioba na njegovi fmertni polllji. Kdo bi ne miflil, de je bla fmert tega kralja frezhna ? — Ali kaj pravi fveto Pifmo? vLela hudobnih je projil lio ga, ah Bog mu ni hotel nj'miljenja fk asali“.
O ftrafhni sgled ! — Grcfhnik ! kako samorefh po takim sgledu fhc tako tevdno saupali, de bolh na sadnjo uro guado fprcobernjenja sadobil, ktere fe s’ fvojim grefhnim shivljcnjem popolnama nevreden ftorifh ? —
Premifli fhe drugi sgled. Bil je velik grefhnik, kteri je vedno v’ gros-no grefhnih navadah shivcl. Kadar je i>a fmertno poflljo prifhel, ga je pri-fhel duhoven obifkat, in ga je sazhel pri jasno opominjali, de je v’ veliki ne-varnohi, de naj sazhne refnizhno Tvojo pretezheno slavljenje premifhljera-in de naj fe fvojih grehov fpové. "a '
*) II. Mak. 9, i3.

— „Ref je, moj duhovni ozhe, fpo-vedali le morammu odgovori bolnik ; ali smiram odlafha. Duhoven ga fhe dalej fvari, de naj fe fpové ; ali bolnik mu odgovori: „Jutri, jutri fe bom fpovedal.“ — Drugi dan duhoven fpet pride, in ker fe vidi fa m s’ grfefhnikam, flori krish zhes-nj in je perpravljen, ga fpovedati. Bolnik dolgo zbala molzbi, po tem isrezhe s’ ftrafhnim glafam lete befede fvetiga Pifma : „Grejhnik bo vidil in Je bo rasjesil^ ; *) /i pokrije obras, in nobene befede vezh ne isrezhe. Duhoven mu odgerne obras in mu pravi, de sdaj ni vezh zhafa, fpovcd od-lafhati, de je fmert bliso, de fe je treba s’ Bogam fpraviti. Na to pravi grefhnik: „Ref je, ref, moj duhovni ozhe; fej fe bom fpovedal.“ Po tem pravi: „S' sobmi bo fhkripal in Je bo /trafhno rasjesil'J *) in li fpet obras pokrije. Duhoven fe sjoha od shalo-ili, mu fpet obras odgerne, in ga proli
Pf. lil, io.
sa boshjo voljo, de naj fe ululili fvo-je dui he in naj fe s’ Boga m fpravi. Urefhnib mu odgovori : ,,Ref, ref, moj duhovni ozhe ; fpovemo fe, fpovemo fe“ ; in isrezhe fhe le befede : ,,Po-sheljenje grefhnika bo pokonzhano“; *) in ß fpet pobrije obras. — Duhoven, yef preftrafhen, ga fpet odgerne — 1,1 ga mertviga najde.
Uzlii fe is lega ftrafhniga sgleda, ° grefhnib ! babo nevarno je, fvojc fpreobernjenje do sadnje ure odlafhati. Vezhidel guada bosbja grefhniba v’ sadnji uri sapulli, zhé jo je v’ Bojim shivljenji smiram sameloval in sani-zheval.
Bil je imeniten gofpod na Fran-zofhim, bteri je le smiram v’ pofvet-nim vefelji shivel, in vfe, bar je fve-liga, sanizbeval. V’ fredi njegoviga yelelja ga obide lesliba bolesen. Kadar shuli, de je bonz njegoviga sbivljenja bliso, pravi oboliftojezhim : ,,Nemogoči* e mi je isrezhi, v’ kako firafhnih
*) РГ. I I 1, 10.
teshavah firn ; vfe upanje svelizhanja flm sgubil.“ — Odgovore mu окоН-ftojezhi: „Nikar ne obupaj; fkafaj fe frojih grohov, in prpli Boga odpufha-nja, in gotovo ti J>o odpuftil.“ — Na to jim odgovori: „Nikdar mi ne bo odpuflil. Tridefet let je preteklo, kar ga sanizhujem; nikdar mi ne bo odpuftil.“ — Komaj je le befedc isrc-kel, je she fvoje grefhno shivljenjc ' dokon zbal.
Premifli, moj krifljan Î fhe Arafh-nejflii sgled. Bil je neverni zhlovek, j kteri je fzer ime kriftjana imel, ali nikdar po kerfhanfki veri ni sliiveti > hotel. Kadar je leta zhlovek na fmert- . no podijo prifhel, fo fl njegovi odra-fheni otrozi in njegova bogabojezha shena mozhno persadevali, ga k’ Bogu fpreoberniti, in fo ga ferzhno prolili, de naj duhovniga k’ febi priti pu-ìli. Ali leta grefhuik od vfiga tega nizh ni flifhati hotel, in ni fe fmel duhoven perkasali. Badar vidi vfo ìvo-jo drushino s’ objokanimi ozhmi okoli i njegove poftlje flati, vprafha na glaf,
koliko jc ura. Odgovore • mu, de je defet. Zhes dve uri fpet vprafha, koliko je ura, in mu odgovore , de je polnozhi. Na to pravi s’ takim glasni , de jih vTih groša obide : „Selaj /e tedaj pri fida lijta Jirafhna ura, ko Je bo sazitela moja nejrežima vezh-nojt'4 — — Po tem isdihne, in njegova dufha gre v’ kraj vezlmiga terp-Ijenja.
Grefhnik! ali shelifh tudi ti tako fmert fiorili? — Vem, de tega ne shelifh , ali v’ veliki nevarnofli fi, ravno tako umreli, zhe te hoshja gnada v’ sadnji uri sapufti > in sapuftila te bo, zhe jo le smiram sametjefh in sani-zlmjefh. — Sakaj vender smiram od-lafhafh fvoje fpreobernjenje ? Ne mi-Hi, zhc Л mlad, de ne bofh fhe u-ruerl ; fej vidifh, de jih vez h v’ mla-dofli umerje, kakor v’ flarofli. Nikar vender dalej fvojiga svelizhanja v’ tako, nevarno ft ne poflavljaj. V’ vfih Tvojih opravilih bolj modro, previdno in varno ravnafh , kakor v’ nar ime-nitnifhim in nar potrebnifhim opravi-
lu, ktero te samore vezimo frezhniga dorili. Kadar kâkofhno kupzhijo ali kako drugo pofvetno opravilo s’ fvojim blishnim imafh, fl grosno previdin, iu fe fkerbno varujefh ) de v’ fhkodo in sgubo ne pridefh ; kadar fi pa v’ ne-varnofti, na fvoji dufhi fhkodo terpe-li, in vezimo svelizhanjc sgubiti, fi inalo ali pa zio nizli 11e persadevafh, leto neisrezheno veliko fhkodo in sgubo odverniti. — Kako je to grosno shalodno ! — Ne bodi vezh tako ne-fjiainelen, moj kridjan! Zhe fi do sdaj navado imel, v’ velikih grehih shive-ti, nehaj, sa boshjo voljo ! nehaj, in fe fpokori, de frezhno fmert florif h , in vezhno svelizhanje sadobifh.
De bi naf bolj previdne in fkerb-ne fiorii, nam Jesuf Kriduf ozhilno pravi : „Zhujle, ker ne vejte dneva ivi ure“ Cfvoje /'inerti). *) Vfakdanja fkufhnja naf uzhi, de fkoraj vfaziga zhloveka fmert prehiti. Çkoraj vfak bolnik, zhe je fhe tako flab, upa, de
*) Mat. 2Ó. l3.
Ito flie nek tere dni sliivel, defiravno mu komaj vezli ena ura slavljenja o-kane. Koliko vesji ii fhe le mladi ljudje, ki fo polni sdravja, obetajo, de lmdo fhe dolgo sliiveli ; in vender jth tolikanj nagla fmert pobere. Ni ti treba, delezh iti, moj krikjan! tudi oc veliko poprafhevali, de sglede le refnize najdefh, fej jih imafh velikokrat pred ozhrni; in morde bofh tudi ti fkoraj drugim sgled nagle fmerti.
Ker je nagla fmert tako ftrafhna, de fe je nar pravizhnifhi boje, koli-kanj bolj bi fe je mogli grefhniki bati. Ali ß samoremo kaj ftraflmejfhiga miflili, kakor je kan grefhnika, kte-i'i nagle fmerti umerje, in kteri pred fvojo fmertjo ravno fhe toliko zhafa ima, de vfo grosovitnoft kanu, v’ kterim fe snajde, obzhutiti samore? „ßmert grefhnika je nar hujfhi.“ 4) — Konz njegoviga slavljenja, kteriga sdaj pred fa bo vidi, mu obudi grosoviten krah 5 krafhne mifli ga tako obfujejo, de fe
fkoraj vezli ne save; fpomin vezimo-Ai, v’ ktero Lo sdaj sciaj flopil, in grosovitna ojflrofl. fpdbe boslije, ktero Im) sdaj sdaj obzhutil, mu vfe upanje odvsame, in njegovo Jerze grosovi tno obteshi. Kamor fvoje ozhi oLerne, mu vfe kar vidi, ftrah in groso obudi. Zhc jih oberne proli nebefam, tam-kej vidi v’ duhu Boga, kleriga je tolikokrat rasshalil, in kleri mu sdaj ni vezli ufmiljen ozhc, ampak ojfter in ferdit fodnik ; zhe jih oberne proti semlji, vidi fvoj grob, v’kteriga bodo fkoraj njegovo grefhno truplo po-loshili, in vidi tudi pekel odpert, v kteriga bo pravizhni Bog fkoraj njegovo grefhno dufho na vekomaj sa-vergel ; zhe fe osre v’ fvoje pretezhe-no shivljenje, ga groša obide, ker vidi tolikanj fvojih hudobnih grehov, kterih fe ni nikdar prav fpovedal, nikdar fpokoril ; ker vidi tolikanj nevrednih fpoved, tolikanj po nevrednim prejetih obhajil; zhe pogleda v’ pri-hodno, ga fhe vezhi groša obide, ker dobro ve, kaj je pravizhna jesa bosh-
- 57 —
ja terdovratnim grefhnikatti perpravi-la. — V fe te ftrafhne mifli ga tako ohfujejo, de nima vezh zhaTa ne mi-Ге fpreoberniti, in umerje v’ Tvojih hudobijah. — Saref je ftrafhen ftan grefhnika. kteriga nagla fmert sadene.— Premiflimo sgled, ki ga najdemo od lega v’ fvelim Pifmu. Pregrefhni kralj Ballasar, de bi Tvojo /.halt in mogozh-noft Tkasal, je napravil veliko vezher-)0, m je povabil vTe imenitne goTpo-de Tvojiga kraljeftva. Kadar To bili v’ nar vezhim veTelji, in ko je bil kralj sapovedal , Tvele poTode pernefli, ki jih je bil njegov hudobni ozhe JNabu-hodonosor is JerusalemTkiga templa od-nefil, de hi is njih vino pili, mu je pravizhni Bog na snanje dal , de Te je konz njegoviga shivljenja perblishal, m de ima le The majhino zhaTa sbi-yeti; sagledal je namrezh roko, ktera je na Ileno neklere befede piTala. Vef pçeftraThen poThlje hitro iTkat modrih mosh, de bi mu lete beTede isloshili. Njegovi Tlusbabniki Ti persadevajo, ga potolashili in umiriti, ali vTe je sa-
llonj ; lako fe preftraflii, ile fkoraj o-medli; vfe njegovo vefelje fe na nag-lania v’ grenko s kal oft fpreokerne. Per-jieljejo mu veliko modrih mosh, ali nobeden ne samiore lelih befed islo-shiti. To fhe pogmira njegovo groso, in vh fe s’ njim vred preftrafhijo. Po lem mu kraljiza fvetuje modriga mo-sha Daniela, kleri ve vfe fkrivnofti islagati. Pofhljejo tedaj ifkat Daniela, ga perpeljejo pred kralja, in kralj mu obljubi velike darove, zhe mu isloshi lete befede. Daniel ga opomni grosovitnih hudobij, ki jih je bil njegov ozke fiorii, in njegovih laftnih hudobij, in mu osnani, de lete befede pomenijo njegovo obfojenje in njegovo fmert. —-In ref je fhe tifto nozh leta hudobni kralj v’ fvojih grehih umeri.
iSlrafhen sglcd grefhnikam, kleri fvoje fpreobernjenje smiram odlafhajo , in polebno tudi tilVim, kteri s’ fvojjm nefpodobnim djanjem v’ zerkvi boshji-mu lemplu nezhaft delajo, ali pa s’ pre-klinovanjem soper boshjo zhaft govore.
^ ’ bukvah zerkvenih sgotlb ftarih zhafov le veliko sgledov najde, kako Avallino in nefrezìmo fincvt fo fiorili veliki grefhniki. Hudobniga kralja Heroda fo sbiviga zhervi ujedli, in je v grosovitnih bolezliinah umeri, de ni aliala imel, v’ fvoje fpreobernjenje minili. Zefarja Valerjana, kteri je ne-ufrniljeno kriftjane preganjal, fo na sadnje Persi vjeli in shiviga oderli. Zelar Makfìmilian, lela grosovitni pre-ganjavz kriftjanov, na sadnje obupa, in fam febe s’ ftru pam umori. Strafh-na je bila njegova fmert; take neisre-zbene bolezhine je fhtiri zele dni v’ fvojirn truplu obzhutil, kakor ko bi ■ bil polno truplo sharjavze imel. Sdelo fe mu je, de Kriftufa na njegovim fodn jim ftolu vidi, in de mu leta pra-vizhni fodnik ravno tako terpljenje ob-zliutiti da, kakorfhino fo mogli krift-jani po njegovim povelji preftati. V letih neisrezhenih bolezhinah je la hu-dobnik sazbel Kriftufa profiti, de naj ima ufmiljenje s’ njim; ali ker je zeli zhaf fvojiga shivljenja guado bosb-
— 60 —
jo sametoval, ga je v’ njegovi sadnji uri Bog sa v erge I.
0<1 veliko drugih hudobnikov nam zerkvene sgodhe govore, kleri lo ftraflino fmert fiorili ; kleri fo na sadnje fvojo hudobno!! fposnali, in fo vender v’ nepokori in v’ grehili unierli, ker jih je bila guada boshja popolnama sapuflila.
Pofebno grosovitna je fmert ze-farja Juliana. Julian je bil od sazhet-ha krifljan, pa je herfhanfko vero sa-vergel, in je sazhel Arafbno kriiljane preganjali in fovrashiti, in je slielel, leto vero popolnama satreti. Kadar je ravno v’ tem hudobnim pervadevanji bil, kerfhanfko vero salreli, le mu je vojfka s’ Persi sazhela. Julian fe tedaj poda na vojfko s’ Tvojimi vojfha-ki. V’ boji ga fovrashnik v’ perfi rani, in tako globoka je bila rana, de je zhutil, de bo mogel prezej na me-ftu umreti. Leta hudobnik, kteri je tolikanj Kriftufuy in njegovo fveto vero v’ fvojirn shivljenji sanizheval , fposna sdaj v’ fmert ni uri vfigamogozhnolt
Gl
Krîftuforo, in de ga je njegova roka vdarila; ali ni vezh gnade imel le fpreoherniti, ampak je v’ ftrafhnim preklinovanji umeri. Kadar je nain-re/Л» vidil , de je na konzu fvojiga slavljenja, je napolnil fvojo roko s’ kervijo, ki je is njegove rane tekla, jo je na kvifhko vergei in je Kriftufu rekel: „Naliti fe, Galilej/.! s’ mojo kervijo, in hvali le, de fi Juliana premagal. Deliravno me je tvoja roka pobila, imam vender fhe sadofti mozhi, te sanizhevati in fe ti fhe enkrat odpovedati, preden umerjeni.“ — Kako ftrafhna je fincrl grefhnika, kteriga pravizhni Bog s’ fvojo guado sapufti! — Morde ho tudi tebe snpullil, o grefhnik! ker tolikokrat v’ fvojim slavljenji njegovo guado .savershefh. V’ grosovitno nevarnoft fe pollavifh s’ fvojo terdovratnoftjo, ker fvoje fpreoher-njenje od dné do dne odlafhafh. Varuj fe, de te lilla ftrafhna hefeda ne sa-denerktero Kriftuf lerdovrnlnim grefh-nikam pravi: „Ifkali me bole, parne ne bole nejhli... in v’ Jvojih grehih
(i2
bole umerli.“ *) — In daloj pravi, de bodo prillili in na njegove duri terka-li, rekozh : „Gofpod, GoJ'pod! odpri nam“! Ali jim ne bo hotel odpreti in jim porozhe: „ReJ'nizhno vam povem, de vaj' ne posnarn.“	— Gotovo bi
bilo bolj varno sa-le, fe v’ sdravji fpreobernili in k’ fmerli perpravljnti, kakor pa fpreobernjenje do sadnje lire odlafhati, ker sraven tega, de ne vefh, zhe ne bofh nagle fmerti umeri, tudi toliko shalotoiib sgledov pred ozh-mi irnafh, de vezhidel guada boslija lerdovralniga grefbnika v’ sadnji uri saputo.
Bil je na Franzofkim hudoben ler-dovratnik, kleri je tako Krillufa fovra-shil, de je vezhkrat Tvojim prijallam rekel, de grosno sheli, ko bi mogo-zhe bilo, vfo kerfhanfko vero satrcli; in je vedno soper kerfhanfko vero govoril in pi fai. Kadar je na fmertno potojo prifhel, ga je snzhela groša obhajati j in je tedaj shelel, fpovednika
*} Joau. 7, З4. 0, 21. **) Mat. 2З, 11. 12.
imeli, de ])i fe s’ Bogam fpravil. Ali njegovi prijalli, ravno tako grefhni, kakor on, fo ga premotili, tle fhe ni v nevarnofti umreti, in de mu fhe ni fpovedniUa treba. Pubi fe pregovoriti j ali hmalo po tem zhuti, do bo mogel fboraj umreti, in fpet fpoved-mka slieli, pa nobeden njegovih pri-jallov mu n o zb e po-nj iti. Kadar fe vidi na konzu fvojiga shivljenja, fpos-na fvojo nefrezho in fvoj ftrafbni Han, to de preposno. „Poberite fe od mene, pravi fvojim prijallam, vi Ле krivi, de fe v’ takim ftanu snajdem.‘‘ — iNainelli fe fvojih grehov fkafati, sazh-ne flrafhne befede govorili in Kriftu-fa preklinjati, in v’ lem umerje. — Po je fprizheval po njegovi fmerti njegov sdravnik, kleri je tudi rekel, de kadar je to vidil, je shelel, de bi bili v h terdovratni greflmiki leto grosovil-no fnierl vidili.
o Kil je v’ ravno lifli desheli drugi hudobnih, kleri je v’ fvojim shivljenji kerfhanfko vero mozhno sanizbeval, in veliko soper leto fvclo vero govoril in pi-
fai. Na fmertni poftlji je sazhel, firafh-ni flan fvoje dufhe premifhljevati, in je duhovnimu dovolil, ga v’ njegovi bolesni obifkati. Duhoven ga opominja, de naj vfe ozhitno preklizhe, kar je soper kerfhanfko vero govoril in pi-fal, in de naj fe po tem s’ ferzhnim obshalovanjem Tvojih grehov fpové in fe s’ Bogam fpravi. Bolnik vfe to dovoli , in duhovnimu obljubi, de ho-zhe jutri vfe lo fioriti. Duhoven pride drugi dan, in sheli bolnika vidili, kar najde vrata od snotraj saklenjene, in nozhejo mu odpreti. Grefhni to-varfhi in prijatli bolnika fo ga premotili, de njegovo shivljenje fhe ni v’ nevarnolli, de mu ni treba tega borili, kar je duhovnimu obljubil; kaj bodo ljudje rekli, zhe to flori, fe mu bodo pofmehovali, i. t. d. Bolnik jim rad verjame, in oliane v’ fvoji terdov-ratnolli ; in umerje, kakor je shivel, v’ fmertnih grehih.
Premifli vender, moj krifljan! lete grosovitno flrafhne sglede ! — Dokler fi v’ sdravji, ti je boshja guada na
G5
ponudbo, in fe lahko s’ njo sveli-zhafh, ahe le refnizhno hozhefh; ali v’ fmertni uri jc pa bolj nevarno, in velikokrat vidimo, de boslija gnada terdovratniga grefhnika v’ sadnji uri sapufti. Shalolini sgledi, ki jih pred ozhmi imamo, bi naf imeli previdne doriti. Moder je in frezhen, kdor po nefrezhi drugih prcvidin pollane, in fe bresna ogne, v’ kteriga vidi de fo drugi padili.
Prcmifli vezhkrat, moj krilljan! de je na fmerli vfe leshezhe. Kakor-fhin bo Han tvoje dufbe ob zhafu fmerli , takofhina bo tvoja zela vezlmoft. Zbe fi tako frezhen, de lì ob zliafu fmerti v’ bosbji gnadi, je tvoje sveli-zlianje gotovo, in bofh frezhen vfo vezhnoft; zhe lì pa ob zhafu fmerti le v’ enim farnim nefpokorjenim fmert-nim grehu, li pogubljen, in bofh neis-rezheno nefrezhen zelo nefkonzhno vezlmoft bres upanja in prenehanja. — Ravno salo, ker je na fmerli vfe leshezhe, fo fe zlo fvetniki, kteri fo zeli zhaf fvojiga sliivljenja I3ogu svcllo
flushili, fmerli bali. Ç. .Hilarijon je vcf zhaf fvojiga dolgiga shivljenja ojdro pokoro delal. Kadar je bil komaj petnajd let dar fe je she v’ pufhavo podal, in defiravno je bil iinenitniga danu in Habe podave, ni nikdar drusiga obla-zhila nofil, kakor fpokorno oblazhilo pufliavnikov. JNjegova jed fo bile korenine in selifha, in vzhafl kofez da-riga kruha. Njegova zeliza je bila ve-likovezh grobu podobna, kakor prebi-valifhu ; fhteri zhevle je bila dolga in pet zhevlov vifoka, in mu je bila tedaj na vfe drani premajhina. — Tako je bilo slavljenje tega velikiga fvetnika ; in to ne le eno leto ali dve, ampak fkoraj fedemdefet let!—Ali vcrujefh, moj kridjan ! de fe je per vlim tem leta fvetnik fmerli bal, kadar fe je perblishevala ? — To de je bil leta drah prezej premagan od velikiga sa-upanja v’ Jesufa Kridufa, kleriga je leta fvetnik v’ fvojim ferzu obudi1, kakor fe to vfelej per tidih sgodi, kteri v’ boshji gnadi umerjejo. Njegove sadnje befede fo bile lete: „Poj-
G7
•li, moja đufha, Ita j fe bojifh! pojili, kaj fe pomifhljujefh ! §koraj fedemde-fet let fi Kriftufu flushila, in fe fmer-ti bojifh“?
Ker fe je leta veliki fvetnik, lite-r* je toliko let v’ ojltri pokori sbivel, fmerli bal, sakaj fe je pa ti ne bojifh , o grefhnik ! ker morde ravno tako greflino shivifh , kakor je on f pokorno sliivel ? Morde pravifh , de fe je grosno bojifh ? — Ali zbe fe je bojifh, in zhe fposnafli, de fe je imafh po pravizi bati, sakaj fe pa ne sazli-nefh perpravljati, frezhno umreti, ker vender vefh, de bofh gotovo mogel umreti, in morde v1 kratkim? Ufmili fe vender fam febe, ljubi moj krift-jan ! in sazimi fe prezej danf k’ fmer-ti perpravljati. Sahvali ufmiljeniga Boga? de te fhe tako dolgo shiveti puki, de fe fposnafh; in de te ni is tega fveta poklizhal, kadar fi v’ fmert-U'h grehih bil. Delaj delo fvojiga sve-lizhanja v’ flrahu in trepetu, sakaj veliko je poklizanih, pa malo isvolje-•uk ; iu Ilrafhno je, v’ roke shiviga
G8
Boga palli. Delaj, delaj, moj krift-jan ! sa fvoje svelizhanje, dokler je dan, sakaj kadar bo nozh prifhla, nc bo nobeden vezh delali mogel. Çtori vfako opravilo tako , kakor ko bi vodil , de bofh mogel prezej po /lorje-nim opravilu umreti. Kadar k’ /povodi grefh, llori jo tako, kakor ko bi vedil, de je ta fpoved tvoja sadnja; in kadar grefh k’ fvetimu obhajilu, persadevaj fi, ga tako vredno prejeti, kakor ko bi vedil, de ga v’ sadnjizh prejmefh. §ej je gotovo, de bo ena tvojih fpoved, in eno tvojih fvetih obhajil, sadnje; in frezhen fi, zhe fvete Sakramente v’ sadnjizh vredno prejmefh. Per vshivanji zhafnih rezili fc fmerli fpomni, klora ti bo vfe zhafne rezhi odvsela ; in nikdar fvojiga forza na-nje ne navesuj. Ne posheli zhaf-niga bogaftv«, nc velike obilnohi. Bodi s’ malim sadovoljin in mifli per vfih rezheh : „Zhloveku, hi bo mogel fh ora j umreti, je to sadojii
Çrezilen je , kdor samore rezhi, kakor je rekel nekdaj ftar fpokorcn
G9
pufhavnik v’ Egiptu. Kadar je leta pufhavnik sbolel, fo njegovi tovarfhi fposnali, de je njegova kolesen tako nevarna, de bo mogel fkoraj umreti ; in fo ga tedaj opomnili, de naj fe k’ fmcrti perpravi. Na to jim rezhe leta fveli pufhavnik: „To ni nizh novi-ga sa-me. Dokler firn v’pufhavi, Tim fe vfak dan k’ fmerti perpravil, ker fi m vfak dan miflil, de je morde leta dan sadnji dan mojiga shivljenja.“
Kako frezhen bi bil ti, moj krift-jan Î ko bi fe ravno tako , kakor leta pufhavnik, vfak dan k’ fmerti perpravil. Stori to, in to ti bo veliko k’ sve-lizhanju perpomoglo, ker fe bofh navadil , vfako fvoje delo lako opraviti, kakor ko bi bilo sadnje delo tvojiga shivljenja; in badarti bo saref treba umre-fi, fe ti ne bo tesbko sdelo, fe k’ fmerti perpravili, saka j- kar zhlovek velikokrat Ilovi, lahko flori; in bofh tedaj dobro popravljen umeri. Kdor fe pa nikdar k’ 1 merli ne perpravi ja, fe mu na sadnje grosno tesbko sdi, fe perpravili, in je v’ nevarnolli, flabo perpravljcn
umreti; šakaj kar zhlovek nikoli ne ftori, ne more prezej v’ pervizh dobro ftorili. Perporozhaj grefhniku, kleri je zeli zliaf fvojiga shivljenja po-fvetno in v’ nepokori shivel, perporozhaj mu, de naj is ferza obudi vero, upanje, ljubesen, obshalovanje fvojih grehov ; de naj fe v’ ponishnofti fvojiga ferza popolnama v’ boshjo voljo vda, in njegovi fveti previdnofti pod-vtrshe ; perporozhaj mu to , ali pa mu govori jesik, ki ga ne rasumé, mu ho enako; ne ve, kaj hozhefh rezhi. Defiravno grefhnik v’ fvoji sadnji uri vzhafi isrezhe fvete befede, ktere mu duhoven ali kdo drugi naprej moli, to vczhi del le s’ uftnri llori, in ferze nizh sato ne ve. Satoraj fe vidi toliko grefhnikov, (kteri is kake velike bolesni vftanejo , ko fo vii miflili, de bodo umerli,) kleri nizh od tega ne vedo, kaj jim je kdo naprej molil . in kaj fo sa njim govorili, in kleri po lem ravno tako grefhno shive, kakor popred. Ozhitno snanmje, de to, kar fo govorili, ni is ferza prifhlo.
Kdor fe pa vezhkrat v’ fvojim slavljenji k’ fmerli perpravlja, ne zhaka na sadnje, de mu drugi naprej pravijo, kako naj fe v’ boshjo voljo vda, in v1 koshje ufmiljenje perporozhi, ampak vie to fam per dobri pameti opravi.
Moj kriftjan ! de frezhno nmer-jefb, dori te tri rezki* Pervizh fi odločbi vfak mefez kaki dan sa perp-av-ljanje k’ fmerli. Premifhljuj leta dan dan fvoje dufhe, in mifli refni,zbno, kaj bi bilo s’ tabo, ko bi mogel fhe tidi dan umreti. Ponishaj fe pred Bo-gam in prod ga odpufhanja fvojih grehov. Zhe imafh perloshnod, pojdi k’ fpovedì lidi dan, in persadevaj d , tako dobro fpoved doriti, kakor ko bi vedil, de bo leta fpov ed tvoja sadnja; in zhe d tako frezhen , de fmefh k’ fvetimu obhajilu iti, prejmi Jesufa v’ fvelim Refhnjim Telefu tabo poboshno, kakor ko bi bilo leto obhajilo tvoja popotniza v’ vezhnod. ^kafaj fe is ferza vdh fvojih grehov, in terdno fkleni, fe vdh grefhnih per-losbnod v’ prihodno fkerbno varovali.
in fe greha bolj bati, hahor vlake druge nefrezhe. Drugizh-, kakor hi-lerno sbolifh r mifli, de je morde leta bolesen tvoja sadnja, in perpravi Ге к’ fm erti, kakor firn ti tukaj fve-toval, vfak m e fez dorili. -In tretjizh, profi kakiga prijatla, de naj te prezej opomni, kakor hiterno bo videl, de fi v’ nevarnolli umreti. Veliko jili je, ki ncperpravljeni umerjejo, ker nobe-niga svelliga prijalla nimajo, de bi jih opomnil, v’ kaki nevarnolli fo.
Premifli lep sgled fkerbniga pcr-pravl janja k’ fmerli, kteriga nam je sapullil Ferdinand, Shpanfki kralj. Kadar je leta kralj bolesen v’ fcbi obzhulil, fe je prezej sazhel fkcrbno k’ frncr-ti perpravljati. Poflal je po duhovni-ga, in je fvete Sakramente s’ veliko poboshnolljo prejel. Po lem je k’ fe-bi poklizal toliko fhkofov, duhovnov in minihov, kolikor jih je bilo najdi-li, je fvoje kraljevo oblazhilo oblekel, in fe je v’ njih drufhini v’ zerkcv ne-Ili dal. Kadar ga pred altar pernefe-jo, poklekne in tako mòli: „O moj
Üog in Gofpod! ti fi gofpodar in kralj »elig« fveta ; vfi kralji in zefarji na f'eiu fo v’ tvoji oblafti. Is tvojih rok firn tudi jeti leto kraljeftvo prejel, ki imam. Dokler je Lila lv;oja fveta v°lja, fim ga vshival; sdaj pa ga fpet nasaj poloshim v’ tvoje roke. Vfe kar sdaj skelim, je to, de fe me ufmili in mi sanefi, in de mi daj po moji fmerli vezhno riebefhko kraljeftvo.“ — Kadar je bil leto lepo molitev fklenil, je fvojo krono, fvoj kraljevi plajfh, in vfe snamnja fvojiga kraljeviga fta-nu pred altar poloshil, je fpokorno oblazhilo oblekel ; in po tem je fvcto poflednjc Olje prejel. Po lem je fhc dva dni shivel in je smiram v’ zerkvi oftal, obdan od fhkofov in duhovnov, k Ieri fo s’ molitevjo njegovo lepo d triko is fveta fpremili.
Bodi tudi ti, moj kriftjan! tako previdin v’ bolesni, in fmert te ne bo ncperpravljcniga neflila.
;
DRUGI DEL.
PremilhllcraiUe fodbc.
IPremifli, moj kriftjan! kaj pravi f. Pavel, de je Ijudjem pojiavljeno, enkrat umreti, in de po tem pride Jod-t/a“; *) in ,,de borno v Ji Jiali pred fodnjim ftolarn Krijtufa**) Çtrafh-na je fmert fama na febi; in vfe, kar shivi, fe fmerti boji. Ali fhe veliko tlrafhnejfhi je fmert, zhe premillimo, kaj pride prezej po fmerli. Prezej p0 fmerti pride fodba. Kakor Interno fe dufha od trupla lozhi, kopi prezej pred fodnji kol vezhniga fodnika, kte-
*) Hebr. p, 27- **) Rimi. 14, 10.
ri jo fodi po fvoji fveti podavi. Kako drafhna je leta fodba ! —
De bofh bolj fposnal, moj krift-jan ! de je saref fodba drafbna, prc-rnifli vfe njene okolifhine. Perva oko-lifhina, ktero ti premifliti perporo-»him, je lido drafhno sapu/lienje, v klerim je dufba, kadar pride pred fodnji dol. Sgol fama je tamkej pred Bogain , fvojim fodnikam, fposna in obzhuli fvelod njegoviga velizhaftva, ojdrod njegove pravize, in njegovo vfigavedeozhnod, kteri ni nizh mogo-zbe fkrili ne utajiti; in tamkaj zhaka v’ ftrahu in trepetu fvojiga obfojenja, po klerim bo ali vezhno frezhna v’ nebefhkim vefelji, ali vezhno nefrezh-na v1 peklenfkim ognji. — Kako gro-sovitno fe bo takrat grefhnik preftra-fhil, kadar fe bo vidil sgol farniga pred Bogam, kteriga je v’ fvojim shiv-ljenji tolikokrat rasshalil, tolikokrat sapizheval, ali zlo preklinjal. Kako ftrafhno mu bo takrat shal, to de pre-posno, de je v’ fvojim shivljenji le pofvetniga vshivanja in vefelja ifkal,
de je Jfvoje ferze tako na pofvetne rezki navesoval, ktere je mogel sduj vie sapufliti, in de fi ni persadeval, fi koshjo prijasnofl perdo kili, in v’ bosh-ji guadi in ljukesni skiveti in umreti.
—	O kako fe ko preftrafkil, Boga pred fako vidili, kleri ga ko sdaj oj-ftro fodil po saflushenji njegovih del.
—	Kadar grefknik k’ fodbi pride, vidi vfe rezki drugazlii, kakor fe je kil navadil jik v’ fvojirn skivljenji vidili, ker ni hotel po veri skiveti, klera naf uzhi, vfe rezki she na lem fvetu tako fposnati, kakor jik komo per fodbi boshji fposnali ; vidi popolnama vfo hudobijo fvojiga slavljenja ; in preden fhe Bog njegovo obfojenje isrezke, fe fam febe obfodi, in je permoran fposnali , de je po vfi pravizi vezkniga lerpljenja vreden.
Druga okolifkina fodbe koskje, ktero ti premifliti perporozhim, je leta , de ko pravizhni in vfigavedeozki Bog grosno na tanko vfe tvoje slavljenje preifkal in vfe tvoje djanje pre-fodil. Odgovor bofk mogel od vfiga
— 77 —
•ìjvti, kar fi hudiga Aoril, in tudi od 'liga, har fo drugi savolj tebe hudiga ftorili, ber Го fe po tvojih flahih sgledih pohujfhali, ali Iter jih nifi fva-n in od hudiga odvrazheval, defirav-1,0 hili tvoji flterbi isrozheni. Odgovor bofh mogel dati tudi od vfìh '°jih samud dobrih del, od Tvoje lenobe in sanilternolli, in ludi od vfìh gnad, hi fl jih savej-gef ali v’ nemar pufl.il. In ne le od viiga hudiga, bar h ga lam floril, ali bar fo ga drugi savolj tebe ftorili, bofh mogel odgovor dati, ampak tudi zlo tvoje dobre dela bo ojfter fodnilt na tanko prei-fkal, in odgovor bofh mogel dati, zhe fi pCr IVojih dobrih delih tudi vfelej dober namen imel ; zhe fi vie 18 1 j «besni do Boga floril, ali pa mo-•etili is drugih namenov. Naj bo babo djanje fhe tako lepo po sunanjim, z ie pa ni is ljubesni do Boga ftorje-no_, ampak Je is pofvelnih namenov, ni dobro delo pred Bogam. Toraj fe Ie -David zlo sa fvoje dobre dela bal , uular je premil lil, de bo pravizlmi
73 —
ia vfigavedeozhi Bog njegov fođnik ; bal fe je, de bo morde Bog v’ njegovih dobrih delih toliko hudobije najdel, de ga bo savergel. Satoraj je profil Boga: ,.Ne pojdi o’ fodbo s' Jvojirn Jlushabnikam , o Go/pod ! šakaj pred tabo ne bo noben zhlovek pravizhen šnajderi.“ *)
Moj kriftjan! zhe hozhefh previ-din, moder in fam febi dober biti, odverni ojdroft fodbe boshje. Odver-nil jo pa bofh, zhe vezhkrat fam fc-hc ojftro fodifh in fe pred Bogam ponishujefh s’ poterlim ferzam ; ,,šakaj zlie bomo Jami Jebe Jodili, ne borno (od Boga preojtlro) fojeni.“ **) Ravno lako fe je tudi f. Hubert, fhkof, fodbe boshje mozhno bal. Radarje na fmertni podiji leshal, je vezhkrat okoliftojezhim rekel:	,,Mozhno
fe fodbe boshje bojim, šakaj ojller fodnik je Bog in je vfigavedeozh, in od viih fvojib del mu bom mogel odgovor dali. Zhe premiflim fvetofl Па-
*) i'i'. 1/,-z, г. **) I- Kor. ii, 3i.
,1цј v’ Uleriga me je boshja previdnoll Podavila, in zhe po tem premiflim, Ualio flaLo firn dopolnil dolshnod fvo-P&a fvetiga danu, me groša obide, Uer vidim, de le lidi /diaf perblishu-Ie i bo bom mogel odgovor dali od yUh talentov, Utere mi je Gofpod is-r°zliil. Bojim fe, de mi porezhe, Ua-Uor je reUel saniUernimu hlapzu: ,Mn-dobni in leni hlapez! vedil Ji, de Jim °jjler ; saka j tedaj niji nobeniga do-bizhha s’ lem Jtorili hotel, har Jim h bil isrozhil? — Versile tega neprid-H'ga hlapza v' sunanje teme, kjer bo Jokanje in fhkripanje s’ sobmi*')
Od f..Franzifhka Ça les j a fe bere, (^e le je tudi on v’ Interini uri loditela! ; in badar mu je duhoven, Ui je per njegovi fmerti bil, reUel, de lo ie nar vezhi fvetnibi fodbe bali, je °dgovoril : ,,Lahko fo fe je bali, in prav fo dorili, fe je bali, sakaj ftrafh-11 a je.“ —
Ker fo fe fvetnibi boshji, Ui fo bdi vfi vneli od boshje ljubesni, fod-
*) Mat. 25, 2(). - 3o.
Le bali, šakaj fe je pa li ne bojifh , o grefhnik ! — Zhe le lo, bar fi do sdaj od. fodbe boshje premifhljeval, ne uftrafhi, premifli flie to bolj na i tanko, de le bo vjìgavedeozhi fodnik fodil, kterimu nizh utajili, nizh fkri-ti ne bolh mogel. Zhe je kaka hudobija fhe lako globoko v’ tvojim fer-7.U fkrila, jo tvoj fodnik vender na tanko vidi; in ravno tako tudi vfe tvoje mifli, shelje in namene popolna-ma ve. Zhe li fe fhe lako fkerbno fkril, kadar fi grefhno ravnal, te je vender boshje oko «miram vidilo. Ker tedaj tvoj fodnik vfe ve in vfe vidi, in ker mu nizh ne bofh mogel f kriti ne utajiti, ali ni saref fodba boshja firafhna ?
Premifli, de per tej fodbi tudi vfi isgovori ne bodo nizh veljali. Zhe fe bofh hotel isgovarjali, ho tvoja latina veli soper, tebe fprizhevala, de le je smiram svelto opominjevala, kadar Ji hotel kaj grefhniga fioriti, de tega nikar ne fiori ; ali lode je nifi hotel poflufhati. — In dalej, zhe fe bofh
hold isgovarjati, s’ zhein Ге bofh le isgovarjal ? Ali morde porezhefh , de fo sato nifi mogel greha varovati, her nifi sadofti gnade imel ? — O revni hgovor, hteri ne bo zlo nizh pred Ungarn veljal, her le bo Bog vfih tihih gnad opomnil, hi ti jih je dajal, hi hi Л jih sanizheval in sametoval. — Ali morde porezhefh , de je bilo tvo-Ie nagnjenje h’ hudimu taho mozhno, ho ti ni bilo mogozhe, ga premagati-1 — Tudi leta isgovor bo reven in Sftnizh , her ti bo Bog, kteri na tan-ho posna vfe nafhe nagnjenja, fpos-nati dal, de je bilo veliko drugih, hi fo fhe liujfhi nagnjenje h’ grehu imeli, kakor ti, in fo ga vender is ljubesni do njega s’ njegovo gnado
premagali; in de bi ga bil tudi li lahko premagal , ko bi bil le refnizh-no hotel. — Ali morde porezhefh, de nifi ved.il, haj ti je Hori ti, de bi vezli* n« svelizhanje sadobil? — Tudi ta isgovor ne bo nizh veljal, saka j Bog ti ho pokesal vfe tiho dobro fvetovanje, vfe tiflo svelizhanfko opominjevanje,
4 **
fvarjenje in poduzbenje, hi fo ti ga tvoji ftarifhi, bogabojezhi prijatli, fpo-vedniki in pridigarji dajali ; ali to de Ii vfe to v’ nemar puftil, ali fhe zlo tifte sanizhcval, hi fo ti dobre befede govorili. — Ali morde porezhefb, de nifi nikdar tako na tanko vfiga tega premifhljeval in de nifi miflil, de bo fodba tako ojflra ? — O prerevni is-govor! Ravno to bo v’ tvoje obfojenjo in pogubljenje flushilo, ker fi tako neveren in nefpameten bil, de fi vfo drugo bolj terdno veroval, kakor to, kar je Bog rasodel ; in sa vfe drugo na fvetu vezhi fkerb imel, kakor sa svelizhanje fvoje dufhe.
Glej, o grefhnik! kako bodo rfi isgovori per fodbi boshji aanizh. Çam bofh mogel fposnali, de fe ne morefb s’ nobeno rezhjo isgovarjati, in per-tnoran bofh , fe fam febe obfodili.
Premilhljevanjc flrafhne fodbe bo-shje je veliko grefhnikov fpreoberni-lo; med drugimi f. Avgufhlina, kakor fam fposna ; ker pravi: „O Gofpod, nobena rezil ni toliko perpomogla, me
is gloLokiga brcsna potegniti, v’ kte-J'iga me je bilo moje grefhno slavljenje vcrglo, kakor premil bljevanje tvoje preftrafhne fodbe. Dcliravno lim kil v’ velike smole safhel, nifim vender nikdar vere v’ tvojo fodbo sgubil. blatno fi*n fposnal, de fodba mora kiti. Vzbafi lim lam per febi<miflil: V’ kakofhnim llanu le bo moja (duglia pred Bogam peritasela? Kaj mu bom odgovoril ? s’ zhém le boia is-govarjal ? Ali bom samogel rêzhi, de nifim vedil, de bom prežel po fmerli k’ fodbi poklizan? — Sej lim smirarn fposnal in veroval, de mora fodba biti. — lil" zb e bom mogel tam fpos-Oftti, de firn v’ fodbo veroval, kaj bo s’ mano, ker smirarn tako slavim , kakor ko bi nikdar ne bilo treba odgovora od fvojiga slavljenja dati !“ Kavno tako, kakor f. Avgufhlin , №orafh tudi ti fposnati, moj kriftjan! de terdno verujefh v’ fodbo boshjo 5 ali kaj ti bo pomagala leta vera, zhe po nji ne sbivifh ? lie fhc bujfhi bo tvoje obfojenje. — Çtori raji po sgle-
'■«i 7
du f. Avguflilina, kteriga je premifh-ljevanje ftrafhne fodbe jboshje na pot pokore perpeljalo.
Premifli dalej, moj kriftjan ! de je tvoj prihodnji fodnik tudi vjigamo-gozhen. Kakor hiterno bo fodba fkle-njena, bo Bog prezej dufho tje po-flal, kamor bo saflushila, in nobeden fe mu ne bo mogel braniti ali soper-llavili. Zhe fi tako nefrezhen, de v’ kakim fmertnim grehu k’ fodbi pri-defh , bofh prezej k’ vezhnimu terp-ljenju obfojen, in nobena mozh in oblati te ne bo mogla refhiti is rok vfigamogozhniga Boga.
Vzhafi Bog she na tem fvetu nad terdovratnimi grefhniki fkashe, kako grosovitne fo njegove fodbe , in kako llraflmo je , v’ roke shiviga Boga padi. V’ fvetim Pifmu najdemo sgled od lega. *) Kralj Herod je prifhel v’ medo Zesarea, in je tam v’ napuhu fvojiga Terza ljudftvu govoril. Perli«-njeno ljudftvo fe jc sazhelo zbudili
*) Djanje Apoft. 12.
i'ekozh : ,,To je boshji glaf, ne zhlo-yefhlii*4 ! — Dopatilo mu je, de mu Je ljudftvo boslijo zhaft dajalo; ali precej po tem je obzhutil obfojenje bosh-Ie > ber je bil zhaft, klera Bogu gre, lebi obranil. Angelj bosliji ga je vda-ril, in v’ ftrafhnih bolezhinah je u-WVerl, ker fo ga shiviga zliervi fnetlli.
Drugi sgled. §veta kralji za Eli-*abelo. je imela bogabojezhiga flùshah-nika, po kterim je fkrivaj ubogim ljudém dari pofhiljala. Kadar je drugi flushabnik vidil, kako je bil kra-Ijizi leta flushabnik prijeten, mu je kil tako nevofhljiv, de je fklenil, ga v’ nefrezho perpraviti. Gre tedaj * h’ kralju, in po krivim kraljizo in nje-n’ga flushabnika obdolshi nefpodob-oiga shivljenja. Kralj verjame oprar-Ijivzu, in obfodi fam per febi kraljizh-oiga flushabnika k’ fmerti. Jesdi tedaj v’ bolto, ker je bila njegova luskina, in sapove delavzam, de naj v’ °gnjeno pezh liltiga versbejo , ki bo jutri «jutraj pervi prifhel vprafhat, zhe f° dopolnili kraljevo povelje. Drugi
dan sjutraj pofhlje tedaj kraljizhniga flushabnika k’ fushini, delov/,e vpra-Ihat, zhe fo dopolnili kraljevo povelje. Bogabojezhi flushabnik gre s’ ra-dovoljnim ferzam , kakor je navado imel, vfe radovoljno dorili, kar mu je bilo sapovedano. Pot k’ fushini je mémo zerkve peljala. Kadar do zerk-ve pride, gre noter, fveto mafbo fli-fhat ; in po tem gre s’ hvaleshnim in vefelim ferzam proti fushini. Med tem zhafam, ko je Jela bogabojezhi mla-denzh v’ zerkvi bil, je kralj poflal ravno lidiga flushabnika, kteri je. bil kraljizbniga flushabnika is nevofhlji-vodi satoshil, k’ fushini, delovze vpra-fhat, zhe fo dopolnili kraljevo povelje ; in tako fe je sgodilo , de je leta flushabnik pervi k’ fushini prifhcl, ker fe je uui v’ zerkvi pomudil ; iu fo ga tedaj prezej sgrabili in v’ ognjeno pezli vergib IN a to pride kraljizh-ni flushabnik, in delovze vprafh«., zhe fo dopolnili kraljevo povelje. De-lovzi mu odgovore, de naj kralju pove , de fo njegovo povelje svedo do-
Polnili. Slushabnik fe verne in gre b kralju mu to povedat. Kralj fe sa-fchudi, ker kraljizhniga flushabnika sagleda, šakaj mil lil je, de je she niertev ; ali flic veliko bolj fe sazimeli , kadar fposna , de je praviza bosb-ja lmdobniga flushabnika k’ ravno ti-fti fmerti obfodila, ktero je bil po krivizi bogabojezhimu flushabnika namenil. Po tem fposna nedolsbnoft in fvetoft kralji/.e5 in tudi fposna, de je vfigavcdeozhi fodnik lelo rasfodel in n«m sgled dal, kako pravizhne in oj-ftre fo njegove fodbe.
Do sdaj fino premifhljevali poftòno fodbo, klero ho vfak pofebej pre-zcj po fmerti prekali mogel. Preminimo sdaj fhc fploh fodbo, h’ Uteri bodo vii ljudje vkup poklizani, kadar bo konz fveta.
Kadar fvelo Pifmo govori od fod-njiga dneva, ga imenuje: Arafben dan, dm jese boshje, dan mafhcvanja bosh-jiga. — Jn saref bo leta dan tako gro-sovitno flrafhen, de fi nikdar ftrafh-nejfhiga dneva miflili ne samoremo.
Solnze Lo otemnelo, svesde Lodo od nebef padale, semlja fé Lo trefla, morje Lo Itrafhne valove gnalo, vic Lar je Bog uftvaril, Lo s’ tabim gro-sovitnim hrumam na Lup padalo, de Lodo ljudje od Itrahu merli, ker fe fhc nikdar nizh taziga ni vidilo ne flifhalo. — Çtrafhna trobenta bo sa-pela, in glaf fe Lo po zeli semlji fII-fhal : „FJianite, rnerlvi, in pridite k' Jbdbi“ ! — Na to Lodò vfi mertvi is grobov vdali, in bodo k’ fodbi prifhli: isvoljeni s’ lepim truplam, ki fe bo fvelilo, kakor folnze ; saversheni pa s’ * gcrdim fmerdljivim truplam, ki bo polno gnufobe. Ravno sato bo popred vltajenje mefa, de truplo, ktero je Lilo tovarfh dufhe per dobrih in hudobnih delih, tudi s’njo vred vezhno vefelje ali pa vezhno terpljenje sado-bi. — O grefhnik, ki lesa fvojc truj)-lo fkerbifh in mu tako svelto Itreshef h, in ki fe ti*J<o polla in vfiga drugiga satiranja fvojiga trupla bojifh, premi-fli vzhafi vAajenje mefa, in Loj fe ga, zli e bolj fpokorno shiveti ne sazhnefh.
Ç. Hieronim, defiravno je bilo njegom truplo kftlior fenza od velikiga ]>ofla in satiranja, fe je vfelej prellra-fhil, kadar fe je vftajenja in fodbe fpomnil ; kar je delal in kjer je bil, le ши je povfod sdelo, de tifto ftrafh-no trobento flifhi, kiporezhe: „VJia-n‘le , inerivi, in pridile k’ Jodbi'‘ ! — Sakaj fe pa ti, o grefhnik ! fodbe ne bojifh? In zhe fe je bojifh, sakaj, siniram tako sbivifb, kakor ko bi nikdar ne imel fojen bili ?
Po tem ko bodo vii mertvi vdali in fe fkupaj sbrali, bo prifhel is ne-bef s’ veliko zhaftjo Jesuf Kriftuf, od-rofbenik in fodnik fveta, s’ fvelim krishem na fvoji defni Hrani, in vfi angelji boshji ga bodo fpremili. An-gelji bodo vfe ljudi na dva kraja ras-lozbili : isvoljene na defno ftran Kri-flufovo, savershene na levo. — O ftrafh-•K) raslozhenjc, ktero bo savershene s’ groso in frarnoto obfulo ! — O kako fe bodo takrat kafali, de fo tako po-fvetno in grefhno shiveli ; ali vfe bo * sodonj in preposno ! Njih folse ne bo-
tlo vezh Kriflufoviga ferza ginile, njih shajovanje in kolanje mu ne ho vezh prijetno ; zhaf ufmiljenja ho takrat đo-konzhan, in Arafhna pravizhna jesa hoshja ho na mello njegoviga ufmiljenja ftopila. — Takrat Ге hodo fpos-nali in hodo s’ grenkim ferzam rekli : ,,Kaj nam sdaj pomaga vie hogaflvo, ki fino ga na fvelu. imeli, in vfe ve-felje, ki fmo ga vshivali? Vfe je minilo, in drusiga nam sdaj ne oliane, kakor vezimo terpljenje, v’ kteriga naf je pregrefhno vshivanje pofvetni-ga vefelja pcrpeljalo. Tille pa, ki fmo jih v’ slavljenji sanizhevali, ker nifo bólli s’ nami vred pofvetno shiveti, in ki fmo miflili, de je nph slavljenje nefpamelno in njih konz hres zha-lli, vidimo sdaj v’ fhtevilu hoshjih otrok.“ *) —
Moj krihjan ! premifli vzhafi leto shnloHno raslozhenje, ki ga hodo an-gelji po hoshjim povelji fodnji dan fiorili. Sdaj je fhe v’ tvoji mozhi in
Modr. 5.
v troji volji, zhe hozhefh na defno ftli na levo Hran priti 5 in zhe le ref-nizhno hozhefh^ bofh na defno ftran prifhel. Ali kakor Interno bofh pa u-merl, Д ne bofl» mogel vezh pomagali; in zhe v’ fmertnim grehu umerjali, hofh gotovo na levo ftran pri-Ihel v’ fhtevilo tiftih nefrezhnih, ki bodo k’ vezhnimu terpljenju obfoje-ni. —
Premifhljevanje fodbe boshje je she marfikteriga grefhnika fpreober-nilo. Bil je velik grefhnik, Bokaris po imenu, Bulgarfki kralj, kterimu fo fzer Milijonarji vezhkrat od ker-Jhanfke vere govorili, jia le nikdar ni hotel fpreoberniti in kerftili dali, ampak je smiram v’ neveri in malikovanji oftal, sakaj njegove mifli fo bile yfe v’ pofvetnih rczheh, in njegovo fer-je bilo polno pofvetniga grefhniga posheljenja. Pergodilo fe je po bosh-ji, prcvidnofti, de je velik inalar v’ Bulgarijo prifhel, in je bil tudi pred bral ja perpeljan. Kralj je bil vefel , * ■ imenitniga malarja v’ fvoji deslieli vi-
diti, in mu je pcrporòzhil, de nnj mu lov ali jngo Damala, šakaj kralj je bil velik lovez in je gì osno rad na lov hodil. Polebno je malarju perporo-zhil, de naj prav ftrafhne divje sveri-ne riamala ; to je bilo temu pofvetni-mu , nevernimu kralju nar bolj vfhezh. — Leta malar je bil bogabojezh krift-jan ; in ker je flifhal, de je kralj tako terdovraten, de fe nozlie h’ ker-fhanfki veri fpreoberniti, je fklenil, k’ njegovimu fpreobernjenju toliko pomagali, kolikor mu bo mogozhe. Na-melli de bi bil lov namalal, kakor mu je bil kralj ukasal, je namalal veli-kd“ in Hrafhno podobo pojlednje Jodbe. Vfe kar je bilo v’ tej podobi .riditi, je bilo ftrafhno in grosovitno. IN'ebo je bilo prevlezheno s’ zhernimi oblaki , semlja via v’ ognji, in morje ru-dezhe kakor kri; fodnji ftol vezhniga fodnika v’ oblakih med blifki, na kle-rim je ledei ferditi ojllri fodnik, j,n angelji bres fhtevila okoli njega , per-pravljeni na njegovo povelje dobre od budili odlozhili. Vidili je bilo veliko
planjavo, na Uteri fo Aali vfi ljudje v’ grosovitnim Arabu, in fo zhakali, na ktero ftran jih bodo angelji odlozhili. fiditi je bil tudi peklenfki bresen, poln ognjenih valov, kakor neusmerjeno ognjeno morje ; in okoli bresna h> Itali hudobni duhovi, in fo zhakali h Ili h nefrezhnih dufh, ki jim bodo isdane, de jih bodo martrali v’ vezh-nirn ognji.
