130
Dopisi.
Koroška. Od Bekštajna pri Belaku 13. apr. F. V. — Zima je minila in narava nam prijaznejše lice kaže. Ko bi me pegaz trpel, bi zdaj v stoterih pesmih prepeval:
Sneg se je 'ztalil                      Mati narava
In zbežal 'z dolin,                    Že krasi se zdaj,
Postelj postavil                         Krog* zasejava
Si vrh je planin.                      Zemeljski nam raj.
Slave sinovi! V tolažbo je to: Zimski da dnovi Tud' enkrat zbežo!
Tako in veliko bi z neutrudljivim žvrgolavcem, s drobnim škrjancem prepeval — sanjaje o mili spomladi — čeravno se je mrzli sneg še le večidel do gor umaknil, in še ledeni vetrovi brijejo. — Že pa zapazimo tu in tu spomladanske cvetice, in s časom bode vendarle krog in krog zeleno,  cvetice se bodo pomno-
žile , drevje bode cvelo, mila vonjava bode po zraku plavala, solnce bode prijazno sijalo, slana ne bode več nježnim rožicam grozila, in le na — golih snežnikih bode led samotvoril. Narava se k trnja, in njene moči bodo to ucinile. — Dragi moj narod! Tudi v naši okolici, kar sem „Novicam" že mesca januarja naznanil, je na narodnem polji na tihem prirastla mlada zala cvetica (menim našo „slovensko družbico"), ktera zdaj že nekoliko krepkeje glavico vzdiguje. Bog le ne daj, da bi jo poparila slana, ki ji od nasprotne strani zelo žuga. — Visokovredni gospod Drag. Durnwirth, špiri-tual v celovški duhovšnici, so naši mladi „slovenski družbi" darovali: „Humbertove resnice sv. vere v premišljevanje" in „Pesmarico" za cerkev, šolo in kratek čas z napevi vred. Lepa hvala! — Koroškim Slovencem posebno še to-le na srce pokladam: Nova občinska (srenj s k a) postava se je minili teden gospo-skam razposlala, in kmali bodete novega župana in nove občinske odbore volili. Izvolite može, kterih pravednost je vam dobro znana, kterih geslo je: r,Vse za vero, cesarja in narod", to je, može, ki ljubijo pravico in ne zametujejo vašega milega domačega jezika; zakaj, kdor sovraži vaš jezik, ta tudi vam, ki ga govorite, ne more prijazen biti. Res je, da vam noben župan davkov ne bode odvzel, ker ti biti morajo; pa vse eno vendar ni, kdo vas nadomestuje, kdo z vašim občinskim blagom gospodari. Posvetujte se z zvedenimi možmi, kaj nova postava od županov in odbornikov terja, in kteri možje bi tem in vašim pravičnim terjatvam zadostovati utegnili. Pozor! — H koncu še neko smešnico. Neki okrajni uradnik je pozval slovenskega kmeta, da bi ga izprašal zarad nekega človeka. Naš kmetic, predno gee v kancelijo, vpraša soseda, kako naj po nemški reče: „Pohleven gospod je." Nemškega jezika malo vajeni sosed pa mu besedo „pohleven" z ,,niedertrachtig" (za-nikern) prestavi. Ko ga tedaj uradnik poprašuje, m naš kmet med drugim tudi odgovori: ,,Is a braver Herr; recht ein niedertrachtiger Herr." (Dober gospod je, prav zanikern gospod.) — Vidite, da potrebujemo Slovenci slovenskih uradnikov, in kako neukretno je, ako se spuščamo v jezik, ki ga ne razumemo. Izobra-žujmo tedaj in vpotrebujmo svoj domaČi jezik. S ajca bliže nam je kot suknja!