Malar je smiram na fkrivnim to podobo inalai, in je kralju «miram o-belal , de mu bo tako podobo nare-dii, kakor fhe nikdar nobene take naredil ni. Kadar je bila podoba popol-nama Aorjena, jo je malar pogernil bi je kralja poklizal. Kralj pride s’ vflmi fvojimi dvorniki, in malar od-gerne podobo. Kadar kralj podobo sagleda, ollermi, in dolgo zdiafa befede ne pregovori. Zhes dolgo zhafa vpra-fha vef preArafben malarja : „Kaj po-nwni leta Araflma podoba?-* — Na to mu rasloshi bogabojezhi malar leto podobo, in mu pravi, de to je podo-' ba fodbe boshje , h’ kteri bodo vfi ljud-
je na konzu fveta poklizani, in ktera bo lako ftrafhna sa terdovratniga grefh-nika, de noben zhlovek ne more is-rezhi, in nobeden li mifliti, kako bo ftrafhna. — In per tej perloshnofti mu fhe vezh od kerfhanfke vere govori, bres ktere n obedende bo mogel frezh-no fodbo preftati; in mu govori s’ tako gorezhnoftjo, de kralj lerdno fkle-ne, fe h’ kerfhanfki veri fpreoberniti. — Kmalo po tem fe je dal kerftiti, in je do konza fvojiga shivljcnja svc-fto po kerfhanfki veri shivel.
Zhe fpomin fodbe boshje tudi lebe ne fpreoberne, o grefhnik! to pride od tega, ker jo premalo premifh-1 ju je f h 5 toraj jo premifhljuj refnizh-no, in fe k’Bogu oberni ; sakaj zhe fe ne fpreobernefh in pokore ne ftorifh, le bodo angelji boshji ob dnevu fodbe na levo ftran odlozhili, kjer bofh v grosovitni framoti ftal, in na sadnje fvoje obfojenje k’ vezhnimu terpljerju saflifhal.
Grosovitna ho snref framota sa-vershenih na levi ftrani, sakaj vfe njih
neframne hudobije, ki fo jih tolikokrat v’ tvojim slavljenji korili, in ki k jih nifo nikdar fpokorili, hodo ta-krat na dan prifhle, in bodo vflm ljudem ozhitne. Kadar je kdo taJio ne-Irezhen, de nekaj zhafa v’ grehih shi-vi, vender fe jih pa po tem refnizlino fkafa, fpove, fpokori in tvoje slavljenje kaftovitno poholjfha, mu ufmilje-ni Bog po Kriflufovim saflushenji grehe odpuki v’ fvelim Sakramentu pokore ; in lakih fpokorjenih grehov Bog per fodbi ne bo rasodel in ljudem na snanje dal, ker fo popolnama sbrifani in posabljeni. — Ali tvoji grehi, o terdovralni grefhnik! kleri le smiram v’ grehih shivifh, in nikdar refnizh-ne pokore ne ftorifh ; kteri fzer po navadi ali morebiti savolj ljudi vzhali k’ fpovedi grefh, ali to de> po fpovedi fpet v’ ravno tikih navadnih grehih shivifh, kakor popred; tvoji grehi bodeš per fodbi hostiji vii rasodeli, in te bado s’ tako framoto obfuli, de fe bofh komaj savedil od krafhne fra-• mole. Sdaj fe morde framujefh, fpo-
redniku na tanko fvoje neframno hudobije rasodeti, ker je Vender on Ivoj duhovni ozhe, in ki ne bo nikdar nizh od tega rasodel, kar te mu fpovedu-jefh ; ali kako fe bofh pa fhe le fra-moral per fodbi, kadar bodo vii tvoji nefpokorjeni grebi, ne le enimu fa-mimu zhloveku, ampak vlim ljudem
rasodeli.
Premifli, o grefhnik ! ko bi tvoji 1 kriti grehi le nekterim ljudjern, podavim tvojim hifhnim ljudjern in tvojim fofedam, na snanje prifhli, ah! kako bi le bilo Tram ! — Ali kaj je leta fra m o ta proti tiili, ktero bofh mogel fodnji dan predali, kadar bodo vii tvoji grehi na tanko vlim angeljem in ljudem rasodeli in odkriti. — Zhe li'li fhe toliko persadeval, fvoje hudobije ljudem f k ri vati, de fo smiram dobro od tebe miflili in govorili; zhe li fhe tako f kri tih krajev ifkal, kadar fi bolel kaj grefhniga dorili, je bilo vfe sadonj : Bog, ki te je povfod vi-dil, bo per fodbi vfe rasodel; in bolj ko li fe ljudem fkrival, bolj te bo
frftrn, kadar bodo vfi fposnali, kako-fhin hinavz fi bil. In zhe fe bolh ho-Id isgovarjali in rêzhi, de fi salo vedno v’ grehih sliivel, ker te ni nobeden fvaril in od greha odvrazheval, bo v’ tvojo veliko framoto veliko prizh soper tebe vdalo, namrezh tvoj angelj varh, tvoji fiarifhi, tvoji fpovedniki, pridigarji in bogabojezlii prijatli ; in bodo fprizhcvali, de fo lì veliko persa-devali, te od liudiga odverniti in na pot pokore perpeljati, to de jih nikdar nifi hotel poflufhati.
Grosno framolno bo sa-le leto fprizhevanje, o terdovratni grefhnik ! Ali fhe veliko lirafhnejfhi bo pa o-diitanje Jesula Krillufa, tvojiga sve-lizharja. — „Kaj bi bil samogel fhe vczh sa-te fiorili, kakor firn fiorii, o nehvaleshni hudobnik! ti porezhe Kri-buf s’ ferditim glafam ; zhlovek fim ■ P n fiai, fim v’ veliki revfhini in v’ sa-nizbcvanji na fvetu shivel, in fim na sadnje v’ grosovitnih bolezhinah na kriški umeri ; in vfe to is ljubesni do •tebe, de bi le od vezhniga peklenfki-
5
ga terpljenja odrefhil ; in sdaj te vidim na fvoji levi Hrani v’ fhtevilu pogubljenih? Jefi, fim toliko sa tvoje svelizhanje fiorii, in ti nifi nizh hotel fioriti? §im le sato tolikanj sa-le ter-pel, de te bom sdaj vfo nefkonzhpo vezhnofl v’peklenfkim ognji videl? — Ker fi me sanizheval, kadar fim s miloflljivim ferzarn sa tabo bodil in ti svelizbanje dali hotel, bofh sdaj prejel, kar ti je moja praviza obfodi-la : Poberi fe fpred mene v’ vezhni ogenj"4 ! —
O grefhnik! o grefhnik! kakofbi-na groša te bo obletela, kadar bofh lete befede saflifhal! — O kako fi ne-fpameten, žlic fvojiga slavljenja ne po-boljfbafb . in s’ refnizhno pokoro tvojih grehov ne sbrifhefh, preden te Bog k’ fodbi poki izb e.
De bofh bolj fposnal, kako fe ti je bati ozhitanja Kriftufoviga per fodbi, premifli sgled pufhavnika, od k-tc-riga f. Hieroniift tako pifhe : Bil je mladenzh v’Egiptu, kteri je take she-Ije imel fe svelizhali, de je fklenil *
Bet popolnama sapuftili in v’ pufhavi Bogu fInsiliti. Kadar je njegova ma-B svedila, de hozhe v’ pufhavo ili. li je sazhela mozhno persadevali, ga od njegoviga fklepa odvernili ; ali vfe je bilo saftonj. Na vfe, karkoli mu je mati rekla , ni nikdar nizh drusiga odgovoril , kakor te befeđe : „Soelizhati Je hoz/iem ! svelizhati fe hozhe ni" ! —• Kndar je vidila, de nizh ne opravi, je na sadnje pervolila, de naj grc v’ pufhavo. S’ vefelim Jerzam fe podâ leta mladenzh v’ pufhavo med lifte fvete pufhavnike, kteri fo nekdaj v’ lîgiptovfki pufhavi ojftro pokoro delali. Od sazhelka je bil poln fvete gorezhnofti in je tako fpokorno silicei , de fo fe vii zbudili ; ali lo de je fkoraj mlazhen pollai, je veliko od fvoje perve gorezhnofti opuftil, in je r«sujsdano shiveti sazhel. Med tem zhafam je bila njegova mali umerla, in tudi on je v’ veliko in nevarno kolesen padel. Pergodilo fe je, de je v’ fvoji bolesni teshkc fanje imel, v’ kte-rih fe mu je sdelo, de je k’ fodbi
boshji poklizan. Kadar pride pred fod-nji kol, sagleda fvojo mater, klera ga s’ shaloftnim oblizhjem tako nagovori : „Ali fi prillici Ivojiga obfojenja ifkat ? — Kje fo sdaj tike obljube, tiki fklepi, ki fi jih takrat delal, kadar mi nifi nizh drusiga odgovoril, kakor: Svelizhati fe bozhem, svelizha-ti fe hozhem ! — Si le salo fvel sa-puftil in v’ pufhavo fhel, de fi v’ pu-fhavi rasujsdano shivel in fvojo dufho pogubil“? — Leto ozbitanje njegove matere je tega mladenzha tako pre-krafhilo, de fe je sbudil, in je bres odlafbanja fklenil, fvoje shivljenje po-boljfhati. Kakor hiterno je osdravil, je sazhel fpet grosno /pokorno shive-ti, tako de fo fe sazheli njegovi to-varfhi sa njegovo shivljenje bali, in fo ga sazheli profili, de naj nekoliko od fvojih ojhrofl; opufli ; ali nizh nifo premogli; le fhe smiram ojftrejfhi pokoro je delal, in nikdar jim ni d» u-siga odgovoril, kakor to: „Ker nifim mogel ozhitanja fvoje matere per follili prekati, kako bom samogel prcka-
0 Kri ft ufo v o ozhilanje , zlie fe vfih fvojih hudobij refnizhno ne fpokorim“?
Mo.j kriftjan! preglej fvoje shiv-Ijenje in bofh kmalo fposnal, de fe iniafh ludi li ozhitanja Kriftufoviga per fodbi flrafhno bati, zhe fkoraj Ivojiga shivljenja popolnama ne po-boljfhafh.
Ker je to, kar fmo do sdaj od lodbe boshje premifhljevali, shc lako ftrafhno, kako ftrafhno ho fhe le sad-nje objojenje, l<leriga bo ferdili fod-nik zhes nefpokorne grefhnike isrekel. Kadar bodo vfi ljudje v’ ftrahu in trepetu okoli fodnika itali, fe bo pervizh k’ tem obernil, ki bodo na njegovi defili Urani Itali, in jim porezhe s’ ljubesnjivim glafam: „Pridite, posheg-nani mojiga Oz/iela, pojedite kralje-Jivo, klero vam je per pravljeno od
sazhetka Jvetail.....*) Po tem fe bo
obernil s’ ferditim obrasam na levo ftr^n, in porezhe tiftim nefrezhnim , ki bodo tam Itali: „Poberiti Je Jpred
*) Mat. з5, З4.
mene, prekleli, v' vezhni ogenj, k Ieri je fatami in njegovim angeljeni per-
pravljen“...... *.) To je: Foderile fe
na vezhno fpred mojiga oblizhja, o ne-fpametni in nehvaleshni terdovratniki ! Sa nebefa firn vaf bil uhvaril, sa vezimo vefelje; ali to de Ile raji po fvoiih hudobnih sheljah shiVeli, kakor po moji pollavi, de hi fi hili s’ /pokornim in ker-fhanfkim shivljenjem vezhno svelizha-nje perdobili. Ljubfhi vam je bilo kratko pofvetno vefelje, kakor vezhno vefelje nebefhko. Refnize fvete vere Ile sa-nizhevali in jih savergli, lashnive obljube fveta Ile pa terdno verieli. Tihim Ilc fe pofmehovali, ki fo po kerfhanfki veri shiveli, in per vfaki perloshnofli he fe s’ hudobnim duham soper mene fpun-tali, tedaj fe poberite fpred mene v’ vezhni ogenj, hteriga je moja pravizh-na jesa hudohnimu duhu in vfim tiflim perpravila, ki mu na fvetu flushijo. —-Preinifli vender, o grefhnik! îete hrafhne befede ! — Çtrafhne fo saref,
*) Mat. 25, 41.
falto flrafhnc, ile samorejo nar ferzhnej-fhigtt pretrefniti, zhe jih prav premifli.
Povej mi, moj kriltjan! ali Ге ne bojifh, de bi tudi ti tih befed per foilbi ne saflifhal? — Premifli Лап [voje đufbe in poflufhaj fvojo veft, in bofh limalo fposnal, saliaj fe ti je foilbe bati; in polem, zhe fam febi dobro hozhefh, fi persadevaj, s’ ref-nizhno pokoro to sbrilati, kar te pred Mogani nagnufniga dela, in v’prihod-no vfe to opufti, kar tvojo dufho pogubljuje. Zhe fo bili tvoji grebi, v’ klerih fi do sdaj shivel, fhe tako veliki, je ufmiljeni Bog vender flie smi-ram perpravljen, ti vfe odpilili ti savolj nefkonzhniga Jesufoviga saflushenja , zhe fe le refnizhno in ftanovitno fpre-obernefh in fpokorifh. Ali to de nikar vezh ne odlafhaj. Ufmiljeni Bog, ki li je odpufhanje tvojih grehov obljubil, zhe fe refnizhno fpreobernefh,
ti ‘ jutriflmiga dneva ni obljubil; in zhe zhaf ufmiljenja samudilh, fe bofh vezhno kafal, de fi tako terdovralen in nefpamelen bil. — Premifli to ref-
nizhno, ljubi moj krifljan ! fej vefh > de gre sa vezhnoH. —
Po obfojenji fe bo bres odlafJnv nja to sgodilo, kar bo vezhni fodnik isrekel. Takrat bodo tifli nefmhni, ki bodo na levi Hrani Hali, skeleli, de bi jih hribi pokrili in pokomdiali, ali vfe bo saHonj ; ne bo vezli /meril sa-nje, de bi jih od terpljcnja ref hila ; vezhno bodo mogli shiveli, de bodo vezimo terpeli ! — Ognjeni kresen pekla fe bo odperl, in pokopani bodo v’ vezhni ogenj, kteriga je pravizh-na jesa boshja ushgala. —
Svelizhani pa, ki bodo na defni Hrani Hali, bodo ob ravno liHim zha-fu v’ nebefa vseli, kjer fe bodo s’ Je-sufam in s’ vii mi angelji in fvetniki vezhno vefelili.
O Hrafhno lozhenje ! ! — Premi-fli vender to, moj kriHjan ! fej vefh, de fe bo vfe to saref tako sgodilo, fveta vera naf to uzhi ; in tudi vefh, de je sdaj fhc v’ tvoji mozhi, na def-no ali na levo Hran priti. Premifhljuj vezlikrat fodbo bosbjo ; leto premifh-
— 105 —
Ijevanje je sl »e marfikteriga grefhnika na pot pokore in rezhniga svelizha-nja perpeljalo.
Premifli, kaj pifhejo zerkveni u-zheniki od /pokornih pufhavnikov v’ Egiptu. Nekteri lih fpokornikov fo ze-nozhi pod nebam itali, fe nifo vleg-H ne vfedli ; in ne le v’ lepim, ampak doftikrat tudi v’ gerdim vremenu, ^ekleri fo bili nozh in dan v’ ojftrim fpokornim oblazhilu, de fo na želim shivotu bolezhine obzhutili; in druge potllje nifo imeli, kakor terdo fkalo. Nekteri fo fe s’ kamni po perfih bili, de fo doftikrat kri pljuvali, in vfe ranjene perii imeli. Nekteri fo fe s’ tako teshkimi ketnami prepafali, de fo komaj hoditi samogli. Nekteri fo fi s’ njftrimi fhibami vfe truplo raslergali, lle je njih kri obilno na tla tekla, in I* s’ obilnimi folsami Boga profili, ‘le naj jih fhe vezh na ten» fvetu ter-peti pufti, de hi le na tinim ufmilje-nje s’ njimi imel. Nekteri fo žele dni v Par vezhi vrozhini sunaj delali, in j zeli dan nifo hotli pili, de fo fkoraj
5 **
1ÜG
•cl shejc pomerii. Nekteri fo po dolgih podih kofez kruha v’ ufia vseli, in fo fi ga prezej fpet is ufi is tergali, rekozh : „nifim vreden lete hrane“ ! Nehteri fo bili polni ran po želim shivotu, in jih nifo bolli obvesati in zeliti, de fo fe vzhafi zhervi v’ njih ranah saredili in fo jih sbive jedli. Nehteri nifo flcoraj druge hrane imeli , kakor fvoje fpokorne folse. —
Tako fo leti fveti fpokorniki sbi-veli; in ne le dve ali tri leta, ampak do konza fvojiga shivljenja; nekteri vezli ko petdefet let. Vfe to fo fiorili, ker fo fe fodbe bali. In po vfim tein, pravijo zerkveni uzheniki, fo le leti fpokorniki fhe fodbe bali. Kadar je kteri med njimi sbolel in na konz fvojiga shivljenja prifhel, fo fe njegovi tovarfhi, kakor shive fmerti', okoli njega sbrali, in fo ga s’ ftraham po-prafhevali : „Povej nam vender, kaj sdaj ob/Jiutifh v’ fvojim ferzu, ker fi she tako bliso fodbe boshje ? — Ali upafh, od prAvizhniga Boga ufmilje-nje prejeli, kleriga fi tako dolgo s’
fpokornim slavljenjem ifkal ? — Ali upafh, odpufhenje fvojih grehov in nnloflljho fodbo pred Bogam najdi-ti“? — Tako fo Jeli fpokorniki fvojc umirajozlie lovarfhe poprafhevali ; in yfak le je v’ fvoji sadnji uri, kakor tudi zeli zhaf fvojiga slavljenja, fod-ke hal, lo de je njih gorezha ljube-sen do Boga, in njih terdno saupa-uje v’ hostijo miloft in v’ Kriftufovo saflushcnjc , na sadnje lela Arah pregnalo, in fo vfelej v’ hoshji ljubesni in v’ velikim saupanji umerli.
Moj kriftjan ! kadar ti fvoje shiv-ljenje proti slavljenju tih fpokornikov premiflifh , o kakofhin raslozhik naj-defh ! In per viim tem fe vender fodbe ne hojifh ? — In zhe fe je bojifh, sakaj pa tako shivifh, kakor ko bi fodbe ne bilo, kakor ko hi nikdar nobe-niinu ne imel odgovora od fvojiga slavljenja dajali? — Veliko boljfhi bi lalo sa-te, ljubi moj kriftjan! ko bi vezhkrat fodbo hoshjo premifhljeval, in po tem premifhljevanji lo fiorii, j i(ftr te veft ftoriti opominja.
TRETJI DEL.
РгсшНВДстацјс pekla.
Лжој krilljan ! premifli, kaj je pekel. Pekel je kraj, kteriga je praviza bosh-ja vfim tiftim perpravila, ki v’ fmert-nim grehu umerjejo ; kraj nesapopad-ljiviga terpljenja, v’ kterim saversheni veliko vezhi terpljenje, kakor fi ga le »mifliti samoremo, okzhutijo, bres prenehanja, lires polajfhanja, in bres vfi-ga upanja, de ho kdaj konz njih terpljenja. — Mifli fi vie nar liujfhi bolesni, vfe nar vezhi bolezhinc, ki fe jih zhlovek samore na fvetu sminiti : vìe lo ni nizh, zlo nizh proti lerpljenju v’ peklu. Ni nam mogozhe, peklen-
fliigft tcrpl jenja popolnama fposnati in premifliti, kakor je famo na febi, sa-bnj nesapopadljivo je. Premiflimo ga '*лј> kolikor nam je mogozhe.
Krisoftom in drugi zerkveni lichen i ki pravijo, de nar hujfhi terp-'jenje pogubljenih v’ peklu je to , de ° fpred boshjiga oblizhja vezhno sa-rersheni, de nikdar Boga ne bodo vigili* Leto terpljenje je tako veliko, po befedah f. Krisoftoma, de ko bi pogubljeni v’ peklu fhe dcfet-tavshent-hrat vezli terpeli, kakor terpe, bi vfe »jih terpljenje nizli ne bilo proti terp-1 jen ju, kteriga savolj tega obzhutijo, ker nikdar Boga ne vidijo.
Dokler fmo na tem fvetu, fmo tako navajeni, vfe rezki le po suna-nPm fodili, de nam je nemogozhe sapopafti, kako more to, ko nikdar Bo-
ga ne vidijo, nar hujfhi terpljenje sa-'crshenih biti, hujfhi kakor vfe dru-g°j> kar v’ peklu terpe. Ali kadar fe *° dufha od trupla lozliila in ko bo na uni fvel prifhla, bo to popolnama sapopadla; takrat bo popolnama fpos-
— 110 —
naia, kako nefkonzhno ljubesnjiv je Bog; in tako posfieljenje , per Bogu hiti, fe ho takrat v’ nji obudilo, de ne ho nobcniga drusiga terpljenja tako neisrezheno hudo obzhutila, kakor to, ko ho vezimo fpred boshjiga ob-lizhja savershena. Leta mifel , kte-ro bo savershena dufba vedno imela, de hi hila lahko v’ nehefa prifh-la f in vezimo Boga gledala, ko hi li bila le nekoliko persadevala, in de fi sdaj ne more vezli pomagali: leta mifel bo dufbo bolj pekla, kakor pe-klenfki ogenj.
Milli fi, podavim, kralja, htcri po kaki nefrezhi sguhi fvoje kralje-ftvo, in je v’ temno jezho vershen , kjer s’ njim ravnajo, kakor s’ nar ve» zhim hudodelnikam ; mifli li, kako , shalodno in britko fe mu mora sdeti, in kako ga mora ferze boleti, kadar fe fpomni fvoje poprejfhne vifokodi, zliafti in obilnodi. — ЛН kaj fo vii njegovi obzhutki proti tem, kar savershena dufba obzhuti, kadar pomifli, de je nebefliko kraljedvo, vezimo zhaft
appp p
— Ili —
in vifokoft, režimo vefelje nebefhko sgubila, in de ne bo nikdar v’ liki fiezhni kraj prillila, kjer freie dufhe Unga gledajo in le ga vezimo velele, ■y L<ela niifel je njeno nar vezhi terp-ljenje. —
j Kralj David, kadar je bil s’ Tvojimi grebi prijasnok boshjo sgubil, je lako shaloval, de je žele nozbi prejokal , defiravno je saupal , boslijo prijasnok fpet sadobili. — Ali kakofliina mora bili shaloft pogubljene dufhe, kadar poinifli, de je preljubesnjiviga Boga vezimo sgubila , hres vfiga upanja, ga kdaj fpel najditi in pred njegovo oblizlije priti. —
Milli fi sraven fhe to , de fi bodo hudobni duhovi vedno persadeva-li, pogubljeno du Ilio fhe bolj shalok-Tio koriti , ker jo bodo s’ sanizhljivim pofmehovanjem smiram poprafhevali : »Kje je tvoj Bog“? *) L) kvar jena li k j [a, de bi vezhno Boga gledala, ali kjl* je tvoj Bog? Sgubila li ga, vesh-
*) Pf- 41, 4.
no, vezimo Л ga sgubila. Prav fc li sgodi ! Nikdar ga ne bofli gledala. —
O greflinik! premifli vfo drafh-noft lele sgube! — Tudi li ß v’ nevai-nodi, prcljubesnjiviga Boga sgubi-ti, zhe fkoraj fvojih grefhnih navad ne sapndifb in fvojiga shivljenja ne poboljfhafh.
Drugo lerpljenje pogubljenih je to, de v’ vezhnim ognji goré. — Ker Imo, kakor je bilo rezheno, na tem fvetu prevezli navajeni, vfe rezhi le po sunanjitn lodili, fe nam terpljo-nje rczhniga ognja hujfhi sdi, kakor lerpljenje sgube bošhje.— Ali dc-firavno je sguba preljubesnjiviga Boga nar vezhi terpljenje savershcnih dufh v’ peklu, je vender ludi lerpljc-nje 5 ki jim ga pcklenfki ogenj dori, nesapopadljivo veliko ; sakaj ogenj v’ peklu je vef drugazhin, kakor ogenj, ki ga na tem fvetu imamo. Nafb o-genj proti peklenfkimu ognju je ravno tako, kakor folnzlmo fejanje proli nafhimu ognju. — Ker je slie tako draflmo hudo, le en farni perd malo
ah a fa у’ ognji dershati, kako groso-vitno hudo mora fhe le lo hili, s’ du-Iho in s’ Iclefam vezhno v’ liftim ognji goreli, kteriga je pravizhna jesa boshja terdovratnim grefhnikam ush-gala, kjer fo vfi pokopani v’ ognji, hteri jih le slige, ali nikdar ne po-shge in ne umori, ampak ohrani sa vezhno terpljenje.
Premilli, moj kriftjan! leta Itrafh-ni ogenj, kteri je nefpokornim grefhnikam perpravljen 5 in zhe ti veft ozhi-ta, de fi v’ fmertnih grehih, je tudi tehi perpravljen, zhe fe refnizhno in ftanovitno ne fpreobernefh. Ref je fzer, de to fhe ni sadolli sa svelizha-nje, zhe fe zhlevek le sato greha varuje , ker fe peklenfkiga ognja hoji; ali premifhljevanje tega preftrafhniga ognja je vender grosno dobro in sve-lizhanfko, ker grefhnika obudi in o-firafhi, de sazhne fvoje grefhne navade' sapufhati, in de fe smiram bolj in bolj ozhifli, tako de na sadnje ve-likovczh is ljubesni boshje , kakor sa-volj ftrahu pekla, po kerfhanfko shivi.
Med veliko sgledi, ki jih imamo, de je premifhljevanje peklenfkiga ognja greflmike obudilo in k’ Bogu fpre-obernilo, premiflimo fpreohernjenje Patra Loyola-Mande/,, Jesuitarja. Leta Pater je bil fin samorfkiga kralja v’ desheli Fez v’ Afriki. Njegov ozhe je bil mahomedanfke ali turfhke vere, in ravno te vere je bil tudi njegov fin. Po povelji fvojiga ozlieta je fhel na vojfko, in je frezhno vojfko do-konzhal. Po tem je fklenil, fvojo hva-Jeshnoft sa frezhno dokonzhanje voj-fke fvojimu preroku Mahomedu fka-sati, in njegov grob v’ Asii obifkali. Toraj je ukasal perpravili fheft velikih vojfkinih bark, in fe je s’ veliko trumo vojfhakov na morje proti Asii podal. Ali ni bil fhe dalezh prifhel, ko sagleda fovrashnika, kleri mu pride s’ veliko trumo vojfkinih bark is Malte naproti. Ker je bil nepreltra-fhen vojlhak, ni hotel beshati, ampak je ferzhno fovrashnika perzhakal, in ftrafhen boj fe je sazhel. Ali ker je bila vojfkina truma njegoviga fov-
rashnika veliko vezhi, kakor njegova, ga jfe fovrashnik premagal, vjel, in v’ g Malto perpeljal, kjer je dve leti v’ jezhi Lil. Zhes dve leti je bil odkupljen , in fe je tedaj fpet na morji podal proti Tvoji desiteli. Ali komaj je bil tri ure dalezh od Malte prifhel, bar Te mu vidi, kakor ko bi vfe morje okoli njega ogenj bilo, ravno kakor v’ peklu; in bilo mu je, kakor de bi glaf flifbal, kteri mu rezhe : „§preoberni fe h’ kerfhanfki veri in daj fe kerftiti; zhe ne, fe bofh v’tem ognji vezhno pogubil.“ — To ga je tako ultrafbilo, de fe je prezej v’Malto vernil; in kakor Interno je is barke ftopil, fe je na ravnoft proti velki zerkvi podal. Kadar fo ga njegovi prijatli in snanzi sagledali, fo fe sa-zhudili in fo ga vprafhali, kam tako bili. Ali drusiga jim ni odgovoril, kakor: ,,V’ zerkev, v' zerkev.“ — Kidar v’ zerkev pride, fe verske na kolena, in oliane tako dve uri v’ go-rezhi molitvi in v’ globokim premifh-Ijevanji. Po tem gre k’ duliovnimu
in ga profi, de naj ga v’ kerThanTki veri poduzhi in kerfli ; in kmalò po tem je prejel Tveli kerft, v’ letu i656, s’ tako gorezhnoftjo in poboshnolljo, de fo Te vii njegovi vojfhaki, kteri To per njem v’ Malti Lili, po njegovim sgledu h’ kerfhanfki veri Tpreo-Lernili, sunaj dvéh, ktera Ila pretendo vratna nevernika Lila.
Lela veliki fpokornik je nafho fveto vero,' kadar jo je bil prav fpos-nal, tako vifoko zhaftil in ljubil, de je velikimu uzheniku mahomedanfke vere v’ mellu Fez tako pifal: „Dokler firn v’ mahomedanfki veri shivel, ni-iim nikdar mogel najdili, kar je moje Terze poshelelo, ne v’ vshivanji po-fvetniga vefelja, ne v’ pofvetni veliko-fti in zhalli, tudi ne v’ fvillofti kra-ljeviga trona; per vlim tem je moje Terze prašno odalo in je smiram The nekaj drusiga poshelelo. Ali sdaj pa, ko firn Te h’ kerThanfki veri Tpreober-nil, je moje Terze popolnama sado-voljno. Ko bi bil sdaj goTpodar vfih kraljellev na semlji, bi jih hotel vTe
Jesufu Kriftufu darovati, saka j sdaj nizh drusiga ne shelim , kakor njemu doparti, in sa njegovo zhaft in is lju-besni do njega terpeti.“
Po fpreobernjenji je leta kraljevi fin mozhno skelel, v’ pufhavo iti, in tamkaj v’ premifhljevanji fvetih refniz nafhe vere fvoje dni presbiveti ; ker je pa fposnal, de bo bolj Bogu dopa-dekjv zhe fi bo persadeval, nevcrni-kam fvoje deshele kerfhanfko vero o-snanovati in jih k’ Bogu fpreoberniti, fe je sazhel s’ velikim pridam latin-fkiga jesika in duhovftva uzhiti, je v’ Rifinì v’ Jesuitarfki orden ftopil, in je mafhnik portal. Po tem je fhe fbcft let sbivel, in je smiram s’ tako go-rezlmoftjo fveto vero nevernikam o-snanoval, de jih je v’ tih fheftih letih dva tavshent h’ kerfhanfki katolflibi veri fpreobernil.
Spreobernjenje tega fvctiga rnosha fe 1 je po premifhljevanji peklenfkiga ognja sazhelo. Sposnal je, de mu je leta preftrafhni ogenj perpravljen , zhe > fe k’ Bogu no oberne. Ali ravno ha-
kor je Lil njemu perpravljen, dokler je v’ grefhnim pofvetnim vefelji shi-vel, tako je tudi tebi o grefhnik! fhe smiram perpravljen, dokler fvojiga grefhniga shivljenja popolnama ne po-boljfhafh, Premilli grosovitno nevar-noft, v’ kteri fi; premilli, kaj pravi prerok Isaija : ,Mdo is med vaf bo samogel prebivati s' ognjem hi vje poshge ? kdo is med vaj bo prebioal s’ vezhnirn ognjem1'''? *)
De Ге bofh v’ prihodno bolj greha bal in fe ga bolj fkerbno ogibal, fpomni fe vfelej, kadar bofh v’ kako fkufhnjavo prifhel, jireftrafhniga ognja v’ peklu, kteriga je Bog grefhni-kam perpravil ; premifli lian dufhe, kadar sagleda leto grosovitno terplje-nje, kteriga bo mogla vezhno lerpeti savolj kratkiga vefelja, ki ga je v’ grebu vshivala ; kadar vidi leta ognjeni bresen poln hudobnih duhov, kteri fo perpravljeni jo fprejeli, de jo i'>o-do vezhno shgali. — Rezi fam per
\
Isaija 33, 14-
febi, kadar fl v’ flmfhnjavah : Kako nefpamelen bi vender bil, ko bi sa leto kratko grefhno vefelje dovolil vezh-no v’ peklenl kim ognji goreli ; in vender, zhe leto hudobijo ftorim, v’ kte-ro me sdaj fkufhnjaviz sapeljuje, je ravno tako, kakor ko bi nizh sa to ne maral, zhe tudi v’ pekel pridem , sakaj lahko bi fe sgodilo, de bi kma-lo po ftorjeni hudobii umeri, in tedaj v’ vczhni ogenj savershen bil. — Rezi tako lam per febi, moj kriftjan! v’ fkufhnjavah, in bofh vidil, de fe bofh loshej greha varoval, ker hofh fposnal, de je ref nefpametno, fl sa kratko vefelje vezhno terpljenje na glavo nakopavali.
Prezhuden in nesapopadljiv je ogenj pekla. Sraven lete njegove laftnoili, de dufhe in telefa shge, bres de bi jih poshgal in pokonzhal, ima tudi fhe to laftnoft, de raslozhik dela med netrezhnimi dufhami , ktere v’ njem gore, de namrezh lifle hujfhi shge , ki fo bolj grefhile, kakor druge, ki / fo manj grefhne ; kakor je Bog uka-
sal v’ fvetîni Pifmu : „Kolikor fe je povik/iieval in je v’ pofvetnim vefe-Iji bil, toliko mu dajte ierpljenja in shalofti‘‘ *)
Leta modri ogenj, pravi f. Avgufh-tin, raslozhi in najde med veliko trumo pogubljenih, nezhiftnike, ki fo tolikanj ifkali pregrefhniga vefelja, in fo fvojimu truplu tako fkerbno ftreg-li; in jih bolj obzliulljivo pezhe, kakor druge, llaslozhi tudi jesik hudobnih opravljivzov in vfih tihih, ki fo v’ njih shivljenji s’ grefhnimi pohujfh-Ijivimi befedami, s’ preklinovanjem , s’ la siimi, i. t. d. Boga shalili ; in dcfiravno fe jim po njih želim truplu preftrafhno obzhutili da, fhe po-febno hudo njih grefhni jesik pezhe. Sploh tihi udje trupla, kterih fe je grefhnik bolj pogofto poflushil, de je Boga sbalil, bodo peklenfki ogenj huj-fhi obzhutili, kakor drugi udje; sakaj pravizhni in vfigavedeozhi Bog je lota ogenj uftvaril, de grefhnike po saflu-slienji vezhno pokori.
*) Ilasofl. 18, 7'
Sraven tega preltrafhniga ognja je fhe veliko drusiga lelefniga terplje-nja v’ peklu: „Vfak ud in pozhutek trupla, kakor tudi vfaka lallnoft du-fhe, ima fvoje pofebno terpljenje v’ tem kraji vezhniga terpljenja. Ozki ne vidijo drusiga, kakor Itrafhne pe-klenfke pofhalti; ufhefa ne Uifhijo di'u-siga, kakor grosovitno tulenje in neis-rezheno preklinovanje. Çmrad, ki pride is trupel pogubljenih, je tako Itra-fhcn, de fi ga ne moremo nikdar taziga na fvetu Sniffiti; in vczhno lakot in shejo terpc nefrezhni prebivav-zi lega preftraflmiga kraja !
Mifli fi, moj kriltjan! bolnika v’ kaki hudi bolesni , v’ hudih bolezhi-nah ; kako shaluje in sdihuje in fi fmerti sheli, de bi njegovo terpljenje dokonzhala. Ali kaj fo vfe bolesni in holezhine na tem fvetu proti terpljenju peklu, kjer zelo truplo po vfih fvojih ud,h tako neisrezheno terpi, de bi v’ takim terpljenji zhlovek na fvetu presej umreti mogel? ali v’ peklu ni vezh
G
[merli, de bi tille nefrezhne, Iti tam terpe, od njih terpljenja rcfhila.
Vfe to, ltar zerkveni uzheniki od telefniga terpljenja v’ peklu pifhejo, fe bo fzer fhe le po fodnjim dnevu sazitelo, in bo po tem zelo nefkonzh-no vezhnolt tcrpelo ; ali kadar govore od peklenfkiga terpljenja fploh, ga popifhejo, kakorfbino bo vfo vezhnolt.
Nar hujfhi laltnolt peklenfkiga terpljenja je njegova nefkonzhnolt. Ko bi leto ' terpljenje fhe lavshentkrat hujfhi bilo kakor je, ko hi pa nefkonzh-no ne bilo, bi ne bilo fhe nesapo-padljivo Itrafhno; ali to, ko je ne-fkonzhno, ko nikdar nikdar ne bo nehalo, to ga nesapopadljiviga in neis-rezheno Itrafhniga ftori L —Ko bi leto terpljenje ne bilo vezhno, ko bi imelo nehali zhes Ilo let, ali lavshent let;, zhes rnilion let, ali zhes Ito tav-slient milionov let, bi pogubljeni v’ peklu vender fhe upanje imeli, de bo lidi zhaf prifhel, ko bo njih terpljenja konz. Ali lelo upanje jim je popolnama odvseto. — Kadar bo Ito
tavshent milionov let preteklo, fe bo to fhlevilo let fpet ocl konza sazhelo, to fe bo tolikokrat ponovilo, kolikor je svesti na nebu, prahu na semlji, kapel v’ morji in pefka okoli morja ; in kadar bo vfe to dokonzhano, ne bodo saversheni v’ peklu fhe nizh bli-shej konza njih terpljenja, kakor pervi dan, ko fo terpeti saziteli ! -— O preftrafhna vczhnolt ! —
Ko hi Bog baiti saversheni dufhi v’ peklu ohljuhil, de kadar ho leto neisrezheno fhtevilo let, ki fino ga sdaj preminili, dokonzhano, bo is pekla refhena, o kako reven trofht bi vender to bil! Ali vender bi leta du-fba tako vefelje in tako fladkoft per tej obljubi obzhutila, de bi fe ji'nekaj zhafa sdelo, de ni v’ peklu, ampak v’ nebelih. — Premifli, moj krift-jan ! kako nesapopadljivo shaloften mora lian pogubljene dufhe v’ peklu biti» ker bi ji tako reven trofht vender tako vefelje fiorii ! —
O nesapopadljivi kraj nefkonzh-niga terpljenja ! — Vezimo goreli ! —
Nilular terpeli nehati! — Bres vfiga konza nefrezhen Lili! — O preflrafh-na vezhnolt ! ! — Premifli vender, o grefhnik ! kaj te zhaka ; premifli ne-varnoft, v’ kleri fi. Sahvali Boga, de te fhe shiveti pulii, de te v’ tvojih grehih k’ fodki ne poklizhe, kjer bi hil k’ vezhnimu terpljenju obfojen ; in ne odlafhaj vezli pokore, saka j le pokora te samore vezhniga terpljenja obvarovati.
Zhe fe ti to, kar fi do sdaj od pekla premifhljeval, fhe sadofii llrafh-no ne sdi, premifli fhe to, de pogubljeni v’ peklu, ki bodo vezhno terpeli, tudi bres vfiga prenehanja in polajfhanja terpe. Velik raslozhik je tudi v’ tem med terpljenjem na tem fvelu in na unim. Kadar na tem fvelu kaj terpeli imamo, zhe je terpljenje fhe tako hudo, ima zhlovek vender fhe smiram kako polajfhanje ali prenehanje v’ fvojim terpljenji, ima ka-kiga prijatla, de ga lolashi, ima u-fmiljene ljudi okoli febe, kteri fi per-sadevajo, mu Ilrezhi in mu njegovo
terpljenje polajfhali; in vzhafi ima tudi Itako prenehanje Tvoje bolezhine, safpi in fe fpozhije. — Ali vfiga tega nimajo saversheni v’ peklu; njih terp-Ijenje je bres vfiga polajfhanja in prenehanja; kakor od sazhetka tako srnicam naprej zelo vezhnoft. Yfe, kar jo okoli njih ; vfe kar vidijo, flifhijo in obzhutijo, jim njih terpljenje gmi-i’a. Kadar vidijo okoli Tebe Tvoje grefh-ne poTvelne tovarThe, klere To na Tve-tu tako ljubili, Te neisrczbeno fov-rafhtvo do njih v’ njih Terzu vname; vezhno Te eden drusiga preklinjajo, fi eden drugimu sapeljevànje ozhitajo, in Te kolikor morejo eden drusiga preganjajo. — Nikogar ni, de bi jih le kolikor toliko potolashil. Çtrafhno tulijo, vpijejo in fe jokajo, ali njih Tolse nikogar ne omezhe; vfe je saltonj, vfe preposno. Ko bi bili, dokler To bili na fvelu, le nekoliko fpokornih fols istozhili, bi bile njih Tolse kmalo ufmiljeno Terze Jesufovo omezhile, in bi jim bil grehe odpuftil in jih po , njih fmerli v1 nehefa vseh Ali sdaj
je pa vfe sallonj; njih obfojenje je is- | rezheno, — vekomaj ne ko prekliza-no ! — Kadar Lo vfak savershen v’ peklu she toliko fols isjokal, kolikor je Lilo vode na semlji oL zhafu fploh-niga potopa, ne Lo zhaf njegovima neprenehaniga, grosovitniga terpljenja le toliko perkrajfhon, kolikor Li s’ ozhini trenil ! ! — —
O nesapopadljiva nefkonzhnoA terpljenja v’ peklu, v’ kterim ni polaj-fhanja, ne prenehanja ! — Preminimo bogatinza v’ peklu, od kteriga Jesuf v’ Netim Evangelii govori. Lela nefrezhni saversheni grefhnik she fkoraj dva tavshent let v’ peklu gori, in sheli, le eno farno kapljo vode na fvoj jesik prejeti, in je ne more sa-dohili. Ne proli, od fvojiga terplje-nja refhen Lili; ne pro fi, de Li njegovo terpljenje perkrajfhano Lilo , ampak le majhino polajfhanje fvojiga terpljenja sheli, le eno famo kapljo vode sheli,prejeti. Kaj je kaplja vode sa tako shejo, kakor jo terpe pogubljeni v’ peklu ! In vender je ne
more nikdar sadobiti.—To nam fpri-zhuje, de sayersheni v’ peklu saref kres vfiga polajfhanja in prenehanja vezhno terpe.
Nefkonzhnoft peklcnfkiga terpljc-nja, ki je fama na febi tako ftrafhna, fhe ftrafhnejfhi savolj tega portane , ker pogubljeni v’ peklu dobro vedo in vedno kres prenehanja v’ to mifli-jo, de ne bodo nikdar is tega kraja neisrezheniga terpljenja prillili. — Ko hi ne vedili, de fo sa vfe vezhne zha-fe k’ temu terpljenju obfojeni, ali ko hi vfaj vedno v’ to ne miflili, hi manj torpeli ; ali ni jim mogozhe, le toliko , kolikor hi s’ ozhmi trenil, fvojih mifel od vezhnofti njih terpljenja od-vernili. — Ker nifo nikdar hotli na fvelu vezhnorti premifhljevali, jo morajo sdaj po pravizhnim boshjim ob-fojenji v’ peklu vedno premifhljevali. Ko hi jo bili hotli na fvetu refnizh-no premifhljevali, hi jih bilo leto pre-mifhljevanje na pot pokore in v’ ne-befa perpeljalo ; v’ peklu pa jim pre-mifhljevanje vezhnofti nizh ne poma-
ga , ampak jim njih lerpljenje le fhe pogmira, ker vfak zhaf lako rekozh lerpljenje žele vezhnolti na enkrat ob-zliutijo. — „V peklenjkim ognji Jim, in vezimo bom tukaj gorel" ! — To mifli vfak pogubljen v’ peklu bres nehanja ; to je lilli zheruv, od kteri-ga Kriftuf pravi, de nikoli ne umer-je ; kteri pogubljene dufbe vezhno grise. —
Kdo bi samogel sapopalH tiAe neisreaheno grenke obzhulke pogubljenih v’ peklu, kadar premiflijo pre-lezheni zhaf fvojiga shivljenja na sem-lji, in po tem nefrezhno vezhnoft, v’ kteri fo sdaj ; ker vidijo, de sa tako kratko vefelje, ki lo ga v’grehih vshi-vali, morajo sdaj vezhno v’ peklu goreli ; ker vidijo, de je bilo popolna-ma v’ njih môzhi, v’ nebefa priti, ko bi bili le refnizhno hotli ; ker vidijo vfe tifte velike gnade, ki fo jih tako obilno od Boga v’ slavljenji prejemali , in ktcre fo savergli. — Çpomin vfiga tega jih neisrezlieno pezhe ; in vedno bres nehanja v’ to miflijo! —
j,O šakaj fmo vender tako nefpamelni kili, pravijo s’ shaloAnim glafam , de fmo kratko vefelje, ki fmo ga v’ grehih vshivali, tako drago plazhali ! — Ali ! sa tako kratko vefelje pa vezimo goreti! —- Ah! kaj fmo miflili! kako nefpamelni fmo bili“ ! — — Çtrafh-no fe kafajo, de fo tako grefhno shi-veli; ali vfe je sallonj, vfe preposno! —■ Premifli vender vfe to refnizhno, o grefhnik! dokler zhaf in gnado imafh. Zhe fe sdaj fvojih grehov' perferzlmo fkafafh in fe poboljfhafh, ti ho ufmi-ljeni Bog vfe odpuftil, in ti ho fvojo gnado fpet dal ; zhe fe pa sdaj no-zhefli fvojih grehov fkafati in fpoko-riti, fe bofh v’ peklu vezhno kafal , ali vfe tvoje kafanje ti ne bo nizli pomagalo, ampak ho le fhe tvoje terp-Ijenje gmiralo. —
Morde pa pravifh : „Premifhljeva-nje pekla je preftrafhno; zhlovek hi jlo tem premifhljevanji lahko pamet sgubil.“ — Ali ravno to ho v’ tvoje pogubljenje flushilo. — „Is tvojih uft te fodirn , ti Bog porezhe : Ti lì te-
da] dobro vedil, de je pekel tako ftra-fhen, de zhlovek fkoraj parnet sgubi, kadar ga preinifbljuje5 in vender fi nifi persadeval, Ге ga ogniti, ampak fi le smiram po polih hodil, ktere v’ pekel peljejo.“ —
O grefhnik! nikar ne poflufhaj fkufhnjavza, kteri te hozhe od tega svelizhanfkiga premifhljevanja s’ tem odverniti, ker ti pravi, de te ho leto prernifhljevanje oh pamet perpravilo. Premifli vezhkrat nesapopadljivo vezh-no terpljenje pogubljenih dufli v’ peklu , in rezi fam per febi : ,,Ker je she prernifhljevanje pekla tako ftrafh-no, kako ftrafhen mora fhe le pekel hiti“ ! — Ne hodi tako nefpameten ,• kakor fo tifti pofvetnjaki, kteri fe fkerb-no vfiga tega ogihlejo, kar bi jih sa-moglo pekla fpomniti ; in kteri fi nizh ne persadevajo , fe tega ogibati, kar jih vredne dela, v’ pekel priti. Kaj jim to pomaga, de fe premifhljevanja pekla boje, pekla pa fe ne hoje ? — Ti pa, ljubi moj kriftjan! fe pekla hoj, in ga vezhkrat premifhljuj,
«le fe ga bofh flie bolj bal, in tedaj bolj fkerbno varoval.
Morde pa sato pekla ne premifh-ljujefh in fe ga nizh prav ne bojifh, ber terdno v’ pekel ne verujefh , in miflifh, de duhovfki uzhcniki, kadar od pekla govore, le sato tako groso-vitne rezhi pravijo, «le bi grcfhnike oltrafhili in od greha odvernili ; pa morde ni vfe tako , kakor pravijo. —
O grefhnik! nikar fe ne moti in nikar fkufhnjavza ne pofJufhaj; po-flufhaj velikovezh refnizhniga Boga, kteri nam v’ fvetim Pifmu govori. Ker vczhniga peklenfkiga ognja s’ ozh-mi ne vidifh, kaj mqpifh, de ga ni? — O de bi tako ne bil, in de bi nobeden va-nj ne prifhel! — Ali Bog fam nam je rasodel, de je vfim ler-dovratnim grefhnikam vezhni ogenj perpravil, v’ kterim bodo vezhno pokoro delali, ker na lem fvetu nozhe-jo kratke pokore dorili. — Bog nam je v’ fvetim Pifmu na tanko to refni-zo rasodel, de je vßm terdovratnim nefpokornim grefhnikam vezhno terp-
ljenje v’ peklu perpravljeno. V’ bukvah Rasodenja fe bere, de bodo veliki grefhniki : „nbijavzi, nezhifiniki, ... malikovavzi in vfi lashniki, v' bajerji, ki je poln ognja in slive pia, prebivali*) In dalej fe v’ fvetim Pifmu bere , de bo vezhni fodnik pogubljenim tako rekel : „Poberite fe J pred. mene, prekleti, u’ vezhni ogenj, kleri je fatami in njegovim angel jem per pravljen.“ **} „ lamkaj bo jokanje in fhhripanje s’ sobmi***) »Njih z/iernv nikdar ne umerje, in ogenj nikdar ne agafne.“ ****) —
Dober kriftjan terdno vfe to ve-rujc, kar je R§g govoril. Ker nam Rog tako ozhitno od pekla govori, bi nam imelo to sadofti bili, naf v’ veri poterditi. De bomo pa fhe bolj po-terjeni , premiflimo, de naf tudi pamet preprizha, de mora pekel biti. Rog je nefkonzhno fvct in nefkonzli-r>o pravizhen. Ker je nefkonzhno fvet, vfe kar je hudobno fovrashi ; in ker
*) Hasort. 21. d. **) Mat. 2.5, 4i. ***) Mat.
25, 3o. ****) Mark. p, 45.
je ncfkonzhnn pravizhen , vfe kar je hudobno pokori. Kadar tedaj dufho najde, ki'je v’ hudohii ali v’ grehih, jo fovrashi in pokori, in zhe je duflia vezhno v’ grehih, jo vozimo fovrashi in pokori, po fvoji nefkonzlini fvelofti in pravizi. Ali ravno to je laftnoft dufho terdovratnih grcfhnikov, de fe v’ fmert-nih grehih is tega fveta lozhi in pred. fodnji dol boshji pride, in Bog jo po fvoji fvclodi fovrashi, in po fvoji pravizi k’ terpljenju ohfodi, in fzer k’ vezhnimu terpljenju, ker duflia, ktera v’ fmertnih grehih k’ fodbi pride , vezhno v’ fmertnih grehih odane, (šakaj po frnerti ni vezli odpufhanja fmertnih grehov), in ker je tedaj vezhno v’ fmertnih grehih , je tudi vezh-niga terpljenja vredna. — Zhe tedaj le v’ Boga verujemo, nam po tem she fama pamet fprizhuje, de mora pekel hiti ; in kdor v’ pekel ne veruje , tudi v’ Boga ne veruje.
Ali morebiti pravifh, de verujefh v’ pekel, pa de fe ti to nesapopadlji-vo sdi, kako samore pravizhni Bog
grefhnika sa kratko vefelje , ki ga je v’ grehu vshival, k’ vezhnimu terplje-nju obfodili ; in de fe li morde sdi, de Bog ne ravna pravizhno. — Ali premifli to, rnoj kriftjan ! kar firn ti ravno sdaj pravil, de dufha, ktera v’ fmcrtnim grehu is tega fvela gre, zelo vezhnoft v’ fmertnim grehu oliane, sakaj kakor hiterno je zhaf gnade, zhaf ufmiljenja hoshjiga, to je, zhaf shivljenja na fvetu , pretekel, naftopi prezej zhaf pravize, zhaf jese boshje. Kadar dufha v’ fmertnim grehu is tega fveta gre, je sa vfelej samûdila zhaf ufmiljenja hoshjiga, zhaf odpu-fhanja grehov, nikdar vezh ji ni mo-gozhe, odpufhanja fvojih fmertnih grehov sadohiti in v’ hoshjo gnado priti; vezimo oftane v’ grehu, vezhno v’ grefhni volji in v’ fovrafhtvu boshjim, in Je tedaj po boshji fvetofti in pra-vizi tudi vezhniga terpljenja vredna.
Zhe hozhefh to prav sapopafti, moj kriftjan ! ne fmcfh le tega mifli-ti, de je hudobno djanje grefhnika na fvetu kratko; ampak morafh premi-
fliti, de greflmik, kleri v’ fmertnim grehu umerje, zelo vezhnoft v’ ravno tiftim kanu oliane, v’ kterim umerje, in de zelo vezhnoft ni nizh manj vreden , v’ peklu terpeti, kakor je bil prezej po fmerti, kadar je v’ fmertnim grehu k’ fodbi prifhel ; sakaj pekel ni « kraj pokore v’ odpufhanje grehov po boshjim ufmiljenji, ampak kraj terp-ljenja, de fe vezhni boshji pravizi sa-dofti ftori.
Dokler fmo na tem fvetu, nam je Jesuf neisrezheno dobrotljiv in u-fmiljen; tako ufmiljenje ima do grcfh-nika, de bi bil prezej perpravljen , na novizh terpeti in na krishi umreti, ko bi ne bilo drugazhi mogozhe, grefhnika obvarovali vezli riiga terpljenja. — V’ bukvah od boshje ljubes-ni, ki jih je f. Franzifhk §alesi 'fpi-' fai, fe najde lep sgled od tega. — V’ Kandii je bil med drugimi, ki fo fe h’ "kerfhanfki veri fpreohcrnili, tudi eden, ki fe je fpet nasaj poverini v’ nevero, po sapeljevanji fvojiga never-niga prijatla. Kadar je fhkof tiftiga
I
Г
kraja to svedil, Ге je tako rasfcrdil, de je Boga profil, de naj pokonzha sapeljivza in sapeljaniga, kcr nifla vredna dalej na semlji shiveti. Lela fhkof je kil fzer fvet mosh, ali njegova velika gorezhnoA ga je premotila, de je leto neufmiljeno profhnjo k’ Bogu poflal. Ali ufmiljeni Bog mu je na snanje dal, kakofhino ufinilje-nje ima do grefhnika, dokler je na fvetu. Vidili mu je dal, kakor nekdaj fvetimu Çhlefanu, nebefa odperte, in vidil je Jesufa fedeozhiga na fede-shi milofli, in nefkonzhno veliko f li levilo angeljev okoli njega; vidili mu je dal tudi pekel odpert ; in tifta dva, ki je njih pokonzhanja skelel, je vidil na kraji peklenfkiga kresna v’ gro-sovitnim Araku, ker Aa v’ nevarnolli kilti, sdaj sdaj v’ leta Arafhni kresen paAi. Kadar fpet proti nekefam pogleda, vidi ufmiljeniga svelizliarja, ki is fvojiga fedesha vdane in doli pride, kjer Aa leta dva nefrezhna v’ taki nevarnofti kila, jim ljukesnjivo roko poda, in jih od kraja peklenfkiga
hresna potegne. Po tem fe obcrne k1 fhkofu in mu rezhe: „Nikar me veah ne shali s’ takimi profhnjami. Kdor grefhnikam fmert sheli, meni soper ravna , šakaj tako ufmiljenje imam do greflmikov na semlji, de Li hotel rfe fvoje terpljenje na novizh sa-nje predati, ko Li drugazhi ne mogli veahniga pogubljenja obvarovani biti*“ — Tako nefkonzbno ufmiljenje ima Bog do greflmikov, dokler fo na fvetu; ali zhe pa vfe njegove gnade in dobrote savershejo in v’ grehih u-mcrjejo, Uopi na metlo njegoviga nc-fkonzhniga ufmiljenja njegova ne-fkonzhna praviza, in jih po tem k’ vezhnimu terpljenju obfodi.
Bog je fveti Teresii, veliki fvet-nizi, v’ duhu nekoliko na snanje dal, kakofhin je pekel ; in ona ga je, kolikor je zlilovefhkimu umu mogozhe, P°pifala. — „Kadar firn ravno v’ molitvi bila, pifhe f. Teresija, firn fe na enkrat v’ peklu snajdla. Prezej fim fposnala, de mi je ufmiljeni Bog hotel lidi kraj pokasali, kteriga firn fi
Lila s’ fvojimi grehi saflushila. Malo zhafa firn bila v’ duhu v’ peklu, ali tako ftrafhen je hil moj Han , de ga nikdar ne bom posabila. — Pot, po kleri fim bila v’ pekel perpcljana, je bila vofha temna ljuknja, polna gnufobe in neiarezheniga fmradu,, in polna kazh. Po tej poti lim bila per-peljana k’ fieni, v’ kteri je Lila ljuknja , vofha in vifoka, in v’ to ljuknjo fim bila pollavi jena. IS i mi mogozhe isrezbi, kakofbino terpljenje fim tamkaj obzhutila. Obzhutila fim , de moja dufha v’ tako flrafhnim ognji gori, de mi ga ni mogozhe le sapopafti, fhe manj pa popifali. Sraven tega fim po želim truplu take nesapopad-ljive bolezbine obzhutila, de fo vfe bolezhine , ki fi jih zlilovck na fvetu mifliti samore, kakor prijeten hlad v’ veliki poletni vrozbini. — In kar je bilo nar hujfhi, je bilo to, de fim dobro vedila, de fo lete bolezhine ne-fkonzhne in bres prenehanja. Çtrafh-no terpljenje mi je tudi to fiorilo, ker fim smiram v’ fmertnih teshavah
l)ila, kakor ko hi me bil hotel kilo sadufhiti.
Velika temota je bila okoli mene, in od nobenima kraja nobene fvet-lobe; in nesapopadljivo je, de firn vender vfe to vidita in raslozhila, kar je bilo ftrafhniga okoli mene, in kar je moje terpljenje gmiralo.
Defiravno je bilo terpljenje, ki fim ga obzhutila, neisrezheno in nesapopadljivo , firn vender fposnala, de fim le malo od peklenfkiga terpljonja pofkufila. In is zeliga forza Boga sa-hvalim, de mi*je tako ozliitno Tposna-ti dal, kaj firn fi bila s’ fvojimi grebi saflushila, in kako nefkonzhno velika je njegova miloft do mene, ker me je is tako ftrafhniga kraja refhil. Ref je, de fim velikokrat v’ pridigah flifhala, ali v’ bukvah brala, kako ftrafhno je terpljenje v’ peklu ; ali vfe to, kar fim fi od pekla popred mi-fliti samogla, je bilo ravno kakor nizh proti temu, kar fim takrat obzhutila, kadar mi je bil ufmiljeni Bog v’ duhu pekel pokasal. Defiravno je
she fheft let preteklo, kar fe je to sgodilo, me vender fhe tak Urah obide , kadar to pifhem, de fe mi sdi, de mi kri v’ shilah safeda. Od tiftiga zhafa, kar firn peklenfko terpljenje obzhutila, fe mi vfe terpljenje tega fveta lahko sdi; in fposnam, kako fmo nefpametni, kadar fmo nejevoljni in nepoterpeshljivi v’ teshavah. Vfe lerp-ljenje na tem fvetu, naj bo fhe tako veliko in dolgo, ni zlo nizh proli terpljenju v’ peklu.
.Leto obzhutenje peklenfkiga terp-Ijenja mi obudi veliko ufmiljenje do krivoverzov, kteri ' sanizhevanji bosli-jili refniz shivé, in fo v’ ozhitni no-varnofti vezhniga pogubljenja. Moje slielje, de bi fe vii ljudje svelizhali, fo tolto velike, de bi radovoljno fvoje shivljenje dala, de bi le eno farno dufbo od tako ftrafhniga in nefkonzh-niga terpljenja odrefhila. Kadar ha-kiga prijatla imamo, ki ga perferzh-no ljubimo, ga ne moremo terpeti vidili , bres de bi njegoviga terpljenja s’ njim *nc obzlmlili. Kdor tedaj
fvojiga blishniga perferzhno ljul»i, veliko shaloft v’ Tvojim ferzu obzhuti, ber jih tolikanj vidi, ki Te pufte od budobniga duha po polih voditi, kte-Ve na ravnoft v’ vezhno pogubljenje peljejo, kjer bodo neisrezheno, nesa-popadljivo in nefkonzhno terpljenjc imeli.“
Tako pifhe f. Tercsija, leta velika fvetniza boshja ; in noben pameten kriftjan ne bo rekel, tic je lashi pifa-la ; sakaj vfe, kar j% . i eresi ja pitala , nam fltasuje kako mozhno je refnizo ljubila; in is zelika i." shivljenja Te vidi, kako veima Jvetniza je bila.
Ali vfe to, kar je ufmiljcni Bog fveti Teresii od peklenfkiga terpljenja rasotlel, je grosno malo, lako de lahko rezhemo, de je pekel The nefkonzh-no hujfhi, kakor ga nam leta fvelni-za popifhe.
Kadar je f. Avgufhlin nefkonzh-no peklenfko terplienjc prermfhljeval, sraven lega pa videl, de je tolikanj ljudi na fvetu, kteri nizh drusiga sa Ivoje «hivljenje ne saflushijo, kakor v’
pekel saversheni biti, fe je tako sa-zhudil, de je rekel, de zhlovek, kte-ri v’ fmertnih grehih sitivi, je vero ali pa pamet sgubil ; sakaj zhe savolj lega v’ fmertnih grehih shivi, ko v’ , pekel ne veruje, ftriftufovim befedam : ne verjame, in je tedaj vfo vero sgubil ; zhe pa v’ pekel veruje, in ven- i der flre smiram v’ fmertnih grehih i shivi, je popolnama fvojo pamet sgubil , in ni nizh boljfhi kakor norz, kteri ne ve kaj dela.
Moj kriftjan! is tega, kar fmo do sdaj od pekla permifhljevali, fi vsami tri re/.hi. Pervizh , sahvali dobrollji-viga Boga, de te je do sdaj lete ne-fkonzhne nefrezhe obvaroval. Premi-fli, ko l»i bil Bog hotel po fvoji ojftri pravizi s’ tabo ravnati, bi le bil she v’ pekel savergel, kadar fi pervi fmert-ni greh fiorii, in she sdavnaj bi v’ vezhnim ognji gorel. — Drugizh, varuj fe v’ prihodno bolj fkerbno fmert-niga greha. Zhe ti je Bog po fvojim nefkonzhnim ufmiljenji do sdaj sana-fluii, de li ni fiorii, kakor fi saflu-
shil, ti ni obljubil, de ti bo smiram tabo sanafhal, ampak le velikovezh fvari in ti perporozha, de zhuj, ker ne vefh, kdaj bo tvója sadnja ura prillila. — Tretjizh , prenafhaj s’ po-terpeshljivoftjo vfe fvoje krishe in te-sbave, in fe vfelej fpomni, kadar kaj terpeli imafh, de fi nefkonzhno vezh terpeli saflushil, zhe ravno nifi vezh fmertnih grehov ftoril, kakor eniga famiga v’ želim Tvojim sbivljenji, ker she sa en Tajni fmertni greh v’ pekel priti safluehimo, ko bi Bog hotel po Tvoji ojllri pravizi s’ nami ravnati. Zhe je tvoje terpljenje na fvetu The tako veliko, vender nikdar ne rezi, de vezh terpifh, kakor terpeti saTlushiTh. PremiTli, de Ti ehe peklenTko terpljenje saflushil , in de vfe terpljenje na fvetu,. proti terpljenju v’ peklu, je manj, kakor ifkra proti folnzu. Pre-mifli tudi, de jih je veliko v’ peklu, ki fo morde manj fmerlnih grehov fiorili, kakor ii jih ti she do sdaj ftoril ; in vender she sdavnaj vr vezhnim °gnji gore, in njih neisrezbeno terp-
ljenje jim zlo nizh ne pomaga; ti pa irnafh po boshjim ufmiljenji fhe zhaf, fc fpokorili in fe svelizhati, zhe leto kratko terpljenjc , ki ti ga dobrotljivi Bog pofhije, v’ duhu pokore voljno preterpifh.
Ko bi Bog kaki pogubljeni đufhi v’ peklu perpuftil, fpet nasaj na fvet priti;, in nar hujfhi terpljenje preflati in nar vezhi pokoro delati, ki Ге je kdaj na fvetu delala, bi leta dufba s’ ncfkonzhnim vefeljem in s’ neisrezhc-no hvaleslmofljo do Boga vfe to pre-terpela, de bi po tem v’ nebefa priflila. —• Sakaj tedaj ti, o grefhnik! ra-dovoljno, v’ duhu pokore in s’ hva-leshnoftjo fvojih teshav ne preterpifh, ker fi she v’ vezhnim ognji goreti sa-flushil? — Ali ti ne flori Bog vezhi gnade, ker te na tem fvetu pokori in le v’ pekel ne savershe, kakor ko bi te bil she po tvojim saflushenji v’ pekel savergel, in bi te zlies tavslient let fpet is pekla refhil ? Premifli to, o grefhnik!
§. Jancs Damafzen pifhc od mla-denzha, kteri je v’ fanjah nekoliko od peklenfkiga terpljenja vidil, de ga je to tako preftrafhilo, de fe je po tem fkerbno greha varoval, in vfe fkufh-njave lahko premagal. Kadar je nam-rezh leta mladenzh hude nezhifte fkufh-njave imel, je s’ shaloftnim ferzam Hoga profil, de naj ga refhi od lih ffiufhnjav , in v’ tej shalofti je safpal. V’ fpanji je vidil dva mosha ki fta k’ •cjemu prillila in fta ga s’ faho peljala v’ nesnano deshelo, ktera je bila tako neisrezheno lepa in prijetna, de vfe, kar fi samore zhlovek lepiga mieliti, ni zlo nizh proti lepoti lille desicele. Mladenzh fe grosno sazhudi, leer tako neisrezheno lepoto in prijet-noft vidi, in ne ve, kje je; kar safli-(lcć glaf, kteri mu rezhe, deleta kraj Ie frezhno prebivalifhe tiftih, kteri fo •ca fvetu hoshjo pollavo svefto dopol-novali. Lela mladenzh, lef farn is Tebe od vefelja, profi dva mosha, hi Ha ga v’ leta prelepi kraj perpeljala, de naj ga sa smiram v’ tem kraji pu-
Aita. Ali mosha mu rczheta, de v’ tem prijetnim kraji le tifti prebivajo* kteri Io veliko na fvetu sa Boga fiorili in predali, in ki fo fami febe vedno premagovali; de pot, po kteri tifti, ki hozhejo v’ tej desheli prebi-1 vati, va-njo pridejo, je teshavna in polna ternja. — In po tem ga peljata naprej, in pridejo do shaloftniga tem-niga kraja, kteri je bil tako Arafhen, I de lì zhlovek nizh tako ftrafhniga mi-fliti ne more. V’ fredi tega kraja jc bil jeser poln shvepla in ognja; in v’ tem jeseru je sagledal mladenzh ne-fkonzhno fhtevile nefrezhnih prebi-vavzov tega preftrafhniga kraja, kteri fo bili vß sakopani v’ ognji, ih vfi napolnjeni od tega prezhudniga ognja. Sraven tega je vidil veliko fhtevilo grosovitnih pofbaft, ktere fo fi persa-devale, terpljenje letih nefrezhnih, kolikor je bilo mogozhe, pogmirati. Dru-siga ni flifhal v’ tem kraji, kakor tu-lelije in jokanje in preklinovanje. — Vef preftrafhen sheli fkoraj is tega kraja priti; in takrat saflifhi glaf*
bteri mu rezhe: „To je kraj, kteriga Je boshja praviza vlim terdovratnim grefhnikam perpravila. V’ tem vezh-nim ognji vfi tilli gore, kteri fo po frojim hudim nagnjenji na fvetu shi-veli. Sdaj morajo tukaj sa kratko veselje, ki fo ga v’ grehih vshivali, vezh-no hres prenehanja terpeti.“ — Vfe to je mladenzha tako preftrafhilo, de fe je prebudil in fe je na vfim shivotu treßl. Opomin preftrafhniga lerpljenja v’ peklu mu je tako globoko v’ ferzu vtifnjen oftal, de je po tem vedno leto terpljenje premifhljeval, in je lahko vfe fkufhnjave premagal, s’ kterimi ga Je hotel hudobni duh v’ greh sapeljati.
Ravno tako tudi ti, moj kriftjan! nikoli ne posabi tiftiga preftrafhniga kraja, v’ klerim grefhniki sa kratko grefhno vefelje vfo nefkonzhno rezh-noft goré in terpe, bres prenehanja, bres polajfhanja, in bres vfiga upanja, kclej refheni bili. Pofebno v’ fkufh-njavah fe fpomni pekla, v’ kteriga te skeli fkufhnjavz perpraviti, in sdihni
rj *
k’ Bogu, de bi ti mozh dal, fkufhnja-vo premagati in fe greha obvarovati.
MOLITEV
f. Teresije po premifhljevanji pekla. \
O moj Bog, moj Bog! bodi mi miloftljiv! Kako bi samogla isrezhi, kako velika je moja shaloft, kadar pre-miflim flan dufhe, klera je bila na fvetu vifoko zbefbena, ljubljena, in v’ vfih rezbeb poftreshena, kadar is tega fveta gre in vidi, de je vezhno pogubljena, in de njeniga terpljenja nikdar konza ne bo; kadar vidi, de ji sdaj nizh ne pomaga, fvoje mifli od premifhljevanja vezhnofli odvrazhevati, kakor je bila na fvetu navajena; kadar fe vidi na vfe vezhne zhafe odlozheno in tako rekozb odtergano od vshiva-. nja pofvetniga vefelja, kteriga je bila, kakor fe ji sdi, komaj vshivali sazitela . šakaj vfe pofvetno vefelje fe pogubljenim dufham v’ peklu tako kratko
sdi, kakor fan je; kadar fe vidi obdano od grosovilnih peklenfkib duhov, kteri fi persadcvajo in fi bodo vezimo persadevali, ji njeno terpljenje gmi-r«li ; kadar fe vidi v’ peklenfki temoli, v’ kteri nizh drusiga ne raslozhi, kakor vezhni ogenj in vfe to, kar ji je perpravljeno v’ vezbno terpljenje. — jfaho flrafhno je to ! Ali kako malo je vfe to, kar isrezhi ali mifliti samo-remo, proti temu, kar je sarei v’ peklu. O Gofpod! kdo je bil vender leti dufhi ozhi savesal, de ni popred tega preftrafhniga bresna vidila, dokler ni na vfe vezhne zhafa va-nj padla? Kdo ji je bil ufhefa samafhil, de ni nikdar flifhala, kar ji je bilo tolikokrat rezheno, kako neisrezheno in ne-fkonzhno je terpljenje v’ peklu? — G ftrafhna nefrezhna vezimo ft! O terpljenje bres konza in prenehanja! Kako je vender to, de fe pofvetnjaki ne-fkohzhniga terpljenja ne boje, kteri fe vender tako fkerbno vfakiga nar nianjjinga neprijetniga obzhutka na fvetu ogibljejo? —
O Gofpod ! neisrezheno mi je shai, ; de firn toliko zhafa fvojiga slavljenja sgubila, v’ kterim nifim tih refniz premifhljevala in sapopadla. In neisrezheno me ferze holi, ker fhe toliko drugih vidim, kleri lih refniz nozhe-jo poflufhati in sapopafti. — Profim te, o moj Bog! rasfvetli kako dufho, ki vefh de ho veliko drugih rasfvctli-la. Profim te, flori to, ne savolj mene, ne savolj moje profhnje, ampak po nefkonzhnim saflushenji fvojiga lju-higa §ina. Poglej, o moj Bog ! njegove rane ; in ker je on liftim odpu-ftil, ki fo ga ranili, odpufli tudi ti nam na fhe grehe , s’ kterimi fmo te rasshalili. Amen.
Do sdaj fmo premifhljevali pre-ftrafhni kraj vezhniga terpljenja, kte-riga je boshja praviza vfim tiftim per-pravila, kteri v’ fmertnih grehih shive, in v’ fmertnih grehih tudi umerjejo.
Ali sraven tega kraja je fhe drugi kraj terpljenja na unim fvetu, v’
kteriga pridejo lifli, ki ne umerjejo ravno v’ fmerlnih grehih, ki imajo pa vender nefpokorjene majhine gre-hfc na fvoji dufhi, kadar is tega fveta gredo ; satoraj pa tudi njih terpljenje na unim fvetu ni vezhno , ampak zhaf-no. Lela kraj zhafniga terpljenja na unim fvetu fe imenuje vize. — Premini, moj krilljan ! tudi leto terplje-nje, in hoj fe ga, sakaj defiravno ni vezhno, je vender grosovitno hudo.
Nar pred premifli fprizhevanje, ki fe v’ fvetim Pifmu od viz najde. V’ drugih bukvah Makabejzov v’ XIf. pollavi fe bere, de je Juda Makabejz veliko denarjev v’ Jerusalem poflal, de bi fe boshja flushba in darovanje opravilo sa dufhe liftih njegovih to-varfhev, ki fo v’ vojfki shivljenje sgu-hili. In dalej fe bere, de je to fveta in dobra mifel, sa mertve moliti, de Id jim njih grehi odpufheni bili.
Is tega fposnamo, de nekteri grehi bodo na unim fvetu odpufheni. Vera naf uzhi, de tiftim ki fo v’ peklu , njih fmertni grehi nikdar odpu-
fhcni bili ne morejo, šakaj is pekla ni refhenja. ,,Njih zheriiv nikdar ne u me rje , in ogenj nikdar ne vgaf-ne.“ *) Vera naf pa tudi uzhi, de v’ nebelih ni nobeniga, nar manjfhiga greha , „sakaj nizh omadeshvaniga ne more n’ nebefa priti.“ **) — To-raj mora na unim fvelu sunaj pekla in nebef fhe tretji kraj biti, v’ kte-rim fe duflie s’ takimi grehi snajdejo, kteri nifo fmertni in kteri odpufheni biti samorejo ; in leta kraj je imenovan vize, ali kraj zhafniga terpljenja v’ odpufhanje majhinih grehov na u-nim fvetu.
Çpominja vredno je, kar pifhe f. Perpetua, dve fto let po Kriftufovim rojllvu, od fvojiga brata, kleriga je v’ duhu v’ vizah vidila, in je tako dolgo sa-nj profila, de ga je Bog is viz refhil. „Kadar fmo vfi fkup, kolikor naf je bilo savolj kerfhanfke vere v’ jezhi sapcrlih, molili, firn n'e-prevideno, bres de bi bila va-nj mi-
Mark. <j. 4Ó.	**) ,Skr. nnsod. 31, 27.
riila 5 ime fvojiga brala Dimokrala is-vekla, kteri je bil nekaj zli a fa popred umeri, Sazhudila lìm fe, in firn kmalu sazhela mifliti, de morde na unim ivctu terpi, deliravno ni bil vezh ko fedem let llar, kadar je umeri, in de mu bom morde samogla pomagali. IVezej lim sazhela s’ veliko gorezh-noiljo sa-nj Boga profili, de bi gais terpljenja reflui. In ker firn ga tako mozhno v’ fpominu imela, fe je per-godilo, de fini ga fhe lifto nozh v’ fanjali vidila. Vidila firn ga v’ temnim neprijetnim kraji, in vidilo fe mi je, de veliko vrozhino in veliko shejo terpi. Njegov obras je bil sha-loften, bled in vef ranjen. Le od da-lezh fini ga vidila, in ni mi bilo mo-gozbe, fe mu perblishati. Bliso nje-fia je bila pofoda polna vode, ali leta pofoda je bila velika in vifoka, de moj brat ni mogel do vode prili, de-fiVavno fe je (légal in fi je veliko persadevalj jo dofezlii. Kadar firn to vidila, me je tako ferze sabolelo, de fini fe prebudila. — Sdelo fe mi je,
rj **
de mi jo hold Rog s’ tem na snanje dali, »le moj brat na unim fveln tcr-j»i , in de moram sa-nj molili. Po tem hm The s’ vezhi gorezhnoftjo sa-nj molila, kakor popred. Nekaj zhafa po lem hm fpet fvojiga brata v’ Tanjah vidila, ali njegova podoba je bila lepa in prijetna, in v’ velikim ve-felji je bil. Tiha pofoda, ki hm jo v’ pervizh vidila, je bila sdaj niska, tako de je moj brat lahko is nje sa-jemal ; in vidila hm ga, ko je e’ slatini kosarzam is pofode sajemal in pil. — Sdelo Te mi je sdaj, de je Bog moje profhnje uflifhal in mojiga brata is terpljenja refliil.“ Tako Te ji je fanjalo.
Kadar je bil Rimfki zefar Teodosi umeri, je f. Ambrosh, kteri je bil v’ tihim zhafu Majlendarfki fhkof, pejto mafho in bile sa pokoj njegove ditfhe opravil, fhlirdefet dni po ze-farjevi fmerti. In v’ pridigi, ktero je bil per tej perloshnolli naredil, pravi , de je to ftara navada v’ kerfhan-fki kalolfhki zcrkvi, sa dufhe v’ vizah
moliti in boshjo flushbo sa-nje opravljali, in <le jo v’ nèkterih krajih tretji ‘lan in trideleti dan, v’ nekterih pa fedmi dan in fhtirdefeli dan po od-lozhenji dufhe opravljajo. — To nam fprizhuje, de je hila vera v’ vize od perviga sazhetka kerfhanftva do sdaj, smirarn v’ kerfhanlki katolfhki zerkvi ohranjena.
Tudi v’ vizah je, kakor v’peklu, dvojno terpljenje. Ali velik raslozhik je med terpljenjem v’ peklu in med lerjiljenjein v’ vizah , ker je peklenfko terpljenje vezhno, terpljenje v’ vizah pa zliafno.
Pervo terpljenje dufh v’ vizah je to, de boshjiga oblizbja ne gledajo. Lelo odlozhenje od Boga dufham v1 vizah grosovilno terpljenje dela, ker Unga neisrezheno ljuhijo, in njegovo lepoto in fvetoft popolnama fposnajo, in neisrezheno shele, s’ Bogam fkle-njene biti, in fhe ne morejo pred njegovo ohlizhje priti. — Kakor je bilo rezheno, kadar je bilo govorjenje od lerpljenja v’ peklu, de nam je ne-
mogozhe, dokler fmo na fvetu, po-polnama sapopafti, kako grosovitno terpljenje je to dufham v’ peklu, ker fo od Boga odlozhene ; ravno tako moremo tudi tukaj rezki in fposnati, de fmo vfe prevezli pofvetni in telef-ni, in de salo ne moremo sapopafti, de je tudi dufliam v’ vizah to nar liujfhi terpljenje, ker fo od Boga odlozhene; in ker Boga neisrezheno ljubijo , jim mora to odlozlienje fhe huj-fhi terpljenje biti, kakor pogubljenim v’ peklu, kteri Boga ne ljubijo. Ker je shaloft in britkoft Abfalona, kadar je flifhal, de ga njegov ozke David nozlie vezli vietili, in de ga ne pufti pred fvoje oblizhje priti, tako velika bila, de je skelel, raji umreti, kakor v’ tako shaloftnim ftanu shiveti; kako neisrezheno velika mora fhe le britkoft dufh v’ vizah bili, ker ne fme-jo pred oblizhje preljubesnjiviga Boga priti, in ker fo nektere med njimi veliko let od njega odlozhene.
Drugo terpljenje dufli v’ vizah je ogenj. Ogenj v’ vizah, kakor pifhejo
serk veni uzhenihi, je ravno tako ne-sapopadljiyo ftrafhen, kakor ogenj v’ peklu, s’ tem raslozhkam, de ni ve-zlten, in de ga verne dufhe v’ vizali ne obzhutijo tako hudo, kakor pogubljene dufhe v’ peklu; ker imajo leto vefelo upanje, de bodo fkoraj is ï'jih lerpljcnja refhene in po tem veglino frezhne v’ nebelih ; pogubljenim dufham pa to njih terpljenje neisre-zheno gmira, ker vedo in vedno v’ to miflijo , de je njih terpljenje bres vfiga bonza in prenehanja.
Terpljenje v’ vizah je tako veliko, de vfe, kar zhlovek na fvetu ter-peli samore, ni zlo nizh proti terpje-nju v’ vizah. Tako pifhejo zerkveni uzheniki, in j)ofebno f. Avgnfhtin, kleri tudi pravi: ,,Ne rezi o krilljan! Zhe bom le svelizhan , fini she sado-v°ljin ; vize me nizh ne fkerbe. Ne i'ezi lako, sakaj terpljenje v’ vizah je neisrezheno hudo.“ — In saref, moj kriftjan! ne rezi in ne mifli tako, ampak boj fe viz, in persadevaj fi is žele fvoje mozhi, tako na fvetu shiveti, de
po fvoji fmerli ne bofh dolgo v’ v iv, Mi. Ker fe hiulodclnik po ftorjeni hinlobii boji, deshelfki praviri v’ roke priti, ker Ve, de bo v’ jezho sftpert in bo marfikaj terpeti mogel; Mikaj fé pa'ti, moj kriftjnn! viz ne bojifh, ker je vender gotovo, de vfo terpljenje, ki ga vil jetniki na želim fvetu preboje, fkupaj vseto, ni tako veliko, kakor je terpljenje, ki ga mora vfaka dufha v’ vizah prekati? —- Boj fe tedaj viz, in varuj fe tudi majhniga greha , šakaj ravno sa mojhirie grehe morajo du-fhe v’ vizah tolikanj terpeti; in opravljaj radovöljno fpokome dela, sakaj ravno like dufhe, ktere fo na fvetu fpokorne dela v’ nemar puf hale, morajo v’ vizah nar vezh terpeti.
Çvetniki fo fe viz bali, in satoraj fo toliko fpokornih del opravljali, in ■fo fe sraven tega tudi vedno v’ molitve vernih perporozhevali. S. Monika je na fmertni pokolji fvojimu ßnu Av-gufhtinu in drugim okolikojezhim tako porozhila : „Ne imejte nobene po-febne fkerbi sa moje truplo po moji
— 159 —
fmertij malo mi je na lem leshezhe, kamorkoli ga bole sakopati. Ali to pa vaf profim, de povfod kjer bole, sa ttiojo ilufho fpoinin korite per Gofpo-dovim altarji.“ — Tako fe je leta velika fvetniza molitvam vernih pcrpo-rozhevala, lier fe je bala, dolgo v’ vizah lerpeli. — ,,JN 1 skelela, pifbe f. Avgufhlin, de bi jo s’ veliko zhakjo pokopali, ali de bi njeni grob ime-nilno polepfhali : ampak Je lo je skelela, de bi sa-njo molili per boshji flushbi, per kteri fe je vfak elan sve-ko snajdla, dokler je shivela, ker je terdno verovala, de fe v’ tej prefveti fkrivnofti nedolshno Jagnje boshje da-ruje, ktero je s’ fvojo prefveto kervijo grehe zeliga fvela sbrifalo.“
Neisrezheno hudo je terpljenje v’ vizah; in premifli, moj kri IV ja n ! sa kakofhine grehe morajo verne dufhe v vizah leto - terpljenje prekati. Gotovo ne sa fmertne grehe, sakaj tike dufhe, ktere v’ fmertnih grehih is fve-ta gredo, pridejo v’ pekel. Sa majkine , odpukljive grehe terpe dufhe v’
IGO
vizah. — Sa kake majhine lashi, sa kako majhino sanikernoft v’ boshji flushbi in v’ molitvah, sa kako majkino jeso in nejevoljo, sa kako majkino vshivanje pofvetniga vefelja morajo lete uboge dufhe toliko terplje-nja preftati. — Premifli to, moj krift-jan ! in boj fe tudi majhniga greha, in varuj fe ga, kolikor ti je le mogozlie.
§. Avgufhlin je po fmerti fvoje fvele matere sveAo dopolnil, l<ar mu je bila na fmertni pollelji narozhila, in je zeli zhaf fvojiga shivljenja vfak dan sa-njo molil, in tudi drugih prodi, de naj sa-njo molijo. Premiflimo molitev tega velikiga zerkveniga uzhe-nika, ki jo je sa dufho fvoje matere opravljal ; in premiflimo, de je to molitev dolgo zhafa po fmerti fvoje matere opravljal. To nam fprizbuje, de je f. Avgufhlin dobro fposnal in terd-no veroval, de fe morajo saréf marfi-1 ktere dufhe dolgo zhafa v’ vizah pokoriti, preden samorejo v’ nebefa priti.
Takole je molil f. Avgufhlin sa fvojo mater: „Solse, ki jih danf pred
ICI
tabo tozhim, o moj Bog! fo vfe dru-gazhne, kakor fo bile lifle folse, ki bin jih tozhil, kadar je moja mati “merla. Moje folse pridejo sdaj is ftrahu in groše, ktero moje ferze ob-zhuti, kadar premiflim Han tihih dui h, ktere tudi le v’ majhinih grehih is fveta gredo. Ref je, de je moja mati vfa v’ Kriftufu shivela, in zeli zhaf njo-“iga shivljenja je bilo vfe njeno dja-nje in n^ianjc tako zhifto in fveto, de te ne moremo sa to sadofti zha-ftiti in hvalili“, vender fi ne upam rezili , de po tem, ko fi jo bil v’ fve-tim kcrftu od vlili grehov ozhiftil, ni nikdar nobene befede isrekla, ki jo bila tvoji pollavi nafproti ;■ in vezlina refniza Jesuf Kriftuf, tvoj Çin, pravi, de kdor bo le fvojimu bratu norz re-bcl, po peklenfkiga ognja vreden. Satoraj gorje fhe zlo tillim, ki fo lepo in fveto na fvetu shiveli, zhe jih po ojllrofti fvoje pravize in bres ufmi-• ljenja fodifh! — Dcfiravno fe grosno v tebi rasvefelim, o Bog mojiga forza ! kadar premiflim, kako lepo je
— 162 —
moja mati s’ pomozhjo tvoje gnade shivela ; puftim vender sdaj to na tirani, in te profim, de ji odpufti njene grehe. — Uflifhi me po saflushenji fvojiga Çina, ki je sa naf grefhnike na krishi umeri.— Vem de je bila grosno ufmiljeniga Terza, in de je tudi is Terza vfim odpuftila, ki fo jo rasshalili; odpufti ji tedaj tudi ti njene grehe, ki jih je po fvojirn kerftu fiorila, šakaj veliko let je The po Tvojim kerftu shivela. — PerTerzhno te profim, odpufti ji. Naj tvoje ufmiljenje premaga tvojo pravizo, in ne pojdi v’ Todbo s’ Tvojo Tlushabnizo.
Tako je molil T. AvguThlin sa Tvojo mater, vezh ko dvanajjt let po njeni fmerti. Is tega vidiTh, moj krift-jan ! kakoThine miTIi od ojftrofti in dol-gofli terpljenja v’ vizah je mogel leta Tveti uzhenik imeti, ker je toliko let po fmerti Tvoje fvelc matere, ktera je morebiti le kaki majhin greh po Tvojim kerftu fiorila, sa-njo Boga profil, de bi ji njene grehe odpuftil in jo is terpljenja refhil. Premifli to, moj
krilljan Î in bo) fe viz. Zhe Го Jvetnì-hi vezh zhafa v’ vizah terpeli, kako dolgo bofh fhe le li mogel terpeli, slatti, zhe fe v’ prihodno bolj fkerbno majhinih grehov ne varujefh.
Ali ne le famo sato li perporo-zhim, vize premifhljevati, de bi fe po tein boi) fkerbno tudi majhinih grehov varoval; ampak tudi salo, de bi ß persadeval, vernim dufham v’ vizah pomagati, de bi préd is terpljenja re-fhene bile. Premifli, de morajo lete pravizhne dufhe savolj majhinih grehov toliko na unim fvetu terpeti, de ne samoremo njih terpljenja sapopa-fti. — Ko bi kakiga kudodclnika v1 ognji vidil, ki je po deshelfki pravizi obfojcn, v’ ognji umreti, bi fe ti gotovo fmilil, in ko bi ti mogozhe bilo, ga ref hiti, bi fi gotovo persadeval, mu pomagati. Ali ker je pa terpljenje, hi ga morajo dufhe v1 vizah preftati, fhe veliko hujfhi, kakor vfe terpljenje na fvetu, in ker dobro vefh, de jim samorefh pomogati, fi persadevaj, jim njih terpljenje kolikor morefh perkraj-
filati. Morde imafh kakiga dobriga prijatla, kakiga dobrotnika, ali zio o-zheta ali mater, brata ali feltro v’ vizah, kteri v’ fvojkn terpljenji v’ fvoje prijatle na fvetu saupajo, rekozh: „U-J'milite fe me, uj milite Je me, vfaj vi moji prijetili, šakaj roka GoJpodova me je sadela“/ *)
Terpljenjc famo na febi, v’ kte-rim fo, bi te she imelo perganjali, sa-nje moliti in jim pomagati, ko bi tudi tvoji prijalli ne bili; fhe vezhi dolshnoft pa te veshe, sa fvoje prijatle in dobrotnike, ki fo v’ vizah, Boga profiti, de bi jih po fvojim nefkonzh-nim ufmiljenji fkoraj is terpljenja re-fhil. — In sakaj bi jim ne pomagai ? Ali fe samorefh isgovarjati, de ti ni mogozhe, jim pomagati? — Nizh ni loshej, kakor dufham v’ vizah pomagati. Kako delo milofti, ki ga sa-nje opravifh ; kaki polt, kaka molitev, ki jo sa-nje Bogu darujefh; kaka fvela mafha, ki jo sa-nje opraviti dafh, sa-
*) Job. 19, 21.
Шоге letim ubogim dufham veliko pomagati, jim njih terpljenje veliko per-krajfhati. — Ne morefh tedaj rezhi, de ti ni mogozhe, jim pomagati. To-raj jim pomagaj, moj kriftjan! in ne bodi tako neufmiljen, de bi dufham pomagati ne hotel, ki fo vx’ takim terpljenji.
§. Bernard, leta rasfvetljeni zerk-veni uzhenik, pifhe v’ shivljenji f. Malahia, kako je leta fvetnik s’ tvojimi molitvami, pofebno pa s’ fveto inalbo, diifhi fvoje felire, ki je bila v’ vize ohfojena, pomagal. Leta dufha fe mu je, po boshjim perpufhenji, vezhkrat v’ fpanji perkasala. V’ pcr-vizh jo je vidil v’ fanjah pred zerkve-nimi vratini Itati, in mu je rekla, de she tridefet dni ni jedla. Kadar fe je prebudil, je fposnal, de je ravno tri-defel dni, kar je nehal, fveto mafho *a-njo brali. Tedaj je prezej drugi dan fpet sazhel sa-njo maf bevati in moliti. Nekaj zhafa po tem je fpet fvojo feltro v’ fa.njah vidil, ki je bila Ihe smirain pred' zerkvenimi rratmi;
in je tedaj fhe bolj svelto sa-njo moliti sazhel. Po tem jo je vid.il v’ zerk-vi, pa fhe dalezh od altarja. V’ sad-njizh, ker je le fhe smiram sa-njo molil, fe mu je fanjalo, de jo je vi-dil v’ fredi zerkve v’ drufhini sveli-zhanih.
Persadevaj fi tudi ti, moj krift-jan ! vernim dufham v’ vizah is njih neisrezheniga terpljenja pomagati. Mòli in pròfi vedno sa-nje, in daruj Bogu sa-nje dobre dela ; in delira vno ti Bog ne pokashe, kakor je vzhafi fvo-jim fvetnikam pokasal, de profhnje kriltjanov vernim dufham v’ vizah pomagajo , je vender gotovo, de jim pomagajo. §tori, kolikor morefh, sa duf he v’ vizah, in po tem prepulti boshji milolli, de naj tvoje dobre dela po fvojim dopadajenji oberne.
Zhc fi svelto persađevafh, dufham v’ vizah pomagati, ne ftorifh le njim dobro, ampak tudi fam febi ; sakaj lete fvetc dufhe, kadar v’ nebefa pridejo , pofebno sa tifte Boga profijo » ki fo sa-nje molili in druge dobro de-
la opravljali, dokler fo v’ vizah bile. In kadar bofh tudi li po fvoji fmcrti v’ vize prifhel, takrat bodo fhe le prav perferzhno sa-te Boga profile, ker is laftne fkufhnje vedo, kako hudo je v’ vizah biti. — Zhe fi pa ne-ufmiljen do vernih dufh v’ vizah, bo pravizhni Bogperpuftil, de tudi sa-te ne bo nobeden molil, kadar bofh v’ vizah. Ne sanafhàj fe, de bodo tvoji pvijatli sa-te molili, kadar bofh mer-tev. Tvoji prijalli te bodo kmalo po-sabili ; in kakor fi bil ti neufmiljen do tittih, ki fo pred tabo umerli, tako bodo tudi tilli, ki bodo sa tabo shiveli, do tebe neufmiljeni. Nar bolj-fhi bo, zhe fe na-nje ne sanafhafh, ampak zhe fam sa fvojo dufho pofker-bifh, dokler fi na fvetu. §tori svetto, kolikor morefh, sa dufhe v’ vizah, zeli zhaf fvojiga shivljenja, in fi bofh veliko svettili prijatlov perdobil, kteri bodo sa-te Boga profili, kadar bofh v’ vizah.
De molitve kriftjanov na fvetu vernim dufham v’ vizah veliko pomagajo,
fc najde vezhkrat poterjeno v’ zerkvc-nih sgodbah. Zerkveni uzhenik Euscbi pifhe, de je bil zelar Konfhtantin sa-povedal, de naj po njegovi fmerli njegovo truplo v’ zerkvi pokoplejo, ki jo je fvelim Apoftelnam na zhaft fosidal; ker je upanje imel, pravi f. Eusebi, de bo njegova dufha po molitvah, ki fe bodo v’ tej zerkvi opravljale, kako polajfhanje prejela.
V’ bukvah f. Franzifhka Çalesja fe najde sgodha, ktera nam fprizhu-je, kako fo Bogu prijetne dobre dela , ki mu jih verni na semlji sa du-fhe v’ vizah darujejo. Kadar je nam-rezli f. Franzii hk palesi v’ Padovi v’ vikfhi fholi bil, fe je pergodilo, de je rasujsdan fholar fvojiga tovarfha in prijatla po nozhi uftreljil, bres de hi ga bil jiosnal, ker mu ni hotel odgovoriti , kadar ga je vprafhal, kdo je. Po ftorjeni hudobii je leta fholar v’ velikim ftrahu k’ dobri Ilari vdovi per-beshal, ki jo je posnal, ji je rasodel fvojo hudobijo, in jo je profil, de naj ga fkrije. Leta dobra shena fe ga
ufmili in ga f kri j e. Komaj je kilo to ftorjeno, ji she pernefejo njeniga lina merlviga v hiflio. Prezej je fposnala, je mladenzh, ki ga je kila ravno f krila, ubijavz, njeniga fina. Gre te-fiaj lje, kjer je bil mladenzh finit, in mu rezke s’ folsami:	„Kaj li je moj
ubogi fin fiorii, de fi ga tako neufmi-Jjeno umoril?“ — Mladenzh, ko sve, fle je fvojiga prija tla, in fina fvoje do-krotnize umoril, le tako preftrafhi, de Ie na kolena pred-njo verske in jo proli — ne, de naj ga fhe dalej fkri->a — ampak de naj gre deshelfki go-fpofki njegovo hudobijo rasodeti, ker skeli, ozhilno to preterpeti, kar Л je sa fvojo hudobijo saflushil. — Leta ufmiljena vdova, kadar je vidila, kako perferzhno je mladenzhu shal, de j« to hudobijo fiorii, je tako ufmilje-nje do njega v’ fvojim ferzo obzhu-de mn je popolnama odpuftila , In hui je rekla, de naj vedno Boga profi, de bi mu odpuftil, in de naj koje shivljenje poboljfha. Mladenzh
— 170 —
je lo tcrdno obljubil, in ludi svelto dopolnil.
Leto dobro deio kerfhanfke mi-lofti je Bogu darovala sa dufho fvoji-ga fina; in po tem ji je dobrotljivi i Bog kakor fe ji je sdelo na «nanje dal, de je dufhi njeniga fina ufmiljen bil in jo je v’ nebefa vsel savolj njeniga velikiga ufmiljenja do ubijavza njeniga fina, kteriga bi bila lahko po vfi pravizi deshelfkim fodnikam isdala.
Tako pifhe f. Franzifhk palesi, kteri je ravno ob tiftim zhafu kadar fe je to sgodilo, v’ Padovi v’ fholi bil.
Ker tedaj s’ molitvami in s’ dobrimi deli dufham v’ vizah pomagati sa-inoremo, ne bodimo neufmiljeni do njih, ampak pomagajmo jim, in tako bomo tudi farni febi pomagali.
ZHETERTI DEL.
ï*rcmilli|jcvanjc nebel.
ebefa fo prebivalifhe bosbjc, prebivalifhe angeljev in fvetnibov, in sbe-i'nlifhe vfiga dobriga, vfiga vefeliga in prijetniga; nebefa fo nar lepfhi delo boshje vfigamogozhnofli, in zena Kri-ftufove bervi. — Toraj fi mil li, moj briftjan! vfe bar je nar lepfhiga, nar boljfhiga, nar vibfhiga na fvetu, in vß-‘ lo ni zlo nizh proli temu, bar svelizhani v’ nebefih vshivajo. „Nobeno oho ni vidilo, in nobeno liho ni JhPialo, in nobeno zhlovefhho Jerze ni obzhutilo, kaj je Bog lijiirn per-pravil, Ai ga ljubijo*)
*) Г* Kor, 2, g.
Ç. Adrian je bil pred fvojini fpre-obernjeiijem rimfbi vojl'hak. Kadar jc vidil, kalto fo kriftjani, ki fo jih rim-fki poglavarji savolj vere preganjali in neufmiljeno morili, llanovitno vfe terpljenje prekali, raji kakor vero sa-tajili, fe je grosno sazhudil in jih je rpraflial, kaj vender upaj» po fmerti sadobiti, ker takofhino terpljenje tako ftanovilno preterpé? — Na to fo mu leti fveti kriftjani tako odgovorili; „Terdno upanje imamo, de bomo po fmerti, zhe savolj vere umerjamo, tako frezhni, de vfe to, kar h na fvelu dobriga in prije tniga mifliti samore-mo, ni zlo nizh proti temu, kar naf na unim fvetu zhaka. Leto upanje nam vfe nafbe terpljenje tako polaj-fha, de ko bi fto slavljenj imeli, bi jih s’ vefeljem vfe sgukiti hotli, de bi le lifto frezho sadobili, ktero nam je Kog po fmerti perpravil. Nafbe terpljenje na tem fvelu je kratko; sveli-zhanje pa, ki naf na unim fvelu abaka, je bres vßga konza.“ — Leta odgovor je Adriana tako rasvefelil, de fe
— 175 —
Je. h’ kerfhanfki veri fpreobernil, ia je tudi on fvojo kri sa fvelo ker-fhanfko vero prelil.
Glej, moj krilijan! ravno tille nc-',e*a, sa klere fo pervi krilljani toliko ]>reterpeli, fo tudi teki perpravljene. Ali fo sdaj manj vredne, kakor fo Lile v pervih zhalih kerfhanftva? Pervi ^riftjani fo toliko sa neLefa terpeli ;
_ftj pa ti, moj kriftjan! sa neLefa flo-1-ifL ali terpifh ? — Kaj miflifh, de kofh saftonj neLefa sndoLil ? NeLefa f° plazbilo, in vfako plnzhilo mora sa-[lusheno Lili. — Premifli to, moj kriftjan! in glej, de nebef ne sgubifh.
Premifljmo, kolikor nam je mo-gozhe, nesapopadljivo nebefhko vele-Ije. Ç. Avgufhtin pravi, de vfe nebefh-ko vefclje je sapopadeno v’ tih treh L c feda h : „Vidili, ljubili, hvalili bo-n,°•“ — Vidih bomo Boga, kakor je fain na febi; fposnali bomo njegove košnje popolnamofti, njegovo dobroto, yfigamogozhnoft, modroft, previdnoft in vfe druge njegove laftnofti. To fposnanje ftori tako vefelje svelizha-
n im v’ nebelih, de ga ne moremo na fvetu popolnama sapopafti. — Ljubih bomo Boga zb es vie in tako, kakor je vreden ljubljen bili. Leta fvela Iju-besen tako fladko obzhutenje v’ sveli- ‘ r.hanih dufhah obudi, de jih nesapo-padljivo in nefkonzhno frezime flori; in to, ker dobro vedo, de ne bodo nikdar Boga, ki ga tako neisrezheno ljubijo, sgubili, to fhe veliko njih vc-felje povikfha. — Hvalili bomo Boga, kakor mu angelji bres nehanja zhaft in hvalo pojo. Tudi v’ tem najdejo 1 srelizhane dufhe v’ nebeßh tako neisrezheno vefelje, de ga revni prebi-i vavzi tega fveta ne samorejo popolnama sapopafli.
Sraven tega bomo v’ nebefih tudi vidili in na tanko fposnali fkrivnoft od-refhenja in vfe druge fkrivnofti nafhe fvete vere; vidili bomo Jcsufa v’ njegovi boshji in zhlovefhki naturi; vidili bomo kraljizo nebefhko, in vfe angelje in fvelnike, kteri bres nehanja Boga hvalijo in zhafle. — ,,0 neisrezheno vefelje, pravi f. Avgufhtin, med an-
gelji in fvêtniki Itili, Boga gledati in ga vezimo vshivati!“
. V’ slavljenji fvetnikov fe bere, de Ie dobrotljivi Bog vzhafi perpuftil, de jim je prefveta deviza Marija, ali kaki angelj nebefhki perkasal; in depravilo je lo le malo zhafa lerpelo, fo neisrezkeno vefelje obzhutili. Ali ka-kofhiao vefelje obzhulijo fbe le sveli-zbani v’ nebelih, ker ne vidijo le an-geljev in kraljize angeljev, ampak rezhniga prefveliga Boga 5 in to ne le malo zhafa, ampak zelo nefkonzh-no vezhnoft; in kakor je njih vefelje eesapopadljivo veliko, kadar v’pervizh Boga saglcdajo, ravno tako veliko in smiram novo bo lelo njih vefelje zelo nefkonzhno vezhnoft, saka j nebefhko vefelje ni, kakor pofvetno vefelje, kte-riga fe zhlovek fkoraj mavelizlia; ampak je smiram novo in smiram nefkonzhno veliko.
Kadar vshiva zhlovek pofvelno vefelje ali pofvetno frezho, ni nikoli dolgo zhafa vefel in sadovoljin. Kadar sa-dobi kako rezh, ki jo je mozhno she-
17G
lei, fe je limalo navelizha, in fpct liaj vezh posheli; in v’ fredi nar vezhiga pofvetniga vefelja je zhlovefhko fer/.e fhe smiram nesadovoljno in sheli fhe liaj boljl'higa in smiram liaj noviga. Toraj pravi modri Pridigar v’ Г. Pifmu: „Oho Je nikoli ne nagleda, in uho nikoli ne najlifhi*)
Ali vfe drugazhi je pa nebefliko rcfelje. Svelizhani v’ nebefih , ki Boga gledajo, vsili vajo tako nesapopacl-ljivo vefelje, de fi nizli vezhiga vefelja miflili ne samorejo; in fo tako ne-fkonzhno sadovoljni, de jim zlo nizh ne oliane, kar bi fhe skeleli samogli.
Pofvelno vefelje, zhe je fhe tako veliko in flanovitno, ni nikoli zliillo farno na felli, ampak smiram pride kaj vmef, kar ga pomanjfha in po-greni; enako je rosili, ki je lepa in lepo difhi, ali to de ima ternje okoli febe. Kadar je zhlovek v’ nar vezliim vefelji na fvelu, ga obide vzhafi kaka kolesen ali bolezhina, in mu vfe nje-
*J Pridig. 1, 8.
%
govo vefelje pogreni. — Grosno neprijeten obzhutik v’ vshivanji pofvet-»iga vefelja je zhloveku tudi to, ker Ie smiram v’ fkerbi in fe smiram boji, ('e bo morde fkoraj konz njegoviga 'efelja. Vfe to flori, de fladkofl vefelja na tem fvetu ni nikoli zhifta, a*npak velikokrat pride kaka grenkoft vmef.
Ali vfe drugazhi je pa vefelje, ki ga svelizhani v’ nebelih vshivajo. Çlad-koft njih véfelja je popolnama zhifta, kres vfe nar manjfhi grenkofli. Nikdar ne obzhulijo nar manjfhi bolečine, in tudi nobena fkerb jim ne-pokoja ne dela; dobro vedo, de je njih vefelje vezimo, kakor je Bog večen , kteriga gledajo in vshivajo, in kteri je njih nar vezhi vefelje; in to njih vefelje nefkonzlino pogmira. Kakor fnio vidili, kadar fmo pekel pre-niifhljcvali, de to, ko pogubljeni v’ peklu vedo in vedno v’ to miflijo, de je njih terpljenje vezimo, de to njih • erpljenje fhe veliko povikfha: ravno tako tudi vefelje svelizhanih v’ nebelih
fhe veliko vezhi in flajfhi portane, ker dobro vedo in smiram v’ to miflijo, de je njih ncisrezheno vefelje vezhno, bres prenehanja in bres pomanjfhanja.
Moj krirtjan! ktferi tolikanj she-lifh, frezho in vefelje vsbivati; glej, to je pravo vefelje, ki ga svelizhani v1 пекеГф vshivajo. To vefelje fi persa-devaj sadobiti, in tvoje ferze bo sa-dovoljno.
Ali morde pravifh, de je grosno teshko v’ nebefa priti? — Ref je, moj krirtjan ! de fi mora zhlovek veliko persadcvati, zhe hozhe v’ nebefa priti; in le tifti, ,,kleri fi Jilno persadeva-jo, Ji bodo nebèfa perdobili*) Pot v’ nebefa je vofka in fterma in polna ternja. — Ali vprafham te, zhe fi zhlovek samore le zhafno pofvetno frezho sadobiti bres terpljenja in persadeva-nja? Premifli poftavim, koliko fi per-sadeva kupèz in koliko pretio ji, de fi bogaftvo perdobi. Na nevarno morje fe poda, s’ veliko nevarnortjo in s’ ve-
*) Mat. n, 12.
l'I<irn trudam gre v’ daljne deshele bo-S«flva in frezhe ifkat. — Ali kadar ima kdo, poftavim, kako pravdo, kako fi neulrudeno pervadeva, jo dohiti; nozh 111 dan va-njo mifli, fi fpanje perkraj-^к«, П marfiktero vefelje odrezhe, ki ga drugi ljudje vshivajo, in vfe fiori, kar je v’ njegovi mozhi, de hi ф pravdo dobil. — Ali kdor ifhe pofvetno zhaft v’ vojfki, koliko nevarnofi in koliko teshav preftoji, preden Sadobi, kar sheli.