Zabnice na koroškem 15. apr. Redko kdaj se piše o naši okolici, pa toliko več govori, ker pobožni romarji dohajajo poletni čas Mater Božjo častit na sv. Višarje (Lušarje). Al dragi Slovenci! letos, ko pridete gori, bote pogrešali nekega milega obličja, neke častitljive sive glave, gostoljubnega in prijaznega moža, prečastitega gosp. Franceta Kulnika, tukajšnjega dekana in konzistorialnega svetovavca kriške školije. Zaspali so v Gospodu 12. aprila ob 12. uri opoldne po kratki bolezni.   Naj bodo priporočani milemu spominu!
—  Po tej žalostinki se obrnem k šoli. V tukajšnjem dekanatu je navada, da začnemo in končamo šolske izpraševanja po velikonočnih praznikih, zato, ker poletni čas naša šolska mladina celo celo malo v šolo hodi. Temu so krive le okoliščine krajeve, v kterih pretreso-vanje bi ne moglo pokazati niti delavnosti niti sposobnosti učiteljev pa tudi neznanosti učencev. Nobenega izpraševanja pa dosihmal nisem bil toliko vesel kakor letošnjega. Otroci, ki so sicer tukaj nenavadno neposajeni, so izvrstno dobro se skazali v vseh šolskih naukih. Po-zora vredno je pa posebno tukaj petje šolsko pa cerkveno, ki ga vodi g. Janez Golmajer, tukajšnji učitelj, izvrstni pevec, občno spoštovan o nauku in petji. Izvrstnemu napredku šolarjev pa veliko pripomore skrbnost in radodarnost gosp. župana Elsbacher-ja in krajnega šolskega ogleda Pufiča in druzega srenskega odbornika.
—  H koncu še besedico o vremenu tukajšnjem.   Druge
leta je Višarski potok zamrznil, vodnjaki žabniški pa niso; letošnjo zimo je bilo narobe. Snega je v višar-skem okrožju še obilo , na gori morebiti še za kakih pet čevljev, — to sicer ni veliko za zdaj, ker ga je bilo časi okoli nebohoda do cerkvene strehe še.
Vuherji na Dravi 17. aprila. Danes smo pokopali J. Urbana, ki je zadnji čas pod imenom J. Za-dravski začel slovenski almanah pod imenom „Lada", kterega se druga pola že natiskuje. Kolikor smo culi, smrt mladega pisatelja izdaje naznanjenega dela ne bode zaprečila. Rajni je bil nadepolna razlika na polji slovenskega slovstva, ktero bi bilo po njem prejelo še marsikak lep dar, ako bi mu bili daljši darovi dani. Naj živi njegov spomin med nami!
Iz Mozirja na Staj. 15. aprila. Gosp. dopisnik iz gornjegradske okolice je v 13. listu „Novic" gornjo savinsko dolino prav lepo popisal in kako da se ji letošnje leto godi. Naj dodam popisu zemlje jez mal popis ljudi. Z dobro vestjo vam lahko povem, da v gornjogradskim okrogu stanujejo vrli Slovenci, pravi možaki. Pokazali so to takrat, ko so zložili čeravno majhen darek za uboge Črnogorce, — ko so vsi od kraja podpisovali zahvalnico prepoštovanemu našemu poslancu gosp. Herrmanu, — kazali pa so tudi pri lanski volitvi deželnega poslanca, ko so vsi volivci šli k volitvi, še bore Sošpahar jo je primahal doli, da si ravno je mogel po strminah in pečovji kakih 5 ur peš iti in potem še kakih 7 ur deleč se peljati. Taka zavest ustavnega življenja je pač redka celo v mestih, — koliko veče hvale je vredna, ako se nahaja pri kmetu med gorami! Ni dolgo časa, kar sem šel iz Mozirja na Vransko ; ko grem proti veliki dunajski cesti, vidim na nekem kolu desko nabito, in na deski napis, kam da ceste držijo. Neki mož je stal pred njo, jo ogledaval in z glavo majal: revež menda ni vedil, ali ima na levo ali desno se podati. Ko do njega pridem, me vpraša: Je li prav tukaj po ti cesti v B rasi ovce. Odgovorim mu: saj je na deski zapisano. Bereva: „Bezirk Franc, Gemeinde Gomilsko. Strasse nach Gomilsko, Frasslau, Oberburg und Schonstein." Kje pa se gre v Braslovče? me