Vfi leti pofvetnjaki, kaj ifhejo in kaj fi sadobiti persadevajo? — Zhaf-no frezho, kratko vefelje, ,,trohljivo Äro/jo.“ In per vfim tem vezhidel sa njih kratko vefelje in vshivanje po-fvetnih dobrot veliko vezh terpe in preftoje, kakor bi jim bilo treba sa vezhno nebefbko vefelje preftati, ko ki fe hotli k’ Bogu oberniti. Veliko j^shej je Bogu flushiti, kakor fvetu , |n vender je plazhilo, ki ga Bog Tvojim svefiim flusbabnikam da, nefkonzh- *)
*) I. Kor. 9, 25.
no vezhi, kakor plazhilo, ki ga fret 4 <lalx samore. — Preniifli to, moj krift-jan ! in ne rezi vezh, de ti je pre-teshko, Bogu svetto flushiti in fl ne-befa perdobiti. Le refnizhno sazimi, in Bog ti bo s’ fvojo vfìgamogozlmo guado pomagai. Saputli fret in fe k’ Bogu ÿberni. Çvet je sapeljiv in go-lufen, veliko obeta, ali malo da; Bog pa je nefkonzbno dobrotljiv in sveft, sa kratko persadevanje v’ njegovi flush-bi nam je vezhno nebefhko vefelje perpravil. Neisrezheno shalaftno je, i lepolo pofvetnih krittjanov riditi, kte-> ri raji fvetu in hudobnimu duhu sa vezimo tcr])ljenje, kakor Bogu sa vezh-no vefelje flushijo! —
Premiflimo lep sgled, ki nam ga je dal imeniten kraljev flushabnik To-mash Morus. Leta ftanovitni kriftjan je bil flushabnik Henrika ofmiga, kralja v’ Anglii, lit eri je bil katolfbko vero sapuftil, in sazhel, krivo vero v’ fvojim kralje ftvu rasfhirjati. Njegov svetti flushabnik ga je sato fvaril, in ni bolel sapóved dopolnovati, ki jih
je kralj soper hatolfhko vero dajal ; saloroj ga je kralj v’ }ezho vergei. Kadar je v’ jezhi bil, jc njegova shena 1 ujeniu prillila, in fi je veliko per-sadjala, ga k’ dopolnjenju kraljevih sapóved perpraviti, ker ga kopo tem J<ralj vifoko zhaflil in frezhniga fiorii. Boterpeshljivo poflufba fvojo sheno, ,n jo puki govoriti, dokler hozbe ; po tem jo vprafha, koliko zhafa rni-de bo samogel frezho vsiliva ti , ki mu jo kralj ponuja? — Shena mu odgovori, de v’ njegovih letih lahko upa, de ho nar manj fhe dvajfet let tvojo frezho vshival. — Na to ji odgovori leta fveli mosh: „O nefpamet-oa shena! Ko hi ravno gotovo bilo, de bom fhe dvajfet let frezho vellicali samogel, ki mi jo krivizhni kralj ponuja, kaj miflifh, de lim tako neumen, de bom sa leto kratko frezho, ki mi jo kralj dati hozhe, vezhno in ueisrezheno veliko frezho sapullil, hle-r° mi je Bog v’ nebelih perpravil, zhe po njegovi fveti pollavi ravnam? .Bog me varuj lete nefpameti in fle-
pole. Raji firn zeli zhaf fvojiga shiv-Ijenje v’ leti jezhi, in raji tiuli fvoje slavljenje sgubim, kakor de bi kako povelje dopolnil, ki je soper fveto vero; sakaj vem, kaj je Bog tiftim per-pravil, ki fo njegovi svelti flushabni-kiu. — Tako je govoril in miflil leta svelti in Itanovitni kriltjan ; in Bog je njegovo sveltobo in Itanovitnolt lepo poplazhal, ker mn je mozh in gnado dal, de je fvojo kri sa fveto vero prelil.
Glej, moj krifljan! ravno tako tudi tebe hudobni fvet vabi in sapelju-je, ti frezho in vefelje obeta, in fi persadeva, te preflepiti, de bi kratko pofvetno vefelje vshival, in po tem vezhno nebefhko vefelje sgubil. Ali ne daj fe nikdar premoliti, in pre-mifli vezhkrat, kako nefpametno zhlo-vek ravna, kadar vezhno nebefhko vefelje sa kratko pofvetno vefelje da, in fe kratkiga terpljenja, ki ga morajo flushabniki boshji vzhafi na fve-tu preftati, bolj boji, kakor vezhniga terpljenja v’ peklu.
Bodi sveli in ftanoviten v’ boshji lushbi, zhe fe ti tudi kaka teshava nnfproti pollavi. Premifli vezhkr&t, pravi f. Pavel, „de vjTe zhajno terp-jenje ni zlo nizh proti prihodnjima
*velizhanjn*)
Pravifh, de je grosno teshko, v’ nebefa priti. — Ref je. Ali ko Li bi-lo.fhe teshje, nifo le nebefa vfiga na-fhiga persadevànja vredne ? Premifli prav, kaj fo nebefa, in Lofh kmalo fposnal, de fi zhlovek ne more nikoli sadofti sa nebefa persadjati. ,,Terp-Ijenje na fuetti je kratko in majkino , ali veliko/t svelizhanja pa je nes-nxérjena, nefkonzhna“, **) pravi f. Bavel. Leta fveti apoftelj, kteri je gotovo vezh sa nebefa preftal, kakor bofh ti kdej preftal, je po tem, ko je Lil v’ nebefa samaknjen, dobro fposnal, de vfe to, kar zhlovek na fvetu *a, nebefa preterpeli samore, ni zlo nizh proti plazliilu, ki mu ga je dobrotljivi Bog v’ ucbefih perpravil. —
*) Rim. 8, 18. **) II. Kor. 4, 17.
Ti pa fi nesađovoljin , in miflifh, de Bog prevezh od tebe imeli hozhe sa nebefbko vefelje. Sposnaj fvojo ne-fpamet, in sah vali Boga, de ti hozhe sa majhino in bralko persadevanje, vezimo in neisrezheno veliko plachilo dati; in terdno fldeni, fe svelizhati , naj bo fbe tako teshko. Ne bodi, kakor tifli mlazhni in leni kriftjani, kleri le smiram pravijo: „Grosno slic-lìm, v' nebej'a priti“; sraven tega fi pa vender nizh sa nebefa ne persade-vajo. Nebefa fe ne sadobe s’ prašnimi sheljami, ampak s’ svetlim in fia-novitnim persadevanjem ; in le kdor bo do konza sveli: in Aanovilen oliai, fi bo nebefa sadobil. Mlazlmi in leni krilljani bi radi v’ nebefa prifbli, to de po drugi poli, ne po lidi vofki, ftcrmi in ternjevi poli, klero nam je Jcsuf s’ fvojim sgledam proti nebefam pokasal ; ali to de ni druge poli v’ nebefa. Kdor hozhc po drugi poli, kakor po teshavni poli krishev v’ nebefa priti, bo gotovo safliel in ne bo nikdar nebćf najdel. — „Kdor hozhe
mano priti, pravi Jesuf, najJ'am Jebe salaji, naj fvoj krish na ramo esame in naj sa mano hodi.'1 *)
Pekel je poln takih mlazlinih krift-l«nov , k; f0 smiram 1-ekli : „Grosno sheltni v' nebefa priti'1, pa li nifo n*zk sa nehefa persadevali. — Naj le "fik nefrezha bolj previdniga fiori. Ne rezi le: „Shelim v’nebefa priti“, am-P«k rezi: ,,V’ nebefa bozhem priIi, ïiaj bo fhe tako teshko.“ In po tem tudi delaj kakor govorifh. Imej ufmi-Ijenje fam s’ fabo, imej ufmiljenje s’ 8 ojo dufho , sa ktero je Jesuf Kriftuf, ?in boshji, toliko terpel, sa ktero je 8'ojo prefveto kri do sadnje kaplje prelil.
De fi bofh bolj svefto persadeval, fe svelizhali, premifli, moj krifijan ! de je vezhnoft le dvojna: nebefa in pekel, (vize nifo vezhne,) in de tora j vfe like dufhe, klere v’ vezhnolli ne bodo v’ nebelih, bodo na vezhno v’ peklu goi-ele. Zlie fe ne svelizbafh, ni le sguba vezhniga vefelja, ktero terpifh, ampak sraven tega de vezh-
v) Alat. 16. 24.
no vefclje sgubifh, fe tudi r’ vezimo terpljenje perpravifh. — Premifli veah-krat leta dva kraja v’ vezhnolli, nebefa in pekel, saka j gotovo je, de bofh v’ cniga tih dveh krajev prifhel : ali bofh v’ nebelih v’ drufhini vlili angeljev in fvetnikov vezimo Boga gledal; ali pa bofh v’ peklu v’ drufhini vlil) pogubljenih in vfih hudobnih duhov na vfe vczhnc zhafe gorel. — Premifli to vezli* krat, dokler irnafh zhaf in gnado, fi nebefa saflushiti. — Zlie lì nizh ne persadevafh, li nebefa perdohiti, ali pa zlie fi premalo persadevafh, fi jih ne bofh perdobil; in sraven tega de bofh nebefa sgubil, fi bofh pekel sa-dobil. — Premifli vfe to refnizhno, moj krifljan! Nobena rezh na fvetu ni nafhiga refnizlmiga premifhljevanja bolj vredna, kakor dvojna vezhnoft.
PERSTAVEK
od majhniga fhtcvila isvoljenih.
Po tem, ko fmo fmert in kar po fmerti pride, premiflili, moj kriftjan!
premiflimo fbe leto preftrafhno refni-*° nafhe vere, „de je Jzer veliko po-bližanih, ali malo isvoljenih*) — lakor je premifhljevanje fhtirih poslednjih rezili grosno dobro in sveli-slianfko, ravno tako svelizhanfko je tudi premifhljevanje lete refnize. Leto premifhljevanje obudi fveti lirah v’ na-Sbih ferzih, in naf perganja, „de s' Jlvaham in trepetam delo j'v oj iga sve-hzhanja delamo“, **) in de fi „Jilno persadevamo, Ji nebefa perdobiti.“***) l^o tem premifhljevanji fposnamo, de ni sadofti sa svelizhanje, de fmo ker-fheni in de fmo v’ fbtevilu pravovernih kriftjanov, to je v’ velikim fhtevilu Poklizanih; ampak de moramo svetto po sapovedih fvete vere shiveti, in do konza ftanovitni v’ dobrim oliali, zhe bozhemo v’ majhino flitevilo isvolje-ndi priti. — Zhe bofh vezbkrat to refnizo premiflil, moj kriftjan! fi bofh smiram bolj in bolj refnizhno persa-deval, neisrezbeno veliko frezho vezh-
*) Mat. 22,14. **) Filili. 2,12. ***) Mnt. 11,12.
niga svelizhanja sadobiti, htero bo le majhino fhlevilo d.ufh sadobilo; in Jiofh vezhkrat perferzhno Boga profili de bi li gnado dal, leto frezho dofezhi, ktero vfak krifijan dofezhi sbeli, ali le malo jih je, ki jo bodo dofegli. — — Kako ftrafhna je leta refnizaî — Nikdar bi fi ne upal, tako ftrafhnih befed isrczhi, fhe manj pa pi fa ti, ko bi jih ne bil Jesuf Kri-lluf fam isrekel. —
Premifli, moj kriftjan! ko bi ti Bog rasodel, de bo jutri ftrafhno hudo vreme zlies tilli kraj prifhlo, v’ kterim prebivafh , in de bo flrela po-lovizo prebivavzov tvojiga kraja pobila; ali bi fe ne bal, de fe bofh morde tudi ti v’ nefrczlmi polovizi snaj-del, ktero bo ftrela pobila? — Koli-kanj bolj bi fe pa imel sa fvoje svc-lizhanje bati, ker ti vezhna refniza pravi, de ne bo le poloviza poklizanih pogubljena, ampak de jih bo manj svelizhanih, kakor pogubljenih. — Pre-mifli to in boj fe sa fvoje svelizhanjc.
Kadar je Jesuf per sadnji vezberji Kojim dvanajllerim apofteljnam rekel, 'К ga bo eden med njimi prodal, (in de bo tedaj nefkonzhno nefrezhen,) fo K vji preftrafhili, in vlak je Jesufa ' prafbal : ,,Gofpod! firn le jed“? — Kftin pa Jesuf ne pravi, de bo is dvanajji poklizanib le eden pogubljen, flinpak nam pravi, de jih bo vezli pogubljenih, kakor svelizhanih ; sakaj fe leda j bolj sa fvoje svelizlianje ne bornio , in sakaj tudi mi vezhkrat ne rezhemot „Gofpodl fim le jeli v’Ihteli lu liflih neisrezheno nefrezlinih, ki bodo na vfe rezhne zhafe fpred tvo-j'ga oblizhja saversheni in v’ peklenskim ognji goreli“? — Vprafhaj vezh-krat tako, moj kridjan ! Gofpoda fvo-j'ga Svelizharja, m po tem poflufhaj svelto fvojo veli, sakaj veli je hoshji glaf. — Jn z]le jj veli fprizhuje, do ko bi sdaj na naglama umeri, bi gotovo ne mogel v’ majhino fhtevilo izvoljenih priti; imej ufmiljenje s’ fvojo ubogo dufho, ktero je I3og sa nebefft uftvaril, zhe je le lam v* pekel ne per-
previdi. — Zhe ti pa veft ravno sdaj ne ozhita, de fi v’ lakim ftanu, de hi vezimo pogubljen bil, ko bi sdaj na naglama umeri, /e ne prevsami, ampak ponisbno fposnaj s’ fvelim Pavlam, „de salo, ko ti veji nizh ne ozhila, fhe niji opravizhen“ *) pred Bogam, ko bi te Bog hotel po vfi ojllrofii Tvoje vezhne pravize fodili; in smiram s’ ftra-ham in trepetam delo fvojiga svelizha-n ja delaj. Çpomni Te befedi f. Pavla, „de kdor mijli, de Jtoji, naj gleda, de ne pade“ **) in dalej :	Pokorim
fvoje truplo in ga v' J'usi ino Jt devant, de po tem ki bom drugim pridigoval, fam savershen nebom.“***) Sposnaj, de nifi tako fvet, kakor je bil f. Pavel; in ker Te je on sa fvoje svelizhanje bal, defiravno mu ni veft nizh hudiga oziatala, bi fe imel ti fhe veliko bolj bali.
Ob zhafu rimfkiga zefarja Valer-jana fta bila dva kriftjana, Saprizi mafhnik, in Nizefor, ki fta r’ veliki
*) I. Kor, 4, 4. **) 1. Kor. 10, 12. I.
Kor. f), 27.
pnjasnoßi in ljubesni shivela; po 1cm P* ßa fe fkregala, in lia fe sazhela «lozhno eden drusiga fovrashili. Ali Nizefor je kmalu fposnal, de je leto «vrasliivo grosno nafproti duhu ker-hanftva, in je toraj fvoje prijatle k’ Çaprjzju pollai, de hi mu povedali, fe sheli s’ njim fpraviti; ali to ni nizh pomagalo. Toraj je lam k’ njemu fhel, je pred-nj na kolena padel, iri 8* je odpufhanja prolil ; ali vfe je bilo saltonj. iSiizefor je grosno v’ ferzu sha-loval, kadar je vidil, de fe njegov po-prejfhnji prijatel nozhe s’ njim'fpraviti. Kavno ob tiIIim zhafu, kadar fe je to godilo, je bil Saprizi rimfkim poglavarjem satoshen, de je kriftjan in u-zhenik kerfhanfke vere. Tedaj fo ga vklenili in k’ fodbi perpeljali, in je bil k’ velikimu terpljenju obfojen, ker fvoje vere salajiti ni hotel. Kadar fo Njegovi preganjavzi njegovo ftanovit-nolt ridili, in obupali, gab’ satajcnju vere perpraviti, fo ga k’ fmerti obfo-dili. Nizefor je fposnal, de Çaprizju vfe njegovo terpljenje, in zlo finert

sa voro, ne bo mzh pomagala, zhe mu is forza ne odpufti. Toraj mu gre na]>roli, kadar ga k’ fmerli pelje* jo, ju ga sa boslijo voljo proli, de naj mu odpulli in naj fe s’ njim fpravi. Ali Saprizi oliane terdovrate» in mu ne odpulli; in tako je sgukil krono rezhniga svelizhanja, ktero ki Lil gotovo sadobil, ko ki bil fvojiniu fovrasbniku odpuftil. Kadar je bil nam* rezb rimfki vojfhak, kleri je bil namenjen, mu glavo odfekati, sbe mezb savsdignil, fe je Saprizi na vef glaf kerfhanfki veri odpovedal, sa ktero je bil she tolikanj terpljcnja predal.
Çlrafhen sgled, kteri poterdi to refnizo, de moramo smiram s’ lirabam in trepetam delo fvojiga sveli-zhanja delali, in de fe ne fmem<J nikdar na to sanafhati, kar fino morde do sdaj dobriga dorili, „salta/ le lifib kleri bo do sadnji ga svejl in ftano-Isiten oftal, bo svelizhan“; *) in'ep farni finertni greli je sod odi sa vezimo pogubljenje, zhe v’ njem unierjemo*
*) Mut. IO, 22.
Drugi ftrafhen sglcd ravno te ref-nize nam je dal eden tidih fhtirdefet danovitnih rimfkih vojfhakov, kteri fo v medu Çebade savolj kerfhanfke ve-re k’ velikimu terpljenju obfojeni bili. Kadar je pa rimfki poglavar vidil, de jih vfe njih terpljenje ob vero ne per-pravi, jih je k’ frnerti obfodil, in je sapovedal, jih flezhi in na led podaviti, po nozhi in v’nar hujfhim mrasu. Ali tudi leto terpljenje jih ni samoglo h’ satajenju vere perpraviti ; smiram fo ftanovitni odali in fo Boga profili, de bi jim gnado dal, de bi samogli yfi fkup frezhno sa fveto kerfhanfko vero umreti. Ali kako velika je bila njih slialoft, kadar fo vidili, de je eden is med njih neftanoviten podal, vero satajil in jih sapudil, po tem ko je hil she toliko terpljenja sa vero predal, in ko je bil she tako bliso zhaditljive krone ve/.hniga svelizhanja, h ter o fo v fi njegovi tovarfhi kmalo po tem sadobili, ker fo vii na ledu smersnili.
§he vezh drugih takih sgledov je snanih ; ali sadodi je tih povedanih,
de Tposnamo, v’ kaki n e var n oki je na-The svelizlianje do sadnjiga, in de Te ne fmenio nikdar na Tvoje poprejfhno dobro shivljenje sanafhati, ampak srni-ram v’ fkerbi bdi sa Tvoje svelizlianje, in smiram Boga proliti, de bi nam gnado dal, Trezhno konzhati.
Ne mifli in ne rezi, moj kri 11-jan ! kakor pravijo nekteri poTvetnjâ-ki, de je nepotrebno, fi sa Tvoje sve-lizhanje persadevati, ker nizh sopcr boshje namene fiorili ne samoremo. „Zhe nam je Bog nebefa namenil, pravijo, bomo gotovo v’ nebeTa prillili, zhe tudi v’ grehih shivimo ; zhe nam je pa Bog pekel namenil, bomo gotovo pogubljeni, zhe The tako lepo shivimo.“ — Veliko jih je, ki tako govore in po tem tudi ravnajo ; ali To grosno nefpametni, in sa vezimo Trezho Tvoje duThe veliko manj fiore, kakor sa kaki maj hi n zhafen dobizhek. Kadar leli poTvetnjaki, pofiavim , kako pravdo imajo, ne govore in ne ravnajo lako neTpametno, kakor sa Tvoje svelizlianje, in ne pravijo: „Zhe
nam je namenjeno, to pravdo dobiti, jo bomo dobili, zhe Д tudi zlo nizi» sa-njo ne persadevamo; zhe nam je pa namenjeno, jo sgubiti, jo bomo sgu-,b> ho bi fi fhe tako persadevali, 1° dobili.“ Ne govore tako in ne ofta-nejo leni, ampak lì persadevajo, ko-likor le morejo, vfe to deshelfkim fodnikam rasloshili in fkasati, kar fpri-'■'■hevali samore, de je praviza na njih brani. ■— Ker fo pofvetnjaki v’ fvojih shafnih opravilih sa majhin zhafen clo-bizhek tako previdni in pridni, je sa-ref shaloftno, de fo ravno v’ nar ime-nitnifhim opravilu, ker gre sa vezh-no svelizhanje, tako nefpametni, leni in nepridni.
Ti pa, moj kriftjan ! fl smiram pridno in svelto sa fvoje svelizhanje persadevaj, in terdno verovaj, de je svelizhanje tvoje dufhe v’ tvojih rokah.
nam je prolto voljo dal, in no-heniga ne fili k’ nobeni nezhi ; „ali njegova fvela volja je, de bi vji J've-io shiveli, jin svelizhani bili* ) In
*) *■ Tef. 4, 3.
sato je tudi fvojiga Çina Jesufa Kri-ftufa na fvet poflal, de bi vef fvet odrefhil, in de bi vfim ljudjem bres raslozhka mogozbe bilo , v’ nebefa priti ; in po tem, ko je Jesuf Kriftuf sa naf na fvetim krishi umeri, je tudi saref vfakimu zhloveku mogozhe, po Krifiufovim saflusbenji in po fvojim laftnim persadevanji v’ nebefa priti. Bogr ki je nefkonzhno pravizhen, nikoli nobeniga zbloveka k’ vezhnimu terpljenju ne obfodi, zhc ga s’ fvojim grefhnim in nefpokornim shivlje-njem popolnama ne saflushi. Ref je, de Bog, ki je vfigavedeozh, sa vfazi-ga zbloveka naprej ve, preden fhe na fvet pride, zhe bo po njegovi fmerti v’ nebefa ali v1 pekel prifhel ; ali to h ozh e le rezhi, de Bog sa vfa-ziga naprej ve, kako bo po fvoji prodi volji na fvetu sbrvel r dobro ali hudobno ; in po tem tedaj ve, zhe fi bo nebefa ali pekel saflushil. Ali pre-fveli Bog pa nobenimu ne nameni, hudobno shiveti, ampak vfakimu sa-dofti gnade da, fe svelizhati, zhe le
3 boshjo gnađo delati hozhe; in le kdor po fvoji latini pro Ili volji boah jo gna-do savershe in hudobno shivi, fe pogubi, in je lam kriv fvojiga pogubije-nJa> nPogubljenje je tvoje, o Israël.“ *) llil je imeniten poglavar na nemfh-kim, kteri je smiram to terdil, de ko po tem , kakor mu je Bog name-uil, ali v’ nebefa ali v’ pekel prifhel, naJ shivi, kakor hozhe. Toraj je vfe kvarjenje Tvojih bogabojezhih prijallov v’ nemar pultil in je vedno v’ pofvet-nim vefelji po posheljenji fvojiga fer-shivel, in bi bil gotovo tudi v’ nepokori umeri, ko bi mu ne bil dobrotljivi Bog bolesni poflal, v’ kteri k je Tposnal. Kadar je namrezh sbo-jel » je poflal po fvojiga sdravnika, *u mu je perporozhil, de naj vfe fto-r* » kar mu je mogozhe, de ga fpet osdravi. Sdravnik je bil moder in bo-g^bojezh mosh , in je Boga sahvalil, de mu je leto perloshnotl dal, fvoji-Wu gofpodu ne le truplo, ampak tu*
*) Osea. i3, g.
- 108 —
tli đuflio osdraviti. Tedaj mu rezhc: „Gofpod! nepotrebno je, vam Itako sdravilo dati, saltaj zb e vam je Bog namenil, v’ tej bolesni umreti, bote umerli, Ito bi fe ravno nar bolj-fliih sdravil poflusliili ; zhe vam je pa namenil, de bote osdravili, bote ravno tako osdravili bres sdravil.“ — „Ah ! nikar vender tako neumno ne govori, mu na to bolnik odgovori ; kaj ne vidifh , kako nevarna je moja bolesen. in de bom gotovo mogel umreti, zhe mi fkoraj sdravila ne dafh.£< — Na tp mu pravi modri sdrav-nik : „Çposnajte tedaj, gofpod ! fvojo duflino flepoto in nefpamet. Sa Tvoje truplo, ki je bolno in v’ nevarno-fti, ifhete in shelite sdravila, in ne pravite : kakor mi je Bog namenil , tako fe mi bo sgodilo, naj vsamein kako sdravilo ali ne; in fposnate, de bote mogli gotovo umreti, zhe fe sdravila ne poflushite. Sakaj pa sa fvojo dufho, ki je ravno tako nevarno bolna, kakor vafhe., truplo , ravno tako ne fkerbite, in ji sdravila ne shelite,
— 199 *-
Ueriga nam je Kriftuf v1 fvetim Sakramentu pokore perpravil“ ? — Te kcfede fo bolniku k’ ferzu fhle, fpos-Hal je fvojo flepoto in je sa fvojo du-Л10 prefkerbel.
Ravno tako tudi ti, moj kriftjan! sa fvojo dufho prefkerbi s’ lepim in spokornim shivljenjem; in terdno pre-prizhan bodi, de zhe lepo in fpokor-110 shivifh, in do konza v’ dobrim kanoviten oftanefh , bofh gotovo sve-kzhan , deliravno je fhlevilo isvoljenih Majkino, sakaj Bog je ufmiljen in pra-'izhen, „in nikdar poteriiga in po-nishniga ferza ne savershe*) Zhe pa v’ lenobi in v’ mlazhnofti, v’ gre-, kih in v’ nepokori shivifh, bofh gotovo v’ peklenfki ogenj obfojen, zhe ki fkoraj popolnama in ftanovitno ne Ipreobernefh. „In v’ Jnojih grehih bole umerli’i(, **) pravi Kriftuf vfim kftim, kteri v’ nepokori shive.
Dobrotljivi Bog ti je fzer nebefa namenil : sa nebefa te je Bog Ozke
*) Pf- 5o, ig. **) Joan. 8, 21.
uftvaril, sa nebefa te je Bog Çin od-refhil, sa nebefa ti Bog f. Duh fvojo guado daje. Aii — kakor pravi f. A v-gufhtin — „Bog, ki le je uftvaril bres tebe, te ne bo svelizhal bres tebe“, bres tvojiga persadevanja. „Tora; Ji perseteleva/te, pravi f. Peter, de po dobrih delih fvo j pohliz in fvo-je isvoljenje gotovo Jioriti.“ *)
Zhe ti fkufhnjavz s’ to miflijo nepokoj dela, de bofh pogubljen, de-firavno po kerfbanfko shivifh, fe fpom-ni, de je f. Franzifhk §alesi ravno te fkufhnjave imel ; in ftori po njegovim sgledu. Kadar je bil namrezh f. Franzifhk Çalesi fhe mladenzh, mu je mifel, de bo pogubljen, grosno veliko nepokoja in dufhniga tcrpljenja ftorila. Deliravno je vef v’ dobri b delih shivel in Boga perferzhnö ljubil, fe mu je sdelo, de je vfe to saftonj, in de bo gotovo vezhno pogubljen. Ker je Boga tako mozhno ljubil, ga je neisrezheno ferze bolelo, ker je
*) li. Pctr. i, 10.
ile Lo v’ pekel sa ver sli en, kjer vezhno Boga fovrashil. Dolgo zha-(a je nozh in dan shaloval in jokal, jn je v’ tako veliki shalolli shivel, de Је fkoraj sbolel. V’ tem shaloftnim banu obudi v’ fvojim ferzu terdno Šampanje v’ profhnjo matere boshje, gre v’ zerkev, poklekne pred podobo uf-niiljene matere boshje, in Te ji perler zh n o perporozhi, de naj mu gnarlo °d Boga fprofi, de bi ga vfaj na tem Ivelu samogel is zeliga Terza zhes vfe ljubili, ker ga bo mogel na unirti Ivelu v’ peklu vezhno Tovrashiti. — Leta molitev je bila Bogu tako prijetna , de mu je popolnama njegov prevelik lirah vezliniga pogubljenja odvsel, in de je fveti mir njegovo ierze nanr’nil.
7l tudi tebi leta mifel, de li od
ershen, nepokoj dela, fi le The 1 persadevaj, Boga ljubiti in nje-* luski ti; in terdno saupaj, de tvo-i'- persadevanje ne bo sallonj, sakaj je nefkonzlino ufmiljen in sveli v’ fvojih obljubah. — Ker je pa prc-
9 **
202
, mifhljevanje vezhnih refniz nafhe vere , pofebno pa f h tirih poflednjih rezili , dober perpomozhek k’ svetlobi v1 boshji flushbi, ti perporozhim, preden fklenem, de vezhkrat preberi in premifli refnize, ki jih v’ tih bukvah rasloshene najdefh, sakaj bosbji Duh fa m nam fprizhuje , „de kdor bo v' v Jih Jv o j ih dèlìh Jvoje pojlednje re-i zhi premijhljeval, ne bo vekomaj gre-fhil.“ *)
î'juM moj krifljan ! de ti bodo lete bukve fhe bolj k’ sveli/.luinju pomagale, najdeTli tukaj l’o dokoDzhanim premifliljevanji fliterih po-flednjih re/.hi, tudi nektere potrebne molitve. J’rofim te, opravi jih vfelej s’ poboslmoftjo , *n mifli v’ Iloga, kadar moiifh, de ne bodo ,e tvoje ulta, ampak de bo tudi tvoje Terze Boga hvalilo.
Jut raj n a molitev.
V’ imenu Boga Ozheta in §ina in fve-liga Duha. Amen.
H
'■»•odi veltomaj zhefhena, prefveta Tro-Pza, edini Bog! — Ponishno te mo-? in fposnam, de fi moj livarjih in nar vezhi dobrotnih, od kte-fim vfe prejel, kar £m in kar imam. Sahvalim te, de ii me leto pretezheno nozh tako dobrolljivo vfi-gtt hudiga obvaroval ; in te profim , varuj me tudi leta dan vfiga hudiga
in vfe nefrezhc, varuj me pa pofebno uar vezhi nefrezhe, lo je, greha; in daj mi guado, danafhnji dan lako pre* shiveti, kakor je nar bolj tebi v’zhaft in moji diifhi v’ svelizhanje ; daj mi gnado in mozh, rajfhi umreli, kakor v’kaki greli perroliti, sakaj nefkonzh-no boljfhi je sa-me, zbafno sliivljenje na tem fvetu, kakor vezhno nebefh-ko shivljenje sgubiti.
O moj Bog! profim te, naj fc mi danaflmji dan vfe po tvoji fveti volji sgodi. Vfe fvoje mifli in befede, vfe fvoje djanje in terpljenje tega dneva tebi darujem, dobrotljivi nebefhki 0-zhe! in te profim, daj mi gnado, vfe tako fioriti, kakor je tebi nar bolj prijetno.
Moj Bog! terdno verujem vfe kar lì nam rasodel, kar je v’ fvetim Pif-mu sapifano in kar nam fveta rimfka katolfhka zerkev verovali sapoveduje. Vfe to verujem sato, ker fi nam ti io rasodel, kteri fi vezhna refniza, ki ne more ne sapeljevati, ne sapeljana biti. Profim te poterdi mojo vero.
20б
Kakor terdno verujem vfc kar fi nam rasodel, o moj Kog ! ravno tako Kidi terdno saupam v’ tvoje obljube, v tvojo neisrezheno miloft, in v’ ne-“Onzhno saflushenje tvojiga ediniga §*na, nafhiga svelizharja Jesufa Kri-kufa. Stanovitno in s’ vefelim ferzam Saupam, de mi bofh moje grebe od-pnflil in mi gnado dal, fe v’ prihod-n° bolj fkerbno greha varovati, in P° fmcrti fe vezhno v’ tvojim kraljevu vefeliti. Profim te, fiori fhe bolj Vnovitno moje upanje.
Ker me vera uzhi, kako nefkonzh-no popolnama fo vfe tvoje laftnofti ; in ker mi upanje v’ fpomin poklizhe tvojo neisrezheno miloft in dobroto: fposnam , de fi vfe ljubesni nefkonzh-no vreden. — Ljubim te, o moj dobrotljivi Bog! in shelim , te fhe veliko bolj ljubiti. O ko bi te samogel tako ljubili, kakor te fvetniki v’ ne-befih ljubijo, in kakor fi vreden Ijub-Jen biti! — Is ljubesni do tebe ljubi*11 tudi blishniga kakor fam febe, ln fklenem, fvojo ljubescn do blish-
20G
niga tudi emiram v’ d jan ji fkasovati. — Is ljubesni do tebe mi je tudi is ferza shal, de fini grefhil in tvojo nefkonzhno dobroto rasshalil; in fkle-пеш fe s’ pomozhjo tvoje gnade bolj fkerbnò grelia varovali, de tebe, o nefkonzhna dobrota, vezh ne rasslia-lim. Profim te, napolni moje ferze s’ fvojo fveto ljubesnijo, in daj mi gnado, v’ tvoji ljubesni fveto shive|i, v’ tvoji ljubesni frezhno umreti, in v’ tvoji ljubesni fc vezhno v’ nebefih ve-felili.
Profim te tudi, o moj Bog! uf-mili fe danafhnji dan vfih nefrezhnih in vfih bolnikov, in polajfhaj jim njih terpljcnje , zhc je tvoja fveta volja, in daj jim gnado, voljno in v’ duhu pokore terpeti. Ufmili fe vfih popotnikov , in vfih, kteri fo v’ kaki dufhni ali lelefni nevarnofti in teshavi, in re-fhi jih po fvojim nefkonzhnim ufini-Ijenji is nevarnofti, is teshav in is fkufhnjav. Ufmili fe vfih nefpokor-nih grefhnikov, in daj jim fposnati njih veliko flepoto, ker kralkiga po-
fvetniga vefelja bolj fkerbno ifbejo, kakor vezhniga vefelja nebefhkiga, in [e kratkiga terpljenja pokore bolj boje, kakor nesapopadljiviga in vezhni-Sa terpljenja v’ peklu. Ufmili fe vfih nevernikov, kleri tvoje fvele poflave fbe ne fposnajo, in daj jim gnado fe k kerfhanfki veri fpreoberniti, bres ktere ni svelizhanja. Ufmili fe vfih mojih dobrotnikov, in poverni jim njih dobroto do mene s’ obilnimi gna-dami ; ufmili fe tudi mojih fovrash-nikov, odpulli jim njih krivizo, kakor jim tudi jeli is ferza odpullim ; in daj jim novo ferze polno ljubesni in prijasnolti. Ufmili fe tudi vfih vernih dufh v’ vizah, refhi jih fkoraj is njih terpljenja in vsami jih v’ ne-hefa, zhe je tvoja fvela volja. — Ufli-fbi me, o Gofpod ! po nefkonzhnim sftflushenji Jesu fa Kriftufa. Amen.
Sveta Marija* mati Jesufova, in tudi moja dobrotljiva mati! profi same danf, de mi Bog gnado da, po tvojih sgledih shiveti, tako svelto Bogu fInsiliti, kakor fi mu ti flushila ,
in ga laI<o perferzhno ljubiti, kakor fi ga ti ljubila, de ga bom s’ tabo vred vezimo v’ nebelih gledal.
Moj fveli angelj varh ! varuj me danf svelto vfih dufhnih in telefnih ncvarnoft, in profi sa-me Boga, de bi tudi jeti samogel njegovo fveto voljo smirani tako svelto dopolnovati, kakor jo ti dopolnujefh.
Moj fveti patron! profi sa-me Boga, de mi gnfido da, svetto po tvojim sgledu sbiveli, v’ boshji gnadi umreti, in v’ tvoji drufhini vezimo Boga zhaftiti. Amen.
Ozhe nafh ... Zhefhena fi Marija ... Verujem v’ Boga Ozheta . ..
Vczhcrna molitev.
V’ imenu Boga Ozheta i. t. d.
O moj Bog, kteri fi tukaj prizbijozh, molim te s’ ponishnim ferzam in te hvalim, sakaj nefkonzhna je tvoja do-
brota in tvojiga ufmiljenja ni mire. — Perferzhno fe li sahvalim, de fi me danafhnji dan tako svelto varoval in 1111 tolikanj gnad in dobrot dodelil, klerih nitim vreden. Sahvalim fe ti, do fi mi danf fhe shivljenje ohranil, »n de mi fhe zhaf dafh, fe fpokoriti |n Л nebefa saflushiti. Veliko ljudi je fpet danf umerlo, in marfikteri je med njimi bil, ki je nefrezlmo fmert ftoril ; mene li pa po fvoji nefkonzh-ni milofti fmerti obvaroval, kakor tudi veliko zhafnih nefrezh, ki fo mar-fikteriga danf sadele. Perferzlino fe ti sa tvojo dobroto sahvalim, in te profim , varuj me tudi leto nozh vfih nevarnoft, dufhnih in telefnih, in o-hrani mi moje shivljenje in sdravje ; ali vender le kakor ti hozhefh, ne kakor jeft. Zhe je tvoja prefveta volja, de naj to nozh umerjem, fe popol-nania podvershem tvoji volji, in te le profim, de mi gnado daj, de fe fvo-jih grehov perferzhno fkafam, in od-pufhanje vfih fvojih grehov sadobim, preden umerjem.
Daj mi sdaj tudi gnndo, vfe fvo-je grehe, hi firn jih danf ftoril, nл tanko fposnati in is ferza ohshalovali*
CSdnj fprafliaj fvojo veft in premifli, zhe niß t kaj s« p er Boga grefliii a’ opufhanjem tvojih navadnih molitev, s’ aanikernoftjo per molitvah , ali e’ kako uefpodobnoftjo v’ zerkvi per boshji fliishbi ; s’ nehvaleshnoftjo do Boga sa njegove nefkonzhno dobrote, s’ sainc-(ovanjem njegovih gnad in njcgoviga notraj-niga fvarjenja; ali morebiti s’ kako kletvo, s’ nepotrebnim in grefhnim perfeganjeni ; s’ godernjaujem soper boslyo previdnoft; s’ pomanjkanjem ehivc vere, terdniga upanja, go-re/.he ljubesui i. t. d. — Premifli, zbe niß kaj soper fvojiga blishnjiga grefliii s' opravljivimi befedami, s’ aanizhevanjem in pofmehovanjem, aii a’ fojenjem ; s’ kako flabo mi tlijo; s’ fovrashtvam , s’ jeso, s’ kregam ; ali a’ kako krivi7.0 , a’ kakim pofliko-dovanjem, ali a’ nesveftobo; s’ nepokorfliino, a’ Inalimi, all morebiti s’ kakim flabim sgie-dnm, a’ anpeljevanjem i. t. d. — Premifli, 7,he nifi kaj aoper famiga febe grefliii, e’ prevsetnoftjo in nnpnlinm, s’ nezhiftimi ali drugimi hudobnimi miflnmi in alieljami; a’ kakim grefhnim djanjem ; s’ kako nesmérnoft-jo v’ jedi ali v’ pija/.hi ; s’ lenolio in a’ sgu-bo zliafu, a’ sanuido fpokornih del i. t. d.)
O moj Bog! holikanj grehov fpet ihvnf y’ fvoji volti najdem! in koliko jih je fhe, ki jih jeti po fvoji flabo-hi in flepoti ne fposnam, ali li, o vbgavedeozhi Bog ! jih vfe vefh. — ^ kako jelo shaloftno, de nikdar no-heniga dneva ne preshivim, hres de hi te s’ kalum greham ne rflsshalil. — |mej ufmiljenje s’ mano, o Gofpod! ln ne Itori s’ mano, kakor saflushim. ~~~ Perferzhno mi je shal, de flm le 'Pet danf rasshalil ; in te ponishno probna , odpufti mi vfe moje #rehe po nefkonzhnim saflushenji Jesufa Uri (tufo , fvojiga preljubiga Sina. Terdno fldenem, fe v’ prihodno bolj fkerbno greha in vfih grefhnih perloshnoll varovati; le nikar me s’ fvojo gnado ne sapufli, defiravno firn sa volj fvoje no-hvaleshnofti in nesveftobe she doliikrat saflushil, od tebe sapufhcn in saver-she,n biti.
. Sdaj fe pa tvoji fveli previdnolti in tvoji dobrotljivi fkerbi sa leto nozh perporozhim. Daj mi mirno pozhiva-ti, de fpet mozh sadobim, ti jutri
svelto flushiti in vfe dolshnolti fvojig* Itami popólnama dopolnili. — O ino) Bog! kakor sdaj leta dan dokonzhart1 in k’ pokoju grem, tako Lom tudi) in morebiti fkoraj, fvoje shivljenje dokonzhal in bom v’ grob poloshen-Daj mi gnado, de bonza fvojiga sliiV' ljenja nikdar is fpomina ne fpullini) de fe vedno k’ fmerti perpravljaini in de frezhno v’ tvoji fveli gnadi k1 ljubesni fvoje shivljenje dokonzharri' — O moj dobrotljivi nebefhki Ozke! v’ tvoje roke isrozhim fvojo dufho-Sgodi fe mi po tvoji fveti volji.
Profim te tudi, dodeli vernim du-fham v’ vizah vezhni mir in pokoj i pofebno te profim sa tilte, sa ktere vefh, de firn pofebno dolshan molili-Refhi jih fkoraj, zhe je tvoja fvet® volja, is njih velikiga terpljenja, in vsami jih v’ vezhno nebefhko yefeljc> kleriga fi vfim liltim perpravil, ki te ljubijo. Amen.
ÇvetaMarija, prezhiltadeviza! profim te, pomagaj moji flabolti in sa-hvali sa-me dobro tl jiviga Boga sa vfe
njegove gnade, l<î mi jih je danafhni ( an in vef zhaf mojiga shivljenja do-. j in proli ga sa-me, de mi vfc m°je grehe odpufti, in mi guado da, po tvojim sgledu fveto shiveti in frezh-n° urm-eti.
Moj fveli angelj varh, moj fveti Patro« in vii fvetniki in fvetnize bosh-Ie- profite sa-me Boga, de mi gnado j ? » ga perferzhno in ftanovitno lju-nti, fe js ]ju]jesni dw njega vfih grc-n°v svefto varovati , in v’ njegovi fve-“ gnadi shiveti in umreti. Amen.
Ozhe nafh ... Zhefhena fi Marija'..Verujem v’ Boga Ozheta ...
w
MOLITVE *
per (veti inalili.
(Perva visha.)
I.jubi moj kriftjmi ! Ker jo fveta maffia neisre-zheno zhaftltljivo in fveto darovanje, v’ kto- | rim fe Jesuf Kriftuf, pravi shivi Bog, fvoji-mu nebefhkiinii Ozhetu daruje; in ker jo veliko na tem lesliezho, de kriftjan dobro vo in fposna, kaj pomeni djanjc mai'hnika per fveti maflii,' in kaj pomenijo molitve, ki jih moli: najdefh tukaj med molitvami kratko rasloslienjo fvete maflie. Beri vzhafi leto rns-loslienjo, de bofli vedil, kaj pomeni darovanje fvete maflie. Ali nikar tega rasloshen.ia med fveto inafho ue beri; to bi ti zhaf od-vsolo, molitve fvete uiaflie opraviti. — Kadar ß per fveti maflii, le molitve beri ; rn«-loshenje pa, (ki je s’ manjfliimi /liemami liatifnjeno,) beri, kadar nifi per fveti maflii-
215
MOLITEV
preden fe fveta mafha sazhne.
O moj Bog! tertino verujem, de je fveta mafha nekervavo darovanje no-viga tcftamenta, v’ Uterini fe ti tvoj Sin Jesuf Kriftuf daruje, kakor ncke-daj na fvelim kriški. — Daj mi gna-do, de po fvoji veri ravnam , de sdaj, ko imam frezho , fvcto mafho flifha-ti, jo s’ tako poboshnolljo in gorezh-nofljo flifhim, kakor ko hi na gori Kalvarii s’ laftnimi ozhmi Jesufa Kri-ftufa na krishi vifijozhiga videl.
Çvoje molitve fklenem s’ molitvami mafhnika, in tako fklenjene jih tebi darujem, in te profim , o moj Bog! daj mi gnado jih tako opraviti, de bodo samogle tebi dopadljive biti.
' Pervi del fvete mafhe.
Sazhetik.
Kadar mnfhnlk sn/.line fveto inafTio, nar pred kriuh ftnri. To pomeni pervi/.li, do bi Imeli
216
liriftja.nl vfako delo s’ fvetim krisheiu, v’ imenu trojneediniga Roga sa/.hetl, kakor fo pervi krlftjanl navado imeli ; in drugiz.h to pomeni, de naj fe fpomnimo, de fe bo sdnj Jcsuf nekervavo fvojimu ncbefhkimu Ozlietu daroval, kakor fe je kervavo na fvetim kriški daroval v’ odrefhenje zeliga fveta. —-O/.bitna fpoved, ki jo mafbnik moli, pomeni, de naj obshnlujemo fvoje grehe per fvetl ma-fbi ker je Jesuf ravno snvolj nafhih grehov toliko terpel in na fvetim krlshi umeri; de naj Roga prokmo, de bi nam po saflushenji Jesufovim, in po proflinjab prezhifte devize Marije in vfib fvetnikov , nafbe grebe odpu-ftil; in de naj terdno fklenemo, fe is ljti-besni In hvaleslinodi do ufmiljeniga Jesufa fkerbno vfib grehov varovati, de ne bo njegova prefveta refhnja Uri saftonj sa naf prelita*
V’ imenu Boga Ozheta i. t. d.
Molitev.
Mo) Bog! nitim vreden, fc per fve-ti rnafhi snajditi, Iter tim te tolikokrat s’ Tvojimi grehi rasshalil. Protina le, daj mi prav fposnati in obzhutiti hudobijo mojih grehov, de jih boni is Terza obshaloval in Tovrashil, in s*-1
vfelej grefhili nehal. Profim te, o moj dobrotljivi nebefhki Ozhe ! odpu-fii mi vfe moje grehe po nefkonzh-mm saflushenji fvojiga ljubiga §ina, in po profhnjah njegove prefvete matere in vfih fvetnikov.
Ozhilna fpoved.
§e fpovem Bogu vfigamogozhni-mu, fveti Marii vfelej devizi, fvetimu Mihaelu arhangelu, fvetimu Janesu kerflniku, fvetama apofteljnama Petru in Pavlu, v (im fvetnikam , in njim, ozhe, de fim veliko grefhil s’ mifli-jo, s’ befedo in s’ djanjem. Kriv fim, kriv fim, filno fim kriv. Sa to profim fveto Marijo, vfelej devizo, fve-tiga Mihaela arhangela, fvetiga Jane-sa kerftnika, fveta apofteljna Petra in Pavla, vfe fvetnike, in njih, ozhe, moliti sa-me per Gofpodu nafliim llogu.
Ufmili fe naf, vfigamogozhni Bog! odpufti nam nafhe grehe in naf per-pelji v’ vezhno shivljcnje. Amen.
10
i
Miloft, odveso in odpufhanje na-fhih grehov nam dodeli vfigamogozh-ni in ufmiljeni GofpotL Amen.
Skashi nam, o Gofpod ! fvojo miloft, in perpelji naf v’ vezimo sveli-zhanje.
Na] li bodo dopadljive, o moj Bog ! moje profhnje ; in defiravno firn nevreden, uflifhan hiti, te pro fini, de me uflifhi j)o fvoji neisrezheni milobi in po nefkonzhnim saflushenji Je-sufa Krillufa, nafhiga svclizharja.
Kadar mafhuik k’ oltarju pride, ga luil'linc, in to tudi vezhkrat med fveto marini fiori. Tn fiori, pervi/.h, de fpodolmo po/.hafti fvete o-flanke od kofti Cvetnikov, ki Co v’ fredi alta rj a , kjer kelih ft oj i ; in drogali, de po/.ltn-fli fpomin fvetiga krisha, sakaj krisli je bil tifli aitar, nu kterim fe je .lesuf fvojimu ne-befhklmu Ozlietu v’ odreflienje zeliga Cvet» daroval.
Molitev.
O moj Bog! oziarti s’ fvojo guado moje ferae, moj um in moje urta, de te bom samogel s’ mafhnikarn vred vredno zhaftiti ; in de deleshen porta-
nem vlìh gnad in dobrot, klerih tc TOafhnik sdaj v’ imenu tvojiga edini-Bft Sina Jesufa sa zelo fveto kerfhan-Гко katolfhko zerkev profi.
Mnflinik rezbe s’ flnsliabnlkam trikrat Kirjc elei-fon, to jo: Gofpod Hlinili fo naf; in trikrat Krifte eleifon, to je: Krifte ufmili fe naf; in fpet trikrat Kirjo eleifon. — To pomeni, de kadar frno per fveti niaflii, moramo vfe fvoje saupanje v’ Jesufovo miloft poftaviti, •n terdno upali, de nam bo iifmiljeni Jesuf, >‘i je is sgol Ijubesni do naf na krishi linieri, gotovo vfe dodelil, kar na dufhi in na telefu potrebujemo, -/.he ga bomo le refuizh-. no in ftnnovitno profili. Ker mufltnik vezhkrat, ravno tifte befede isrezbe, naf opominja, do moramo v’ fvojih proflinjah ftanovitni biti.
Molitev.
Moj ufmiljeni odrefhenik Jesuf Kriftuf ! bodi mi grefhniku milofiljiv, in fiori me vlaj nekoliko vredniga, fe PfÇ darovanji lete fvete mafhe snaj-«liti. Ufmili fe me, o nefkonzhna mi-lofi ! odpufti mi moje grehe, in daj mi, kar na dufhi in na telefu potrebujem; in daj mi sraven tudi guado,
10 *
fe tvojih darov vfelej talco poflushiti, de fi vezhno shivljenje sadobim.
Gloria.
Gloria je salivalna in zlinftitljiva pcfem, v’ Meri fveta kerfhanfka katolfhka zerkev Boga povikfliuje in hvali sa njegove nefkonziine dobrote do unf ; in Ce perporozlil v’ novl/.h nefkonzhni indolii JesuCa Kriilufa, Jagnjeta boshjlga.
Molitev.
Dobrotljivi nebefhki Ozhe! profim te, daj mi guado, te vredno zhaftiti in hvaliti, te fpodobno moliti in per-ferzhno ljubiti. Profim te, bodi mi milollljiv in mi sanefi, Iter fi is Iju-besni do naf fvojiga ljubiga §ina na fvet pollai. Zhaft in hvala ti bodi, vezhni vfigamogozlini Bog! in Jesufu Kriftufu, tvojimu edinimu Sinu, s’ fvetim Duham vred, od vekomaj do vekomaj. Amen.
Maflinik fe vezhkrat med Cveto nmfho k’ ljud-ftvu oberile in pravi: „Dominus vobis-cuin“, to je: „Gofpod bodi s’ vami.“ — To pomeni, de ninfhnlk fvelo maflio siv kerflmilfko Ijudftvo daruje , pofebuo pa sn
tille, ki fe per (Yeti mnflii snajdejo; in skeli de bi vedno Gofpod Log s’ njimi bil, in jih s’ fvojo i'veto guado napolnil. — s’ tem posdravljenjem mafluiik ljudltvo opominja, de naj per fveti mafbi vedno s’ njim v’ duhu fklenjcuo oliane, in naj fe boslije prizliijo/.li-nolti fpomni, kteri je smiram in povfod per naf.
Molitev.
O Gofpod! bodi smiram s’ fvojo gnado per naf in varuj naf vfih gre-bov, de tvoje fvete gnade nikdar ne sgubimo. Daj nam tako kerfhanfko mozh, de bomo perpravljeni, raji umreti, kakor tvojo fveto gnado s’ kakim greham sgubiti. — Profimo te tudi, o Gofpod! uflifhi molitve, ktere mafh-nik sdaj sa naf opravlja, in dodeli nam vfe to, kar sa dufho in sa telo potrebujemo, de vezhno svelizhanje sadobimo. — Nifmo fzer vredni, de bi nam fhe dalej gnade delil, ker fmo teglie tolikokrat rasshalili in fmo tvoje darove flabo obernili; ali ne glej nafhe nevrednofti, ampak nefkonzh-no saflushenje tvojiga Ijubiga Çina Je-sufa Kriftufa, ker te v’ njegovim fve-
tim imenu mafhnik potrebnih gnad pro fi.
Kadar mnflmik lift bere, fe fpomni, moj kriftjan ! de je leto branje vseto is ftariga teilamentii , ali |>a is liftov apofteljnov ; in je tako reko/.h perpravljanje k’ fvetimn Evangeliju, v’ kte-riin i'c befede Jesufove berejo, ki fo is njegovih laftnih uft prillile.
Branje is li/la J'. Pavla apojleljna , hi ga je Kolo fan am pif al. V 3. poji. od 12. do 2З. v.
Bratje ! Navsamite fe, kakor is-voljeni boshji, kakor fveli in ljubljeni, navsamite fe perferzhniga ufmilje-nja, dobrote, ponishnofti, fpodobno-lli, potcrpeshljivofti ; imejte poterplje-nje eden s’ drugim, in odpufiile fi eden drugimu, zhe fe ima kdo kaj soper kteriga pertosbili : kakor vam je Gofpod odpuftil, loko fi tudi vi odpuftite. Vikfhi pa kakor vfe to naj bo vafba ljubesen, klera je svesa po-polnamolli : in mir Kriftufov naj prebiva v’ vafhih ferzih, v’ kleriin fte tudi poklizani v’ enim truplu: in bo-
225
dite hvaleshni. Befeda Kriftufova na) °biIno v’ vaf prebiva, v’ vfi modrodi; poduzhite in opominovajle fe med lako s’ jtfalmi, s’ pefmami, s’ duhov-^'in peljem, in v’ gnadi pojle Bogu v’ fvojih ferzih. Vfe bar delate, s’be-ftdo ali v’ djanji, dorile vfe v’ imenu Gufpoda Jesufa Kridufa, in po njem le sahvalilc Bogu in Ozhelu. — She-ne? bodile podloshne moshem, kakor fe fpedobi v’ Gofpodu. Moshje, ljubite fvoje shene, in ne fiorite jim nobene grenkolli. Olrozi, bodile pokorni darifhem v’ vfih rezheh ; to je Gofpodu dopadljivo. Ozhetje, nikar fvojih otrok k’ jesi ne napeljujte, de pobi liga ferza ne podanejo. Çlushabni-ki, bodite pokorni v’ vfih rezheh Tvojim gofpodam, kteri fo gofpodarji va-fhiga trupla, in ne flushite jim le, kadar vaf vidijo, kakor ko bi hotli le ljudem dopadi, ampak flushite jim s’ pravizhnim ferzam v’ boshjim drahu. Vfe kar dorile, is ferza dorile, kakor Gofpodu , ne kakor ljudjem.
Evangeli.
Po doknnzlinnlm branji lifta fe inafhne bukte na drugo Hran altarja prenefejo. To pomeni, dft, ker fo bili Judje tako terdovratni, de nifo kotli osnanovavzov kerflmnfke vere »o-flufliati in bosbjç befede verovati, fo jili po Jesufovlm povelji apofteijni sapuftili in fo k’ nevernikani filli, jim fveti Evangeli osna»o-vat. — Kadar maflioik sazline fveti Evangeli brati, vft vftanejo, in na zlielu , na uft/h ln na perfili snaninje fvetiga krislia ftore. Vfta-jenje pomeni, de morajo vfi kriftjani, (kakor fo bili kriftjani v’ (tarili z lia fili,) perpravlje-tii biti, ko bi bilo treba, sa fveto kcrflian-fko vero pred krlvlzbne fodnike (topiti, in vfe preterpeti, tudi fmert raji, Kakor fveto vero sapuftitl ; In de moramo smiram perprnv-Ijeni biti, vitati in sa Jesufltm hoditi, njemu fInsiliti in rndovoljno vfe doriti, kar ram v’ fvetim Evangeli! sapoveduje. — Snamnje fvetiga krislia na zheiu pomeni, de fe kriftjan nikdar ne fine fvetiga Evangelija framovati ; na uftib , de befede kriftjuna nikdar nnukam fvetiga Evangelija nafproti bili ne fmejo, in de naj rad od Boga iu bosbjih rezili govori ; iu na perfili, de naj mu nauki fvetiga Evangelija smiram per ferzu bodo.
Evangeli Jesu fa Krijiufa, hahor ga je popj'al J\ Alalevs/i v' io. pojì. od 2 4- do 3d. v.
V’ tiftim zhafu je Jesuf fvojim uzhenzam rekel: Uzhcnez ni vikflii, kakor uzhenik, in flushabnik ni vik-fhi, kakor njegov gofpod. Satlolli je uzhenzu, de je kakor njegov uzhenik; in flushabniku, de je kakor njegov gofpod. Ker fo gofpodarju Beelzebub rekli, koliko bolj fbe njegovim hifb-nim ljudem? Tedaj fe jib ne bojle. Nizh ni sakritign, kar ne bo rasodeto; nizh fkritiga, kar fc ne bo svedilo... Ne bojte fe tiftih, kteri le truplo u-more, dufhe pa ne morejo umoriti; ampak bojte le tilliga, kteri samore dui ho in telo v’ pekel savrezbi... Vii lafje vafhe glave fo fofhleti; tedaj fe ne bojte... Kdor me bo pred ljudmi fpofnal, tiftiga bom tudi jeft fposnal pred fvojim Ozhelam , ki je v’ nebe-fih: kdor me bo pa pred ljudmi sala-jil, tiftiga bom tudi jeft satajil pred fvojim Ozhetam, ki je v’ nebelih...
22G
Kdor ozhela ali mater bolj ljubi, kakor mene, me ni vreden; in kdor ima ali hzhér bolj ljubi kakor mene, me ni vreden. In kdor fvojiga krisha ne vsa-rne in sa mano ne hodi, me ni vreden.
Ob nedeljah io prašnikih, in tudi vzhnfi ob delovnikih , mnChnik po Evangeli! vero moli. — To liaf opomni, de moramo vfe refnize, ki nam jih je Jesuf v’ fvetim Evaugclii rasodci; terdno verovati ; in de ne fmeino nikdar U-ftih fktifhnjav poflufhati, Iti nam jih hudobni duh soper fveto vero v’ mifel daje; in (udi nikdar ti Ili li befedi, ki jih pofvetni neverniki soper kerfhanfko vero govore. — Kadar mafli-uik per fveti malhi vero moli, takrat tildi ti apoftoijfko vero mòli. /
Molitev.
Aloj Bog! perferzhno fe ti sahva-lim, de ii me bres vliga mojiga saflu-shenja po fvetim kerftu v’ fhtevilo pravo-vernih kriftjanov vsel, in mi gnado dal fveto vero fposnati, ktero nam je Jesuf Kriftuf, tvoj edino-ro-jeni Sin, rasodel. Profim te, daj mi tudi gnado, de vfe fvoje shivljenje, vfe fvoje djanje in nehanje po fveti
veri ravnam, in nikdar po fhegah sape] jiviga fve'ta.
Drugi del fvete mafhe.
Darovanje.
Mnfliulk odkrije kelih, in daruje Bogu kruli in vino. Takrat je le flie kruli in vino, ali perpravljeno je, fpreméojeno kiti, v’ Jesu Covo telo in njegovo prefveto kri ; in darovn-nje je perprnva k’ tenni i'krivnollljiviimi fprc-menjenju. — Med vino, ki ga v’ kelih vlije, dene ìnnfhnik iicklere kaplje vode. To pomeni pervizh, de je Jesuf, kteri fe per fveli inafIli sa naf Bogu daruje, v’ fvojo boslijo naturo /.hlovefliko naturo vsel ; in drugizli, de je is Jesufoviga fer/n, kadar je s’ fulvo prebodeno bilo, sraven kervi tudi voda per-tekla. — (Skleni fe per darovanji s’ inafli-nikam, in daruj fvoje forze Bogu.
Molitev.
nebefhki ! kakor ti mafhnik daruje kruh in vino, ktero bo fkoraj fpremenjeno v’ prefveto telo Jesufovo in v’ njegovo prefveto kri ; tako ti tudi
22'ii
jeft nevredna Hvar darujem fvoje ferzo. Vem in sposnam, tl o niiim vreden, de bi ti, o prefveti Bog! moje forze v’ dar vsel, ber je tabo flabo in grefhno. Ali profi m te po Jesufovim sallushenji, ozhifti ga in fiori fi ga dopadljiviga. Daj mi gnado, de nibdar nobenih grefhnih in nezhifiih mifel in shelja v’ fvojim ferzo ne terpim; de fvoje ferze zbifio ohranim, ber vem, de bodo le lifti Boga gledali, bi fo zhi-ftiga forza.
Maflinik, ki (i pred (voto maflio roke umije, ß sdaj umije perite. — To pomeni, de je tudi Jesuf fvojim apoßelnam, ki fo bili zhifti, noge umil, preden jim je fvoje fveto telo in fvojo fveto kri savshiti dal; in naf s’ tem opomni, de ni sadofti sa vredno prejemanje fvetiga obhajila, de fe z.hlovek lo fmertnih grehov varuje, ampak de fi mora persade-vati, fe tudi vfih majhnih grehov, kolikor je le mogozhe, ogibati.
Molile».
O moj Bog ! profim te, ozhifti mojo dufho s’ prezhifto bervijo fvo* jiga ljubiga §ina Jesufa Kriftufa; ozhifii
jo od vlili madeshev greha, ozliilli jo huli od vliga liudiga nagnjenja, in flori jo tako zhiAo, de jo bom samo- . « gel po tvojim dopađajenji tebi darovati. — Is Terza To mi sitai vii moji grehi, ber fim s’ njimi tebe, Tvojo nar vezhi dobroto, rasshalil. Terdno ' fklenem, Te v’ prihodno vliga greha fkerbno varovati; prolim te, daj mi gnado, to v’ djanji dopolnili, kar ti 5’ beTedo obljubim.
Kadar fe malhnik okoli okorne in pravi: „Orate fratres“ ... to je : molite hmtje , ... naf o-poinni, de naj ipolimn, de bi leto njegovo in naihe darovanje Bogu dopadljivo bilo. Toraj tako mòli :
ftlolilev.
Prolim te, o Gofpotl! naj bo to darovanje, kteriga ti malhnik daruje, dopadljivo; naj bo tvoje ime po tem darovanji povikThano in pozheTheno; naj bo tudi nam, ki Tmo tukaj sbrani, in zeli kerThanTki katolThki zerk-vi, v svelizhanje. Daj nam gnado, s zhiftim ferzam per lej Tveti malhi
Lili, in vfih gnati in dobrot delesh-nim podati, Itter ih te mafhnik sa-fe in sa naf profi.
Po tem pride mafhnik do vpeljevanja ali blisli-ne perprave k’ fkrivnoftljiviinu fprcmenjenjn ; lu takrat upoiuni Ijudflv» , de naj fvoje ferza k’ Bogu pnvsdignejo. Toraj povsdigni, moj kriftjan ! fvoje ferze in vfe fvoje mirti proti nebefam , in is zeiiga fer/.a Boga /.Imiti, kakor ga zlinfte angelji in fvetniki v’ nchcflli, ktere j er prerok Isaija, kadar je bil v’ nebela samaknjen , bres nehanja „,Sveto“ peti flifhal.
Molitev.
Prefveli, vfigamogozhni Bog, ne-befhlti Ozhe! is zeiiga Terza te zha-Шш in ponisbno molim, sakaj le li fi vfe zhafti in hvale vreden. Profim le, daj mi gnado, te vredno zhaltiti, Lahor te isvoljeni v’ nebefih neprenc-hania zhalte. Kakor te zhafie angelji in arhangelji, Kerubi in Serafi v’ re-befih, tako te tudi jeft na semlji, ko bi mi mogozhe bilo, /ballili shelim. Daj mi gnado, de vfe kar miflim in govorim, vfe kar Ilorim in terpiin,
tal<o opravim, de bo tebi v’ zhaft. — Svet, Svet, Svet fi, Gofpod BogSabaol! I’oliio je nebo in semlja tvoje zhafti. Zhaft ti bodi na vifhavah! Zhefhen ^odi, kteri pride v’ imenu Gofpoda! Zhaft ti bodi na vifhavah!
*lafhuik sdaj moli sa vfo fveto kerflmnfko v.er-kev, in fpioli sa vi'e sliive verne kriftjnne. »Skleni fe s’ mafhnikam in mòli tudi ti sa vfe sliive, slafti sit tille, sa ktere fi poi'ebii» moliti dolska n.
Molitev.
Gofpod! darujem ti leto fveto malho sa vîe fvoje potrebe, dufhne in telefne; tudi ti jo darujem sa zelo fveto kerfhanfko zerkev, sa fvetiga ozheta Rimlkiga Papesha I., sa nafhiga vifokozhaftiliga flikofa I., sa nafhiga fvilliga zefarja I., sa vfe fvoje prijatle, dobrotnike in tudi fovrashnike; po-febno pa sa tifte, ki fo fe mojim profhnjam perporozhili. Profim te v’ imenu Jesufa Kriftufa, tvojiga ljubiga §ina, dodeli nam po njegovim ne-lltonzlmim saflushenji, in po prof h-
njah prefvete devize Marije in vfih IVct-nikov, gnndo, mirno in A eto shiveti, vfe fvoje dolshnolti svetio dopolnovati, in po fmerti v’ majhino fhtevilo isvol-jenih priti, de te homo sa mogli s’ vfi-mi angelji in isvoljenimi v’ nebelih vezhno hvaliti in zhaditi.
Tretji del fvete mafhe.
Povsdigovanje.
Po tem ko je bil Josuf per sadnji vezherji kruli in vino v’ fvoje prefveto telo in v' fvojo pre-fvelo kri fprenientl, je tudi fvojim dviinnjftc-rim apollelnam in tedaj tudi vfim nnmeftui-kain apoftelnov, to je , vfim mafhnikam , povelje in ohlnft dal, ravno to ltoriti, kar je bil on fiorii. To flore mafhniki per fveti malli!, ker kruli in vino po njegovih laftnili befedah in po njegovi vfignmogozlinofll v’ njegovo prefveto telo in v’ njegovo prefveto kri fpreobernejo.— .Spodobi fe fzer, moj krift>an 1 in tvoja dolslinoll je, per zeli fveti inalili s’ pobosiinolljo moliti, in fe vfiga rastrefenja varovati; ali pofcbuo pokosimo pa mòli per povsdigovanji, in premifli leta veliki zhu-desh , ki fe per povsdigovanji godi. — De
253
mafhnib prefveto telo Jesiifovo in njegovo prefveto kri povzdigne, to ftori pcrvi7.l1, de vfim vernim, ki fo per fveti mafhi, prefveto refhnje telo in prefveto reflinjo kri pokashe, in njih poboslinoft in gore/.hnoft bolj obudi; in drugi/.h to ftori v’ fpomin , de je bil Je-suf sa naf na krish povikfhan , kadar fe je fvojimu nebcfhkimu O/.Iietu v’ odrefhenje fveta daroval. — Med Povzdigovanjem fe kriftjaiii, ki fo per fveti maflii, trikrat na perfi vda-rijo. To naf ima opomniti, de fino grefh-Bikl, in de bl bili ve/.ltno pogubljeni, ko bi ne bil jesuf sa naf na krishi umeri ; in to naf ima tudi fpomniti tiftili fpokornili in fpre-obernjonih Judov, ki fo per Jesufovi fmcrli fposnali, de je Jesuf jSin boshji; in fo fo na perfi terkali v1 suamnje obshalovanja fvo-jih grehov.
Molitev.
moj dobrotljivi Jesuf! terdno verujem , de sdaj mafhnik po tvoji vfi-gamogozhnofti ravno to fiori, kar fi fi per sadnji vezherji fiorii, ker fi kruh in vino v’ fvoje prefveto telo in v’ fvojo prefveto kri fpremenil. Profim te> o Jesuf! poterdi mojo vero; profim te pa tudi, o ufmiljeni Jesuf! ki
fi is sgol ljubesni do naf na frisiti umeri in fvojo fveto kri prelil, da) mi gnado, le perferzhno in zhes vie ljubili, li is ferzft hvaleshen bili, in fe is ljubesni in hvaleshnolti do lebe vfìh grehov fkerbno varovati.
O prefveta refhnja bri Jesufova ! ozhilli me ubogiga greflmiha od vfib madesbev greha; bodi zena mojiga odrefhenja, bodi moje svelizhanje in moje vezhno shivljenje! —
Po povsdigovanji.
Molitev.
0 moj Bog, moj dobrotljivi ne-befhhi Ozlie! Nevreden greflmik fe fklenem s’ mafbnikam in ti darujem Ivojiga preljubiga Çina Jesufa Kriflufa v’ odpufhenje vfih fvojih grehov, vfe fvoje nehvaleshnofti do lebe, fvojiga nar vczhiga dobrotnika in nar balj-fhiga Ozheta; darujem ti ga, de fe ti sahvalim sa vfe tvoje nefkonzhne dobrote in gnade, ki mi jih nevred-nimu grefhniku neprenehano in obilno
<— 235 —
delifh; darujem ti ga, in te v’ njegovim imenu profim, de ne glej mo-)*h grehov in moje nevrednofti, ampak de fe miloftljivo osri na mojo duflino revfhino in na moje velike potrebe, in ne nehaj mi Tvojih gnad [he v’ prihodno delili, defiravno Tim jih popolnama nevreden. Perferzhno te prohm v’ imenu Jesufa, tvojiga ijubiga §ina, ki je sdaj tukaj na tem allarji v’ podobi kruha in vina refnizh-n° prizhijozh, de mi gnado daj, fvelo shiveti, Te greha varovati, in toliko do-hriga koriti, kolikor mi je le mogozhe.
''mulo po povsdigovanji flori maflmik fpomin sa mcrtve, to jo, sa tifte verne dufhe, ki to fo fzer v’ boshji guadi is tega fveta lo-zl>ile, ki pa vender nife bile sadofli /.Mite, •'o bi bile prezej po pofebni fodbi samogle v’ nebefa priti, v’ ktere nlzb omadesbvaniga ne bride. Lete dufhe fo v’ vizah, in tamkaj "rosno veliko sa fvoje niiijlilne grehe terpo. Уега naf ozili, de jim samoremo s’ molitevjo 'a s’drugimi dobrimi deli, pofebnopa s’ fveto •oafho pomagati, de pred is viz pridejo. !Sa-toraj molijo mafhniki v’ imenu žele fvele 'tarfhanfke katolfbke zcrkvc por vfaki fveti
lniifhi sa (Hiflic v’ vizah po povsdigovanji, kadar jc Josuf na altnrji prizhijozli. — jSklonl fe s’ inaflinikam in inoli sa vfe verne durite v’ vizah, nafti sa Ufte, sa ktere ft pofebno moliti dolshan.
Molitev.
Profim te, o moj Bog! ufmili fc viih vernih dufh v’ vizah, pofebno pa mojih prijatlov, dobrotnikov, in tudi mojih fovrashnikov, in vfih tihih, kleri fo mojim profhnjam pofebno per-porozheni. Profim le v’ imenu Jesufa Kriftufa, odpulli jim njih grehe in nepopolnamofli, in vsami jih fkoraj v’ vezhno nehefhko vefelje, kteriga tako neisrezheno shelc. Isifim fizer vreden, ker firn velili grefhnik, de bi moje molitve uflifhal, ali savolj Jesufoviga imena, v’ kterim te profim , in po njegovim nefkonzhnim sa-flushenji me uflifhi in bodi miloAJjiv vfim vernim dufham v’ vizah, slalli tihim, sa ktere firn le pofebno profil.
Tudi nam ubogim grefhnikam bodi miloflljiv, o Gofpod! in po Je-
sufovim saflushenji, in na profhnjo prefvete devize Marije in vfih fvetni-*°v , fiori naf deleshne vezhniga sve-lizhanja v’ nebelih, v’ drufliini an-geljev in vfih isvoljenih.
Kadar mnfhnlk Ozhenafli moli, fe fkleni s’ njim, in s’ preniiflikam leto nar fvetejflii molitev mòli. jSveia kerfliaufka katolflika zerkev moli to molitev per vfaki fveti ma-fW, ker je nar fvetejflii molitev, ktero naf je JeRiif Kriftuf fam uzhil, in v’ kteri je vfe sapopadeno, kar na dnflii in na tclefu, sa z li Uf n o in vezimo shivljenje potrebujemo. Nikdar lete molitve lires prcmiflika ne mòli.
Molitev.
Ozhe nafh, kteri fi v’ nebefih *• fr* d. Refhi me o Gofpod! od vfiga hudiga; refhi me od vfih fkufhnjav hudobniga duha in sapeljiviga fveta, pa mi daj mozh, jih ftanovitno Premagovati ih fvoje saflufhenje gmi-‘ah 5 varuj me pofehno nar vezhiga budiga, to je, greha. Sanefi mi, o yfniiJjeni Bog! in odverni od mene 'fe hudo, kar firn fi ga na tem in na unim fvetu sa fvoje grehe saflushil.
— 258 —
Zheterti del fvete mafhe.
Obhajilo.
Ker fe mafltnik fvetimu obhajilu perblishujc, profi sa-fe in sa naf Jesiifa , ki je Jagnje boslije, kfcro Ce je sa naf na fvetim krislii ncbcfhkimn Ozhetu darovalo, in ktero vfe, grehe fveta odjemle, de bi fe naf ufinilil in nam fvoj mir dal; in kadar talco moli, fc trikrat na perli vdari, de naf opomni, de fmo vfi grefhnikl, In de vft potrebujemo boslijiga ufmiljenja. Takrat fe tudi ti, moj kriftjau! fpokorno na perft vdari in rezi:
Molitev.
/
Jagnje boshje, ktero grehe fveta od-jemljefh, ufmili fe naf in daj nam fvoj boshji mir. — O moj dobrotljivi Jesuf! is ferza mi je shai, de firn gre-fhil in tvojo dobroto rasshalil. Terdno fklenem, vfe grehe in grefhne per-loshnofti v’ prihodno saputoti, iij ti bolj svelto flusbiti, kakor do sdaj. Daj mi guado, o Jesuf! de me nobena livar in nobena fkufhnjava vezh od tebe in tvoje fvete poltave ne odlozhi.
l’i'eđ (Velim obhajilom Ce niaflinik Cpot trikrat na pcrfi vdari, rekozli : „Gofpod ! n ì lì ni vreden, de grefh pod mojo ftreho, temuzh rezi •e befedo, in moja duflia bo osdravljena.“—
N’ tem nnm na siianje da, de zhlovek nikdar ni popolnoma vreden, JesiiCa KritinГн v’ Cvetim Sakramentu prejeti. ,Sposnaj tudi ti, moj lffiftjan ! Cvojo nevrednoft , iu profi JeauCa, de 'n te bolj vreduiga fiorii, de kadar boCli lako frezhen, k’ Cvetimo obhajilu perpuCUen biti, ga, kolikor tl je mogozhe, vredno prejmeCh.
— Kadar Ce maChnik obhaja, obudi perCerzhne sbelje, JesuCa v’ Cvetim Sakramentu prejeti,
•n obhajaj Ce v’ duhu.
Obhajilo u’ duhu.
. O moj Jesuf! nifini vreden te prelat 5 ker fim velik grefhnik ; toraj te profim, de fe me ufmili in me po v°jtm nefkonzhnim saflushenji vfaj ^koliko vredniga flori, de kadar fre-imam, te per fvelim obhajilu pre- * te nikoli po nevrednim ne prej-j^em. Perferzhno skelim , te per vlaki 'eli mafhi prejeti; ali ker mi to ni Perpufheno, te profim, pridi s’ fvojo jubesnijo in gnado v’ moje ferze, in 8a tako ozhifti, de bo samoglo tebi
dopadljivo prebivalifhe biti. — Profim le, o dobrotljivi Jesuf! rasfvetli moj j um, polerdi mojo voljo v’ dobrim, | ushgi v’ mojim ferzu ogenj boshje Iju- I besni, de ne bom drugih mifel in shc-lja imel, kakor v’ vlili rezheh tebi dopalti; de ne bom nizh drusiga hotel, kakor kar ti hozhcfh, in de bom le tebe zhes vfe, in fvojiga blishniga, ; savolj tebe, kakor famiga febe ljubil. I O moj Jesuf! tebe skelim is zeliga ' ferza ljubiti, in s’ tabo vezhno fklc-njen biti na tem in na unim fvetu.
Po obhajilu inoli mafhnih nektere molitve, v’ kterlh fe Jesufu nahvali sa prejeto fveto obhajilo, in ga proli sa-fe in sa naf, de bi deleshui pollali fadu darovanja fvete inni'hc, to je, de bi sadobili odpufhanje f voj ih grehov; guado, fveto shiveti, iu po fuierti v’ nebela priti.
Molitev.
Moj Bog! profim te sa-fe in sa vfe, ki fo per tej fveti mafhi, dodeli nam po nefkonzhnim saflushenji Je-sufa Kriftufa, ki fe je sdaj tebi daroval sa naf nevredne grefhnike, dodeli
241
nam odpufhanje vfih nafhih grehov; sanefi nam in odverni od naf vfe hudo, kar fmo fi ga sa Tvoje grehe sa-Hushili ; daj nam vfe gnade, kterih vefh de potrebujemo sa Tvoje sveli-*hanje; daj nam pofehno gorezho lju-hesen do tebe, veliko fovrashlvo do greha, perferzhne shelje in refnizhno persadevanje, v’ vfih rezheh tvojo fveto v°ljo dopolniti, in v’ vfih Tvojih milili, befedah in delih le tebi doparti; daj nam pravo kerfhanfko poterplje-nje v’ teshavah, veliko ljubesen do hlishniga, ponishnoft, pokorfhino, zhi-ftoft, krotkoll in duha molitve; daj nam tudi refnizhniga duha pokore, de bomo Tvoje grehe perferzhno obžalovali, Te jih refnizhno fpokorili, in terdno fklenili. vfe grefhne per-Joshnofti sapuftiti in Te jih ogibali, ln raji umreti, kakor kakolhin fmer-•en greli ftorili; daj nam gnado, fveto shiveti in frezlino umreti, in Te vezh-n° s’ taho v’ nebelih vefeliti. — Vfih lih gnad te profim, o moj Bog! po ne-^honzhnim saflushcnji Jesufa Kriftufa,
11
Ivojiga ljubiga §ina, kteri je sa na-fhe grehe terpe! in umeri, in nam jc s’ fvojim saflushenjem nebefa odperl-
Vreden mnfhnik fveto niaflio fldene , fe obero** k’ Ijudrtvii, in mn v’ imenu fvete Troji/0 fveti »liegen «lil. To naj naf rasvefeli, i» naj naf v’ saupauji potenti, de fino Bogu do* padljlvo delo ftorlli in fveti boslijl »liegen »a* fInsilili, /.Ite fino fpodobiio in poboshuo pcf fvuti luafhi bili..
MoTilev.
Profimo te, dodeli nam fvoj fveti1 sbegen, trojno-edini Bog, O/.he, Çh> in f. Duh. Kakor nam tukaj po fvO' jim nameftniku fvoj fveti sbegen do' delifh; ravno tolto naf tudi poshegnaj» kadar pridemo pred tvoj fodnji ftol; in nam rezi:	„Pridite, poslicgnan*
mojiga Ozheta, in pofedite kraljellvO ki vam je perpravljeno od sazhetk«1 fveta.“
Sadnji Evangeli.
Tudi per sadnjim Evangelii vfi, Ri fo per fvd1 malhi, vftanejo', in na žiletu, na urtili iu в* periili snamnje fvetiga krisha fiore. Pomé*1 tega je, kakor per pervìm Evangeli!.
— 245 —
Molilev.
O Gofpod! sapifhi v’ moje ferzo pollavo fvetiga Evangelija, de nikdar vczh po fh'egah in navadah sapeljivi-ga fveta ne shivim, ampak po tvojih fvelih sapovedih. Daj mi guado, de v’ vfih rczheh tvojo voljo fposnam, in hakor hiterno jo bom fposnal, de jo tudi vfelej svelto dopolnim. Terdno fklenem, fvojo Ialino voljo smiram Sfttajali in salirati, in jo vfelej tvoji fvcti volji podvrczhi. Profim te, daj mi mozh lo svelto dopolnovati, kar ßm sdaj fklenil.
Sahvalna molilev po J'veli maj'/ii.
O moj Bogì sahvalim fe li, de ß mi gnndo dal, per tcj fveli mafhi ßhi‘, sahvalim fe ti fudi sa vfe dohrc ^ifli, ki fini jih s’ tvojo pomozhjo per tej fveti mafhi imel, in sa vfe dobre fklepe, ki firn jih s’ tvojo pomozhjo sdaj tukaj lloril ; profim te, daj mi tudi guado , jih na tanko dopolnili. ЈЗај mi guado, danafhnji dai»
11 *
tako preshiveti, de fe bo vìclilo, de ( nifim saAonj s’ mafhnikam vred lela prefveti dar nebefhkimu Ozbetu daro-^ val. — Profim te pa tudi, o moj Bog!, odpufti mi, zhe nifim sadofti fpodobno in poboshno per tej fveti mafhi molil; in daj mi gnado, vfelej s’ veliko poboshnoftjo in bres rastrefenja per fveti mafhi moliti.
Vfih tih gnad te profim, o moj Bog ! po nefkonzhnim saflushenji tvo-jiga ljubiga Çina Jesufa Kriftufa, Go-fpoda nafhiga; in po profhnjah pre-zhifte devize Marije in vfih tvojih is-voljenih. Amen.
MOLITVE
per freti malhi.
(Druga visha.)
bofb per fveti maflii bolj poboshno in fpo-dobno; premiflt vfelej, predin jo fiifhifh, kaj de je fveta mafha.
invela mafha je nehervavl oier noviga teftamenta, vodni fpomin tiitiga kervaviga ofra, kteriga je Jesuf Kriftuf na fvetim krishi nebefhkimu Ozhètu sa naf opravil, de naf je od vesshni-ga pogubljenja odrefhil. — Kakor fe je Jesuf na krishi fvojimu O/.hetu daroval, ravno tako fe mu tudi fhe dan danafhni per vfaki fveti mafhi po rokah mafhnikovUi daruje. Rav-11 o to fe tedaj per vfaki fveti mafhi na allant sgodi, kar fe je na gori Ralvarii sgodilo, kjer je Jesuf sa naf na fvetim krishi umeri. ®°di tedaj vfelej fpodobno, v’ Bogu shran per. fveti mafhi, ktera je tako imenitiii in velik ofer. Mifli fi kader fi per mafhi, de fi na gori Kal-varii, pred krishanim Jesufam ; in kakor bi bil tamkaj, tako bodi per fvcll mafhi. Nikar fe tedaj ne osiraj. nikar fe ne pofinehuj, ni-
liiir fe ne pognvnrjnj, tenni/,li svetto pósi nn vfe fhtiri dele fvete mafhe: na evangéli, na darovanje, na povsdigovanje in na savshiva-nje, ter prav s’ gore/.hnottjo mòli. 1'rofi noga gnade, to fveto maflm f’ pravo pobnslinottjo flifhati ; llóri dobre fklepe, predili fe fveta niaflia sazhue, iu fkleni fe s’ inafhuilcun rekozh:
O moj Bog, darujem ti to fveto ma-fho, v’ tvojo boshjo zhatt, ker fi ti fam moj Bog in nar vifhi Gofpod; v’ odpufhanje mojih grehov in grehov vef-voljniga fvetâ de hi jih Jesufova pre-fveta kri vfe isbrifala; v’ sahvalo sa vfe gnade in dobrote, ktere neprenc-liama od tebe prejemam; v’sadobljcnjc novih gnad in dobrot, kterih vfak dan potrebujem. V’ tej fveti mafhi ti darujem famiga Jesufa Kriftufa, tvojiga ljubiga Çina, nad kterim imafh fvoje dopadenje. On je moj frednik, in be-fednik, on naj sa-me pred teboj govori. — Darujem pa tudi to fveto ma-fho sa vfe shive in mertve, slafli sa tille, sa ktere Jim fhe pofebno dol-shan molili: sa fvoje ftarfhe, sa oblati-
njke in prednike, sa vfo Tvojo rodovno, sa vfe Tvoje dobrotnike , sa Tvoje Perjatle in Tovrashnike, sa vTe, ktere bm morebiti kaj pohujThal, in sa vTe ve,'ne dufhe v’ vizah. Daj mi gnado, P Gofpod! de Te bom prav poboshno *n tebi dopadljivo per tej fveti daritvi snajdel. Amen.
Pervi del fvete mafhe,
od sazhetka do evangelija.
(Kader mafhnik pred fpodnjo fhtablo moli, stori fveti krish , in mòli tako:)
imenu Boga f Ozheta, in f Çinu in Tvetiga t Duha. Amen.
«Otopil bom pred bosbji altar.
Pred Boga, ki rasveTcluje mojo mladoft.
PTalm XLII. Sodi me, o Bog, in ^asTodi mojo rezh od neTvetiga ljud-“v®j _refbi me od krivizhniga in sa-peljiviga zhloveka.
Ker ti, o Bog, fi moja mozli, šakaj fi me odvergel ? in sakaj moraxn shaloflin hodili, satcrt od fovraslmikft?
Poflilji fvojo luzh in refnizo, de me peljale, in perpeljale na tvojo fveto goro in v’ tvoje prebivalifhe.
Çlopil bom k’ boshjimu altarju pred Boga, ki rasvefeluje mojo mladoft.
Bog, moj Bog! hvalil te bom f’ zitraibi. Zbirnu fi shaloltna moja du-fha? in zhimu me motif h?
Saupaj v’ Boga, fhe ga bom hvalil; pomozh moja, Bog moj je on.
Zhaft bodi Bogu Ozhetu in Çinu in fvetimu Duhu, kakor mu je bila v’ sazhetku, sdaj in vfelej od vekomaj do vekomaj. Amen.
(Ozbitna fpoved.) §e fpovem Bogu vfigamogozbnimu, fveti Marii vfelej devizi, fvetimu Mihaelu arhangelu, fvetimu Janesu kerftniku, fvetima apo-fteljnama Petru in Pavlu, vfim fvetni-kam, in tebi ozbe, de firn veliko grc-fbil s’ miflijo, s’ befedo in s’ djanjem. Kriv firn, kriv firn, filno firn kriv. Sato pi’ofinx fveto Marijo vfelej devizo,
fvetiga Mihaela arhangela , fvetiga Ja-nesa kerftnika, fvela apodcljna Petra in Pavla, vfe fvetnike, in tebe ozhc, molili sa-me per Gofpotlu nafhim Bogu.
Ufmili fe naf, vfigamogozhni Bog, °dpudi nam nafhe grehe, in naf per-pelji v’ vezhno slavljenje. Amen.
Miloft, odveso in odpufhenje na-fliih grehov nam dodeli vfigamogozh-ni in ufmiljeni Gofpod. Amen.
Odvsemi nam; profimo, o Gospod, nafhe pregrehe, de bomo vredni dopiti f zhiftim ferzam k’ nar fve-tejfhimu.
Gofpod ufmili fe naf! Bride u-fmili fe naf! Gofpod, ufmili fe naf!
Zhad Bogu na vifokim, in mir ljudem na semlji, kteri fo prave volje. Hvalimo te, zhadimo le, molimo te, poviflmjemo te. Sahvalimo fe ti savoljo tvoje zhadi, Gofpod-Bog, nebefhki kralj, Hog vfigamogozhni Ozhe! Gofpod edi-norojeni §in Jesuf Kriduf, Gofpod-Bog ! Jagnje boshje! Çin Boga Ozheta, kteri grehe fveta odjemljefh, vsemi nafho profhnjo; kteri fedifh na defnizi Boli **
ga Ozheta, ufmili fe naf! Sakaj fam ti fi /vet, fam ti Gofpod; ti fam fi nar vifhi, Jtfsuf Kriftuf f’ fvetim Duham v’ zhafti Boga Ozheta. Amen.
Berilo is pripovifi modriga kralja ^Salomona.
Moder fin rasrefeluje ozheta, nef-pametin fin pa je shalofl fvoje matere. Kjer je veliko govorjenja, ne mine lahko hres greha ; kdor je pa gofpo-dar fvojiga jesika, je nar bolj pametim Lashnjivi shnabli fo Gofpodu gnju-foba ; kdor pa svelto ravna , inu do-pade. Kdor s’ modrimi hodi, bo fam moder; kdor je pa nefpametnih per-jatel, bo njim enak. Kdor fvojiga blish-niga sanizhuje, grefbi; frezhin pa bo, kdor fe ubosiga ufmiluje. Poterpesh-ljiviga zhloveka vodi velika modrolt ; kdor je pa nepoterpeshljiv, rasodeva fvojo neumnoft. Mehek odgovor po-tolashi jeso ; terdo govorjenje pa napravi togoto. Kdor ozhetu ali materi kaj vsame, in pravi, de to ni greli, je tovarfh ubijavzov. Nefpametin zlilo-
vek fe pofmebuje [varjenju fvojiga o-7,heta ; kdor pa fvarjenje rad poflufha, ko smiram pametnifhi. Dufha pra-vizhniga mifli v’ pokorfhino; ufta hudobnih fo pa polne hudiga. Gofpod je delezh od hudobnih; molitve brum-nih pa bo uflifhal. Srozhi Gofpodu fvoje delo, in on bo tvojo mifli dobro ispeljal.
Evangeli f. Janesa v' 6. poftavi.
Tifli zhaf je Jesuf Judovfki mno-shizi rekel: Jeft iim shivi kruh, k te ri firn is nebef prifhel. Alvo bo kdo od tega kruha jedel, bo vekomaj shivel ; fo kruh, kteriga bom jeft dal, je moje mefo sa shivJjenje fvela. Judje fo fe' tedaj med faboj prepirali rekozh : Kako nam more ta fvoje mefo jedi dati? Jesuf jim je tedaj rekel, Refnizhno, vefnizhno vam povem, ako ne bole jedli mefa Sinu zhlovekoviga, in ne bote pili njegove kervi ; ne bole imeli shivljenja v’ febi. Kdor moje mefo je, in mojo kri pije, ima vezimo shivlje-nje; in jeft ga bom obudil poflednji dan.
(.Kader mafhnik po evangelii pred darovanjem na fredi altarja podoji, in vero moli; moli npoflolfko vero.)
MOLITEV
pred pridigo.
O trofhtar f. Duh! kteri fi Jesu-fove apofteljne tako rasfvetlil in poler-dil, de Jo njegov uk popolnama vedili in umeli, in s’ veliko gorezhnoftjo osnanovali: rasfvetli ravno tako tudi tega Jemifoviga nameftnika, kteri nam bo sdaj tudi njegov nauk osnanoval : poloshi mu take belede na jesik, ktere vefh, de nam nar bolj k’ Torzu pojdejo, in kterili mi po fvojih Tlaboftih nar bolj potrebujemo, de bomo mogli hudiga Te varovati, in dobro dorili; daj mu tudi prijetin in perferzhin glaf, de nafhe terde Terza omezhi, de dobre in poboshne kriftjane v’ dobrim The bolj poterdi, lerdovratne grefhni-kc pa na pravo pot pokore perpelje. Nam pa daj gnado ga f tako pobosh-noftjo in Г tako gorezhnoftjo poflu-
filali, kakor ko Li fam Jesuf Kriftuf pred nami ila], in nam fvoje ne.befh-ie nauke osnanoval.
0 Marija, mati Jesufova , profi ^ naf Jesufa, de bi njegovo /Velo Le* cdo vfeloj tako svefto poflufhali, in ferzu ohranili, kakor fi jo ti, de n v’ nafhih ferzih obilni fad prave terfhanfke poboslmofti obrodila, de a smiram bolj in bolj v’ boshjim rabu in v’ ljubesni boshji railli, in lako enkrat vezimo plazhilo sadobili.
■Arnen.
MOLITEV
JI o pridigi.
O Gofpod Jesuf Kriftuf ! sahvaK-”10 fe ti, de fi nam sdaj po tim fvo-)rm nameftniku fvoje fvele nauke osna-n°val 5 in te ponishno profimo, daj nam guado , de bomo, kar fmo fli-P ali, tudi v’ djanji dopolnili, in kar 1110 S(faj na febi fhe pomankliviga in pregrefhniga najdli, f’ pomozhjo tvoje vele gnade poboljfhali, in tako fvo-
jo veli Lol] in bolj ozhifhevali, in smi-ram v’ tvoji fveti gnadi oAtdi, dokler naf k’ febi ne vsamefh, kjer bomo kar tukaj verujemo, vezhno gledali ; kar tukaj upamo, vezhno vshivali, in tebe, vfe ljubesni vredniga Boga, vezhno ljubili. Amen.
§veta Marija, mati boshja: in vfi fveti apoAeljni, profite Boga sa naf, de bi po svetlim dopolnovanji fvete boshje befede enkrat v’ vafho drusbbo prifhli. Amen,
od darovanja do povsdigovanja.
Vsemi, fveti Ozhe , vfigamogozhni vezhni Bog! leta zhifti dar, kteriga jeli, tvoj nevredni flushabnik, tel»i fvojimu shivimu in prnvimu Bogu darujem sa fvoje bresfhtevilne grehe, saniere in sanikernofii; sa vfe prizhujo-zhe, pa tudi sa vfe verne kriftjane,
slave in merlve. Daj, de bo meni in njim v’ svelizhanje in vezhno shivlje-nje. Amen.
O Bog, nafh Il vara ik in odrefhe-nik! daj nam po fkrivnofii le vode in tega vina , de bomo boshje natore Je-sufa Iirjilufa ravno tako fe vdeleshili, bakor fe je on ponishal, nafho zhlo-vefhko natoro nafe vseti.
Darujemo li, o Gofpod! kelih sve-lizbanja, in profimo tvojo miloft, de llftj pride Г prijetnim duham pred o-blizhje tvojiga boshjigo velizhaûva, sa nafhe in zeliga fveta svelizhanje. Amen.
O Gofpod! vsemi s’ dopadenjem ta dar, ki|eriga v’ duhu ponishnofti in s’ shalollnim ferznm pernefcmo, ozhi-hi nafhe ferza od vfih madeshev greha, de ti vfelej P zhiftim ferzam flushi-то5 in smiram v’ tvoji guadi oftanemo.
5rsemi, fveta Trojiza! ta dar, kte-riga ti darujemo v’ fpomin terpljenja, v kajenja in vnebohoda Jesufa Kriftufa, Gofpoda nafhiga; in na zhaft fvete Marije vfelej devize in vfih fvetnikov. ^aj ho k’ zhafti njim, nam pa k’ sve-
25G
lizhanju, in prolìjo naj li v’ nebelih sa naf, ki obhajamo fpomin njih na semlji. Po Jesufu Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen.
Povsdignimo fvoje ferza k’ Gofpodu, in hvalimo Gofpoda fvojiga Boga!
iSpodohi fe in je prav, de te smi-ram in povfod hvalimo, fveti Gofpod, vfigamogozhni Ozhc, vezhni Bog! kleri lì f’ fvojim edino rojenim Sinam in f’ fvetim Duham eden Bog, eden Gofpod, ne v’edinofti ene perfhone, ampak v’ trojizi eniga biftva. Kar od tvoje zhafti po tvojim rasodenji verujemo, to tudi od tvojiga Çina in od f. Duha hres vliga raslozhka miflimo ; tako de v’ fposnanji praviga in vezhniga Boga tri refnizline perfhone, in eno edino bitje in enako velizhaftvo molimo. Riero hvalijo angeli in arhangeli, tudi Keruhi in Çerali, 1er ne jenjajo prepevati vfak dan, in s’ enim glafam rezki: Çvet, §vel, Svet lì Gofpod Bog Çabaot! Polno je nebo in semlja tvoje zhafti. Zhaft tebi na vifokim! Zhe-
fli c n bodi, Uteri pride y1 imenu Go-fpodovim ! Zhaft tebi na vifhavah!
O ufmiijeni nebefhki Ozhe! per-ncferno ti ta prefveti dar, in te v’ imc-n« .fesufa Kriftufa, tvojiga §ina, po-nishno profimo sa tvojo fveto katolifli-k° zcrkev, sa nafhiga papesha I., sa nafhiga fhkofa I., sa nafhiga zefarja I., sa vfe verne kriftjane, sa vfe prizhijo-zhe: in te profim tudi sa vfe tifle, sa klere flm fhe pofebno dolshan moliti, Malti pa sa .... (Tukaj flori rpomin sa sliìve, iu imenuj tifle, sa ktere to fveto mafho pofeb-110 darujefh, in tudi tlfte, sa ktere pofebno moliti imafh dolshnoft.)
Sdaj fé fklenemo s’ vfìmi fvelni-l«i boshjimi, pofebno s’ vifoko zhaflit-Ijivo Marijo devizo, materjo boshjo, in te profìmo, dodeli nam po njih saflushenji in njih profhnji smiram in povfod fvojo mogozhno pomozh. i'° Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen.
Tretji del fvete mafhe,
od povsdigovanja do savshiva-nja.
er sadnji vezhcrji je vsel Jesuf kruh v’ Tvoje fvete roke, je fvojiga nebefh-kiga Ozheta sahvalil, je kruh posheg-nal, prelomi] in Tvojim uzhenzam dal rekozh: „Vsemite in jejte vii od tega: šakaj lo je moje telo.“
O prefveta hoüja, v’ kteri je fam Jesuf Krilluf prizhijozh! Bodi Ho tav-shenlkrat zhefheno, o fveto refhnje telo! prefveto telo Jesufovo, ktero je prezhilla deviza Marija rodila, ktero je sa naf na f. krishi umorjeno bilo! Bodi hvaljeno in zhefheno vekomaj!
Po vezherji je vsel Jesuf kelh s’ vinam v’ fvoje fvete roke, je fvojiga nebefhkiga Ozheta sahvalil, je vino poshegnal, in fvojim uzhenzam dal rekozh: „Vsemite in pite vii is njega: Šakaj ta je kelh moje kervi, noviga in vezhniga tellamenta, (fkrivnoll vere!) klera bo sa vaf in sa njih veliko
prelila v’ odpufhanje grehov. Koli-korkrat hohe lo delali, fiorite v’ mo) Ipomin.
0 prefvcta refhnja kri Jesufova, klera il kila sa naf na f. kriški prc-bodi Ilo tavshenkrat zhefhena! Operi mojo omadeshvano duflio od vlili grehov, kleri jo gnjufijo pred ßogam. Ozhifti moje ferze , flori ga ^°gu dopadljiviga, de ne hofh saflonj sa-me prelita, temuzh de me perpe-Ijefh v’ vezhno shivljenje. Amen.
Ker je Jesuf sapovedal, to v’ njegov fpomin delali; sato ti darujemo, o moj Bog ! v’ fpomin prefvetiga terp-ljenja, vstajenja in vnebohoda Jesufa Kriftufa, ta prezhifti in prefveti dar, la fveti kruh vezhniga slavljenja, in la kelh vezhniga svelizhanja.
Poglej s’ miloflljivim in perjasnim oblizhjem na ta nafh dar, o Gofpod! in ga ravno tako dobrotljivo prejmi, kakor fi prejel dar fvojiga pravizhni-ga flushabnika Abeljna, dar ozhaka Abrahama in vifhiga duhovna Melki-sedeka.
Ponishno te profimo, vfigamo-gozhni Bog! rezi fi la dar po rol<ah fvojiga fvetiga angela pernefìi na fvoj nebefhki aitar pred fvoje boshje ob-lizhje, de homo vii s’ vfo nebefhko dobroto in gnad8 napolnjeni, kar naf bo vshilo prefveto Jesufovo telo in njegovo prefveto kri.
Sdaj te pa tudi profimo, dobrotljivi nebefbki Ozbe ! ufmili fe vfih vernih dufh v’ vizah; pofebno tepa pro-fim sa te dufhe .... (tukaj (tori ipomin sa dnfhe v’ vl/.ah, in imenuj tifte, sa ktere fi ì>ufelino dolshan moliti.)
Pa tudi na naf, uboge grefhnike, fe miloftljivo osri, o Gofpod, ker sa-upamo na tvojo nefkonzhno miloft ; in vsemi naf po tem revnim shivljenji v’ drushbo vfih fvojih isvoljenih, ne sa-voljo nafhiga saflushenja, ampak is fvoje persanefne milofti po nefkonzhnim saflushenji Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga. Amen.
Ozhe nafh, kteri fi v’ nebelih, i. t. d.
Odrefhi naf, ufmiljeni Ozhe! od vfiga hudiga po fvoji nefkonzhni mi-
*n na profhnjo prezhifte devize tanje in vfih fvetnikov nam daj mir v na/him shivljenji in brani naf pred ' m\ fovrashniki, de naf v’ smote ne sapeljejo, in od tebe ne odvernejo. Amen.
Zheterti del fvetc mafhe,
°d savshivanja do k o n z a.
Jesuf, nedolshno jagnje boshje, nfmili fe naf! ufmili fe naf! in daj nam mir. Daj nam ferzhni mir, daj nam tifii mir, o Jesuf! kteriga fvet ne nmre dali. Ohrani tudi fvojo f. zer-kev v’ miru in v’ edinolti.
O Jesuf, Çin boshji, ki fi po volji Ivojiga Ozheta f’ pomozbjo f. Duba P v°jo fmertjo fvet oshivel! ponishno te profim, ozbilli vfelej, predin tvoje f. reflui je Telo prejmem, moje ferze od v grehov; in daj mi guado, de fe °d tebe in od tvojih fvetih sapoved nikdar ne odlozhim.
O moj Jesuf! obvaruj me, de te ne bom nikoli po nevredno prejeli Obvaruj me te nar vezhi nefrezhc, de ne bom fam febi fodbe in pogubljenja jedel, temuzh de bo tvoje pre-fveto telo vfelej mojo dufho ohranilo sa vezhno shivljenje. Amen.
O Gofpod nißm vredin, de grcfh pod mojo Itreho, pa rezi le eno be-fedo, in moja dufha bo osdravljcna.
(Med iiKifhnilioviin obhajilam fe tildi ti po duhovno obhajaj in rezi:)
O Jesuf, moj ufiniljeni odrefhe-nilt! kako neisrezbeno ljubifh fvoje nehvaleshne flvari! Svoje shivljenje ß sa naf dal v’ ftrafhnih bolezhinah, do sadnje kaplje fì fvojo fveto kri sa naf prelil, in sdaj v’ tem prefvetim sakramentu vedno per naf ollanefh, fe vedno sa naf rasshaljenimu nebefhkimu Ozhctu ofrujefh , in nafhe revne du-fhe sa nebefa shivifh. O nefkonzhna ljubesin! O Jesuf, preljubi.shenin moje dufhe! moja revna dufha hrepeni po tebi, kokor shejin jelen po inersli vodi! O pridi, moj Jesuf, f’ fvojo gna-
p0.111 fyubesnïjo v’ moje forze, rasve-e^*> potolashi, oshivi me fpet! Nafiti dufho f’ fvojim prefvetim refh-iijirn Telefam, napoji jo f’ fvojo preveto refhnjo kervjo. O, nikar ne glej mojih grehov,, f’ kterimi firn te she tolikokrat rasshalil! glej le moje go-rezhe shelje, P, kterimi je moje ferze napolnjeno, in potrebo moje dufho, btera je tako revna in fiaba, kader f’ teboj ni fklenjena. Pridi tedaj, o Je-«Uf, prefladka nebefhka mana! pridi v’ moje ferze, oftani ti v’ meni in «• jeft v’ tebi,, in ohrani mojo dufho v’ vezhn» shivljenje.. Amen.
Dufha Kriftufova, pofveti me! Telo Kriftufovo, svelizhaj me!
Kri Kriftufova, napoji me!
Voda is defne ftrani, operi me! Terpljenje Kriftufovo, poterdi me! O dobrotljivi Jesuf! uflifhi me!
V’ fvoje fvete rane fkri me,
Od tebe lozhiti fe, ne pufti me, Sovrashnika peklenfkiga varuj me, Ob uri moje fmerti poklizhi me,
K’ tebi priti sapovej mi,
De P tvojimi angelji hvalim te sdaj in vekomaj. Amen.
Naj ti ho o fveta Trojîzal prije-tin ta dar, kteriga fmo ti tukaj per-nefli; in dodeli nam, fvojim nevrednim flushabnikam , po tem fvetim o-fru gnado in miloftljivo odpufhenje vfxh nafhih grehov. Po Jesufu Kri-ftufu, Gofpodu nafhim. Amen.
Poshegnaj naf, profimo te, fvela Trojiza: Bog Ozhe, Bog Çin in Bog f. Duh, in tvoj shegin naj oliane vfe-lej per naf. Amen.
Sadnji Evangeli.
V’ sazhetku je hila Befeda, in Be-feda je bila per Bogu in Bog je bila Befeda. Та je bila od sazhetka per Bogu. УГе rezhi fo po nji uftvarjene. V’ nji je bilo shivljenje, in shivljenje je bilo luzh ljudi. Ta je bila prava luzh, ki rasfvetli vfaziga zhloveka; k Ieri pride na fvet. Na fvetu je bil, in fvet je bil od njega fiorjen, pa fvet ga ni fposnal. In Befeda je melo pollala, in je med nami prebivala, in
'Klili fmo njeno zhaft, zhaft kakor '•«lino rojeniga od Ozheta, polna gna-de in refnize.
SAIIVALNA molitev
po fveti mafhi.
Dobrotljivi Ozbe nebefhki! Is ze-
'8ft l^crza te sahvalim sa to veliko gna-f0’ de fitn bil per tem ofru fvete niafhe, v’ kterim fe ti je tvoj ljubi §in • esuf fam febe v’ dardai tebi v’ zbali, nam v’ svelizhanje. Odpufti mi, 0 m oj Bog! zhe nitim bil Г tako po-l'osbnoftjo, kakorfhna fe fpodobi, per lem prcfvetim ofru, v’ kterim fe ti am Jesuf Kriftuf ofru je. Daj mi, te Profirn, gnado pofibmal vfako fveto n)ofho f’ fpodobno poboshnolljo in f’ perferzlmo gorezhnolljo flifhati, in Je-, oviga saflushenja smiram bolj fe vdelesbevati.
O Marija, prezhilla deviza! sahva-1 ti sa-me dobrotljiviga Boga, ker je nioja sahvala vfe prefiaba : de me je, nevredniga grefhnika, puftil per tem
12
2€6
fvet5m ofru bili ; in profi ga, fie naj mi to v’ svelizhanje moje d n The sa-leshe. O mali Jesufova, prczhufiri* mati deviz« ! profi fvojiga ljubiga Sina Jesnfn, Irteli je sa naf Tvojo fveto bri prelil, de bi sa-me saftonj ne bila prelita. Amen.
2G7
MOLITVE
Per Cveti m a (b i.
(Tretja visha.)
l’rernifhljevAnje Kriftufoviga
terpljenja.
Ljubi moj krlftjan ! ker je fveta mafha vcilin fpomin tiftiga kervnviga ofrà, Kteriga je Je-suf Kriftuf na f. krishi opravil, lahko per (veti maflii tudi Kriftufovo terpijenje s’ velikim pridam premifhljajefh, Oii fnm je per eadnji ve/herji, kjer je ta prefveti sakrament Poftavil, tvojim u/.henznm rekel: ,,’I4i;deli\jte у' moj (pomin.“ — Po njegovim povelji bolh tedaj ilorii, moj kriftjan , y,he bolli per fveti maflii njegov fpomin obhajal, to je, njegovo terpijenje in njegovo 1'mert premifhljeval.
fredin fe pa fveta maflia sazline, mòli sa peritavo lido molitev, ki fe najde na a/|f>- Лг»п» :
»o moj liog, darujem ti<(i i» t* J*

Pervi del fvete mafhe.
Evangéli.
(Kmlar nmfhnik pred fpodnjo fidatilo moli, su/,fini tuko Kriilufovo terpljenje premifliljcvuti :)
moj Jesuf, moj dobrotljivi odre- ' fhenik! koliko fi- vender is ljubesni do naf terpel! Na oljfki gôri fe je sazitelo tvoje britko terpljenje. Ondi fi po fvoji boshji natori v’ duhu previdil > kakofhno neiirezheno terpljenje, ka- ( kofhna ftrafhna fmert te zhaka ; vender fe pt^pd vfiga tega nifi dal oftra-fhiti: hotel fi terpeti in umreti, de bi le mi svclizhani bili, in vezimo v nebefih shiveli. Take grosovitne brit-kofti in teshave fo te na oljfki gori obfhle, de li je bilo umreti, in de je tvoja fvela kri, kakor goft pot, is tvojiga fvetiga trupla na semljo tekla-O neisrezhena ljubesin tvojo , moj dobrotljivi Jesuf! kako nam morefh tako dober in ljubesnjiv biti, ker fmo ti mi tako liehvnleshni in hudobni-
T	bres vfiga nafhiga saflushe-
"јл nam delifh obilno odrefhenje po prefveti, do sadnje kaplje sa naf l»’elite kervi.
O Jesuf, kako grosovilin je bil '?.је sazbetik tvojiga terpljenja! V’ fvo-)' 1 velizih teshavah fi trikrat fvojiga ••ebefhkiga Ozheta profil, naj ti od-'s“me kelih terpljenja, de bi ga ne P1 j, Pa popolnama fi fe ludi boshji '°lji podvergel, fi leshelel, de bi fe ®ë°dilo, kar Bog hozhe, naj bi ti bilo fhe tako teshavno ; in po tem ti angelja pofhlje, de te potolasbi *n ti mozh da.
. O kako lepe sglede mi tukej da-Ìefh ! Daj mi tudi guado, de bom n,10&el po tvojih sgledih delati, de bom ' 'Tifi fvojih dufhnih in telefnih te-s lavftb in potrebah ftanovitno Boga pomozhi profil, per tem pa fe popol-njegovi fveti volji vdal.
IK.uier mafimik pred nitar pride, in aitar kufh-in potlej un derni ih'iini moli.)
koliko fi, o Jesuf, sa naf terpel. 1,1 mi ti vezhi del le nehvaleshnofl
povrazhujemo. Zlo èden tvoji li iizlien-zov, Juda, li je bil genio nehvalé-shin. Ti fi mu toliko dobriga boril, fi njegov perjatel bil ; on je pa le gledal , kako bi te bil tvojim nar vezhim fovrashnikam, tvojim ubijavzam prodal. Hinavfko pride k’ tebi v’ vertu Gezemani, te kufhne, in te isda tvojim fovrashnikam, de te popadejo, ne-ufmiljeno sveshejo, in pred tvoje kri-vizhne fodnike shenejo.