vpraša. „Frasslau" so „Braslovče" — mu kažem. „Za Božjo voljo! nikdar nikoli nisem drugače čul ko Braslovče; pri nas po hribih ne znamo nemški kakor tukaj po Vranskem." „Mož! — mu zavrnem — tudi po Vranskem okraji zna izmed sto komaj eden nemški, pa še ta morebiti ne." „Kako da je po vseh teh deskah vse čisto po nemški pisano; ali so jih gospodje sami za se napravili? Ali je po Stajarskem povsod tako?" — Odgovorim mu, da ne povsod, menda samo v mariborskem in v vranskem okrogu, drugod pa imajo povsod polovico nemškega, polovico pa slovenskega napisa. Kaj je tukaj sam nemški svet? to je čudno res! — Pomagajte si, če si morete — mu rečem. ,,Z Bogom" mi pravi in mrmraje gre proti Frasslau-u". Tudi „policaj-ordenge" v krčmah so tukaj pri nas na kmetih samo za Nemce, saj so čisto nemški pisane, ki jih skor nihče ne razume kot sam žandar, kadar pride vizitirat. Ali po takem ni škoda za papir?
V Ptujem na Štajarskem. — Dovoljena je tudi nam čitavnica. Nadjamo se, da ob svojem času bojo „Novice" obširnejše povedale, kako in kaj.
Iz Trsta 16. apr. J. G. V. — Radostni smo slišali, da gospod Fr. Remec, tukajšnji duhovnik, vsako leto naročuje mnogo primernih slovenskih knjig v Ljubljani , in da jih daje, se ve brez dobička, Slovencem tukaj v Primorji, ki jih prav radi kupujejo. To je velike hvale vredno, pa tudi splošnega posnemanja. Saj česar zdaj naš slovenski narod največ potrebuje, so zraven dobrih učilnic posebno primerne knjige, da se po njih čedalje bolj vadi spoštovati,  kar je njegovega,  in da
pa po tem — napreduje, kakor treba. Ravno to nam bo sčasoma najvažniša podlaga dosežbe enakih pravic, kakor jih imajo drugi narodi že zdavno. — Celo veselili smo se, ko smo nedavno brali, da bo gosp. Janežič kmali na svitlo dal nov nemško-slovenski rečnik. Ali vendar je po moji misli zdaj še več potreba sloven-sko-nemškega (tukaj tudi slovensko-italijanskega) ali temveč kakega malega slovenskega Adelunga, ker v sedanjih slovenskih pisavah je že mnogo besed, ki jih vsak lahko ne razumeva, pajihtudine nahaja v rečnikih starejih. — Čudno je slišati, da tudi tukaj se Slovenci in med njimi celo bolj omikani še zmiraj trmoglavno oni-kajo, misle, da se nikakor ne more vikati gospoda, kakor se vika prosto ljudstvo. Bob v steno je, ako se jim pravi, da se tudi Angleži, Francozi in pa pravi Italijani vikajo. Navada res je železna srajca!—Kakor je tukajšnji vradni list „Osserv. Triest." oznanil, se je bilo v Grljani (ital. Grignano) snidlo iz več krajev veliko pomorskih Slovencev 9. t. m., ki so z gromovitim živio-klicem sprejeli našega cesarja, ko je v Miramar prišel iz Dunaja, da se poslovi od nadvojvoda Maksimilijana, sedanjega cesarja mejikanskega. — Naš gosp. Ivan Kalister, že dozdaj posestnik desetih hiš tukaj, si še zmirom novih zida. Zdaj si napravlja prav na lepem prostoru eno, ki bo nek imela 48 stanovališč. Grozno velika bo. Bog ve, kaj bode nevtrudljivi mož še počel in izpeljal. — Naši psi so v hudi stiski; ne le, da morajo imeti torbe, ampak peljati se morajo ob enem tudi na traku ali motozu. Tržaški humoristički list „Baba" je nedavno objavil prav krepko in ostro kritiko o tej zadevi. — Pred nekimi dnevi sem slišal, da nova soparna naprava za perilo ne napreduje prav, in da ljudje so zadovoljšniši s perilom, kakor je bilo od nekdaj navadno v Trstu. — Pravijo, da tudi mestni strežniki (servi di piazza) nimajo dovolj posla, in da brž ko ne ta napravek ne bode ostal. Skoda, ako prestane , kajti je zares povsod zelo koristen, kakor so tudi „Noviceu rekle v poslednjem svojem listu.