O Jesuf! mi grefhniki fmo sdaj tvoji fovrashniki, tvoji Judeshi. Kolikokrat ravnamo genio in nehvaleshno P teboj ! kolikokrat te sa majhin zha-fin dobizhik, .sa kratko pofvetno ve-felje prodamo; kolikokrat v’ tvojih na-meftnikih sanizbujemo, ker jih nozhe-mo poflufhati, in ubogati, dcfiravno nam tvoje vezline ref nize osnanujejo! — Daj nam gnado , o Jesuf ! de bomo polih m al tvoji perjatli, in de tebe tolikanj bolj ljubimo, kolikor bolj fmo do sdaj fvet in greh ljubili.
Pa tudj fhe drugi uzheniz je f (vojo nchvaleshnoftjo tvoje ljubesnjivo
|?г/‘е i'&nil. Pelei*, Pieriniu fi toliko jnbesni fkasal, le trikrat sataji, tri-j'al is ftrahu pred ljudmi poterdi,
' e le ne posna; defiravno fi bil nje-fiov nar vezhi dobrotnik, njegov go-P0“ in uzhenik, in fi ravno njega 'ojiga nar vifhiga nameftnika na senili pollavi 1. — Çam v’ fé je Peler pre-'ez.li saupal, sato je tako globoko pa-, • Kakor hitro je pa, kadar fi ga 1 milo pogledal, fvoj greh fposnal, Jn s’ shaloilnim ferzam v’ tvojo neis-1;оЛ1шо miloft tonino saupal ; je od-pufhenje Tvojih grehov sadohil, in je P pomozlijo tvoje fvetc gnade v’ ref-nizhni pokori do konza llanovitin oflai.
Daj tudi nam guado, o Jesuf, de bomo le v’ Ivojo neiskonzhno miloft saupali, in v’ pravi pokori do konza svelti oliali.
(Kader mafliuik lift in evangeli bere.)
Grosa me obhaja, o moj Jesuf ! kader premifhljujem, kako krivizhno ni sanizhljivo To hudobni Judje Г teboj ravnali. — Sgol fama fvetoft in
nedolshnoft, fodnik slmili in mertvih fi, in vender fe puftifh savoljo naf pred krivizhniga fodnika Pilatusha peljati in toshili, kakor de Li Lil nar vezhi hudodelnik. VTe prenefcfli s veliko po terpeshl ji volijo, fe ne vftav-ijafh , fe ne prepirafh, fe ne maflni-jcfh ; in pred fvojim LudoLnim fod-nikam le toliko govorifh, kolikor je v’ fprizhcvanje refnize potreLno, in kolikor je nam v’ sgled.
0 nedolshni Jesuf! Mi, mi grefh-niki safhishimo terdo fojeni, in v’ fmert v’ vezli n o fmert oLfojeni Lili. — Bil fi toshen, de fe soper deshelfko oblati in soper zefarja vsdigujefh , in de fhe druge k’ nepokorfhini napeljujefh in fhuntafh; defiravno fi l)il vef fvet in nedolsliin. I^e savoljo naf Л Lolel vfe to predali, le savoljo naf fi Lolel tako hudo fojcn Liti; de bi mi loshej per fodLi boshji obdali, ker fe tolikokrat soper tebe, fvojiga nar vifhiga Gofpoda in nebefhkiga kralja vsdigu-jemo , in fhe druge f’ fvojim flabim sgledam pohujfliamo, in od tebe od-
yrazhamo. — O nesapopadljivo ufmi-Jeni Jesuf, kdo sapopade tvojo neis-<°nzhno ljubesin! De revnimu, ne-'v aleshnimu hlapzu fodbo polajfhafh, c, ti, o nar vifhi Gofpod! fam pu-neufmiljeno /oditi; de fmo mi 8refhniki pred vezimo pravizo opra-^izheni, vsamefh ti vfć nafhe hudo-|Je in pregrehe na-fe, in fe puftifh «аког nar vezbiga hudodelnika toshi-ti j in de mi nad teboj lep sgled fvé-te poterpeshljivofti imamo, prencfefh y/e fvoje kri vi zh n e fodbe s’ veliko , prezhudno poterpeshljivoftjo. — Daj nam guado, o Jesuf ! de te bomo vredno sahvalili in pozhaltili sa vfe tvoje vclil<e dobrote, in de te bomo svelto pofnemali v’ tvojih /vetih sgledih , de nam ne bo tvoje nciskonzhno saflu-shenje bres prida.
Tvojim fovrashnikam pa fhe ni Jilo sadofti, de fo te le pred hudob-niga in krivizhniga fodnika Pilalusha PÇrgnali ; /be pred drusiga ts peljejo, Ie fhe hudobnifhi bil, pred Ilero-dcsha. Ta te fhe bolj sanizhuje, ka-
kor Pilatush, te sa «orza ima, in le pofhlje s’ sanizhljivim plojfhem oger-njcniga Pilatushu nasaj. Ti pa, o moj Jesuf ! vfe voljno poterpifh, nobene befede ne pregovorifh. Ti fi vezhni §in boshji, vezlina modroft, in fe puftifh od nefpametniga, prevsetniga grefhni-l<a sa norza imeli; mi pa, ki fmo vii hudobni in neumni, kmalo samerimo, *he nam ljudje soper govoré, zhe naf preganjajo, zbe nam sadofti zbafti ne fkasujejo. Kmalo naf Ialina ljubesin к’ jesi in k’ fovrafhtvu nadrasbi. — O Jesuf! daj nam gnado, de bomo fvo-jo hudobno natoro in Ialino ljubesin vfelej premagali, in de bomo vfe sa-nizhevanje in vfe terpljcnje Г kerfhan-fko poterpeshljivoftjo in ponishnolljo preftali.
COb nedeljah In prašnikih moli pred pridigo in po pridigi tifte molitve, ki fe snajdej« u» a5t. Hrani.)
Drugi del fvete mafhe.
Ofrovanje.	,
zlatna je bila kriviza, ktero fo ti,
® Jesuf! tvoji hudobni fovrasbniki de-lali. Kamor fi bil peljan, kjer fi bil loshen in fojen; povfod fo mogli tvo-J1 fodniki fposnati, de nizh hudobni-Sa in fhtrafinge vredniga nad teboj n«jti ni. Vender fo bili pa tako hudobni in krivizhni, de te nifo hotli ispuftiti; temuzh fo ftrafhno fodbo eheste fklenili, in te v’ fmert obfodili. Tebe tedaj, o nedolshni Jesuf! fo v1 fmert obfodili ! Oh ! grefhne ftvari fo fvojiga prefvetiga ftvarnika v’ fmert obfodile! — Tebe, kteri fi edini Go-ipod slavljenja in fmerti, kteri dafh vfim shiveti zhafno in vezhno, kteri [ploh vfe is sgolj ljubesni dafh, kar )e kdej kak zhlovek na fvetu prejel; tebe tedaj fo kakor nar vezhiga hu-dodelnika v’ fmert obfodili! — Jeli fe ne morem sadoili sazhuditi zhes leto
nesapopadljiro hudobijo in flepôto tvo-
270
jih fovrashnikov ; li pa vfe s’ voljo prenefefh, in le molzhifh. Ah , kaj ho, ker fmo tako kmalo rasshaljeni, kader fe nam le kakofhna majhina kriviza sgodi! Pomagaj nam, o Jesuf! Г fvojo fvelo gnado, kader naf fvet sanizhuje, kader naf krivizhno fodi, in vfe hudo soper naf lashnjivo govori , de homo po tvojim prcfvetim sglcdu per vfih hudobnih krivih fod-hah tega fveta le molzhali, in vfe s’ voljo preterpeli. De hi le tvoja fodha, o Jesuf ! na ftrafhni fodni dan ntiloft-Ijiva bila, naj bodo fodbe tega fvela fhe tako hudobne in neufmiljene; foj ne bodo obliale, tvoja fodba pa oliane vekomaj. — Ah , nikar naf ne pogubi per fvoji ftrafhni fodbi ! —
Nar krivizhnifhi fòdba tedaj je soper tebe fklenjena bila; in kader ft enkrat v’ fmert obfojen bil, lo h tvoji hudobni fovrashniki prav persade-vali, de fo te po mozhi saframovali in martrali. Oblazhilo fo Г tebe Iter-gali, fo te flrafhno saziteli tepfti, de li bil vef kervav in rasbit ; in fhe ni
Ma hudobija in ferditoft tvojih fov-i'Äshmkbv nafitena, fhe novo marlro ß ismiflijo, ftrafhno ternievo krono Ji na glavo nabijejo. Oh, kakofhne brivize ! kakofhno saframovanje Î ka-hofhae bolezhine! In vfe to le is sgolj ljubesni do naf terpifh, nam v’ sve-ßahanje in v’ sgled. Tvoji fovrashni-bi ti vsamejo tvoje nar potrcbnifhi °blazhila, mi grefbniki pa imamo to-ßbo nepotrebniga in prevselniga ob-lazbila, P kterim tebe shalimo, fami fêbe povifhujemo, in blisbnjiga pobujfhamo. Neufmiljeno te tepejo, in zelo tvoje nedolshno truplo rasbi-jejo*, mi grefhniki pa, kteri P hudobnimi sheljami fvojiga mefa, in s’ vshi-vanjem pregrefhniga pofvelniga vcfe-ija tebe tolikokrat rasshalimo, mi fo bozhemo le smiram dobro pozhuliti, in fmo kmalo nevoljni, kader nam je kaj flabo. — Sanizhljivo ternjevo brano ti na glavo nabijejo, de je yef tvoj fveti obras P kervjo oblit, in te vnovizh saframujejo, in po glavi lolzhejo; mi grefbniki pa hozhemo
le smiram pozhafteni Liti, in fe sopcr fvojiga blifhnjiga vsdigujemo.
Ali, ali je to tvojih sgledov po-fnemanje ! — Daj nam gnado, o Je-suf ! de homo hrotki in is Terza po-nishni, de bomo polerpesliljivi in v’ tvojo fveto voljo vdani, in de bomo radi sanizhevani savoljo tebe, de bomo enkrat pozhafteni od tebe. —
O Jesuf, nedolslmo jagnje bosh-je! vfe kar fi terpel, fi nedolshno tcr-pel. To fo tvoji fodniki in fovrash-niki dobro fposnali ; pa is sgolj jese in nevofhljivofti ti nifo hotli pravize fkasali, temuzh fo le tvoje terpljenje in tvojo fmert sheleli. Pilatush je po* febno dobro fposnal tvojo nedolshnoft, in ni hotel nizh kriv biti tvoje nedolshno prelite kervi, tako, de fi je pred vfim ljudftvam roke umil rekozh: „Jeft firn nedolshin nad kervjo tega pravizhniga.“ On fi je fizer persade-val, de bi te bil refhil, pa fi je premalo persadeval, is flrahu pred ljudmi. Ifkal je ufmiljenje obuditi per tvojih fovrashnikih, in te je, *’ rude-
®nïm plajfhem ogcrnjcniga, vfiga ras-Rajshljaniga in Г ternjem kronaniga, Judam pokasal rel<ozh: Glejte, zhlô-Vek! oui fo pa le fhe hujfhi vpili: ‘G'ishaj ga! krishaj ga ! —In tako fo o nar fvetejfhi in nar dobrotljivfhi sve!izhar! nnr grosovitnifhi fhtrafingo Profili. — O kako firafhno greh zhlo-veka preflepi! — Varuj naf! o Jesuf! pred vfim greham, varuj naf, pofeb-110 pred fovrashtvam, pred jeso in ne» vofhljivoftjo, de na dufhi ne oflepi-nio, ia v’ vezhno pogubljenje ne saj-demo.
(JT ßankiufu.)
0 Jesuf Kriftuf, kralj vezhne zha-sdaj angelji in arhnngelji, Kerubi
1,1	Serafi, in vfi isvoljeni duhovi v’ Uebefih vedno pojo: Çvet, §vet, Çvet! »vader fi pa na tem nehvaleshnim fve-tu kil, fo pa tudi hudobni Judje so-Per tebe vpili: Krishaj ga! krishaj ga! «oker soper nar hujfhiga hudodelni-5 In tvoji krivizhni fodniki fo tudi y te vpitje pervolili, de imafh kri-
shan biti. In na to fo ti teshek krish naloshili, de fi ga mogel fam na Tvojih kervavih ramah notiti. — O ufmi-Jjeni Jesuf ! f’ talio teshkim krishem le vidim oblosheniga, de medlifh pod njim, in padelli od flabofti, predin ga na goro Kalvarijo pernefefh, kjer imafh krislian biti; in le nafhe pregrehe ga tako teshkiga fiore. — O kako velika je tvoja ljubesin do naf! Daj nam gnado, de bomo tudi mi tebe zhe* vfe ljubili, in eden drusiga kakor fami febe. (Tukej (lori is kerflianfke Ijubesni l'pomin sa shive, slani sa tille , sa ktcro li po-febeo dolslian moliti.)
Tretji del fvete mafhc.
Posdigovanje.
Zhaft in hvala ti bodi, o Jesuf, §in boshji! ker fi naf od vezhniga pogubljenja odrefhil, in s’ rasshaljenim ne-befhkim Ozhétam fpet fpravil.—Oh! pa savoljo velike dobrote, ktero fi nam
fkasal, fì mogel fvoje shivljenje sgobbi; in dafh s’ vefeljem fvoje sbivlje-11 je tje, de le naf od vezhne fmerti refhifh ; fe puftifh od Tvojih hudob-nih fovrashnikov na krish perbiti, ne-nfmiljeno ti s’ she"blji roke in noge prebodo ; in tako na krish raspet fe ^{nijesh, o nedolsbno jagnje! nebefli-bjmu Ozhetu sa naf greflmike, kteri bili imeli vß na vezhno pogubljê-l*i biti, ko bi ne bil ti sa naf na f. brishi nafh dolg poplazhal. —
O krishani Jesuf, kako obilno teglie tvoja prefveta reflinja kri is tvojih fvetih ran! O, pulli jo tezhi na uafhe mlazhne, nehvaleshne ferza, de bomo v’ ljubesni do tebe bolj vneti, de ti bomo s’ vezhi gorezhnolljo tudi У britkoftih in v’ sapufhenji flushili. 'Î* de fe ti bomo sa vfo tvojo ljube-!ln 1’ fvetim shivljenjem hvaleshne ikasovali.
. Svojo prefveto kri, o jagnje bosh-Ie! fhe dan danafhni is nafhih altar-jev sa nafhe odrefhenje in svelizba-иЈе nebefhkimu Ozhetu sa naf grcfh-
-, 282
nike per vfaki fveli mafhi ofrujefh. —-O daj nam gnado, de fe bomo tega prefvetiga ofra vfelej prav vdeleshili, de bodo nafhe hudobije isJ>rifaiie Г tvojo kervjo.
UfmiJi fe pa tudi vfih vernih dufh v’ vizah, in Hori jih deleshne lega fvc-liga ofra. (Tukej ftóri fpornln vfih dufh v’ vizah, slatti tilt i h, sa ht ere ft pofebno dolsliau moliti.) '
Pa ne lc tvoje britko terpljenje , o Jesuf! ampak tudi Ivoji sgledi na f. krislii nam v’ vezhno svelizhanje pomagajo, zhe jih svetio pofnemamo : Vlim fvojim fovrashnikam odpuftifh is ferza, fhe protifh sa-nje, de bi jim Bog njih djanje v’ greh ne sarajtal. ■ O dobrotljivi Jesuf! daj tudi nam tako ljubesin do blishnjiga, de bomo vfazimu dobro sbeleli , in dobro korili, kolikor je v’nafhi mozhi j de bomo s’ vfakirrt v’ miru in v’ dobri fpra-vi sititeli, in de bomo fhe sa fovrash-nike molili , in jim dobrote fkasovali po tvojim sgledu. — Defniga rasboj-nika Dismafa, kleri na-te saupa, h>
Per tebi pomozhi ifhe, potolâshifh, 'Ji nm obljubifh, »le bo fhe tifti »Inn f teboj v’ raji. O ufmiljen i Jesuf ! daj Han» gnado, de borno tudi mi, ubo-8l grefhniki, le per tebi tolashbe in Pornozhi ifkali, kader naf lesbare in britko Iti sadenejo ali kader naf ho-zhe fpomin poprejfhnih grehov v’ ob-upanje perpraviti. Daj nam gnado, (le bomo v’ dufhnih in telefnih teslia-yab vfelej v’ duhu pod tvoj f. krish perbeshali, ga objeli, in pogledali s’ Sftnpanjem proti'tebi, ki savoljo namiga svelizhanje na f. krishi vilifh. — ?vojo preljubo mater srozhifh fvoji-nar ljubfhimu uzhenzu Janesu ; fv°jo dufho pa v’ roke nebefhkiga Ozbeta. Po lem nagnefh glavo, in ^'rrio umerjefh. O Jesuf! fpreober-«i nafhe ferza, de bomo tudi mi P tftko ljubesriijo sa fvoje blishne fker-^)eli, kakor ti; in de v’ vfim dobrim *1° konza svelti oltanemo. Kako fve-t° je bilo tvoje shivljenje, kako fveta tvoja fmert ! Kakorfhno shivljenje, ta-Pofhna fmert. Daj nam gnado, de
bomo tebi enaki v’ shivljenji, de li bomo potlej tudi v’ fmerti enaki. Pridi nam sadnjo uro Г Tvojo fvoto guado na pomozh ; varuj naf pred hudobnim fovrashnikam, kteri nafhiga j)Ogubljenja sheli, daj nam sadnjo uro to mifel, de bomo Tvoje uboge duThe v’ roké nebeThkiga Ozheta, in v’ tvoje Tvcte kervave rane perporozbili ; in dodeli nam to veliko gnado, de bomo T’ tvojim preTvetim reThnjim Te-lcTarn previđeni is tega Tveta Thli. — O krishani JesuT, ki fi sa naT na T. krishi umeri ! daj nam vlim prav Trezh-no Tmert.
Zheterti del fvete mafhe.
Savshivanje.
O JesuT ! mogel fi fizer tako Tmert fiorili, kakorThino nar vezhi hudodel-niki ; vender To pa she takrat nekte-ri Judje Tposnali, de Ti reTnizhno §in bosbji, in de po nedolshno terpilli.
— 285 —
Slialoltni in pobiti fo na fvojc perii lerkali, in fo fe domu vernili.
Judi jeft terkam sdaj s’ shaloft-»im m potertim ferzam na fvoje per-b , in rezkem: O Gofpod ! jeft ubogi grefhni zhlovek, ktcri fim te tolikokrat Г fvojimi grehi rasshalil, jeft tvo-Ì1)1 gnad in dobrot zlo nizh vred in ‘‘ifim ; in fhe manj fim vredin, de bi «edaj tebe v’ prefvetim sakramentu prejel. — ДЈ,! pa moja dufha tebe po-Jrebuje, in nima praviga sbivljenja breg tebe. — O Jesuf, pravi ghiri ^°g! pridi tedaj, perferzbno te prejeli shelim , pridi v’ moje ferze, kakor b prifhel v’ Zahejevo hifho, in ga Preoberni, de bo pravizhno, zhifto, ponishno in poterpeshljivo portalo. Her *e sdaj ne morem v’ fvetim sakramen-b) prejeti, te prejmem v’ sheljah. Pri-tedaj o Jesuf; moja dufha po tebi 4,lihuje, moje ferze tebe sheli. Le ti sainorcfh vfe moje shelje fpolniti: Ka-ar je moja dufha lazhna , jo le ti, ° nebefhki kruh angelov ! kleri vfe ,i(svefeljenje v’ febi imafh, samorefh
impatti ; kader je shejna, jo le ti, o ftudeniz vezhniga shivljenja! samorefh napojiti; kader je revna, jo le li, o vezhni fhaz nebefhkih gnad! samorefh obogatiti; kader je shaloftna, jo leti, o vefelje vfih isvoljenih ! samorefh ras-vefeliti ; kader je bolna, jo le ti, o nebefhki sdraviviz in sdravilo ! samorefh osdraviti ; kader je sapufhena, sa-nizhevana, savershena od fveta, pri-defh ti, o nebefhki shenin! in jo vsa-mefh sa fvojo perjatlizo in nevefto! — O dobrotljivi in ufmiljeni Jesuf! pridi tedaj v’ moje ferze, in dopolni vfe shelje moje dufhe, klera le v’ tebi in per tebi najde vefelje, tolashbo in po-mozh! — O Jesuf! ottani v’ meni in jeft v’ tebi vekomaj. Amen.
(Kader mariinik sadnje molitve ni» defni ftrnni moli , lu potlej Ijudftvo sliegnn.)
§’ ponishnim ferzam fe ti sahva-limo, o dobrotljivi svelizliar! sa vfc, kar fi ftoril in lerpel sa naf. — Svoje slavljenje fi sa naf dal, de fi nam vezimo shivljenje perdobil, ki ga bolh
— 287 —
jlakiniu dodelil, kleri fe 1)0 le fam 'olei I’ tvojo gnado tvojiga nefkonzh-în8ft saflushenja prav deleshin dorili, fakor fl fl trelji dao zhaditljivo od merfl vdal, iu sdaj na vekomaj per '°jim nebefhkim Ozhetu sldvifh in j'oljujefh; tako fl tudi nam obljubil,
1 e naf bofh poflednji dan lt’ vezlmi-,r,,i slvivljenju obudil, zhe bomo v’ tv°ji fveti guadi shiveli in umerJi.
O Jesuf, lû fl naf Г fvojo fmert-1°, 4a f. krishi od vezhniga pogubljenja odrefbil, in Г fvojim vflajenjem b'di nam vdajenje od mertvih sadobil! (*aj nam vfim gnado is groba nafhih pregrel, frezhno vdali k’ novimu shiv-Jenju v’ kerfhanfki pravizlmoAi in v’ refnizhni fvetodi. In kader naf bofh poklical is tega revniga fveta, imej s’ "aini ufrniljenje, in ne perpudi, de ” nam tvoje neisrezlieno terpljenje, l'oja britka fmert, in tvoja pnefveta, do sadnje kaplje sa -naf prelita refh-nja kri 1<’ pogubljenju bila; temuzh PL>Iji naf is te doline fols v’ frezhno prebivaliffle, ktero fl nam per nebefli-
— 2Ô8 -
kim Ozhetii perpravil, de fe homo lamkej s’ tehoj in s’ vfmii isvoljenimi vekomej vefelili. Amen.
(.Sfilivatno molitev po fvcti mnfhi nnjdefli ш>
ü65. ftrani.)
MOLITVE
Per zbernih malhah.
^ЈчМ moj kriftjan! kader imafh perloshnoft zher-n° niafho flifhati, ofruj jo vfelej sa vfe shi-Ve in mertve, pofehno pa sa tille dufhe v’ vf*ali, ki imafh pofebno dolslinoft sa-Dje mo-pollavim, sa ilarfhe, zhe fo she na unim fvetu, ali sa kakofhne druge sklahtDike, dobrotnike, perjatle i. t. d.
Perpravo pa lahko ravno tifto molitev mo-**fh i kakor per drusih mafhali (ktera fe snnj-‘,e na 246. Hrani,) le ta pofebin namen Che travia pollavi, sa ktere dufhe slalli shelifh *° fveto malho Bogu v’ dar pernelll.
Pervi del.
'Kader marimik pred fpodnjo fhtablo moli, rèzi :)
^ imenu Boga Ozhela in Çina in fve-tiga Duha. Amen.
13
,^lopil bom pred boshji aliar;
Pred Boga, bteri mojo mladofl rasvefeluje.
Nafba pornoz.h je v’ Gofpodovin* imenu.
Kteri je nebo in semljo uftvarih
Ozhitna fpoved. Se fpovein Bogu vligamogozhnimu, fveti Marii vfelej devizi, fvetimu Mihaelu arhan-gelu, fvetimu Janesu kerilniku, fveti' ma apofleljnama Petru in Pavlu, vfin> fvetnikam in tebi, ozhe! de fim veli' ko grefhil, s’ miflijo, s’ befedo in s djanjem. Kriv fim, kriv fim, filno fim kriv. Satorej profim fveto Marr jo vfelej devizo, fvetiga Mihaela arh' angela, fvetiga Janesa kerftnika, fvC' ta apolteljna Petra in Pavla, vfe fvet' nike in tebe, ozhe! profite sa-me Go' fpoda, nafhiga Boga.
Ufmili fe naf, vfigamo*gozhni Bog1-odpulli nam nafhe grehe, in naf pC' ' Iji v’ vezhno shivljenje. Amen.
Miloll, odveso in odpufhenje n*' ■ fhih grehov nam dodeli, vfigamogozh' ni m ufmiljeni Gofpod. Amen.
*
O Bog ! ko fe bofh ti na naf o-^erl ? bomo oshivljeni ;'in tvoje ljuil-Vo fe bo v’ tebi rasvefelilo.
§kashi nam, o Gofpod ! fvoje uf-Ul*jenje, in fvoje svelizhanje nam dodeli.
Odvsemi nam, protimo le o Göll01*' nafbe pregrehe, de bomo vred-
1,1	V nar fvetejfhimu f’ zhitlim fer-Zarn perflopiti. Po Kriftufu, Gofpod n nafbim. Amen.
(Kader maflmik na defni ftrani moli.)
0 Gofpod! daj vtim vernim dn-. v’ vizah vezhni mir in poboj,
1,1	vezbna luzh naj jim fveti. Gofpod, j1 mili fe jih: Hribe, ufmili fe jih: lj°rPod , ufmili fe jih !
. O Bog, kteri odpufhanje delifii, J4 nafhe svelizhanje ljubifh! tvojo mi-0 profimo, de nafhim bratam, feb-,arri > shlahtnikam, dobrotnikam in 'm vernim kribjanam, kteri fo is 'Ra fveta fhli, po profhnji Marije eyize in vfih fvetnikov dodelifb, v’
^'ufhi
no vezimo svelizhanih priti.
f
O Bog, llvarnik in odrefhenik vfik vernih ! dodeli dufham fvojih flushab-nikov in flushabniz odpufhenje vflh grehov, de miloltljivo odpufhenje, kte-ro fo vfelej shelele , po bogabojezhih profhnjah dofeshejo.
Berilo is I. hfia f. Pavla apojteljnd do Kor. i5.
Bratje! fkrivnoft vam povem: V Ji bomo fìzer od mertvih vitali, pa ne bomo vfi premen jeni: Na enkrat, kakor bi s’ nzhmi trenil, na poflednjo trobento; trobenta bo sapela, in mert-vi bodo neftrobljivi vitali ; in borno fpreinenjeni. Sakaj leto ftrohljivo mora neltrohljivoll oblezhi, in leto umerjo-zhe mora neumerjozhnoft oblezhi. Kader bo pa leto umerjozbe neumerjozli-nolt obleklo, takrat fe bodo fpolnile befede, ki fo sapifane : Çmert je po-sherta v’ premaganji. Çmert, kje je tvoje premaganje? §mert, kje je tvoje selo? Selo fmerti pa je greh; mozh greha pa pollava. Bogu pa bodi hva-
Ja j kteri nam je premagan je dal po ^°fpodu nafhim Jesufu Kriftufu.
O Gofpod ! daj vfim vernim duham v’vizah vezhni mir in pokoj, in Vezhna luzh naj jim fveti. Ozhifli jih, 0 Gofpod, od vfih madeshev greha, zavoljo kterih fhe ne morejo v’ nebefa , «Unor nizh omadeshvaniga ne pride.
Evangeli JJanesa u’ 5.
^ Tifti zhaf je Jesuf Judam rekel: /efnizhno vam povem, de ura pride, V1, je she sdaj, kader bodo mertvi ‘hfhali glaf §inu boshjiga ; in kleri °do flifhali, bodo shiveli. Sakaj ka-^0r Ozhe fam v’ febi shivljenje ima , Jako je tudi Çinu dal, shivljenje fam ' febi imeti. In je njemu oblafl dal udi fodbo delati, ker je on §in zhlo-'eka. ]ye zhudite fe nad tem, sakaj U,rft pride, v’ kteri bodo vfi, kteri fo rP°k°palifhih, glaf Çinu boshjiga 1 hali. In kteri fo dobro fiorili, bo-j.° ,VUI* prifhli s’ vflajenjem k’ shiv-

'bojenjem k’ obfojenju.
Drugi del.
ö Gofpod Jesuf Kriltuf, kralj vezli' ne zhalti! refhi dufhe vfih vernih mert' vih od vfih fhtrafing; refhi jih is tc-mote, in rezi jih fvetimu arhangeh* Mihaelu v’ fveto luzh perpeljati, kte-ro fi nekedej Abrahamu in njegovi-mu sarodu obljubil. Pulti, o Gofpod-te verne dufhe, sa ktere ti danf ofer in molitve opravljamo , v’ vezhno shiV' ljenje priti.
Vsemi, fveti Ozhe, vfigamogozh' ni vezhni Bog! ta zhilti ofer, kterig^ ti jeli, tvoj. nevredni flushabnik ofrU'1 jem fvojimu shivimu in pravimu Bogu, sa vfe fvoje hresfhtevilne grehe* samere in sanikernolli, sa vfe prizhu' jozhe 5 tudi sa vfe verne kriltjane, shi' ve in mertve. Daj, de bo meni io njim sa svelizhanje in vezhno shivlje' nje. Amen.
O Bog, nafh ftvarnik in odrefhc' nik ! daj nam po fkrivnofti te vodo in tega vina boshje natore Jesufa Kri' ftufa ravno tako fe vdeleshiti, kakof
*e je on ponishal, nafho zhlovefhko natoro na-fe vseti.
Ofrujemoti,o Gofpod! kelih svegliar) ja, in profimo tvojo milob, de jyj pride f’ prijetnim duham pred ob-*zlije tvojiga boshjiga velizhabva, sa nafhein zeliga fveta svelizhanje. Amen.
Vsemi, o Gofpod ! ta fveti ofer 18 roke tega mafhnika k’ fvoji boshji 'jjnaftj jn nafhimu svelizhanju ; po-jebno pa sa vfe verne dufhe v’ vizah.
erkrajfhaj jim njih terpljenje, in vse-011 jih po fvoji nefkonzhni milobi v’ 'ezhni mir in pokoj.
Profimo te o Gofpod! osri fe minljivo na ofer, kteriga ti sa dufhe fVojih flushabnikov in flushabniz ofru-jenio: in ker fi jim na tem fvetu gna-kerfhanfke vere dodelil, daj jim lam vezhno plazhilo kerfhanbva.
Bodi milobljiv, profimo te, o Go-•pod! vfim vernim dufham v’vizah, sa ‘lere ti ta fveti ofer damo, in tvojo j°shjo vifokob ponishno profimo, in dodeli, de te uboge dufhe fkosi ta mo-S°*hni ofer P teboj fpravljene k’ vshi-
vanju vezlmiga miru in pokoja vsele biti saflushijo. Sa vfe to te profimo v’ imenu Jesufa Kriftufa. Amen.
Povsdignimo fvoje ferza h’ Gofpo-du, in hvalimo Gofpoda fvojiga Boga !
§podobi fe inje prav, de te smi-ram in povfod hvalimo, fveti Gofpod, vfigamogozhni Ozhe, vezhniBog! fkosi Kriftufa, Gofpoda nafhiga. Çkosi kte* riga tvojo boshjo vifokoft hvalijo angeli, molijo gofpoftva, in fe trefejo poglavarftva. Nebefa in nebefhke mo-zhi in fveti Çerafini tvoje velizhaftvo s’ sdrushenim vefeljem povifhujejo. Pro* firn te, perpufti, de tudi mi fvoj glaf e’ njimi fklenemo , in ti f’ ponishnirn fposnanjem rezhemo : §vet, fvet, fvet fi Gofpod Bog Çabaot! Polno je nebo in semlja tvoje zhafti ! zhaft tebi na vifhavah! zhefhen bodi, kteri pride v’ imenu Gofpoda! Hos&na ti na vifhavah!
O miloftljivi Ozhe! v’ imenu Je* sufa Kriftufa, tvojiga §inu, te proli* mo, de s’ dopadenjem vsamefh in po-shegnafh ta fveti ofer, kteriga ti per-nefemo pofebno sa tvojo fveto katolfh-
1<0 *erkev, sa iiafhiga papesha I., sa nafhjga flikofa ]. t sa nafhiga zefarja *•> in su vfe verne kriftjane, in sa vfe, 8a ktere vefh, de nam je pofebno moliti treba, slatti pa sa . . . itnkcj **ог' fpoinin sa shive, kakor lì pred nogam 'lolshnn sa-nje moliti.)
Sklenjeni pofebno s’ vifoko zha-fiitljivo vfelej devizo Marijo , materjo Hafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa ; in s’ 'finii tvojimi fvetniki, te profimo, do-fifii po njih saflushenji in njih profh-de bomo v’ vfih rezheb f’ tvojo pornozhjo obvarovani in podpirani. Po r«vno tem Jesufu Kriftufu, Gofpodu n<dhim. Amen.
Tretji del.
Ï^aj nam, profimo te o Bog! de bo fveti ofer od tebe vef pofvezhen , tebi dopadljiv in prijetin ; de nam bo Spremenjen v’ telo in kri tvojiga lju-“igÄ §ina Jesufa Krittufa. Kteri je pred ,0jim terpljenjem ta dan vsel kruh
v’ fvoje fvefê in zhoAile roke, te sa-hvalil, go pofvetil, razlomil, in dal /rojim uzhenzam rekJzh : ,,Vsemite in jejte vii od tbga : Sa'kaj to je moje Telo.“
0 Jesuf v’ prefvetim refhnjim le-lefu! pravi shivi Bog! O prefveto Telo Jesufovoy hodi Ao tavshcnlkrat zhe-fheno ! O shivi kruh angelfki ! molilo le kakor fvojiga praiviga shiviga Boga-0 Jesuf v’ prefvelim rcfhnjiin lelefu ! hodi sadnjo uro moj troTht in moja popotniza ; in daj tudi vam vernim dufhain v’ vizah vezimi mir in pokoj.
Ravno tako je vsel Jesuf po ve-zherji kelih s’ vinam v’ fvoje fvete in zhaAite roke, je fpet fvojiga nchefh-higa O/heta sahvalil,. vino pofvetil, in dal fvojim tlzheneam rekozh: ,,\'se-mite in pile vii is njega : Sakaj la je kelih moje kervi, noviga io Ÿezhniga teAamenta , (fkrivnoA vere!) kterA ho sa vaf in sa njih vbliko prelila v’ od-pufhanje grehov. KolikortTat hoAe to delali , Aorite v’ moj tyoïilin.“
O bodi Ло tavshentkrat zhefhena, pre Cveta reflinja hri Jesufova, is njc-8°vih IYetili ran in is njegove prebodene fvele Hrani prelila v’ odpufhe-,lie vefvoljniga fvela ! Ozhifti mojo du-
UlP od vfih madeshev greha, in dori {n°j® ferze Bogu dopadljivo. Pololashi 111 pogafi ogenj viz, in perpelji vfe 'erne dufhe v’ vezhno vefelje. Amen.
Po povelji Jesufa Kriftufa, tvoji-§ina, tedaj obhajamo, o Gofpod, {pomiri njegoviga prefveliga shivljenja *n terpljenja, in darujemo tvojimu Prezhudnimu velizhaflvu ta zhifti, fve-ti in bresrnadeshni ofer, fveti kruh 'ezhniga shivljenja, in kelih vezhniga *velizhanja.
Osri fe niiloftlivo in prijasno na ta fveti ofer, in naj ti ho, profimo tako prijelin, kakor ti je bil prije-■ ofer tvojih nar pravizhnifhih flu-shahnikov v’ ftarih zhafih.
P of hi ji, o Gofpod ! fvojiga fveti ga a,'gcla is nebef, de pernefe ta fveti efer prefl oblizhjc tvoje boshje vifo-lofti; in pofveti naf, de bomo Jesufa
v1 prefvetim sakramentu vfelej vietino prejeli. Amen.
Ufmili fe ludi, o Gofpod ! vfih vernih dufh v’ vizah, in savoljo JesO' foviga saflushenja jim daj vezhni mir in pokoj. Pofehno te pa profim sa..* (tukcj (lori fpnmin sa duflic v’ vizah , sa kte-re sltvftl shelifli tu fveto maflio ofniti, in si* ktcrc fi pofebno dolshnu moliti.')
Ravno tako pa tudi nam, ubogim grefhnikam, ker saupanio na ve-likoft tvoje milofti, dodeli delesh in drushbo s’ vllmi tvojimi fvetniki; ne lizer savoljo nafhiga saflushenja, ampak is nefkonzhniga saflushenja Jcsu-fa Kriftufa, Gofpoda nafhiga. Amen.
Ozhenafh, kteri li v’ nebefih, i. t. d<
O Gofpod! refhi naf od vliga slega na dufhi in telefu ; in na profil' njo Ivete in prezhifte vfelej devize Ma' rije in vfih fvetnikov nam daj mir v nafhim shivljenji, de bomo f’ pomozh' jo tvoje gnade greha in vlih smol ob' varovani. Amen.
Zheterti del.
Jesuf, nedolshno jagnje boshje, tteri grehe fveta odjemljefh ! daj vfim gemini dufham v’ vizah vezhni mir ln pokoj.
Gofpod Jesuf Krìftuf, Çin shiviga ^°f?a, kteri ii po volji fvojiga Ozhe-f’ pomozhjo f. Duha Г fvojo fmert-I® Get oshivel; odrefhi me f’ tem fvo-pm prcfvetim telefam, in fvojo predeto kervjo od vlih mojih grehov in °d vfiga hudiga. Daj mi gnado, de fe danovitno dershim tvojih sapoved, in ttc dopufti, de bi fe kdej lozhil od tebe.
O Gofpod 1 niiìm vredin, de grcfh P°d mojo ftreho, pa rezi le eno be-fedo, in moja dufha bo osdravljena.
CKnder fe mafhnlk obhaja, fe tudi ti po du-*"'vno obhajaj , in moli talco :)
Tudi jeft shelim sdaj, o Jesuf! Goje prefveto refhnje telo in tvojo prefveto refhnjo kri prejeli. — De bi pa tega vredin bil, shelim imeti angeliko z hi (toit, ferafinfko popolnamoß,
lako ljubesiu do tebe, o Jesuf ! baborfh-по ima tvoja preljubesnjiva mati Marija ; shelim pa tudi imeti tabe perforabile in go re ah e shelje do tebe v (Velim zakramentu, bakor fo jih imeli tvoji isvoljeni fvctnibi, bader fo prejemali ta nar fvetejfhi zakrament1. — Ker je pa to meni, ubogimu grefbni-bu , nemogoahe, te ponislmo profim , o Jesuf! osi-i fe milotlljivo , na mojo flaboft in nisboft, in pridi sdaj in ras-vefeli mojo revno clufho, klera smi-ram sheli f’ teboj fblenjena biti; pridi f’ fvojo gnado in Г fvojo ljubesnijo v’ moje ferae, in perpravi me b’ vred-nimu prejemanju tvojiga lelefa in tvoje bervi. — Ufmili fe pa tudi, o Jesuf! vfih vernili dufh v’ vizah, ltlere lolibo lerpe, ber fo od tvojiga ljubesnji-viga lioshjiga obliahja odloahene. Ozhi-fli jih. o Jesuf! od vfih madeshev, ktere fhe na febi imajo, in perpelji jih fbo-rej v’ fvoje nebefhbo bral je (ivo. Amen.
Nebefhba luah naj jim fveti, o milofiljivi Gofpod ! v’ drufhiui tvojih fvetnikor vebomaj. — O Gofpod! daj
jim vezhni mir in pokoj, in vêzhna uz^ >*aj jim fveli. Amen.
Dodeli, profimo te, o Gofpod ! e bodo dufhe tvojih flusbabnikov in Ushafiniz, klere fo fe is te<ja fvel« ozhile , fhosi tvoje nefkonzhno saflu-^fienje in fkosi ta fv«ti ofer od vii h v°jih grehov o/.hifhene, in v’ vezli-1,0 vefelje vsete. Amen.
Sadnji evangeli.
V’ sazbelku je bila befeda, in br-eda je Lila per Dogu, in Dog je bila leda. Ta je bila odsazhelka per Bogu.
/e rezhi Го fkosi njo ftorjene. . . V’ J1}1 je bilo shivljenje, in shivljenje je »do luzh ljudi... Prava luzh je bila, j* rasfvclli vfaziga zhloveka, hleri pri-! e r|a fvel. Na fvelu je bila , in fvcl 1° fkosi njo ftorjen, pa fvel je ni fpos-. In befeda je mefopoftala, ,n med nami prebivala, in vidi ti fmo "le zhall, ahati: kakor edino rojeniga °d Ozhela, polna gnade in refnize. I's»hva|uu lauiituy p0 [ mafhi nnjilelli m» 265.
ftraai.)
NAVADNA PESE Ivi
per Creti malhi.
К' sazhethii.
1.
red tabo na kolenih,
O Bog! te molimo,
In polni shelj ognjenih K’ tebi sdihujemo.
Ta ofer fvete rpafhe,
Çi daj, o Bog ! dopaft', In sdihovanje nafhe Povifhat’ tvojo zhaft.
2.
Ker Jesuf fe je lozhil,
Je per vezherji tam Prelomil in isrozhil Ta kruh perjatelam.
l’ofvetil je to vino
Ter ga je jogram dal, To k’ mojimu fpominu Çtorite, sravin djal.
3.
Mefo je to , vsemite,
Mefo in moja kri,
Nikdar ne posabite,
Kaj Jesuf vam ftori,
Sa vaf on hozhe umreti, (O zhlov’k, premifli to !) De da ljudem shiveti,
De jim odpre nebo.
4*
To nafhe ofrovanje
Vsem’, o Bog, od naf, 'Unifhi sdihovanje
In nafhe profhnje glaf ! Beleta fo ozhaki Dajali nekedaj :
Sdaj dari nifo taki,
Nafh dar je Jesuf «daj.
- 506 -
1Г G lo rii.
1.
Zhaft, hvala in hvaleshnoft Je tvoja bla in bo.
Nepokoj in boleshnoft,
O Bog odverni to.
Daj nam miru in gmaha Le vedno dershat’ le,
De bodemo bres flraha Gofpod ! zhaftili te.
2.
Sa nafhe hudobije Çi ti pokoril Ге ;
De naf nafh greh ne ubije, Dodéli ufmiljenje.
Bod’ hvala in zhefhenje Tud’ Duhu fvetimu ,
Ker on nam poterpljenje Daje v’ preganjanju.
Pred evangelijem.
].
Is boshjih uft vun grede Svet evangelium,
Njegove fo befede,
In flab je flab nafh um.
Bog fam uzhi, Bog vezhni, In Bog lagat’ ne ve ;
O frezhni, trikrat frezhni, Kater’ fe ga dershe.
2.
Befede bosbje vera Nam kaslie, naf uzhi
Prefrezbno pot, katera V’ nebefa gor’ dershi.
Ohrani to povelje
In nauk fvoj per naf,
Daj nam po tem vefelje Seboj na vezhni zhaf.
H’ Kredo.
i.
Bog Ozhe! mi fposnamo, De vfe je tvoja ftvar,
Kar je, in kar imamo, Dobrote tvoje dar.
Od tebe vunkej ide Çin rojftva vezhniga,
iSpozbetje njega pride Od Duha fvetiga.
2.
Marija je rodila To boshje delize, Devifhtva ni sgubila
Ne pred, tud’ potlej ne. Nafh greh je njega umoril, Sa greh je bil prodan.
In kakor je govoril,
Je vital na tretji dan.
3.
Na defni rok’ Ozheta Je v’ fvetim raji sdaj,
She pride , to obeta ,
§amo ne vemo, kdaj.
Pa kader fe iside
Sa fvet odmerjen zhaf, Tak vemo, de fpet pride, Ozhitno fodit naf.
4.
Sofefko kerfhenikov,
ЛГ zerkev verjemo,
In gmajno tud’ fvetnikov,
Har je obljubljeno.
T«d’ grehov odpufhenje Na temu fvetu sdaj Shivota t’ga vllajenje Po tem pa fveti raj.
Л’ ofrovanju.
Naj, Bog! dopade tebi Kar tebi oframo,
§zer kruh. je fam na febi, In vino sgol farno ;
Pa ’s kruha ino vina Bo kmalo, kar sdaj ni, Edin’ga tvoj’ga §ina Mefo in prava kri.
2.
To nafhe ofrovanje,
O Bog ! ne sversi to,
^ fe mifli ino djanje Sdaj tebi oframo.
O daj, de bomo svefli
Teb’ Ozhe, v’ fvojih dneh,
Odvsem’ od nafhe velli Teshilo vfih pregreh.
3.
УГе nafhe prernoshenje,
Vef shivesh in telo , ln tud’ nafhe shivljenje,
Vfe to naj tvoje bo.
Daj nam po fvoji volji'
Sdaj desh, sdaj folnzhin fvet. Pokash’ na shitnim polji Dobrote fvoje zvet.
K' ^SanhtuJ'a.
1.
Povsdignimo kriftjani !
Vii fvojo pefem sdaj, Sapojmo fkupej sbrani Çvet, §vet, na vekomaj.
V’ nebelih in na semlji Se vidi njega mozh, Nevernikam odjemlji,
O Bog njih uma nozh !
2.
De oni luzh katere Do sdaj ne vidijo,
Çposnajo, uilje vere S’ nam’ tvoje bodejo.
De zhaft’mo fkupej tega 11’ nam pridiozhiga ;
^haft njemu fe raslega In hvala angelika.
Po povsdigovan/i.
л
1.	X
Molimo klezhijozhi Boga sakriliga,
Uho ga ne raslozhi.
Pa vera snanje da.
Sdaj tukaj bres pogleda,
O Bog! te vidimo,
Sadofti je befeda,
De tebi vcrjemo.
2.
Na lefu fvet’ga krisha Je Bog sagernjen bil,
Sdaj, vera naf previsba.
Je zhlovek tud’ fe fkril.
1 a dar dobrote tvoje ,
Kruh tvojih angeljev ,
Opomni mifli moje,
O Bog! de P sa-me umeri.
3.
Naj fpere dufho mojo O Jcsuf ! tvoja kri,
Dodeli miloft fvojo,
O morje milofti!
Kar sdaj te nam sagerne,
Naj egine, o Bog, fpred naf, Naj fkorej nam odgerne Çvetloba tvoj obras.
K' savshivanju.
1.
Vel’k zhudesh fe nam kashe, Vel’k zhudesh fe godi: Gofpod je to, in nafhe Oko ga vid’lo ni.
Podobo ima vina Podobo kruha fam ,
Ne le savolj fpomina :
Mefo in kri je tam.
2.
O frezhin , kdor verjame ,
De tukaj jagnje je ,
Katero nam odvsame Vfih grehov butare.
Leta je kruh, to vera Kriftjane poduzhi,
Leta je jed, katera Nam dufho preshivi.
3.
Zhe ga na konz’ slavljenja Po vrednim vshijcmo,
§e fmerti obzhutenja Vezli bal’ ne bodemo. Teshave in britko /Vi §e lift ne bode bal, Katermu v’ flabofti
llog fam pomozh bo dal.
4.
L Jesuf! zhaft in hvala Naj tebi vezhna bo ; Ljubesin nam je dala Ljubesin tvoja to,, ia vshitik tvoj’ga mefa *n tudi te bervi, Slavljenje in nebela,
^ efelje v’ vezhnolli.
14
514
5.
Daj tega nam sheleti,
Goreti otl sbelja !
Daj tega nam prejeti
Ta zhaf, lt’ im lozbilba, De bodemo f’ timilVim Na pot fe vsdignili,
In vfi f’ ferzam zhiftim V’ nebcfa noter fhli.
H’ konzu fvete maßie.
1.
Ker fmo sdaj mafho fveto Çpodobno flifhali, Povs’mimo zliafl: odpeto Ini hvalo s’ angelzi, Dopade naj mu djanje;
Opravljen’ga daru ;
Svirk gnad bod’ to darvanje Nam, doishna zbali Bogu.
2.
Dershimo pomozh’ boshje Se fltos’ in fltos terdno
Lela naj nam oroshje Pred vfo hudobo bo. Bres greha da naj Itati Pred fodbo sadni dan ; Od angeljev naf sbrali Na njega defno hran.
D*UJGA navadna pesem per Cveti malhi.
Kirje.
1.
P
• red ftolam tvoje milofti Tvoj verni ljud hlezhi:
Bi tebe, Bog! v’ ponishnoAi Svoj’ga Terza zhafli.
? tor’ miloft tem, kater’ shele ^ ’ folsah oprat’ Tvoje dolge : Odpudi, Ozhc ! greThnikam , Bi Tkashi Te dobrotljiv nam ,
14	*
Dobrotljiv — nam,
Dobrotljiv fkashi nam.
2.
Ob dari- tvoje fmo perfhli,
Kakor sgubljeni fin,
In kakor ovze fino safhli, Sgubili tvoj fpomin.
Al Ozhe vliga ufmiljenja!
Na ferza polne sgrevanja
S’ dopadajenjem dol’ poglej, In fvojo gnado sopet dej,
In gnado — daj,
In gnado sopet daj.
3.
§ej delo fmo vfi tvojih rok,
In tvoja Ialina Hvar ;
Opri flabolti fvoj’h otrok,
Nar viflii gofpodar !
Sa fpravo sdaj darujemo
Tvoj’ga §inu ofrujemo
O Bog ! fkos njega fvelo kri Vfe nafhe grehe prozh orni, Vfe prozh — orni,
Vfe grehe prozh orni.
Glorija.
Zhaft bod’ na vifokofti Bogu na vekomej,
In mir po fhirokofti Na semlji bod’ vfelej.
^ ponishnolli pojemo Teb’ hvalo, trojni Bog!
Od tebe mi prejmemo Refhenje is nadlog.
Evangeli.
Is tvojih uft iside §vet evangelium,
Na dno leto fe fnide Vfih kriAjanov um.
Nlodroft naf fama visha,
Befniza naf uzhi,
Bdor fe pod njo ponisha,
Ta frezhno prav shivi.
Kredo.
i.
Gofpod! pred tabo Г trepetanjem, Te tvoja revna Avar fposna ,
In verje s’ shivim fpofhtovanjem, Na lebe, praviga Boga,
Tud’ verje v’ tvoj’ga ljub’ga §ina, Spozhet’ga od fvet'ga Duha, Kater’ga Jefa korenina
V’ devifhjpm ? vetji je fzvedla.
Si
De je prifhel is sgol ljuhesni,
De naf bi fpravil fpet F lebo, De na-fe vsel je vßh bolesni, Prelil na krishi lyi fvojo .
De fpet je vrtal ; pekel premagal.
Na defni tebe sdnj fedi? ‘r De naf bo enkrat vfe prçvagal, Sodnik pra vizimi vfih rt Vari.
3.
De fveti Duh natn zerkev visha, De bo do konza vedno s’ njo, De kdor fe k’ njem’ v’ folsah perblish^ Od grehov fpet ozhiften ho : Sopet de enkrat bomo vrtali,
Vfih fvetih drushba fprofi nam: De bomo fkupej vshivali
Shivljenje vezhno s’ Jemfam.
- 519 -
Ofrovanje.
i.
Tvoj mafhnik sdaj ofruje,
. Gofpod ! lete dari,
® njim tud’ tvoj ljud sdihuje , In Г ferzam gor’ puhli.
kruh je ino vino Sa grehe nftfhe dar, tvoj’ga §ina fpominu Je obloshen altar.
2.
Tsem’, Bog! leto đar’vanje, Dobrotljiv Ozhe nafh, Drnezhi te sdih’vanje,
De nam fpct gnado dafh, De fmert in kri prefvcta Tvoj’ga ljub’ga §inu Nam daje trofht, de vseta Ta profhnja ho v’ nebo.
tSankluJ
Poj:ÇVeti, fveti, fveti Je Bog in nafh Gofpod,
520
S’ angelzi pojte: Sveti §i ti Bog Sabaot.
V’ nebelih in na semlji Vfo hvalo, zhaft vlelej Od ftvari Tvojih jemlji,
Sdej in na vekomej.
2.
Vefeli vkup pojemo Is Terza zeliga,
In tega vfi Tprejmemo,
Kot Tvojiga Boga,
Kater’ v’ imenu pride GoTpoda naThiga Zel Tvet Te k’ zlialli Tnide §inu njegoviga.
Po povsdigovanji.
l.
Poglej, o Ozhe! ’s vifokofti MiloftVo dol’ na ta altar,
Kjer pcrnefemo po dolshnolli En tebi dopadljivi dar.
Ta dar je Tam tvoj Sin edini, Is sgol ljubesni darovan,
— 321 —
Kaiir enako kaki sh’vini
Je ftrafhno bil sa naf saklan.
2.
On vfe flabofti nafhe nofi,
De naf perpravi v’ fveti raj ;
On per Ozhetu sa naf profi, Deb’ mi shiveli vekomaj,
Nej te ljubesin ta ognjena
§kos profhnjo, Jesuf, omezhi,
De fe od tvoje fmcrti zena Nad nami nikdar ne sgubi.
Agnus Dei.
Poglejte boshje jagnje,
Kak’ tožbi fvojo kri,
Kako on glavo nagne,
In sa naf omedli.
On grehe prozh odjemlje,
On nofi vfe dolge;
Pokrajne žele semlje Skos’ njega mir dobe.
Duhovno obhajilo.
(Gofpod! jeft nifim vredin,
De b’ tebe danf savshil,
14 **
(Al rezi, de bom vredin,
In bodem sopel shir.
V’ duhu tebe prejeti Is ferza jeft sbelim,
Daj shenin nafh prefveti !
De gnado sadobim.
W konzn foete mafie.
Sdaj ofer fmo konzhali,
Ta dar je, Bog, tvoj Sin , Mi Imo vii fkvip fposnali Tvojih darov fpomin.
§l<os njega fmo prejeli Refhenje ’s nafhih sves, Sdaj sadnjizh nam dodeli Svoj shegen is nebef.
MOLITVE
fveti Sakrament pokore.