Iz Miramara 14. aprila. Ko se je razglasilo, da Njih veličanstvo Maximilijan, novi mejikanski cesar s preblago cesarico danes ob dveh popoldan zapustita Miramara, je vse hitelo se poslovit od nju. Ko stopita v ladijo „Novara", jima mandrijanske deklice peresca dišečih cvetlic v njo potresajo. Ko odrine ladija, kriči vse ljudstvo: „Zivio Njih Velič. cesar Mejikanski!" Topovi pokajo na suhem in na morji; godba pa je jela tako žalostno melodijo igrati, da je vsako srce ginjeno bilo. Kazal je odhod, kako priljubljena sta nam bila novi cesar in cesarica.   Srečna!
Iz Bistrice na Notranjskem 18. apr. Danes smo izročili prošnjo si. vladi ljubljanski, da tudi nam dovoli čitavnico, in smo ji podali pravila, narejene po izgledu druzih slovenskih sestric. Nadjamo se, da kmali dobimo dovoljenje. Ker so pevske moči pri nas dobre — saj imamo vrlega učitelja g. Grbca, ki je že marsiktero lepo pesem zložil — je družbici s tem dana že glavna podlaga. Udov pa tudi imamo že napovedanih mnogo, in to je dokaz, da nam je čitavnice treba.
Iz Ljubljane. V petek je bil sklenjen deželni zbor kranjski. To je tedaj tretjikrat, kar se je bil zbral in zopet razšel. Tudi ta tretji zbor ni izpolnil deželi mnogo želja, ki jih ima tako važnih in silnih. Govorilo se je res — mnogo; al kaj, ker so, razun ma-lokterih imenitnejših reči — na vrsto hodile le reči manjšega pomena, in čudno je bilo, da marsikak gospod poslanec, ki je molčal v državnem svetu na Du-naji o mnogih rečeh, za deželo zelo važnih, imel je doma v malih stvareh obilo obilo besed, pa tudi to najraje le takrat, kadar se je menilo na neke stanovite osebe.    Tratil se je čas s nepotrebnimi prepiri,   da ni
131
bilo v zboru edinosti, brez ktere nikakor ne more biti dobrega vspeha. Vlada razun občinske postave ni storila letos nobenega druzega predloga. Tako moremo svoje upanje in svoje želje zopet odložiti do druzega zbora. Bog daj, da bodo tedaj časi in okolinosti ugodnejše! Pa zopet smo v letošnjem zboru čutili veliko napako, da štenografični zapisniki ne izhajajo tudi v slovenskem jeziku, da bi ves naš narod, ki te zapisnike plačuje, brati mogel, kaj se v deželnem zboru godi, ker „Novice" kot tedensk list, ki je vrh tega še namenjen vsem Slovencem, celo na drobno ne more popisovati vseh razprav. Pa čutili smo tudi zopet živo potrebo še druzega nemškega časnika v Ljubljani, ker vrednik „Laib. Zeitung" popisuje po svoje in v duhu svoje soglasne stranke zborove obravnave. To so dokazale že unidan „Novice", to je ponovil v svojem „Eingesendet" v 87. listu „Laibach." tudi dr. Toman, dokazavši, da je celo napak bilo, kar je o njegovem govoru bilo povedano iz poslednje seje; tudi dr. Blei-weisov govor o bolnišničnih zadevah je zopet tako napravljen, da prosti bravec, ki ni sam slišal ali ne bere zapisnikov, res more misliti, da je poslanec Deschmann kaj „temeljito" svojo reč opravičil in da je njegovi stranki celo brez vsega napenjanja pravda obveljala. Kako sistematično vredništvo „Laib. Ztg." vse, kar je narodovega, ali celo na kratko motovilo deva ali pa popolnoma prezira, vidi se pa zopet jasno iz tega, da naznanilo zavoljo ustanovitve matice slovenske, ki je vendar ena najvažniših stvari za našo deželo, ker so jo nam presvitli cesar sami dali, in ki je saj več vredna kakor na dolgo in široko popisovani ,/Turner-Kranzchen", je iz „Novie" moralo na Dunaj potovati v „Gen. Corr.", da potem še le, ko so dunajski in drugi Časniki jo omenili, je po dolgih ovinkih priro-mala — v „Laib. Zeitung"!! Naj iz tega samega sodi svet: ali ne potrebujemo še druzega nemškega časnika, ki je pravičen naši deželi, in ki bi tistim, ki ne bero slovenskih časnikov, razjasnil sto in sto reči.