Ljubi moj krlftjuu ! Gotovo je, de je fveti Sakrament pokore iveto in svciizhanfko opravilo , in de je grosno veliko na tem leshe-/he, de leto opravilo prav opravifh : sakaj zhe ga prav opravil'h, kakor naf fveta ker-fhanfka kutolflika /erkev u/.hi, sndobifh od-puf banje IV oj ib grehov in boslijo gnado, k ter o ft bil s’ grehi Rgubil ; in kaj samorefh, moj krilljan! na tem fvetu boljfhiga »adobiti, kakor bosbjo gnado , sakaj z,hc v’ boshjl guadi shivirii in umerjefh, bofli svelizhan. Toraj salit ali Hogn, de nam je leta fveti Sakrament dal v’ Odpufhanje grehov, in persadevaj fi, ga pogofto in vfelej vredno prejeti. Persade-vnj fi per prejemanji fvete pokore vfe na tanko in svetlo dopolniti , kar nam Tveta mati katolfhka /.erkev sapoveduje, namrezh pet rezki: fprafhcvanje velli, obsbalovanje grehov, terden fklcp ne vezh gref hiti, zhifto fpoved in fpokorne dela. — Sraven tega ft
persadevaj dopolniti, kar nam fveta zerkev v’ Tridentinfkim Sberalifhi (Cone. ïrid. sesa. (J. Decr. de justif. c. G.) dopolniti perporozha, zhe slielimo pred Dogam opravi/,lieni biti, namrezh : terduo vero vaj vfe kar jo Bog rasodel; boj fe ojftre pravi/c boshjc, po kteri fi vezimo terpljenje sa fvoje grebe sa-flushil; sraven tega pa vender terduo sau-paj, de ti bo Bog tvoje grehe odpufill po nefkonzhnim saflushenji Jesufa Krifiufa, zhe fvoje shivijenje poboljfballi ; sazimi Boga ljubiti, kteri je tako neisre/.heno ufmiljcn in dobrotljiv; fovrashi greh, ker s’ njim dobrotljiviga Boga rassbalifh in fvojo dufbo nefrezhno fiorirli, in terdno fkleni fe poboljf bati in boshjc sapo vedi v’ prihodno bolj svelto dopolnovati, kakor do sdaj. — Vfe to jo v’ molitvi po fprafhevanji vefti sapopnde-no. Mòli jo a’ preiniflikam, in fiori tudi po teni, kakor v’ molitvi Bogu obetnfk.
MOLITEV
pred fprafhevanjem vefti.
O moj Bog ! bodi mi ubogimu grefh-niku miloftljiv! — Grefhnik fini; in ko bi rekel, dé nifim grefhnik, bi bil lashnik, in refniza bi ne bila v’
ftieni. Tel>i firn grefhil, o Gofporl ! Pred tabo firn hudo ftoril 5 li vidifh У/е moje grehe, in nizli ne more tvoji vfigavedeozhnofti fkrito oliati. Pro-te, o moj Bog ! daj jih tudi me-ž fposnati, kakor jih ti fposnafh, in kakor jih bom tudi jeli fposnal in 'idil fodnji dan. Daj mi jih fposnati» de jih bom is ferza obshaloval in fovrashil, de fe jih bom samogel zhi-fpovedali, in odpufhanje sadobiti.
Kakor te profim, de mi gnado daj, de vfe fvojc grehe prav fposnam ; rav-"0 tako te tudi profim, de mi gnado daj, jih refnizhno in savólj tebe obžalovati, in po tem terdno fkleniti, 'doto, kar hudobniga v’febi fposnam, Sftvrezhi in fe ftanovitno poboljfhati.
hSprafhnj «daj fvojo veft na tanko, dehofh fposnal, kaj fi s’ miflijo, s’ befcdo, s’ djnnjeu» In s’ sanili do dobrih del grefhil. Persadevaj Ä tudi okolifhine fvojih grehov fposnati, in tudi fhtevilo, kolikor je mogozlic. ,Sprafhaj fe po boshjih In zerkvcnih sapovedib, po naglavnih in ptujih grehih, i. t. d. Pofebno prediti! , kako fi doUlinofti fvojiga fiumi dopolnil.)
MOLITEV
po fprafhevanji vefli.
Moj Bog in Gofpod! ufmili fe me po fvoji veliki milofli ! Sanefi mi, in mi ne flori, kakor lim po vii pra-vizi saflushil. Spet firn grefhil in hudo pred tabo ftoril, ali profim le, odpufti mi, in ne pojdi v’ fodbo s’ fvoji m flushabnikam. Nobeniga isgo-vora nimam pred tabo, o Gofpod! sakaj dobro fposnam tvojo pollavo, in dobro vem, kaj me fveta kerfhanfka vera uzbi, in tudi terdno vfe verujem, kar fi nam ti, o moj Bog! ra-sodel , in kar naf fveta kerfhanfka katolfhka zerkev v’ tvojim imenu in po rasfvetljenji f. Duha uzhi ; ali to de nifim po fvoji fveti veri shivel, in firn fe velikovezh po pofvetnih fhe-gah in navadah ravnal, kakor po tvoji fveti portavi. Profim te, odpufli mi, o moj Bog! in daj mi po veri shiveti, de bom pravizhen snajden ob dnevu fodbe. — Zhe premiflim fvoje grehe, fe grosno tvoje fodbe bojim,
Ô27
0 prefveli Bog! šakaj vem, de vfe hu-*1° fovrashifh, in de mora grefhnik *a fvojo hudobijo lerpeti. To obudi v®lik Urah v’ mojim ferzu; in bolj ko fv°jo hudobijo preinifhlujem, bolj fe *v°je fodbe bojim; vender pa ne ob-upam , ampak s’ perjerz/mim saupa-tljem k’ tebi pridem, kakor sgubljcni k’ fvojimu ozhetu, ker fi li fam rekel, de lilliga, ki bo k’ tebi prifhel, ,le bofh vun vergeh“ *) Dobro fzer tyosnam, de nifim vreden, tvoj otrok l*ili, de nifim tvoje prijasnofti in lju-kesni vreden, ker lim jo she tolikokrat savergel ; ali profim te, o tmfpod! ne savolj mene, ne po moji Prollinji, ampak po nefkonzlmim sa-^ushenji tvojiga preljubiga Çina Jesu-Kriftufa mi oclpufti vfe moje gre-*le j me opra viz hi, in mi fvojo fve-*° gnado fpet dodeli. — O nefkonzh-110 dobrotljivi in ljubesnjivi Bog! Çam Пе sapopadcm, kako firn te vender sa-^ogel tolikokrat rasshalili, ker fi ta-
*) Joan. G, З7.
ko nefkonzhno dober in uTmiljen. Yfe ljubesni fi vreden, ker fi nefkonzhno fvet in popolnama, in ker ß neisre-zheno dobrotljiv. Ljubim le, o шој Bog ! is zeliga ferza, in te shelim, fhe veliko bolj in ftanovitno ljubiti. Ozhifti moje Terze* in napolni ga s’ gorezho ljubesnijo do tebe, o dobrotljivi in vTe ljubesni vredni Bog! Is ljubesni do tebe mi je is Terza shal, de fim grefhil, de fim tebe rasshalil, Tvojo nar vezhi dobroto, Tvojiga nar boljThiga Ozbeta. Sdaj prav Tposnam, de je greh sareT nar vezhi hudo in nar vezhi neTrezha na Tvelu; toraj ga Jovrashim zhes vfe, in reTnizlmo skelim , zeli zhaT Tvojiga shivljenja nikdar vezh Tmerlniga greha ne fiorili. Terdno Tklenem, fvoje shmljenje po-bolj [hali, sakaj vem , de greThno sliiv-ljenje tebi ne dopade, in de duTh? vezhno neTrezhno ftori ; terdno Tklenem , Te tudi vfih grefhnih perlosli-noft Tkerbno varovali, in v’ prihodno bolj svcflo tvoje fvete sapovedi dopol-novati, kakor do sdaj. Ali profim te»
pomagaj mi, in daj mi mozh in gna-» vfe to saref ftoriti, kar fini sdaj Plenil. — Vlìga tega te profim, o *Ррј Bog ! po nefkonzhnim saflushe-Jesufa Kriftufa, in po profhnjah njegove Bete matere in vfih isvolje-Amen.
f *’ako perpravljen fo fpovej svetto in na tanko vfih fvojili grcliov, iu fiori vfe, kar ti fpo-vednik ftoriti perporo/.lii.)
MOLITEV
po fpovedi.
O moj dobrotljivi nebefhki Ozbe ! «alto velika je tvoja dobrota, kako pfkonzhno tvoje ufmiljenje ! Zhaft in "ala ti bodo, o Gofpod! IVifi me sa-'ergel, kakor fim gotovo saflu*hil, ptopak po fvojim nefkonzhnim ufmi-.le»ji fi mi fpet moje grehe odpuftil, 11 fi mi fpet fvojo gnado in prijasnoft r °delil. — Veliko fi mi odpullil, o 'J ^i te mogel tudi veliko ljubiti! — р°ј> grehi fo mi odpufheni! — O ka-‘° me to ncisrezheno vefeli in tola-
5.50
shi ! V'efelo je sdaj moje Terze, her firn fe s’ tabo Tpravil, o dobrotljivi nebefhki Ozhe! •— ReT je, de greTh-nik nima miru, nirna praviga vefelja. Kadar firn tako nefrezhen, de v’ kaki greh padem, je moje Terze nepokojno in shaloftno; kakor Interno pa v’ Ive-tim Sakramentu pokore po Jesu Tovim saflushenji odpufhenje Tvojih grehov sadobim , je moje Terze velelo in lahko. — Sahvalim Te ti, o moj Kog! in te zhes vTe ljubim, sakaj neTkonzhno je tvoje uTmiljenje do mene! — ReT nozheTh Tmerti greThnika, ampak she-liTh , de hi Te Tpreohernil in Tpokoril in vezimo shivel. Ah ! kolikokrat Tim she saTlushil, (pred tvojiga boshjiga . oblizhja savershen in k’ vezhnimu terp-ljenju ohTojen bili ; ali to de nifi s’ mano fiorii, kakor firn saTlushil, ampak fi mi Tpet moje grehe odpuftil , ker bolj mojiga svelizhanja, kakor mojo vezhne Tmerti sheliTh. — O kako je vender to shaloftno , de te bolj popolnama ne ljubim, ker fi tako ljubesnjiv in dobrotljiv. — Profim te,
0 nioj Bog! daj ini gnado, tc v’ prigodno bolj ljubiti, in is Ijjubesni do tebe fe vfiga greha bolj fkerbno valovati. To sdnj terdno fklenem, in s pomozhjo tvoje gnade tudi upam, 'te te bom v’ prihoiltiö saref bolj per-ferzhno in ftanovitno ljubil, kakor do sdaj. — o Gofpod ! ti vfe vefh in vi-difhj ti tudi v’ moje ferze vidifh, in vefh de te ljubim ; ali fhe vfa pre-ttiajhina je moja ljubesen do tebe, ni [be tabo velika ingorezha, kakor bi »nela bili, in kakor firn ti jo sa vfe tvoje ncfkonzhne gnade in dobrote dolman. Ai; shelim te tako ljubiti, ka-bor firn le ljubiti dolshan ; in te v’ Jesufovim imenu perferzhno profim, de mi gnado daj, te vredno in zhes yle ljubiti. Daj mi gnado, o Gofpod! le tako ljubili, kakor fo te tvoji fvet-ftibi na fvetu ljubili in kakor te sdaj v’ nebelih ljubijo. Daj mi gnado, de te tukaj na tem fvétu refriizhno ljubiti sazhnem, in te tamkaj na unim lyetu v’ tvojim kraljeftvu zelo vezhnoft ljubim. Amen.
MOLITEV
pred fvetim obhajilam.
O Jesuf, moj preljubesnjivi sve-lizhar ! li fam pravifh : ,,Jejt jim slavi kruh, Uteri je is nebef prijliel. Kdor bo od tega kruha jedel, bo vezimo slavel; in kruh, kteriga bom jejt dal, je moje mefo...ii *J Glej, moj dobrotljivi Jesuf! jeli nevredni grefhnik te shelim danf prejeti v’ prefvetim Sakramentu; shelim od tiftiga kruha je-:'i, ki je is nebef prifliel ; od tiftiga kruha, od kteriga ti fam pravifh : „Jejt Jim shivi kruh.‘( — O moj Jesuf! kakor je fkrivnoft prefvetiga Sakramenta nesapopadljiva, ravno tako nesapo-padljiva je tudi tvoja ljubesen do mene, nevredniga, nehvaleshniga grefh-nika. — Kadar premiflim fvoje grehe in fvojo veliko nehvaleshnoft do tebe, dobro fposnam, de drusiga ne saflu-shim, kakor na vezhno fpred tvojiga oblizhja savershen biti, in vezhno v1
*) Joan. G, 5i. 5г.
533
Peklu goreti. Ali ti, o Jesuf! li tako ^miljen in dobrotljiv, de mi nili le sftnelil in mi moje grebe odpuilil, a*ttpak de me sdaj v’ snamnje fvoje Prijasnolli in ljubesni do mene, k’ Si misi povabifh, per kteri mi ho-®*)efh — ne le nar boljfhi in nar ime-^itnifhi jedi dati, ki fe na fvetu najdejo —- ampak famiga febe v’ podobi 1<l'uha. — O kako nesapopadljiva in pi'ezhudna je tvoja ljubesen, o moj jesuf! •— Ko bi bil jeli takih gnac1
1,1	dobrot nekoliko vreden, bi fe tako Пе zhudil; ali ker fposnam fvojo ne-Vrednoll, in dobro vem, kaj firn sa-'j«ahil, fe ne morem sadolti sazhudi-ker vidim kako ljubesnjivo s’ ma-1,0 ravnafh in me zlo k’ fvoji misi P°vabifh. — O kako velika mora tvoja hubesen biti, ker samorefh s’ tako Sivalcshnim grefhnikam tako Ijubes-l,jivo ravnati ! — — O kako grosno 1111 je sdaj shal, de firn te kdej ras-I ®lil, ker vidim , kako nefkonzhno ‘ °brotljiv fi. Ko bi te vender nikdar lle bil rasshalil ! Kako vefel bi bil
sdaj, in l<ako vefcio in Lres Ilrahu I>i sdaj k’ tvoji fveli misi perftopil. —‘ Odpufii mi, o moj Jesuf! vfo mojo nehvaleshnoft in hudobijo, in ozhifi* moje ferze. .Ti fam pravifh, de no-beden ne bo mogel Boga gledati, kte-ri nima zbilliga ferza; in fhe veli' ko manj tedaj sarnore kdo Boga vredno prejeti, zhe nima zbilliga ferza. Toraj le ponisbno profim, o Jesuf! ker te bom sdaj v’ prefvelim Sakra' m en tu prejel, ozhifii moje ferze; is'
• sheni is njega, kakor nekdaj is JerU' salemfkiga lempelna, vfe kar je po-fyetniga v’ njem : vfe hudobne mifl» in shelje, vfe grefhno nagnjenje, vfo nepoterpeshljivoll, jeso, fovrafhtvo, ifl vfe, kar ga lebi nedopadljiviga delaj in ker lì tako dobrotljiv, de liozliefk sdaj v’ moje ferze priti in v’ njen1 prebivali, te profim, perpravi fi g*1 fam po fvojim dopadajenji, de ti bo dopadljivo prebivalifhe. Kakor je hi' fbi Zahevfovi velika frezha dolbla, kadar fi ti, o dobrotljivi svelizhar va-njo prifbel; tako fiori tudi mojc
fcrze frezhno ob zhafu fvojiga obifka-ђја. Obudi v’ mojim ferzu relnizhno °bshalovanje grehov, in terden fklep, te nikdar vezli ne rasshalili ; obudi v1 ^jem sliivo vero, terdno upanje, in pofehno gorezbo ljubesen, de ti bom v'faj nekoliko samogel tvojo nefkonzli-no ljubesen do mene povrazhevali. — 0 moj preljubesnjivi Jesuf! prifhla je fpet tifta frezhna ura, ko чпоја dufha leta prijetni glaf flifhi : ,,Gofpod ie klizJie. *) — O Gofpod , moj J3og ! *i fom me klizhefb, nevredno livar, ih ïhe vabifh k’ fvoji misi. S’ soupanjem [e tedaj perblisbam tvoji fveti misi, *n preshenem prevelik Urah is fvojiga forza, Ref je, de nifim vreden, te prejeti ; ali terdno saupam, de ker troja ljubesen to flori, de me k’ fvoji misi povabifh, defiravno vidifh mojo hevrednoft, bo tudi to fiorila, de te k°m ponisbno, in tedaj tebi dopad-*jivo prejel.
O Marija, prczhifta in nar ponish-nif hi deviza, mati Jesufova ! proli sd a j
Joan. n, 28.
sa-me Jesufa, de mi guado da, ga s’ ponishnini ferzam prejeti. Jesuf zhi-ftoft in ponishnoft ljubi, toraj je tebe , o nar zhiftejfhi in nar ponishni-fhi deviza! sa fvojo mater isvolil. Çproli tudi meni lete lepe zhednofti, de ker frezho imam, ga sdaj prejeti, tudi gnado sadobim , ga po njegovim dopada jen ji prejeli in ga v’ fvojim ferzu ohraniti. 4
MOLITEV
po fvetim obhajilu.
Zhaft in hvala ti bodi, o moj preljubesnjivi Jesuf! sa tvojo nefkonzh-no dobroto in ljubesen do mene, ne-vredniga grefhnika. Zhaft in hvala ti bodi sa leto veliko gnado, ktero fi mi sdaj dodelil, ker fi fe mi famiga febe savshiti dal v’ prefvetim Sakramentu. Perferzhno shelim, ti tako veliko hvalo dati, kakor je gnada velika, ktero fi mi dodelil; ali ker mi to ni mogozhe, te profim, vsami s’ dopadajenjem mojo flabo hvalo, ktero
klenem s’ hvalo, hi ti jo tvoja predela mali, in vii angelji in fvelnihi v’ nebefih dajejo. Terdno fklenem, fvojo hvaleshnoft ne le s’ befedami, ^mpak tudi v’ djanji fkasovali, in fe i® ljubesni in hvaleshnolti do tebe fkerb-Ho vliga greha varovali. — O moj Je-suf ! kako prezhudna je tvoja ljubesen! Hako velik je zhudesh, ki lì ga ravno sdaj is ljubesni do mene boril! — i^oga firn prejel ! — Bog sdaj v’ me-»»i prebiva ! O moj Bog in Gofpod ! kako li samogel v’ tako flabo prebi-> valifhe priti ? Kaj te je k’ meni porabilo ? Gotovo le tvoja ljubesen in Ponishnoft, in moja velika revfhina in flaboft. Kakor je bilo to tvoje veselje, dokler fi na fvetu bil, v’ hifhe grefhnihov bodili, de fi perloslmoll najdil, jim lepe nauke in fvoje gnade dajati ; ravno tako ß tudi sdaj pod bveho nar revnifhiga grefhnika prijel , is sgol ljubesni in ufmiljenja, ker mi shelifh velike gnade dodeliti, dodeli mi jih tedaj, o moj Jesuf! ^ idifh in posnafh mojo revfliino in
vfe moje potrebe; profim te, dodeli f mi vfe to, kar sa povifhanje tvoje zha- I Iti in sa fvoje svelizlianje potrebujem > in odverni vfe to od mene, bar me samore od lebe odverniti. Pofebno te profim, o moj dobrotljivi Jesuf! poterdi mojo vero, de terdno vfe verujem , kar fi nam rasodel ; de po fvo-ji veri tudi shivim, in v’ fveti ker-fhanfki katolfhki veri umerjeni. Stori ftanovitno moje upanje, de bom v vfih potrebah in teshavah v’ tvojo fve-to in dobrotljivo previdnolt saupal > de mi bofh gotovo vfe dal, kar mi je potrebno, ker mi fhe zlo famiga febe dajefh v’ prefvetim Sakramentu* Napolni moje ferze s’ gorezho ljubes-nijo do tebe in do blishniga, de te bom zhes vfe ljubil, in de fe bom i* ljubesni do tebe greha bolj bal in varoval , kakor vfe druge nefrezlie na fvelu. — Daj mi, o Jesuf ! pcrferzh-no ponishnoll, ftanovitno poterpesh-Ijivoft, radovoljno pokorfhino, refnizh-niga duba pokore, in svelto dopolno-vanje vfih dolshnolt mojiga Itami. Pro-
firn te tudi, daj mi gnado in mozh, vfe fkufhnjave tlanovitno premagovati, in raji vfe, tudi fmert, preterpe-ti, kakor teko s’ kakim greham ra-dovoljno rasshaliti. Pcrferzhno te tudi profim , o Jesuf ! de mi gnado daj, te vedno v’ tvojim ferzu ohranili. Neis-fezheno frezhen firn sdaj, ker fini te v’ prefvelim Sakramentu prejel; daj mi gnado, de te nikdar s’ kakim greham is fvojiga terza ne preshenem. Sdaj lahko po pravizi rezhem, dè shi-vim , ali de ne jeli, ampak de ti, V Jesuf ! v’ meni shivifh. Profan te, daj mi gnado, fe tako fkerbno greha varovati, de kom smiram fmel rezhi, de ti, o Jesuf! v’ meni shivifh.
V’ tej frezhni uri, ko teke, o moj ufmiljeni svelizhar ! v’ teki imam, te tudi profim, utrnili fe vfili vernih dufh v’ vizah, slafli pa tikih, sa ktere vefh, de firn pofebno molili dolshan. Utrnili fe jih, o Jesuf! pa tvoji nefkonzh-ni milofli, in vsami jih fkoraj, zke jc tvoja fveta volja, k’ feki v’ nekefa. Sdaj, ko fim tako frezhen, s’ tako
15	*
fkleiijen Lili, o moj Jesuf! sclaj fhe bolj obzhutim, kako neisrezheno veliko morajo lete uboge dufhe terpeli) ker te neisrezheno ljubijo in fo od tebe odlozhene. Profim te, ufmili fe jih in vsami jih v’ fvoje nebefhkq kra-ljeftvo.
Vfih tih gnad te profim, o Jesuf! po tvojim nefkonzhnim saflushenjii in po profhnjah tvoje prefvete male-re , prezhifte devize Marije, ktera te ’-edno sa-me profi. Uflifhi njene in moje profhnje, in frezhen bom zhaf' no in vezhno. Amen.

KRISHEV POT,
'Juhi moj kriftjan, de bofh Kriftufovo terpljc-njo bo^ premifhljeval, in tako pred Bogam veliko saflushenja imel ; obifkuj pogollo f. krishev pot, pofebno v’ poftu, in piav s’ fiorezlmoftjo per vfakim fhtazlonu moli, in Premifhljuj, kaj fe je ondi s’ Josufnm godilo. Tako bofli veliko sa fvojo dnfho perdobil, bofli tudi obilne odpuftike saflushil, kteri ti bodo per fodbi bosliji veliko pomagali. — Snhvali Boga, de imafh tako lepo perlosh-Doft, ve/.likrat f, krishev pot obifkati, in nitrii, de fo v’ pervih z h a fili kriftjani s’ velikimi tcsliavami in tudi s’ nevarnoftjo shivlje-nja v’ obljubljeno deshelo bodili, fvoje grehe °bshaIovat, in odpuftikov saflushit, de fvoje geehe prav fposnafb, vredno objokafh, sa vfelej sapuflifh, in v’ prihodno le po ßgle-fvojiga svelizharja sbivifb.
— 542 —
PERPRAVLJANJE.
O moj Jesuf ! moj ufmiljeni odre-fhenik! sa-me fi grosovitno veliko 1er-pel , in na f. krishi ftrafhno fmert ftoril. Vfe to fi mogel savoljo nafhih grehov predati. — O Jesuf, is zeliga ferza mi je shai, de firn kd e j grefhil, l<er ti je greh toliko terpljenja ftoril. O, ko hi te jeft nikoli s’ nobenim greham ne bil rasshalil, o moj dobrotljivi Jesuf! — Oh, daj mi guado, de fi bom tvoje britko lerpljcnje, ktero bom sdej premifhljeval, tako k’ ferzu vsel, kakor ko bi te f’ fvojimi Ialini-mi ozhmi videl vfe to terpeti ! Daj mi guado, de mi ho v’ hudih fkufh-njavah vfelej tvoje britko terpljenje na mifel prifhlo , de porezhem : ,,Oh ! nikdar nozhem tega greha fioriti, ker rem, koliko je moj Jesuf savoljo greha terpeti mogel; in ker vem, de ti-fti, kteri greh dela, tako hudo ftori, kakor ko bi Jesufa vnovizh krishal.“
Dodeli mi pa tudi lo guado, o ?tj Jesuf, de Lom por obiskovanji f. ridieviga pota vfiga saflushenja in vfih yetib odpuftikov deleshin poAal, kte-Г.1 t nam is neismerjeniga fhaza tvojega saîlushcnja in tvoje boshje milo-.* sravin obljubljeni. — O moj Jesuf!
lam me pelji po kervavim potu, Po kterim (i bodil sa nafhe odrefhe-in vezimo svelizhanje, in uzlii me P° tvojim fveiim sgledu, f’ takim sa-tjevanjem famiga febe, in f’ tako po-Oishno poterpcshljivoAjo vfe krishe im. teshave preterpeti, kakor A jih ti pretrpel, de bom tukaj majhno zhafa ^ tabo terpel, lamkej pa vfe vezlme *hafe fe f’ tabo vefelil. Amen.
I. tSHTAZION.
Jesuf je к’ fmerti obfojen.
Molimo in zliajtimo te, o JesufI sa-kaj fkosi fvoj f. hrish Ji fvet od-ref/iil.
O neisrezhcna, nesapopađljiva f lepota in hudobija! — Zhes nedolshno jagnje fklenejo fodbo dir ji volkovi, — n».r Ivetejfhiga obfodijo hudobni grefh-uiki k’ ftrafhni fmerti! — O nar ne-dolshnifhi Jesuf ! tako hüdo fi obfojen , in nifi nikoli nizh pregrefhil, kakor fo tudi vfi tvoji krivizhni fod-niki dobro fposnali. Bres vfiga ftra-hu fi samogel fvojim nar hujfhim fov-rashnikam rezhi: „Kdo sme d vaf me samore kakiga greha obdol-shiti?“ in nobedin ni mogel in fi ni upal befede soper tebe rezhi, ker tvoja ura fhe ni bila prifhla. Kader fi fe pa ti fam grefhnikam v’ roke dal; fo te kolikor fo mogli, hudobno ob-fodili, in fo vfako fhe tako krivizhno
— 345 -
prizho s’ vefeljem saflifhali, de je le *oper tebe fprizh evala. — Oh, moj Jesuf ! s’ shaloftjo in ftraham moram Rosnati, de fo le nafhi grehi tifte kri-ve prizhe in lifti krivizhni fodniki : Jderi fo tebe, sgol famo nedolshnoft fvetoft, k’ ftrafhni fmerti obfodili; le nafhi grehi soper tebe vpijejo : „Križaj ga ! krishaj ga !“ sakaj le savoljo greha fi k’ fmerti krisha obfojen bil.
O moj Jesuf! kteri fi bil sa haf grefhnike k’ ftrafhni fmerti obfojen Î odverni, te profim, po krivizhni fod-hi, ktero fi tako po nedolshno prefta-fi mogel, odverni saflusheno pravizh-4o fodbo od mene, de ne bom, ka-hor firn she velikokrat saflushil, k’ vezhni fmerti obfojen. — O Jesuf, . *4oj prihodnji fodnik ! bodi mi ubogi* ftiu grefhniku miloftiv, kader pridem pred tvojo ojftro fodbo, in portavi me 4a fvojo defno Aran med frezhno fhte-v»lo fvojih isvoljenih. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-ji veliki milofti; in po obilnofti fvojiga '»fmiljenja isbrifhi mojo hudobijo.
15 **
Ozhe n«fh . . . Zhefhena fi Ma* rija . * . Zhaftbodi Bogu . . .
1Г. tSIITAZIÒN.
Jesuf vsame kifish na fvoje rame.
Molimo in zhajtìmo te, o Jesiif! sa-kaJ Jfiosi Jvoj J'. krish Ji J'vel od-refi til.
• Vi V*1 1 • • ’'V i i. « ’ i i '< •' >*	: »'■'
O moj Jesuf, li poterpeshljivo jagnje boshje ! kako s’ voljo in P po-terpeshljivoftjo vsamefh fvoj tesliki krish na ramo , k te ri ga ii tvoji fovrashniki naloslie. — Tako hudobni in neufmi-ljeni fo hili tvoji fovrashniki, de fo li toliko lerpljenja fiorili,!»kolikor fo le mogli. Bil fi she tako rasgajshljan in smarlran, in od veliziga prelivanja kervi she tako flab, de fi she komej fiai; in vender te neufmiljeno per/ili-jo, de fam teshki krish nefefh , na kteriga te she fkorej perbiti skele. — In ti, o krotki in is ferza ponishni
•Jesuf! vsamefh s’ véliko polerpeshlji-voftjo bres vfiga odgovarjanja teshki Itrish na fvoje rasgajshlane, kervave fame, in fi ga perpravljen nefti, kamor tvoji neufmiljeni fovrasliniki ho-*hejo. — Oh! moj Jesuf! fpet mo* fam fposnati, de fo tile nafhi grehi tvoj teshki krish na ramo vergli, in de fo ga le nafhi grehi tako teshkiga fiorili. — O nar poterpeshljivfhi Jesuf, daj mi gnado, de fe bom pofih-mal vfih grehov prav fkerbno va.oval, in de bom vfe krishe in teshave, kte-re mi po fvoji boshji previdnofti po-fhiljafh, vfelej Г poterpeshljivoftjo prc-Hafhal, po tvojim sgledu. — O koga io vfi moji krishi proti'4vojirtm ; in vender fe jih tako bojim, in jih le s’ Nevoljo prenafham. Ö Jesuf! daj mi tvojo rcfnizhno befedo prav Opremi Hiti, ker fi rekel: ,,'Kdor hòzhe sa menoj priti, mora fam ffehe' sh-tajevati, mora fvoj krish nofiti, in tako sa mano hoditi.“ — O moj Jesuf ! daj mi tako ljiibesin do terpljcnja in do krisha, de ga bom
/
vfelej з’ vefeljem na ramo sadel, in rekel: Bodi zhefhen, moj krish! šakaj ti mi pravo pot sa Jesufam v’ nebela kashefh. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-ji veliki milolli; in po obilnofti fvojiga ufmiljcnja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Marija . . . Zhalt bodi Bogu . . .
III. .SHTAZION.
Jesuf pade pervizh pod krishem.
Molimo in zhajtimo te, o Jesiifl ta-haj ptosi fvoj f. krish fi fvet od-refhil.
0 Jesuf ! fvoj teshki krish fi s’ veliko poterpeshljivoftjo na ramo vsel, in perpravljen fi bil, ga na goro Kalvarijo пеШ, de bi na-nj perhit bil. Pa tvoja zhlovefhka natora je omagala ; oflabljen od toliko prelite kervi fe she ne morefh vezh po konzu der-
— 549 -
diati, in pađefh na semljo pod fvojim leshkim krjshem. — Ali tvoji neufmi-Ijeni fovrashniki ti nobeniga pokoja •n odloga ne pervofhijo, in te, na *leh leshijozhiga neufmiljeno bijejo, s’ nogami fujejo. In ti vfe s’ voljo Prenefefh in poterpifh. — O moj dobrotljivi Jesuf ! sakaj fi vender tako lerdo padel, de fhe kmalo vitali nifi Hiogel ? nad kom fi fe tako fpodtek-nil? — Oh, nad veliko butaro nafhih grehov? — O ftrafhna hudobija grehov , ker je mogel le savoljo grehov fveta Çin boshji toliko terpeti ! — O Hefrezhni moj napuli, savoljo kteriga Uiorafh ti, 'o Jesuf, tako ponishan biti ! 0 nefrezhna moja jesa in nepo-terpeshljivoft savoljo ktere morafh ti, o Jesuf! toliko preterpeli! — Ufrnili fe me, o Gofpod! ufrnili fe me, in •laj mi ponishno in poterpeshljivo fer-*e, de bom prav fposnal fvojo veliko ^èvrednoft, in de bom v’ duhu pokore vfe s’ voljo preftal, kar mi terpeti pofhljefh po fvoji boshji previd-n°fti. Amen.
Ufinili fe me, o Gofpod! po fvO' ji veliki milofti; in po oblinoci fvojig® ufmiJjenja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozlie nafh . . . Zhefhena fl M«' raja ... Zbali bodi Bogu . ..
IV. tSHTAZION.
Jesuf frezha Tvojo shaloftno mater.
_	'4|
Molimo in z/infimo te, o Jesuf! sukaj fi osi fvoj f. krish fi fvet odref/i il.
O moj dobrotljivi Jesuf! kdor ima le kolikaj ljubesni v’ fvojim ferzu, lah-'ko sapopade in obzbuti, kako velika je mogla tvoja sli al oft bili, kader fi v’ fvojim nar vezhim sanizhcvanji in terpljenji fvojo fveto mater frezhal, klera je savoljo terpljenja fvojiga pre-ljubesnjiviga Šina lako grenko shaloft in bolezbino v’ fvojim fcrzu obzbulila, kakor ko bi bil ojfter mezh v’ njenim
(er/-n tiahal. — O moj Jesuf! ko bi Jeft tvojo ljubesnjivo mater Marijo ta-:s.° perferzhno ljubil, kakor fi jo ti jubil in jo fhe ljubifh; in ko bi jeft У fvojiin revnim ferzu tako gorezho !n boto ljubesin do tebe imel, kakor 1° je imela in jo ima tvoja prefveta ^ftti: potlej bi samogel prav sapopa-b' in obzlmtiti tvojo in njeno neisre-zbeno shaloft in brilkoft. Pa greli je !*1оје ferze siie 'tako popwzhil, in hudobni fvel gaje Inko prevsel, de m>h prav shivo ne ohzhutim, kar fta vi ^уа obzhutila, kader fta fe na kerva-yi poti proli Kalvarii frezhalà.— Oh! preljubi Jesuf! in dobrotljiva »mati Ma-rija ! odpuftita mi, ponishno profim; *nl<aj fposnam, de le zhes nafhe grebe tako shalujetn* in ob! tudi zhes ni oje grehe, P kleriiiii firn vaji tolikokrat rasshalil ! —- 0 Jesuf! o Ma-r,ja! moja nar vezbi dobrotnika! kdaj ba mi kaj hudiga ftorila, de vaji tako skalim? — O ftrafhna nehvaleshnoft niojiga Terza ! Sa nar vezhi dobrote pa rasshaljenjc povrazhujem !------O
greli, ti nar vezhi nefrezha, zlics Ide* ro Jesuf in Marija tolikanj slialujeta ! kdaj te bom-vender enkrat sapuAil ? ( kdaj te bom sazhel refnizhno fovra-abiti? kdaj bom sazhel tako zhes-te shalovati, de te nikdar vezli fiorii ne bom ? — -—O Jesuf ! ti vidifh ! in posnafh mojo flabofi, de bres tebe nizh dobriga Aoriti ne morem ; ti mi na pravo pot pomagaj ; ti mi daj perferzhno shaloft zhes moje grebe, > in p^terdi me v’ mojim naprejvsetji, te nikdar vezh ne rassbaliti. — O shaloAna mati Marija ; proli tudi same Jesufa de mi gnado dodeli, nikdar vezh ne ponoviti njegove in tvoje shaloAi Г kakofhnim radovoljnim greham. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-ji veliki miloAi; in po obilnoAi fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Ma- I rija . . . Zhaft bodi Bogu
• • •
V. tSHTAZION.
iSirnon is Zirene pomaga Jesufu krish nefti.
bolimo m zhajtimo te, o Jesuf! saka/ /kosi fvoj f. krish Ji Juet od-refhil.
O Jesuf ! s’ voljo fi fvoj krish na ' rftme vsel, in fl ga nefel, dokler fi ^ogel. She padel fi bil pod njim, yender fi fe fpet vsdignil, in fi ga ^he naprej nefel ; pa fi kmalo fpet tako oflabel, de ga nifi mogel vezh ftefti. Tvoji hudobni fovrashniki te-c^ej > (ne is ufmiljenja, ampak le salo? ker fo fe bali, de bi jim po poli Пе umeri, de bi te potlej nizh vezh ttiartrati ne mogli,) fo perfilili ptu-ì’é*? popotniga zliloveka, de ti je požgal krish nelli. — O moj Jesuf, hidi jeft, ker firn krifijan, firn pokli-zan, fvoj krish sa tabo nofiti ; in ti Г?) shugafh, zhe ne bom f’ poterpesh-Jlvol\j0 krisha sa tabo nofil, de ne
bom sa tabo v’ nebela prifhel. — Oh! pa bako fe fhe le smiram bojim in branim krishev in teshav; in kader fe jih she vezh ubraniti ne morem ; jih le s’ nevoljo in Г nepoterpeshljivoftjo prenafham. — O Jesuf! tako nifo delali tvoji isvoljeni perjatli, ki fe sdej v’ nebelih f’ teboj vefele. Krish in terpljenje fo ljubili in sheleli, fo vedno sa terpljenje prolili, in fo ho tli ra j f hi umreti, kakor nobeniga terp-l;énja na fvetu ne imeti; in vezh ko li jim terpeti dajal, bolj fo fe ti hva-lcshni fkasovali. — Oh, koliko meni, nevoljnimu, nepoterpeshljivimu zhlo-veku fhe manka do popolnamolli fvet-nikov! O Jesuf! daj mi gnado, de bom polihmal terpljenje bolj ljubil, de fe nobeniga krisha ne bom vezh tako bal in branil, temuzh de ga bom s’ voljnim ferzam sa tabo nofil; deti bom fhe zlo hvaleshin sa vfako per-loshnoft, ktero mi dafh, de lì samo-rem f’ terpljenjem nebefhko krono flu-shiti. Daj mi prav fposnati, de vezh
bom tuhej s’ voljo preterpel, vezln moje plazhilo v’ nebelih'. Amen. Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-veliki milofti; in po obilnofli fvojiga •dimljenja isbrifhi mojo hnclobijo.
Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Ma-г*јл . . . Zhaft bodi Bogu .. .
VI. tSHTAZION.
Д Veronika poda Jesufu potni pert.
Molimo in zhnjiimo te, o Jesnfl sakaj fkosi Jooj f. hrish Ji J'vet od-rej/iil.
O moj terpijozhi Jesuf ! kako lju-besnjiv fi smiram , in kako hvaleshin dobrotljiv ! She v’ fredi fvojiga terp-Ijenja na to miflifh, kako bi majhne dobrote, ki fe tifkashejo, obilno po-vernil. — Neka bogabojezha dufha, ktera je imela ufiniljenje f’ teboj, ker le je vidila vfiga potniga in kervavi-

ga ti je is ferzhniga ufmiljenja fvoj potni pert podala, in ti fi jo ljubes-njivo plazhal sa njeno dobroto, ker fi podobo fvojiga prefvetiga oblizhja v’ njenim pertu vtifnjeno sapuftil. — 0 frezhna dufba, ker je sa fvojo dobroto tako plazhilo prejela! — Jesuf! ne-dolshno jagnje boshje! f’ ternjem kronani kralj vezhne zhalli! vtifni tudi v’ moje ferze iu v’ moj fpomin pre-fveto podobo fvojiga kervaviga oblizli-ja, in fvoje f’ ternjem kronane glave ; de bom vedno na tvoje briko terp-ljenje miflil, de bom v’ fkufhnjavah tvojo kervavo podobo pred ozhmi imel, ktera mi porezhe: „Glej, o grefhnik! kaj je tvoja hudobija fiorila, kako je prelepi obras tvojiga nedolshniga Je-sufa neufmiljeno rastergala in okerva-vila ! kako je prelepo fveto glavo tvojiga nebefhkiga kralja f’ ternjem kronala. — Nehaj, nehaj, o grefhnik! od fvoje hudobije, de fe ti to milo oblizhje tvojiga ufmiljeniga Jesufa ob dnevu ftrafhne fodbe ferdito ne poka-she.!u — Tako naj mi rezhe tvoja
^veta podoba, o Jesuf! kader bom fku-fhan in v’ greh sapeljevan; in naj me °ftrafhi od greha, de me greh vezimo °d tvojiga oblizhja ne odlozhi. Amen* Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-J1 veliki milolti ; in po obilnolH fvojiga ^miljenja isbrifhi mojo hudobijo. Ozhe nafh . . . Zhcfhena fi Ma* . . . Zbaft bodi Bogu . . .
VII. tSIITAZION.
'Jesuf pade drugizh pod ltrishem.
bolimo in zhaftimo te, o Jesuf ! šakaj fkosi fvoj f. h ris h Ji fvet od-rejiiil.
, 1 ; •	•
O moj Jesuf! fpet leshifh na sem* V1» fpet te je iilna tesha tvojiga kri-, in velika flaboll tvojiga rasgajsh-‘ianiga trupla na tla vergla. Oh ! pa ^e]ikovezh te je neismerjena tesha na-‘Uh pregreh na tla poderla. — O Je*uf, nafh vhgamogozhni Bog ! vef
samzhcvan leshifh na tleh, savcrshen. pohojen, s’ nogami fu va n ! — Gros° me obhaja, kader to miflim, her f° sravin tudi fpomnim, de fo te ravn° moji in vii nalhi grehi tako neufmi' ljeno na tla poderli. — Oh! kaj b° per tvoji ojllri lodbi, pofebno Г ter dovratnim grefhnikam, kteri te fh° smiram sanizhuje, in tako rekozh s nogami tepta! — O Jesuf, moj do' brotljivi odrefhenik ! varuj me pred s to grbsovitno nefrezho, pred terdov-ratnoftjo, klora na ravnoft proti pelchM pelje. Daj mi prav fposnali, kak0 ! ftrafhno nevarin je Aan grefhnika; kteri v’ tvoji guadi ne shivi, k ter* tvojo fveto guado, ki mu jo obilo0 dajefh, naprejvsetno sametva. Oh! tal1 zlil o vek ravno tako hudobno ravna; kakor lo tvoji nar hujfhi lovrashnil*1 fiorili, ker fo te, ki li pod teshkifl’ krishem padel, s’ nogami fuvali i*1 teptali. — O ponishni Jesuf, kteri Æ sa naf tako sanizJievan in savershe>> bil ! daj mi gnado, de ne bo tvoje veliko persadevanje in terpljenje naJ
559
menoj sgubljeno; daj mi ponishno in ipokorno ferze , cle Lom prav fposnal in fc sgreval vlih fvojih grehov; de bom vfe sanizhevanje voljno preftal, in de hom rad f’ tabo na fvelu sanizh-van, de bom le v’ nebelih per tebi pozhefhen. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po Tvoji veliki milofti ; in po obilnoAi fvojiga nfmiljenja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozhe nafh . . . Zhefhena li Malija . . . Zliaft bodi Bogu . . .
VIII. ^SIITAZION.
Jesuf trofhta Jerusalemfite shene.
Molimo in zhaftimo te, o Jesnf! sa-haj fkosi Jvoj f. k risii Ji Jbet od-refhil.
. O Jesuf! kako neisrezhena je tvo->a ljubesin do naf! kako lepo fe je P°kasala v’ želim tvojim terpljenji!
360
Neisrezhcno veliko fi sa naf terpel» fi Lil vef rasgajshljan io Г ternjeiti kronan, in fi s’ veliko tesliavo fvoj lesliki krish, in fhe teshji butaro na-fhih grehov nefel, in fi fhel k’ ftrafh-ni fmerti. In per vfim fvojim neisre-zhenim terpljenji nifi nobeniga troflila ifkal in imeli hotel. Salo fi Jeni' salemfkim shenam, klere fo te milovale in fe jokale, rekel: ,,Ne jokajte zhes-me, ampak jokajte fame zhes-fe in zhes fvoje otroke.“ — 0 moj pre-Ijubesnjivi Jesuf ! ti vezhna ljubesin ! ref bi imeli mi le farni zhes-fe in zhes fvoje hudobne pregrehe jokati in shalovati ; pa daj mi vender gnado > de bom tudi zhes-te jokal, in tvoje britko terpljenje obshaloval ; daj mojim ozhem fpokorne folse, de bom v : grenkoAi fvojiga ferza vfe fvoje leta pred tabo premiflil, in fposnal, de je le greh edini urshoh vfiga tvojiga terp' ljenja. —• Pa kaj pomaga, o moj Je-suf! zhe fhe tako shalujem in jokam zhes tvoje britko terpljenje, zhe pa j greha delati ne neham, savoljo kteriga
ß vfe fvoje terpljenje preftal. — Moj Jesuf ! sdej je terdno fldenjeno , de fe kozhem pofihmal greha in vfe grefh-Oe perloshnofti bolj varovali in hali, kakor nar vezhi nefrezhe, de ne hom v’ peklenfkim hresnu preposno objokoval , de fim tako nehvalcshin in ter-^ovralin bil. — O Jesuf ! milofilivo fe krdi na-me osri, kakor fi fe oserl na •Wusalemfke shene, in me poterdi v’ Sojini naprcjvsetji f’ fvojo mogozhno Snado. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-1' veliki milofti; in po obilnofti fvojiga ^miljenja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Ma-r'j» . . . Zhaft bodi Bogu . . .
— 5 (i 2 —
IX. tSIITAZrON.
Jesuf pade ti'etjizh pod hrishem-
Molimo in zliaftimo te, o Jesuf! šakaj fkosi J'ooj f. krish Ji J'oet od-rejiiil.
0 preljubi Jesuf! she tretjizh te vidim na ila palli pod veliko tesho tvojiga krisha. — Oh ! koliko grosovit' mh bolezhin fi ohzhutil per vfaki«1 pađzu! Kako globoko fe je tvoja ter-ujeva krona v’ tvojo fveto glavo sa fa' dila! kako ftrafhno fo fe tvoje bolezh* rane ponovile! kako obilno je tekle tvoja prefvela kri, kader fi padel n* terdo kanuije! — In kako neufmilje' no fo te potlej tvoji hudobni fovrash' niki na tleh tolkli, fuvali in phali? dokler nifi s’ veliko tesho fpet vilah — Oh, nedolshno jagnje boshje! med kakofhne divje volkove fi prifhlo! —' Strah in groša me obhaja, kader te premifhljujem na tleh leshijozhiga • ker mi veli glafno fprizhuje, de fo 1*
5(i5
^afhi tako pogodni pađzi v’ greh ur-^oh, de ti tolikokrat pod grosovitno ‘eslio fvojiga kriška padelli ! — Oh, ^®ko il ra fimo fino vender hudobni in IJ1'eflepljeni, zhe fhe v’ greh pervolito ali v’ grehu odanemo, defiravno hudobijo grelia dobro fposnarno! — R viigamogozlini in pravizhrii Rog! kako fimo ftrafhno rajtingo bofh fodni d»n f’ terdovratnimi grefbniki dermal , kteri per vfim fvojim fposnanji veiuler f lie smiram v’ fvoje dare pre-8*'ehe nnsaj padajo, in tedej ravno tako hudobno ravnajo, kakor ko bi tyoje bolezhe padze smiram ponavljali* ■— O Jesuf ! s’ shalodnim lerzam
Padem vef sgrevan k’ tvojim nogam, t te ponishno profim , odpudi mi vfe toje padze v’ greli, in obvaruj me P,-ed drafhno dufhno flepoto, pred terdovralnodjo, de neham grefhiti pre-fhe sadnjo guado saversheni, po ”[eri ne bo nobene vezh ; de te ref-r,i*hno ifkali sazhnem , dokler fe fhe "ajti dafh ; de ne boni nekdcj tidiga ^•’afliniga glafa od tebe flifhal:	Jed
16 *
le ne posnam!“ — O moj dobrotljivi Jesuf! premagaj moje terdovrat-no Terze Г Tvojo vfigamogazhno guado. Amen.
TJTmili Te me, oGoTpod! po Tvoji veliki milolli ; in po obilnofti Tvojiga uTmiljenja isbriThi mojo hudobijo.
Ozbe naTh . . . ZheThena fi Marija . . . Zbali bodi Bogu . . .
X. tSHTAZION.
Jesufa flezhejo, in mu grenlti-ga sholzha piti dajo.
Molimo in zhafiirno te, o Jesuf! sa-kaj fkosi fvoj f. krish fi fvet odre f kil.
OJesuT! kako grosovitne bolezhi-ne in veliko Tramolo fi preltal, in ka-koThno grenkoft obzhutij, ko To tvoji neuTmiljeni in neTramni Tovraslmiki tvoje oblazbila is tebe potegnili, in ti grenkiga sbolzba piti dali. Tvoje
^dolshno truplo je od neufmiljeniga 8«jshljanja vfe Servavo bilo, tvoje oliali ilo fe je povfod na tvoje kervave J^he perfufhilo, in kader fo ga s’ tc-Je Aergali, fo fe tedaj vfe tvoje rane P° tvojim rasgajshljanim shivotu fpet Ponovile! — Oh, moj Jesuf! kakofh-neisrezhene bolezhine fi takrat predai , in kakofhno framoto ! — 0 Je-Sl,f ! kakofhno Arafhno fhtrafingo lì *«hrat sa vfe tiAe predali mogel, kte-rì nizhemerne oblazhila noAjo, in v’ ^GzhiAoAi, v’ nesmernoAi in poshrefh-^oAi shive. — O Jesuf ! kolikokrat lim fuili jefl v’ tih gerdih grehih shivel, ««voljo klcrih lì mogel ti tolikanj fragole in grenkoAi predati. — Per f» ^erAu firn obljubil, de fe hozhem vfi-r°u napuhu, vfi nizhemernoAi in vli-hlu sapeljivimu noterdajanju hudobni-8« duha odpovedali; dobro vem, deje hepuh in nizhemernoft pervi naglavni 8reh, tudi dobro vem, de fo nezhidoA, OosniernoA in poshrefhnoA naglavni fniertni grehi; in vender me moja veli toshi savoljo teli grehov. — O moj Je-
— SGG —
auf! uzhifh naf, île Bog le ponishnim fvajo gnailo daje, napuhnjenim pa Ie soper Itavi; in de nezhiitniki in nés-merniki ne Lodo erhali nebefhkig* hraljeilva; perferzhno te tedaj profini» I daj mi zhifto in ponishno ferze, de fe bom vG nizhemernolti odpovedal» nad Utero fe peklenfka hudoba s’ ve' lihim vefeljem pafe, jn pomagaj mi» de bpm vedno fam febe satajeval in premagoval; de k’ tebi pridem v’ vezli' no nebefhko kraljeftvo. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-ji veliki miloiti; in po obilnofti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozhe nafb . . . Zhefbena fi Marija . . . Zliaft bodi Bogu . . .
XI. SIITAZION.
Jesufa na krish perbijejo.
Molimo in zhajiimo te, o Jesnjl šakaj fk osi J voj f kris/i Ji Jvet odre/'/til.
0 dobrotljivi Jesuf! neisrezhena je boja ljubesin do naf nevrednih grefh-hikov, bteri le tvoje pravizhne Ibtra-bnge, ne pa.tvojih dobrot, saflushih.o. — Kolibo fi is sgolj ljubesni do naf ler-pel ' Kdo samore neisrczhene bolezlii-ne sapopafti, btere fi takrat prcftati mogel , kader fo te neufmiljeni Judje s’ sheblji na krish perbijali! Tvoje fveto truplo je bilo she pred vfe kervavo, ras-gajshlano in ranjeno, de ni bilo vezli 8draviga uda na njem. In sdej te hudobni Judje neufmiljeno na krish ver-shejo, raspnejo s’ vfo mozhjo tvoje roke in noge, de hozhejo vfe kite in silile Po tebi popokati, in perbijejo tvoje dobrotljive roke in noge s’ sheblji na krish, de vfak udariz grosovitno po
Süß
v/ih udih obzhutifh. — — Oh! pft ka) govorim le od Judov, de fo ti oni tako lindo fiorili; lam па-fo pa ne pomiflim, de tudi jeli f tabo nifnn nizh holjfhi ravnal, kader koli hm greh delal, in le tako vnovizli krishal. — 0 mo) krishani Jesuf! le nafhi grehi fo tihi shehlji, kteri fo tvoje fvele roke in noge prebodli, in liho klad-ro, ktero ti je take grosovitne udar-ze dajalo. — O Jesuf! sdej mi je is ferza shal, de lim tako hudobno ravnal, in tebe, nedolshniga Jesufa, tako neufmiljeno martral. O daj mi fvojo fvelo guado, de ti bom pohh-mal s’ bogabojezhim shivljenjem in s’ lepimi zhedriohimi toliko vefelja fiorii , kolikor hm te popred f’ pregrefh-nim sadershanjem rasshalil. Premagaj f’ fvojo fveto guado mojo hudobno voljo, ktera ti tolikokrat sopcrlloji ; perbi jo na fvoj f. krish , de bo moja volja smiram f’ tvojo voljo fklenjc-na. O moj Jesuf ; ne moja popazhe-na, ampak tvoja prefveta volja naj fc vfelej sgodi. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po fvo-ji veliki milofli; in po obilnofti fvojiga ^miljenja isbriihi mojo hudobijo.
Ozbe nafh . .. Zhefhena lì Marija . . . Zhaft bodi Bogu . . .
XII. tSIITAZION.
Jesuf je povifhan in umerje na krishi.
Molimo in zhajlimo te, o Jesnfl sa-kaj fkosi fvoj f. krish Ji fvet od-refhil.
O Jesuf, nedolshno jagnje hostije! saklano sa naf grefhnike! — O yezhni pravizhni Bog ! Oh , kje fe snaj-defh ! — Na krishi, med dvema ras-kojnikama ! — Vfigamogozhni kralj yezhne - zhalli ! je lo ledaj tvoj tron 1 Kef, to je tron tvoje neisrezhene *jubesni ; sgolj Ijubesin te je na ta tron povsdignila , in sgolj Ijubesin na tem tronu fhe v’ sadnjih urah fvojiga shir*
16	**
ljenja fkasujefh. — V’ grosovitnih in neisrezhenih bolezhinah fi vifel na f. ltrishi, in vender fi fhe nje ljubil, kteri fo ti take bolezhine delali, in fi sanje Boga profil; fi obljubil fpokor-nimu rasbojniku Dismasu nebefhki raj; fi prefkerbel sa fvojo shalofino mater in sa fvojiga nar ljubfhiga uzhenza; 11 nam lepe sglede lerdniga snupanja, voljniga poterpljenja , in popolniga is-rozbenja v’ boshjo voljo fhe v’ sad-njiii* urah dal, in tako fi fvoje prc-fvelo shivljenje fklenil. — O Jesuf, moj ufmiljeni odrefhenik! kako milo vififh na f. krishi, vef ranjen in ker-vav ; tvoje ferze je prebodeno, tvoja fveta glava je nagnjena v’ snamnje tvoje pokorfliine do nebefhkiga Ozhe-t-a, in tvoje ljubesni do naf ubogih grefhnikov! — O Jesuf! koliko fi same fiorii ! Kaj hozhefh tedej, de jeft sa-te ftorim ? — Oh! moj krishani Jesuf! dobro saftopim, kaj mi tvoje blede ufta govore: „Sapu fi i, o g ref lini zhlovck, Uteri fi me na ta ftrafhni krish perbil, sapufti
öl i
«lie enkrat fvoje gerde grehe, sap u Ai pregrefhne perloshno-fti, sapuAi ne varne kraje, saputi hudobno drufhino, in Uopi k’ meni na k ri s h, in tukej kri-shaj fvoje mefo, fvoje grehe in hude shelje, in na krishi od m ri fvetu, de hofh s’ mano shivel v’ n ehe fi h.“—Tako o krishani Jesuf! mi f’ krisha govorifh. — Gotovo, moja refnizhna volja je, vfe to na ,toliko dopolniti, zhe mi ti f’ fvojo gna-do pomagafh. Satorej te profim, o Jesuf! osri fe miloftlivo na-me f’fvo-jiga krisha, isrozhi me ludi fvoji ]јц-besnjivi materi Marii, de te bo fhe ona sa-me profila, ker je njena profh-nja tako mogozbna in tebi dopadljiva; de tako f’ tvojo gnado in po njeni profhnji v’ drufhino tvojih isvoljc-nih pridem, imen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po fvoji veliki milofti; in po obilnoili fvojiga ofmiljenja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozhe nafh . . . Zhefhcna fi Ma-r*j« . . . Zbali bodi Bogu . . .
— 572 —
XIII. tSIITAZION.
Jesufa s’krisha fnamejo, in ga v’ narozhje njegove shaloltne matere poloshe.
Molimo in zhajlimo te, o Jesiif! sakaj J,'kosi fvoj f. h ris h Ji J vet od-refhil.
O Marija, moja preljuba mati! v’ 'morje britke shalofti te vidim vtop-Ijeno ! Vfa objokana fedifh pod ker-vavim krishem, JVojiga yfiga ranjeni-ga, mertviga Jesufa dershifh v’ na-rozhji, ojfter mezli neisrezhene shalo-lli lizhi globoko v’ tvojim ferzu. — O, kdo je vfe te neisrezhene shalofti kriv! — Oh, kdo drugi, kakor le fpct greh!—Saref, le greh je Jesufa inerirai , krishal in umoril ; le greh je tvoje nedolshno ferze s’ ojftrim me-zhem prehodil. — (J Marija, shaloft-na mati Jesufova! f’ tabo shclim vedno shalovati zhes fmert nedolshniga Jesufa, ktero je preftati mogel savoljo
fiafliih hudobij ; Г tvojimi obilnimi Tolsami fklenem tudi jeft Tvoje Tolse, li, o Marija ! jih fvojimu ljubimu Je-suTu v’ ofer pernefi. — O Marija, mati nedolshna! nikoli nifi nobeniga greha na Tebi imela, vender tako milo jokafh in shalujefh zhes Jesufovo Tmcrt; oh, kolikanj bolj bi imel jeft jokali , in sbalovati, ker fim savoljo Tvojih grehov njegoviga h ri tki ga terpljenja, in njegove grenke Tmerti kriv ! -?» O Marija, dobrotljiva pomozhniza! proti sa-me uTmiljeniga JesuTa, de mi reTnizhno sgrevano Terze da, de bom vTe Tvoje ftorjene hudobije vedno v’ Tvojim Terzu obsbaloval in objokoval.
0 preTveta deviza! Tprofi mi gnado, de ne bom nikdar vezh JesuTa T’ Tvojimi grehi krishal, temuzh de ga bom s’ evelVim dopolnovanjem vlih njegovih sapoved, in poTebno s’ vrednim prejemanjem f. sakramentov smiram shiviga v’ Tebi ohranil. Amen.
Ufmili Te me, o GoTpod! po Tvoji veliki milofti; in po obilnolli Tvojiga tifmiljenja isbriThi mojo hudobijo.
574
Ozlie nafh . . . Zhefhena fi Ma-rija . . . Zhaft hodi Bogu . . .
XIV. tSIITAZION.
Jesuf je v’ grob poloshen.
Molimo in zhajtirno le, o Jesuf! sa-haj fkosi fooj f. fsris/i Ji fvel odre pi il.
0 mjij ufmiljeni Jesuf ! is zeliga Terza fe ti sahvalim sa vfe tvoje terp-ljenje, ktero fi sa-me preftal, de fi me od vezhniga pogubljenja odrefhil. Neis-rezheno veliko fi sa-me fiorii is sgolj ljubesni do mene in vfih ljudi. Strah in frarnota me obide, kader pomiflim, kako malo jeft is ljubesni do tebe fiorini. — Kader tvoje britko terpljenjc in firafhno fmert premifhljujem, kle-ro fi savoIjo nafhih grehov preftal; fe mi greh tako hudobin sdi, de miflim, de ne bom nikdar vezh grefhil. Oh, pa kako binalo me fvet fpet smoti,
kako kmalu posabim na tvoje brillio terpljenje in na vfe Tvoje fklepe , in kmalu je fpet greh ftorjen. — O moj Jesuf ! vtiTni Tvoje brillio lerpljenje tako globoko v’ moje Terze, de ga kom vedno premiThljeval, in de bom •s lega premiThljevanja .«miram bolj in bolj Tposnal, kako hudobin je greh, ker П le savoljo naThib grehov mogel toliko terpeti. Daj mi guado, noj JesuT ! dc bom dobre naprejvsetja,;';te-l*e sdej per obifkanji in premiThljeva-nji T. krisheviga pota delam, tudi v’ djanji dopolnil, de Te bom tudi jeli tilliga velikiga dobizhka vdeleshil, kte-riga To vTelej bogabojezhe dufhe is poboshniga obiTkanja T. krisheviga pota sadobile. —
O moj dobrotljivi, v’ grobu le-*kijozhi svelizhar! poloshi Te tudi v’ *noje Terze, kakor Ti bil poloshen v’ S*’ob, in v’ mojim Terzu pozhivaj, ved-n° v’ mojim Terzu olla ni T’ Tvojo gna-do in T’ Ivojo ljubesnijo. PoTebno pa, Itloj JesuT! kader neisrezheno veliko k'ezho imam, de te Tmem prejeti v’
prefvetim sakramentu, takrat li fam moje Terze ozhilti in perpravi, de ho napolnjeno s’ lepimi zhednottimi, kakor fo bogabojezhc duflie tvoj zhaflit-ljivi grob s’ dragimi, lepo diJhezhimi rezhmi napolnile. Dodeli mi pa tudi , o Jcsuf ! gnado, de bo moja du-fha sadnjo uro f’ tabo fklenjena, Г tvojim prefvetim refhnjim Telefam previđana is lega fveta fe lozhila. — O mo; Jesuf ! tvoj bozbem bili shiv in mener! tvoj bozhem bili tukej in tamkej in vekomaj. Amen.
Ufmili fe me, o Gofpod! po Tvoji veliki milofli ; in po obilnolti fvojiga ufmiljenja isbrifhi mojo hudobijo.
Ozlie nafh . . . Zhefhena fi Marija . . . Zbali bodi Bogu . . .
Premifhljevanje po obifkanji f. lirisheviga pota.
Jesuf pravi:
Premifli, o kriftjan! ali bi te bil jeli bolj ljubili, ali is ljubesni do lebe kaj vezh fiorili samogel, kakor lini fiorii? Is sgol ljubesni lim te, o grelh-nik! v’ zhlovefhki nalori s’ bolezlr,na-mi ifbal, fini veliko bervavih ftvdnj sa teboj fiorii, firn zhes Ivoj ie,ni ftan miio jokal; sarei, is ljubesni clo lebe firn zlo fvoje shivljenje sa-te dal, in lim na briski do sadnje kaplje sate fvojo kri prelil, le salo, de bi li in zeli fvet pogubljen ne bil. In vender le fvet od mene prozìi obrazha, in tolikanj kriftjanov hiti bres sadersh-ba proti peklenfkimu bresnu, kakor bo bi jeft zlo nizli sa njih vezhno svelizhanje terpel ne bil ! — Oh, to nie bolj boli, kakor vie martre in bo-lezhine na krishi. —
Oh, kaj pomaga vie moje safra-movanje, ktero Лш Г ponishnofljo pre-
nefcl, /-lie fe pa grefbnik fkosi napuh in nezhimernoft vezhniga pogubljenja dolshan flori! Kaj pomaga moja ubosli-noft, ktero firn radovoljno terpel, zb e pa grefbnik fkosi lakornnoft vezbnc ncbefhke fhaze sgubi ! — Kaj pomaga moje neisrezheno terpljenje, moje ' velike bolezhine, moja britka fmert, ktero firn is ljubesni in pokorfliine do'‘fvojiga nebefhkiga Ozheta, in is ufr jljenja do grefbnikn preftal ; zb e pa grefbnik v’ pofvelnim in pregrefh-nim vefelji sbivi, savoljo kteriga bo v’ vezhni ogenj vershen ! — Oh! ne-umerjozha dufha, ktero firn Г fvojo lahno kervjo tako drago odkupil, ktero fim tako dolgo ifkal, ktero fim tako fcrzhno ljubil ; ta ima tedej pe-klenfki hudobi v’ vezhno rtiartranje isdana biti? — — Oh! to me bolj boli, kakor vfe moje terpljenje.
Sposnaj vender enkrat, o grefh-nik ! fvoj shaloflni in objokovanja vred-ni Han! Çposnaj mojo ljubesin in fvojo hudobijo , in sazimi objokovati Tvoje grehe, dokler samorefh fhe odpu-
57!)
Ilienje sadobili, de ne bofli perfiljen, jih nekdaj v’ peklenfkim bresnu bres 'diga snflushenja vezimo objokovali. — Zhe le sdcj k’ meni nasaj podafl», o grefhnik ! zhe Tvoje grebe sapuftifh, is Terza obshulujèfh in Te jih sgrevafh, inv’ reTni/.hni pökori shiveti sazhneTb; li bodo vii tvoji grehi odpufheni! boTb J)red vezbniin pogubljenjem obvarovan , moje terpljenje li bo k' ve?.mi-mu svelizbanjii, moja finert k’ ’ zh-nimu shivljenju pomagala. Amen.
ljubi moj kriftjan ! sdej ti pa fhe perporo/.bim, ito v’ fvetini poltnlm v.liafu tinti rad lerpljenje Kriftufovo, (pafion) heri , sukaj v’ terpljenji Kriftufovim fe najde vfe popifano, kako jo on sa nat’ nevredno greihnike terpel. — l’a ni sadnih, de Iti tires preiuiflika tje naprej bral; ampak povitaii beri, in premifliljuj gravili kriftufovo terpljenje. To premifliljevanje je fleherniinu kriftjanu grosuo koriilno; lo poflufhaj, kako /.erkvcni u’/lieniki od tega u/.lie. ,S. A vguflitiii pravi: ,,Eno fama fol-sl/.a, ktern v’ premifliljevanji Kritlufoviga terp-Ijeuja prelijefh, je pred Dogam vev.h vredna, kakor boslija pot v’ Jerusalem, in kakor pult '	I
ob fuliim krulili fkosi zelo leto.“ — la f. Bonaventura pravi : „O kerfhanfka dufhn: zhe hozbefh ort ene kerflianfke /.licrtnotii rio druge priti, in boslijo guado v’ febi ponitioslii-ti; premifhljuj vlak dan Kriftufovo terp ljenje : sukaj boljfhiga perpomozhka, de v’ kerflmn-fkili zhednoftili naprej pridemo, in guado boslijo v’ febi poiiiuosliimo , noheniga ni, kakor je premifhljcvanje terpljeuja Jesufa Kriftufa.“ — Glej tedej, moj kriftjan! kaka dobro je, terp-Ijenje urmiljeniga Jesufa vezlikrat premifb-IjJvntl, pofebno pa v’ poilu; šakaj to je fpo-kjlni zliaf, kteri nam je od f. zerkve ravno v to odložilen, de bi prcmifiiljevali , koliko je ,Sin boshji snvoljo nafliih greliov terpcl, de bi tedej fvoje grebe obshalovali, in milod-11 vo odpiifiienje od Boga sodobili. Beri in pre-mifliljuj tedej, moj kriftjant zbe fizer ne u-tegnefli, vfaj vfnko podno nedeljo nekoliko is terpljenja Kriftufoviga, (ktero unjdefli v’ evangelfkih bukvah) in med tednam preiiiifh-ljuj kar v’ iiedeljo berefli. — Zbe imafb per-loshnoft, tudi drugim trerpljenje Kriftufovo beri v’ podu, de ga bodo ludi taki, ki ne snajo brnti, lahko preiiiifbljevali. Tvoj dobrotljivi Jesiif te bo sa to obilno plazlial.
LITANIJE
0<t Hit i rili polle (Inj ih rczliL
Gofpod, ufmili fe naf! Krille, ufmili fe naf ! Gofpod, ufmili fe naf! Krille , flifhi naf !
Krille, uflifhi naf!
^^zhe is nelief, vßgamogozlmi e-B0g’
V»n, vfiga fveta refhnji Bog,
§• Duh , refnizhni Bog ,
?• Trojiza, en fami Bog,
?• Marija, mati boslija ,
Joshef. slični n prezhille devine Marije,
§• Pavl,
r }!ilarij?n>
v Hieronim,
af Bog."
— 382
VII fveli pufbavniki in fpokorniki, sa naf Boga profite !
|: S™,"“’ I “ n“r Воеа p™«!
Vfe fvete fpokornize in marternize, sa naf Bega profite !
Yfi fvetniki in fvetnize boshje, sa naf Boga profite !
De homo gotovo mogli umreti,
De bomo ob zhafu lineili mogli v ’e pofvelne rezhi sapuftiti^
De ne vemo ure ne dneva fvoje fmerti,
De je na dobri fmerti vfe lesbezbe,
De po fmerti ne bomo vezh zhafa imeli, fe fpreoberniti,	[ š
De fmo vfaki zhaf v’ nevarnofli ^ umreti,	/ «
De bi imeli smiram k’ fmerti per- 3. pravljeni bili,
De ne fmemo nikdar fvojiga fprc-obernjenja na. fmertno uro od-lafhati, ker bomo morde nagle fmerti umerli,
De ne fmemrf nikdar fvojiga fpre-obernjenja na fmertno uro od- *
o-
. ^
53
5
ši
o Jesuf!
583
p.
s£.
S
lafhati, Iter ne remo, zhe bomo takrat gnado fe fpreoberniti imeli,
De po fmerti pride prezej pofebna fodbn,
De bomo mogli od vfiga fvojiga djanja in nehanja odgovor dati,
De per fodbi ne bo nobeni isgo-vor nizh veljal,
De naf bofh li fodil, bi vfe vefh, tudi nafhe nar fkrivmfhi mifli./^o De naf bofh ti fodil, bi fî nefhonzh-jv-e no fvet in pravizhen,	j* 3
De naf ne bofh po f h ega h fveta, am-^ pab po poRavah fvete vere fodil,
De je en farni fmertni greh sadoRi, naf vezhno pogubili, zhe ga ne-fpoborjeniga h’ fodbi pernefemo,
De naf savolj liRih grehov ne bofh fodil, bi fe jih bomo na tem fretu refnizhno fpoborili,
De naf bofh na bonzu fveta vfe fbup ozhitno fodil;	I
De bo prezej po pofebni fodbi na- j fha dufha f h J a, bamorboobfojena, ! De bomo b’ vezhnimu terpljenju j obfojeni, zhe le v’ enim farnim
< 3
S
5
5v
\
nefpokorjenim /inertnim grehu'', k’ fodbi pridemo,
De nam ti fam pravifh, de je v’ peklu vezhni ogenj,
De je terpljenje v’ peklu tako ftrafh-no, de ga nikdar noben zhlovek popolnama sapopalli ne more, De je terpljenje v’ peklu bres vh-ga konza,
De Hio ho Ilo tavshent milijonov let j feteklo, ne bodo pogubljeni v’ peklu fbe nizh blishej konza njih terpljenja, kakor od sazhetka, De ko bo toliko milijonov let pre-> teklo, kolikor je prahu in pefka, liftja in trave na semlji, bodo pogubljeni v’ peklu fhe smiram zelo vezbnoft terpeti imeli,
De pogubljeni v’ peklu bres prenehanja in bres polajfhanja terpe, De pogubljeni v’ peklu bres vfiga upanja, kdej refheni biti, terpe, De dobro vedo in smiram v’ to mi-flijo, deje njih terpljenjevezhno, De jim je neisrezheno shal, de fo fe sa kratko grefhno vefelje v’ vezhno terpljenje perpravili,	)
a-
s
s>
s
o
o
«i
Л
CA
De jim je neisrezheno shai, de fo fe kratkiga lerpljenja pokore Jjolj hali, kakor vezlmiga peklenfki-ga terpljenja,
De je vfe njih shalovanje in jokanje preposno in saflonj,
De le nam ni nobene rezhi bolj bali, kakor fmertniga greha, ker naf lmerlni greh vezhniga terpljenja vredne fiori,
De fi vfim tillim, ki fe greha boje in varujejo, in po kerfhanfko shive, ncbefhko vefelje obljubili in pcrpravil,
De je nebefhko vefelje vezhno in nesapopadljivo veliko,
De noberio oko ni vidilo, nobeno uho ni flifhalo, nobeno ferze ob-zhutilo, kakofhino vefelje fi is-voljenim v’ nebelih perpravil, De isvoljeni v’nebelih Boga gledajo, in v’ tem fvoje nar vezhi vefelje najdejo,
De je nebefhko vefelje prefveto in smiram novo,
o-
»
< •
3
s>
3
to prav premifliti, o Jesuf!
38G
e-
s2.
s
s>
Jr1‘■d
c« rl
C «
C
3
M «
5
c.
De je nebefhko vefclje prczhifto^ in ftanovitno, bres vfe grenkobi in bres prenehanja,
De svelizhani v’ nebelih fvoje ve-felje bres ftrahu in fkerbi vsiliva jo, ker po boshjini rasode-nji vedo, de je njih vefelje vezh-no in nefpremenljivo,
De nam liozhefh sa kralko persa-levanje in premagovanje vezh-iO plazhilo v’ nebelih dali,
De nam hozhelh sa kralko terp-ljenje pokore vezimo nebefh-ko vefelje dali,
Bodi nam miloftljiv, saneli nam, o Jesnf ! Bodi nam miloftljiv, uflifhi naf, o Jesuf ! Od vliga hudiga,
Od vliga greha,
Od fvoje jese,
Od nagle in nepreviden c fmerti,
Od nefrezhne in neperpravljencl 2, fmerti,	*0
Od fkufhnjav hudobniga duha v’ sadnji uri,
Od prevelikiga ftrahu fmerti,
Od obupanja v’ fmerlni uri, .
01) dnevu fodbe,
Od nefrezhne fodbe,
Od preo j dre fodbe,
Od fodbe brcs ufmiljenja,
Od vezliniga pogubljenja ,
Od vežhniga ognja, kteriga Л hu-dobnimu duhu in vfim njegovimi % angeljem perpravil,	S-T'
Od nesapopadljiviga in nefkonzh-| ° niga tcrpljenja v’ peklu,	| £
Od nefrezhne drufhine hudobnih* s duhov,
Po nefkonzhnim saflushenji fvoji-ga terpljenja in fvoje fmerti,
Po fvoji nefkonzhni milofti,
Ubogi grefhniki,
De nam sanefefh,
De nam odpultifh,
De naf k’pravi pokori pcrpeljefh, De nam gnado dafh, fe dobro k’ fmerti perpraviti,
De nam gnado daf h , fe vfih grehov fpokoriti, preden umerjemo, De nam gnado dafh , na konzul nafhiga shivljenja fvete Sakra-J mente vredno prejeti,
17	*
-d
-i
o
d
3
o
v«
’ d s2
38G
De nam gnado dafh, v’ terdni veri, v’ ftanovitnim saupanji in v’ gorezhi ljubesni umreti,
De nam dodelifh, v’ tvoji fveti gna-di umreti,
De nam gnado dafh, fe tvoje fod-be bolj bati, kakor fodbe pofvet-nih ljudi,
De nam gnado dafh, fe prav fpos-nati in farne fehe fodili, de ne-perpravljeni k’ fodhi ne pridemo,! De nam gnado dafh , nikdar fvoji-| ga blishniga ne foditi, de famiy obfojeni ne bomo,	/
De nam gnado dafh, ufmiljenim biti, de fodba bres ufmiljenjaj zhes naf ne pride,
De naf ob dnevu fploh fodbe na fvojo defno ftran poftavifh ,
De naf na vezhno fpred fvojiga ob-lizhja ne savershefh,
De naf vezhniga peklenfkiga terp-ljenja obvarujefh,
De naf na tem fvelu sa nafhe grehe pokorifh in terpeti puftifh, in nam na unim fvetu sanefefh.

»1
O
3
o
s
»
3
p
ilhi
De nam gnado dafh, vfe terpljenje ’ na fvetu poterpeshljivo in v’ duhu pokore preflati, de vezhni-mu terpljenju odidemo,
De nam gnado dafh, prav fposna-li, de vfe terpljenje tega fveta ni zlo nizh proti terpljenju, kle-i riga sa fvoje grehe saflushinio, I De nam gnado dafh, prav fposnali J л de naf she en fami fmertni grehi vezhniga terpljenja v’ peklu vred-f ne flori,
De nafhe mifli k’ nebefhkim she-> Ijam povsdignefh,
De nam po fmerti vezhno vefelje v’ nebelih dodelifh,
De nam po fvojim nefkonzhnim sa-flushenji gnado dafh, te vezhno v’ nebelih gledati in vshivati,
De nam gnado dafh, vfe pofvetno vefelje sanizhevati, de vezhniga vefelja nebefhkiga ne sgubimo,
De nam gnado dafh, nebefhko vefelje bolj. sheleti, kakor vfo frezho in vfe hogaflvo tega fveta,	'
profimo, uflifhi naf!
De vfini d uf ham v’ vizah vezhni mir in pokoj dodelifh, tè profimo, u-fliflii naf!
De naf uflifhifh, te profimo uflifhi i naf!
Jagnje boshje, ki grehe fréta odjem-ljefli, sanefi nam, o Gofpod!
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem-ljefh, uflifhi naf, o Gofpod!
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem-ljefh, ufmili fe naf, o Gofpod! Krifte, flifhi naf!
Krifte, uflifhi naf!
Gofpod, ufmili fe naf!
Krifte, ufmili fe naf J Gofpod, ufmili fe naf!
Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Marija . . .
MOLITEV.
O Jesuf! kteri fi sa naf na fretini krishi umeri, profimo te, daj nam guado, de naf fmert neperprav-Ijenenih ne najde, de frezhno v’ tvoji ljubesni in prijasnofti umerjemo. O
Jesuff nafli prihodnji fodnik, hodi nam miloftljiv, kadar pridemo pred tvoj fodnji dol; odvcrni fvoje oblizhje od nafhih grehov, sakaj zhe hozhefh vfe nafhe pregrehe na tanko loditi, o Gofpod! kdo bo obdal! In zhe bo pravizhni per tvoji fodbi komaj obdal, kaj bo s’ nami grefhniki, zhe nam ne sanefefh. Prolimo te po tvojim nc-fkonzhnim saflushenji, sanefl nam'in odpudi nam nafhe grehe;4 ne dori s’ nami po nafhih hudobijah, ampak po fvojim nefkonzhnim ufmiljenji ; ne sa-versi naf na vezimo fprcd fvojiga o-blizhja v’ peklenfko terpljenje, kteriga fino tolikokrat saflushili; ne saversi dela fvojih rok, ampak ufmili fe fvojih flabili dvari, sa ktere fl fvojo prefveto kri prelil. — O Jesuf! ozhidi nafhe ferza v’ fvoji prefveti refhnji kervi, vshgi prezhidi ogenj boshje ljubesni v’ nafhih ferzih, in daj nam gnado, tako shiveti, de po fmerti vezhno shivlje-nje sadobimo, kteriga fl rfim lidi m jierpravil, ki te ljubijo. Amen.

LITANIJE
od Jesufoviga sliirl.jenja, (сгрЏсцја, od fiiicrti vlta-јсцја, In v’ nebo hoda.
Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf! Gofpod, ufmili fe n‘af! Krille, flifhi naf!
Krifte, uflifhi naf!
Ozhe is nebef, vfigamogozhniBog, Çin, vßga fveta refhnji Bog,
Duh, refnizhni Bog,
Ç. Trojiza, en fami Bog,
Jesuf, vezhna refniza, modroft in dobrota,
Jesuf, Befeda Ozheta, ki je sa naf zhlovek poftala,
naf!
Jesuf, ki te je angelj Gabriel Marii devizi osnanil,
Jesuf, ki te je Marija, prezhifta deviza, v’ fhtali rodila,
Jesuf, ki fo te v’jaflih paltirji molili, Jesuf, ki fi bil v’ tempelnu sa naf Bogu darovan,
Jesuf, ki fo te modri is jutrajne deshele ifkali, nafhli in molili, Jesuf, ki fia Marija in Joshef s’ tabo v’ Egiptovfko deslielo sbej-f shala, ker te je Herodesh umoriti hotel,	V
Jesuf, ki fi bil fvojim ftarifhemi pokoren,
Jesuf, ki fi od mladofti smiram v’ to miflil, kar je bilo tvojimu Ozhe-tu v’ zhaft in nam v’ svelizhanje, Jesuf, ki te je f. Janes kerftnik v’ Jordanu kerftil, in f. Duh v’ pu-fhavo peljal, kjer te je hudobni duh fkufhal,
Jesuf, ki fi s’ fvojim fvetim shiv-ljenjem in svelizhanfkim na-ukam ljudi v’ boshji pollavi I poduzhil,
3*
>4 •
N*
5*
naf!
Jesuf, ki fi fvoj fveti nauk s’ ve-' lihimi zhudeshi poterdoval,
Jesuf, ki fi fe na gori Tabor fpre-menil,
Jesuf, ki fi neklere dni pred fvojo fmertjo zhaftitljivo, kakor kralj, v’ Jerusalem perjesdil,
Jesuf, ki fi fe tako dalezh poni-shfcl, de fi fvojim uzhenzam noge vrnil,
Jesuf, ki fi fvoje uzhenze do kon- _ za ljubil,	Ep
Jesuf, ki fi per sadnji vezherji, is Ë: nesapopadljive ljubcsni do naf,\
. fvelo refhnje telo poftavil,
Jesuf, ki fi na oljfki gori v’ fmert-nih téshavah kervaii pot polil, Jesuf, ki te je Judesh tvojim fov-rashnikam prodal in isdal,
Jesuf, ki fo te vfi tvoji uzhenzi sapiiftili,
Jesuf, ki te je Peter trikrat satajil, Jesuf i ki fi bil od eniga fodnika do drusiga peljan, in povfod kri-vizhno toshen,
Jesuf, ki fo krive prizhe soper tebe fprizlievale,
naf !
Jesiif, ki fo te krivizhni fodniki k’ nar hujfhi fmerti na kriški obfodili, Jesuf, ki fo ubijavza Barrabata kolj okrajlali kakor tebe,
Jesuf, ki je tvoje latino ljudtlvo, kleriinu fi tolikanj dobriga iloril, soper tebe vpilo, de naj tekrishajo, Jesuf, ki fi bil neufrniljeno gajshlan în s’ tornjem kronan,
Jesuf, ki fi vfe sanizhevanje Tvojih fovrashnikov voljno preterpel, Jesuf, ki fi fvoj teshki krish na fvojih kervavik ramah na goro Kalvarijo nefel,
Jesuf, ki fi na gori Kalvarii flezhen, na krish perbit in v’ fredo med dva rajsbojnika pollavljen bil, Jesuf, ki fi na krishi sa fvoje fov-rashnike molil, in fpokornimu defnimu rasbojniku fveti raj obljubil ,
Jesuf, ki fi bil s1 jefiham in shol-zhem napajan,
Jesuf, ki fi fvojo shalotlno mater f. Janesu, in f. Janefa fvoji materi isrozhil,
/
naf !
Jesuf, Iti fi na krishi v’ takih te-, ghavah bil, kakor ko bi bil od fvojiga Ozheta sapufhen,
Jesuf, ki fi vfe, kar je bilo od tebe prerokovano, is pokorfhine do fvojiga Ozheta, iu is ljubesni do naf, dopolnil,
Jesuf, ki li umirajozh fvojiga duha v’ roke fvojiga Ozheta isrozhil, Jesuf, ki fi sa naf grefhnike na krishi umeri,
Jesuf, ki je bila tvoja firan s’ fu-lizo prebodena,	I
Jesuf, ki fi is ljubesni do naf grefh-[ nikovdelo nafhiga odrefhenja po-polnama dokonzhal,
Jesuf, ki fi naf s’ fvojo fmertjo s’ Bo-gam fpravil, in nam nebefa odperl, Jesuf, ki je tvoja dufha, kadar je tvoje truplo v’ grobu leshalo, pred pekel fhla, fvete ozhake rasvefelit, Jesuf, ki fi tretji dan po fvoji fmerli zhaftitljivo od fmerli vftal,
Jesuf, ki fi s’ velikim zhudeshcm fvojiga od fmerli vftajenja nafho j vero popolnama poterdil,	'
S*
a
»
ufmil
Jesuf, lu fi fhtirdefeti dan po fvo-jim od fmerti vilajenji zhaltitljivo v’ nebefa fhel,
Jesuf, ki fedifh v’ nebelih na defni Urani fvojiga Ozheta, in lì nafh frednik in befednik per njem, ч Jesuf, ki fi defeti dan po fvojimj v’ nebo hodu f. Duha Tvojimi opoftelnam poflal,	l
Jesuf, ki bofh na konzu fveta s’* veliko zhaftjo fpet prifhel, fodit J shive in mertve,
Bodi nam miloltljiv, sancii, nam Jesuf!
Bodi nam miloftljiv, uflifhi naf, Jesuf!
Od vfiga hudign,
Od vfih grefhnih shelja,	j
Od jese, fovrashtva in vfe hude volje, J Od nefrezhnih zhafov,
Od vfih dufhnih in telefnih nevar-f noli,	f
Od vezhne fmerti,	j
Po fvojim prezhudnim vzhlovezhe-| nji in rojllvu,
Po fvoji nesapopadljivi ponishnolli, j
m«
5*
naf!	°	° refhi naf, o Jesuf!
Po fvojìm fveliin kcrltu,
Po Tvojim ])oilu in zhuranji,
Po Tvojim neisrezhenim terpljenji, Po Tvojim kervavim gajshlanji in kronanji,
Po Tvoji svelizlianTki Tmertinakrishi, Po Tvojim zhaftitljivim od Tmerli vftajenji,
Po Tvojim prczlmdnim v’nebo hodu, Ob dnevu naTlie Tmerli,
Ob dnevu iiaTlie Todbe,
Ubogi grcThniki,
De le naT uTmiliTh in nam паЉе grelle odpulUTh,
De naT h’ gorezhnofti obudiTh in naT v’ dobrim poterdiTIi,
De naTiie Terza s’ guado T. Duha napolniTli,
De v’ naThih Terzih reTnizhno ob-slialovanje grehov, pravo ponish-noft, in sveftobo v’ tvoji Tlushbi obudiTh,
De naT vßga obupan ja in prevelike bojezhnofti obvarujeTh,
De nam ftanovitno poterpeshljivoft v’ teshavali in reTnizhniga duha pokore daTh,
esuTî	te profimo, uTliThi naT o JesuTÎ
De naf vlìh fkufhnjav in ne-\ « varnok, in vezhniga pogub- j 3 >3 ljenja obvarujefh,	I
De vfe, ki fo v’ tvojim imenu' o g' fkupaj sbrani, uflifhifh in a\ ЈГ ® guadami obdarujefh,	I	z c
De fvojo (Velo zerkev obvarujefh j — ~ in povikfhafh ,	J	j?
Jagnje boslije, ki grebe fveta odjem-ljefh, sanefi nam, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem-ljefh, uflifhi naf, o Gofpod! Jagnje boshje , ki grehe fveta odjem-Ijcfh, ufmili fe naf, o Gofpod!
Krike, flifhi naf!
Krike, uflifhi naf!
Gofpod, ufmili fe naf !
Krike , ufmili fe naf !
Gofpod, ufmili fe naf!
Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Marija . . .
MOLITEV.
O Jesuf, ufmiljeni odrefhenik fveta! is sgol ljubesni do naf lì nebefa
sapuftil, fi zhlovek podal, fi tri in tridefet let na semlji v’ revfhini, v1 sanizhevanji in v’ velikih leshavah shi-vel, in fi ljudi uzhil, Bogu flushiti in fi vezhno svelizhanje sadobiti ; in kakor fi v’ vednih teshavah shivel, tako fi tudi v’ velikim terpljenji na krishi sa naf umeri. Is sgol Ijubesni do naf fi toliko terpel, is sgol Ijubesni do naf fi tako grenko fmert predal. O ufmi-ljeni Jesuf ! perferzhno fe ti sahvalim sa tvojo nefkonzhno veliko ljubesen do naf, ktere nifmo zlo nizh vredni, ker te tolikokrat s’ Tvojimi grehi ras-shalimo. Odpudi nam, o Jesuf ! po nefkonzhnim saflushenji fvojiga terp-ljenja, in daj nam gnado , fe v’ pri-hodno fkerbno vfiga greha varovati, in sa fvoje poprejfhne grehe refnizh-no pokoro fiorili. Daj nam gnado, de do konza fvojiga shivljenja v’ vfirn dobrim svetti oftanemo, in po fmerti krono vezhniga shivljenja sadobimo. Amen.
LITANIJE
'i
od vflh fvctnihoT.
Gofpod, ufmili fe naf!
Krille, ufmili fe naf!
Gofpod, ufmili fe naf!
Krifte, flifhi naf!
Krille, uflifhi naf!
Ozhe is nebef, vbgamogozh ni Bog,
§in, vfiga fveta refhni Bog,
§. Duh, refnizhni Bog,
§. Trojiza , en fami Bog,
§. Marija,
Ç. mati boslija,	1
S. deviz deviza,	\	.	„	г.
I Mihael,	)	sa naf	Boga profi»
S. Gabriel,	I
S. Bafael,
ufmili
naf!
402 —
sa naf Boga profi !
Vfi fveti angelji in arhangelji, sa naf Boga profile !
Vfe fvete verlle svelizjianih duhor, sa naf Boga profite !
S. Jancs kerftnik,
Ç. Joshef,
Vii fveti patriarhi in preroki , sa naf Boga profite!
§. Peter,
Pavl,
Ç. Andrej,	•
S. Jakob,
S. Janes,
S. Tomash,
3
s
B>
Š. Jakob,
§■ Filip,
Ç. Jernej,
S. Matcvsh ,
Š. Çhimen,
Ç. Tadevs ,
S. Matija,
Ç. Barnaba,
S. Lukesh,
Ç. Marka,
Vfi fveti apofteljni in evangelifli, sa naf Boga profite!
f Boga profi
Vfi fveti jogri Gofpodovi, |sa naf Boga Vfi fveti nedolshni otrozi, 1 profite!
§. Shtefan,	|
»S f .arponrr \
sa naf Boga profi !
sa naf Boga profita !
S. .Lovrenz, /
§. Vinzenz,	)
S. Fabijan in Bofhtjan,
Janes in Pavl,
S. Kosmaf in Damian,
Š. Gervasi in Pro tasi,
Vfi fveti marterniki, sa naf Boga profite !
§. Çilvelter,
S. Gregor,
Ambrosh,
Avgufhtin,
Hieronim,
Martin,
Miklavsh ,
Vfi fveti fhkofi in fposnovavzi, sa naf Boga profite !
Vfi fveti uzheniki, sa naf Boga profite! §. Anton,
S.
?•
S.
§•
sa naf Boga profi!
ђ. Benedikt, S. Bernard, S. Dominik, S. Franzifhk,
sa naf Boga profi!
sa naf Boga profi!
Vfi fveti mafhniki in leviti, sa naf Boga profile !
Vfi fveti menihi in pufhavniki, sa naf Boga profite !
Ç. Marija Magdalena,
S. Agata ,
Ç. Luzija,
Nesha,
Ç. Zezilija,
Katarina,
Ç. Anaflasija,
Vfe fvete devize in vdove, sa naf Boga profite !
Vfi fvetniki in fvetnize boshje, sa naf Boga profite !
Bodi nam milollljiv, sancii nam, o Gofpod !
Bodi nam milollljiv, uflifhi naf, o Gofpod!
Od vfiga hudiga,	\	4
Od vfiga greha,	f P “j
Od fvoje jese,
Od fhibe potrefa,
Od nagle in neprevidene fmerti,
Od fkufhnjav hudobniga duha,
o s-
“ a ° » P- ^
Od jese, fovrashtva in vfe hude volje,
Od duha riezhiftofti,
Od Irefka in hudiga vremena,
Od vezhne fmerti,
Po fkrivnofti fvojiga fvetiga vzhlo-vezhenja,
Po Tvojim prihodu,
Po fvojim rojftvu ,	)>
Po fvojim kerftu in fvetim poltu, Po fvojim krishi in terpljenji,
Po fvoji fmerti in fvojim pokopu, Po fvojim fvetim od fmerti vfta-| jenji,	\
Po fvojim zhudnim v’ neho hodu,| Po prihodu trofhtarja f. Duha,
Ob dnevu fodbe,
Mi grefhniki,
De nam sanefefh,
De nam odpuftifh,
De naf k’ pravi pokori perpeljefh, De fvojo fveto zerkev vishafh in
ohranifh,
De apoftolfkiga paftirja in vfe zer-kvene ftanove v’ fvoji fveli veri obdershifh,	j
fhi naf, o Gofpod!	te profimo uflifhi naf Î
poni-\
De fovrashnike fvele vere shafh,
De kriftjanfhim kraljem in oblaft-nikam mir in refnizhno fpravo dodelifh,
De vfimu kriftjanfkimu ljudftvu mir> in edinoft dafh ,
De naf vfe v’ Tvoji fveti flushbi poterdifh in obdershifh,
De nafhe mifli k’ nebefhkim she-ljam povsdignefh, .
De v Ti m nafliim dobrotnikam vezh-ne dari dodelifh,
De dufbe nafhe, nafhih bratov, blishnih in dobrotnikov od vezh-niga pogubljenja refhifh,
De fad semlje dafh in obvarujefh,
De vfim vernim dufham vezhni pokoj dodelifh,
De naf uflifhifh ,
§in boshji,
Jagnje boshje, ki grebe fveta odjem-ljefh, sanefi nam, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem-ljefh, uflifhi naf, o Gofpod!
-3
>1
O'
P
3
>°
s
m*
s:
s
2,
)
Jagnje boshjc, ki grehe fréta odjem-Ijefh, ufmili fe naf, o Gofpod! Krifte, flifhi naf!
Krifte, uflifhi naf!
Gofpod, ufmili fc naf!
Krifte, ufmili fe naf!
Gofpod, ufmili fe naf!#
Oz,he nafh . . . Znefhena Л Marija . . .
MOLITEV
pred Cvetim refhnjim telefam na allarji.
Ti fi jim kruh is nebef dodelil, Kteri yfe rasvefeljenje v’ fchi ima.
MOLIMO.
O Bog, kteri fi nam v’ prezhud-nitn Sakramentu fpomin fvojiga terp-Ijenja sapuftil; dodeli, te proümo, «le fvcte fkrivnofti tvojiga telefa ir« tvoje kervi tako z.haftirno. de fad tvojiga odrefhenja vedno v’ febi obzhutimo.
Kteri shivifh in kraljujefh s’ Bogam Ozhetam v’ eclinolli f. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
MOLITEV
sa odyernjenje vfih nadlog in nevarnoft.
O vfigamogozhni vezhni Bog, Gofpod, nebefbki Ozhe! poglej s’ ozh-mi fvoje nefkonzhne milofti nafhe reve in nadloge. Ufmili fe vfih vernih kriftjanov, ker fe je sa-nje tvoj edino-rojeni Sin, nafh Gofpod in sve-lizhar Jesuf Kriftuf, voljno dal grefh-nikam v’ roke, in je tudi fvojo drago kri na lefu fvetiga krisha prelil. l*o njem odverni, o miloftljivi Ozhe! saflushcne fhibe, prizhujozbe in pri-liodne nevarnofti, fhkodljive soperka-ve, vojfko, kugo, lakoto, dragino, bolesni, in vfe shalokne revne zhafe.
Rasfvetli tudi in poterdi v’ vii m dobrim duhovfke in deshelfke oblak-nike, de naf bodo na vfe to vishali,
I<ar k’ tvoji boshji zhalti, nafhimu svelizhanju, miru in frezhi vfiga krift-janltva tekniti samorc. Dodeli nam, o Bog vfiga miru! pravo edinoft v’ veri bres vfiga rasderka in lozhitve. Preoberni nafhe ferza k’ pravi pokori in k’ pravimu poboljfhanju nafhigà shivljenja. Vsbgi v’ naf ogenj fvoje ljubesni, daj nam gorczhe shelje po pravizi, de bomo kakor pokorni olrozi v’ shivljenji in v’ fmcrli lebi prijetni in dopadljivi.
Profimo tudi, kakor ti bozliefh de imamo profili, sa fvoje prijatle in lieprijatle, sa sdrave in bolne, sa sha-lollnc in revne krifijane, sa sbive in mertve. Tebi bodi vfelej perporozhe-no, o Gofpod! vfe nafhe djnnjc in nehanje, nallie delo in opravilo, nafhe shivljenje in fmert. Daj nam, tvojo miloft tukaj vshivati, in tamkaj s’ v fi mi isvoljenimi dofezhi, te v’ vezh-nim vcfelji in svelizhanji hvalili in molili.
O Bog! ki ti je Ialino, vfelej fc ufrnilili in persanefti, uflifhi nafhe
pohlevne profhnje, «le naf in vfe tvoje flushabnike, l<tere grehov helina svesa-ne dershi, miloft tvoje dobrote odveshe.
Uflifhi, profimo te, o Gofpod ! molitve teh, kteri le pohlevno pro-fijo; in persa nefi lem, hteri fvoje grehe fposnajo, de nam s’ odpufha-njem vred mir dobrotljivo dodelifh.
Çkashi nam, o dobrotljivi Gofpod! fvojo neisrezhcno miloft, dp naf ne farno od grehov odveshefh, temuzh tudi od fhib, htere fi s’ njimi saflu-shimo, odrefhifh.
Bog, hi te greh rasshali, pokora potolashi, poglej miloftljivo na profhnje fvojiga ljndftva, in fhibe fvojc jese, kterih fmo savolj fvojih grehov vredni, od naf odverni.
Vfigamogozhni vezhni Bog! u-fmili fe fvojiga flushabnika I. nafhi-ga papesha, in vodi ga po poti vezh-niga slavljenja, de bo s’ tvojo po-mozhjo shclel, kar tebi dopade, in s’ vfo mozhjo fiorii.
O Bog! partir in vishar vfih vernih, glej miloftljivo na fvojiga flu-
shabnika 1., nafhiga fhkofa, ki Д ga paftirja Ljuhljaufke zerkve pollavi! : dodeli mu, de vfim, zhes ktere je pojavljen, s’ befedo in s’ cljanjem k’ đo-brimu flushi, de tako enkrat s’ zhe-do febi isrozheno vezimo slavljenje dofeshe.
O Bog! varh viih kraljellev, in sladi kriftjanfkiga zefarftva, dodeli fvo-pniu flushabniku, nafhimu zefarju I., tvojo mozh, s’ ktero fe fovrashniki premagajo, fposnati in zhaditi, de ker je on po tvoji volji zelar podal, tudi vfelej s’ tvojim vardvam mogo-zhen bode.
O Bogl^od kleriga fvete sbelje, dobre mifli in pravizbne dela pridejo, daj fvojim flushabnikam tak mir, kteriga fvet ne more dali, de bodo nafbo ferza tvojim sapovedim vdane, in de bodo zhafi s’ tvojo pomozbjo bres drahu pred fovrashniki varni in mirni.
0 Bog ! vshgi nafhe ferza s’ ognjem fvojiga fvetiga Duha, de ti bomo s’ zhiftim telefam flushili, in s’ ozhifhenim ferzam dopadli.
O Bog! ftvarnik in odrefhenik vfih vernih, dodeli dufham fvojih Tlushab-nikov in Tl ushabni/, odpullianje vfih grehov, de miloftljivo odpullianje, ktero fo vTelcj shelele, po bogabojc-zhih profhnjah dofeshejo.
Pridi, profimo, GoTpod ! s’ Tvojim Duham nafhimu djanju naprej, m ga s’ Tvojo Tvelo pomozhjo naprej ravnaj, de Te bodo vTe naThe molitve in dela is tebe sa živel e, in is tebe sa-zhete tudi v’ tebi dokonzhale.
Vfigamogozhni vezhni Bog! ki go-TpodujeTh zhes shive in mertve, in Te vfih uTmilifh, fitere is vere in dobrih del sa Tvoje Tposnafh ; pehlevno te profimo, de vfi, sa fitere Trno Te namenili moliti, bodo naj The por shivlje-iiji, ali pa merlvi, po proThnji vfih tvojih Tvctnifiov po tvoji dobroti od-pufhanje vfih Tvojih grehov doTeshejo. Po nafhim GoTpodu JesuTu Kriftufu, tvojim Sinu, ki s’ tabo shivi in kraljuje v’ edinolli T. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
Pet ozhenafhev iu zhet'lieua li Marij.
PESEM
pred shegnam.
Zhaftimo te,
Shivi kruh angeliki!
O pravi zhlovelt fkup In llog nebefhki ! Sveto, fveto, fveto , Sveto, zhes vfe fveto Jesufa refhnje telo V’ fvelim Sakramentu.
PESEM
po shegnu.
^^ikdar naf ne sapufti, O Jesuf, vfe fladkofti ! Sofebno pa sadnji zhaf Bodi Jesuf! ti per naf. Zhaftilo vfaki zhaf bodi To fladko ime Jesuf,
Ino ime Marija.
LAVRETAKSKE
LITANIJE
od matere fooshjc.
Gofpod, ufmill fe naf! Krifte , ufmili fe naf ! Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, flifhi naf! Krifte, uflifhi naf!
Ozhe is nebef, vfigamogozli-j
ni Bog,
Çin, vliga fvela refhnji Bog S. Duh, refnizhni Bog,
S. Trojiza, en fami Bog,
S. Marija ,
S. mali boshja, iS. deviz deviza,
Mali Kriflufova,
sa naf Boga proli!
ufmili naf !
— 415 —
Mati milolli boshje,
Mati prezhifta,
Mali bres inadesha,
Mati neclolshna,
Mati nar fvetejfhi,
Mati ljubesnjiva,
Alali prezhudna,
Mati nafhiga ftvarnika, Mati nafhiga odrefhenika, Deviza nar modrejfhi, Deviza zhallilljiva,
Deviza pohvaljena,
Deviza mogozhna,
Deviza ufmiljena,
Deviza verna,
Podoba pravize,
Sedesh modrolli boshje, Sazhetik nafhiga vefelja, Pofoda duhovna,
Pofoda zbafli vredna, Pofoda vfe fvetofti,
Çkrivno saftopna rosila, Turn kralja Davida,
Turn flonokofteni !
Hifha slata,
Skrinja miru in fprave,
Vrata nebefhkc,
Sgodna daniza,
Sdravje bolnikov,
Perheshalifhe grefhnikov,
Trofhtarza vfih revnih ,
Pomozh vfih kerfhenikov,
Kraljiza angeljev,
Kraljiza patriarhov,
Kraljiza prerokov ,
Kraljiza apofteljnov,
Kraljiza marternikov,
Kraljiza fposnovavzov,
Kraljiza vfih deviz,
Kraljiza vfih fvetnikov,
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem-ljefh , sancii nam, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjem-ljefh , uflifhi naf, o Gofpod! Jagmje boshje, ki grehe fveta odjem-ljefh , ufrnili fe naf , o Gofpod!
Krifte, flifhi naf !
Krille, uflifhi naf!
Gofpod, ufmili fe naf!
Krille , ufmili fe naf !
Gofpod , ufmili fe naf !
Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Marija . . .
MOLIMO.
Pod Ivojo pomozh, perbeshimo, o fveta Jjoslija porodniza ! ne saversi nafhih profhenj v’ nafhih potrebah, temuzli refhi naf vfclej od vlih nevar-noft, o zhaftitljiva in isvoljena deviza, nafha gofpa, nafha fredniza, natila bcfedniza, nafha pomozhniza. S’ fvojirn §inam naf fpravi, fvojimu §i-nu naf perporozhi, fvojimu §inu naf isrozhi.
Profi sa naf, fveta boshja porodniza !
De vredni poftanemo Kriftufovih obljub.
MOLIMO.
Miloll fvojo, o Gofpod! profimo te, v’ nafhe ferza vlij, de ki fino po osnanjenji angelja vzhlovezhenje tvo-jiga §ina Jesufa Kriftufa fposnali, po
njegovim terpljenji in krishi lvodemo k’ zhafti vftajenja perpeljani. Po ravno tiflim Gofpodu nafhim Jesufu Kri-ftufu. Amen.
Profl sa naf, f. Joshefï
De vredni poftanemo Kriftufovih obljub.
MOLIMO.
Naj nam prefvele tvoje matere shenina saflushenje pomaga, profimo, o Gofpod ! de kar nafha flaboft ne «amore, po njegovi profhnji dofeshe-mo. Ki sbivifh in kraljujefh s’ Bo-gam Ozhetam v’ edinofti f. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
MOLITEV
k’ materi boshji sa dobro
fmert.
O ljubesnjiva, miloftljiva in od vekomaj isvoljena deviza, mali Jesu-fova, Marija ! profano te savolj tvoje
in Ivojiga ljubesnjiviga Sina Jesufa Kriftufa britkofti in grenkofti, ktero ila imela, ti pod krishem, on na fve-tim krishi, nar bolj pa tiilo uro, ko le je njegova /Veta dufha od njegovi-ga lelefa lozhila , proli ga sa naf, de nam k’ pomozhi pride , kadar fe bodo nafhe uboge dufhe od nafhiga shivota jele lochiti, de jih fprejme v’ fvoje miloilljive roke, in jim vezhno svelizhonje v’ fvelim raji dodeli, Sdaj ti perporozhimo fvoje dufhe sa tiilo uro; ne sapuili naf, o Marija!
tSaIve regina.
Zhefhena bodi kraljiza, mati mi-lofti! nafhe shivljenje, vefelje in upanje, bodi zhefhena! K’ tebi vpijemp sapufheni otrozi Eve; k’ tebi sdihuje-mo shaloilni in objokani v’ tej dolini fols. Sato tedaj, o nafha befedniza! oberili k’ nam fvoje miloilljive ozhi, in pokashi nam po tem revnim shiv-Ijenji Jesufa, shegnani fad fvojiga te-
lofa. O ufmiljena, o dobrotljiva, o fladka deviza Marija !
Profi sa naf, fvela boshja porod-niza !
Do vredni poflanemo Krifiufovih obljub.
MOLIMO.
Vfigamogozhni vezhni Bog! ki fi telo in dufho prezhille devize matere Marije vredno prebivalifbe fvojimu Sinu fkosi mozh Г. Duha perpravil ; daj nam, ki njen fpomin veleli obhajamo , po njeni miloflljivi profbnji od vfiga prihodniga hudiga in od vezh-ne fmerli refhenim biti. Po Jesufu Kriftufu, Gofpotlu nafbim. Amen.
Bosbja pomozh oftani vfelej per naf. Amen.

Moj kriftjan! profim te, moli pogofto leto molitev f. Franzifhka Kfaverjja, milijonarja, sa fpreobernjenjo nevernikov. Zhe premiriifh, «le neverniki preljnbcsnjiviga Boga ne fpos-nnjo, de ne fposnajo nafbo fvete svelizhanfke vere, de nifo kerf lični, de fo tedaj na poti pogubljenja, de bodo savolj fvojih velikih grehov, v’ kterih shlve, vezimo pogubljeni, zhe fe h’ kerfhanfkl veri ne Ipreobernejo : v.lie vfe to premiflifb, moj kriftjan! bofh fposnnl de fo saref perferz.hniga ufmi^jenja vredni. To raj fe jih ufmili in jim k’ sveli-zlianju pomagaj; in ker nimafli pcrloshnofti, jim s’ fvojo befedo k’ fpreobernjenju in sve-lizhauju pomagati, jim vfaj s’ molitevjo pomagaj , in tedaj ve/.hkrat moli sa fpreober-njeDje nevernikov.
MOLITEV
/• Franzifhha Kfaverija, mifijonarja, sa J'fjreobernjenje nevernikov.
Bog, veahpi livarni!« vfih rezhi!
Ipomni fe, de fi ti dufhe nevernikov
uftvaril, in de fi jih po fvoji podobi uftvaril. — Glej, o Gofpod ! v’ tvojo nezhaft fe ravno s’ temi dufhami pe- j kel napolnuje! — Çpomni fe, de je tvoj §in Jesuf sa svelizhanje letih dufh v’ grasovitnim terpljenji umeri. — Ne j perpufti, profim te, o Gofpod! ne per-pulti, de bi tvoj §in fhe dalej od ne- j vernikov sanizhevan bil. Naj te profh-nje fvetnikov in profhnje fvete zerkve, ki je prefveta nevefta tvojiga §ina, po-tolashijo. Çpomni fe fvojiga ufmilje-nja, posabi njih malikovanje in njih nevero, in ftori, de bodo tudi orri fposnali Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftu-fa, kteriga fi ti poflal, kteri je nafhe sveli^hanje, nafhe shivljenje in vltajc-nje, kteri naf je odrefhil, kterimu . bodi zhaft od vekomaj do vekomaj* f Amen*
KASALO.
V
® peljevanje	....
l’ervl del. Premifhljevnuje fnicrti l'nigi del. Premifliljevanje fodbe 'J'retji del. Premifbljevanje pekla ^Mieterti del. Premifhljevanjc nebef . Perftavlk. Od mujkniga fb te vila isvoljenlb Jul raj n a molitev	....
’ Vezherna molitev .
Molitve per fveti mafbi (Perva visha) Molitve per fveti mafbi (Druga visha) Molitve per fveti mafbi (Tretja visha) Molitve per z beru ib mafbab Navadna pefetn per fveti mafbi ,	**
Oruga navadna pefetn per fveti mafbi Molitve sa fveti Sakrament pokore . Molitve sa fveto obhajilo. .	.
Krishev pot........................
Litanije od fhtirih poflednjUi rozhi . Litanije od Jesufoviga shivjjenja i. t. d. Litanije od vlili fvetnikov ■ Litanije od matere bosbje Molitev sa fyreobernjenjo nevernikov
Stran.
•	7
•	27
. 203 . 2 08 . 214
•	245 . 267
•	20<V
Т.З04 . 3t5 . З2З . ЗЗ2 . З41 . 38»
. З02 . 4°i
•	4*4 . 421



♦
K*

f ,4* 3	...
"Ч-А
*тг&: - v-'
дое&»&
tš ,. tš Ј"Ш .. 3
Slovanska knjižnica
6K RP
B 256/37