—  Deželni poslanec gosp. Luka Svetec, dozdaj c. k. okrajni adjunkt v Kočevji,^pride v ravno to službo na Brdo (Egg ob Podpeč). Čeravno visocega spoštovanja vrednega moža službeni poklic pelje na drugo mesto, si občine kočevske morejo vendar v svesti biti, da nikdar ne bode zabil kraja, ki si je ga za zastopnika in zagovornika v deželnem zboru izvolil.
—   V pondeljek so prvikrat začeli mestni po-streščki (Dienstmiinner) svojo službo; imajo svojo posebno obleko. Imeli so že prvi dan precej opravila. S komur koli smo govorili, vsak je hvalil te postrež-ljive, domače ljudi, ki za majhen denar natanko in zanesljivo opravljajo vsakoršno delo. Trebalo bi, da se okliče tarifa in njih stališče.
—  Gospodičina Josipina Haasfieldova iz Celovca, ki je v saboto z veliko pohvalo dala svoj prvi koncert vreduti, napravi svoj drugi koncert jutri v četrtek, 21. t. m., v dvorani čitavnični, ktero jo ji v ta namen vodstvo rado prepustilo in pri kteri jo bode podpirala čitavnica. Program, od konca do kraja vrlo zanimiv, je ta-le: 1. Kdo je mar? Veliki kor dr. B. Ipavca; poje zbor čitavnični, spremlja ga gospodičina Tinica Pleiweisova. 2. L ar g o in Ali egro iz Sonate Es O. 7. L. v. Beethovenove; na klaviru igra gospodičina Josipina Haasfieldova. 3. Graničar, poslovenil France Cegnar; deklamuje gospodičina Ema Tomanova. 4. a) Etude Chopinova, b) Pesem brez besedi Mendelssohnova; na klaviru igra J. Haasfieldova. 5. Romanca iz Meverbeerove opere „Ro-bert le Diable",   poje   gospa Leopoldina Grego-
ričeva. 6. Slovanske melodije od Schulhoffa; na klaviru igra gospodičinaJosipinaHaasfieldova* — Začetek je četrt na osem. Vstopnina 60 kraje, nov. dn.; vstop je ta večer vsakemu, tudi neudom prost.
— V 20. listu časnika „Beseda", ki izhaja v Pragi, smo te dni brali novico iz Ljubljane, da so dijaki ljubljanske gimnazije prosili, da bi se učili na gimnazii češkega jezika, pa iz Dunaja še ni privoljenja. Že pred več leti, ako se prav spominjamo, so prosili gim-nazijalci naši, da bi se podučevali tudi v češkem jeziku* Kako, da se jim ne spolne prošnja, ker mlademu Av-strijancu, ki pride križem sveta, je na veliko korist, ako razume vse jezike države naše. — Ker že ravno o naših gimnazijskih dijacih govorimo, naj povemo še to novico iz „Laib. Zeitg.", da je 6. razred daroval 8 gold. Gablenzovemu zavodu.
132