Kako stanujemo? Anketa Kakor v vsakem poklicu, tako vplivajo tudi v učiteljskem na kvaliteto dela poleg predanosti in volje do usp-ha umske sposobnosti in strokovna pripravljenost poedincev. Pogrešno pa bi sodil, kdor bi iskal pogojev za uspeh zgolj v osebnih lastnostih učiteljevih. V veliki meri, in morda še v večji kot osebne lastnosti, vplivajo na vse učiteljevo delo, tako ti.to v šoli, kakor tisto izven nje, številni zunanji činitelji. V prvi vrsti prihaja tu v poštev okolje, v katerem se delo vrši, v katerem učitelj živi. Brez upoštevanja občih razmer kraja in poznanja miselnosti ljudi in njih odnosa do učitelja osebno in do šole kot u.tanove, ni mogoča pravična ocena učiteljevega dela. Za dobre uspehe pa so potrebni še posebni pogoji. Poklicno delo učitelja se vrši v šoli. Kakšna je ta šola? Ali je zadosti velika, je suha, sončna in zračna, ali ustreza vsaj najosnovnejšim zahtevam higiene? Da-li ima dovolj prostorne učilnice, je li ustreza oprema v njej? Koliko otrok poučuje učitelj hkrati in kakšen je šolski obisk? V kakšnih razmerah živijo otroci, kako daleč imajo od doma do šole in kaj vse lahko doživljajo na tej poti, kako so hranjeni, kako obuti in oblečeni, kako spijo, kako so razviti telesno in duševno, kakšna je njih nadarjenost in s tem možnost duševnega razvoja, ali imajo vse potrebno za šolo: knjige, zvezke itd.? Pa še mnogo drugega bi lahko navedli, če bi hotcli v podrobnejšo analizo. Že našteto samo pa ima na vzgojno in izobrazbeno delo šole vpliv, ki se prav često daleko in gosnodujoče dviga iznad zmogljivosti tudi najboljših osebnih učiteljevih lastnosti. Nič manj ne vplivajo na delo in uspehc šole tiste svojevrstne krajevne razmere, ki odločajo o načinu učiteljevega osebnega življenja. Za nepoučene se zdi načenjanje tega vprašanja odveč. Ti se v svoji sodbi zanašajo zgolj na svojo logiko, ki jim pravi, da odločajo razmere o načinu osebnega življenja slehernika. Za nas pa se tu postavljata dvc osnovni eksistenčni vprašanji: kako se učitelj hrani in kako stanuje? Četudi je prehranjevanje odločilen činitelj za življenje in delo vsakcga poedinca in družbo in je v tem pogledu zlasti samsko učiteljiSitvo v manjših krajih v nad vse težkem in mučnem položaju, vendar je vprašanje prehrane tako odvisno od popolnoma svojstvenih krajevnih prilik, da je zelo tež- ko, če ne celo nemogoče, tudi ob najboljši volji in prizadevanju odločujočih krogov priti do zadovoljive rešitve. Popolnoma drugače pa je s stanovanjskim vprašanjem. Tu je pomoč možna, pa tudi neizogibno in nujno potrebna. Učiteljevo delo ni šamo telesno in diiševno naporno, marveč ogroža tudi zdravstveno. Svoj službeni čas preživi učitelj v tesni tičilnicii v slabem okvarjenem zraku, skoraj neprestano govoreč. Po opravljenem delu bi si moral zato privoščiti svežega zraka, delo pa ga tira drugam, v stanovanje. V njem preživi učitelj pretežni del svojega prostega časa. Stanovanje potrebuje za počitek in za pripravo za pouk. Če že ne ustreza šola, bi moralo zato ustrezati vsaj učiteljevo stanovanje higiensko in prostorninsko. Nuditi bi moralo vsaj tisto primitivno udobnost, ki jo potrebuje vsak duševni delavec. Pri nas temu žal nikdar ni bilo tako in tudi danes ni. Temu je pripisovati tudi tako številna obolenja v učiteljskih vrstah in zlasti razmeroma tako pogosta obolenja na jetiki in živcih. Na deželi je tudi v najslabšib razmerah v stanovanjskem oziru preskrbljeno za vse stanove, razen za učiteljstvo. Železničarji, poštarji, duhovniki in orožniki, vsi imajo urejeno svoje stanovanjsko vprašanje, samo za učiteljstvo ni rešeno. V kolikor so na šolah sploh naturalna stanovanja, so to največkrat samo za šolske upravitelje, le redko kje tudi za učitelje. Pa tudi mnogo teh stanovanj nc uistreza. Ravno zaradi tega stanja daje zakon o ljudskih šolah učiteljskemu stanovanju ves poudarek. Vse določbe tega zakona, tudi one glede obveznc stanarine, določno kažejo namero zakonodavčevo, prisiliti krajevme činitelje, da v čim krajšera času rešijo učiteljsko stanovanjsko vprašanje. Kakšno bodi učiteljevo stanovanje zakon sam, ki je prepustil odločitev tega posebnemu pravilniku, sicer ne pove, določil pa je to v soglasju z zakonitimi določili državni svet, ki je v svoji rešitvi štev. 3665 z dne 9. marca 1940 razsodil, da mora obsegati naturalno stanovanje za učitelja najmanj dve sobi ustrezajoče velikosti s kuhinjo in stranskimi prostori. Od izdanja zakona o ljudskih šolah poteka enajsto leto, naše stanovanjsko vprašanje pa je še vedno v stanju, ki ga je zakon zatekel. S prenosom vzdrževanja šol na ba- novine, s čimer so prevzele banovine tudi obvezo izplačila učiteljskih stanarin, so krajevni činitelji na deželi tudi izgubili interes zidati stanovanje za učitelje. S tem, i.gleda, se je rešitev tega za učiteljstvo živega socialno zdravstveno zaščitnega problema zopet odmaknilo. To stanje pa ne more in ne sme obstati. Javnosti in v prvi vrsti prosvetni upravi moramo prikazati naš stanovanjski problem v pravi luči in ju prepričati, da se z rešitvijo tega vprašanja ne more več odlašati. Zato z današnjo številko odpiramo v našem stanovskem glasilu javno anketo o tem, kako učitelji stanujemo. , Pozivamo vse tovariše in tovarišice, ki žive v neurejenih stanovanjskih razmerah, da v tej anketi sodelujejo in pošljcjo uredništvu Učiteljskega tovariša v objavo popis svojega stanovanja, navedejo pa naj tudi vse eventualne zdravstvene posledice, ki izvirajo iz tega. Popis naj pred vsem obsega: 1. Ali imate naturalno stanovanje, ali stanujete privatno? 2. Kje stanujete, v podzemlju, pritlič>u, visokem pritličju, prvem nadstropju? Ali morda v kraju sploh ni stanovanja za vas in ste prisiijeni stanovati izven svojega službenega mesta; koliko km? 3. Koliko prostorov obsega stanovanje in kakšni so ti prostori po izmeri (popisu priložiti načrt v izmeri 1 :100)? 4. Če imate družino, koliko oseb prebiva v teh prostorih in v kateri starosti? 5. Kakovost stanovanja: ali je svetlo in sončno, suho, oziroma temačno in vlažno? 6. Zdravstvene posledice in snloh zdravstveno stanje vaše in vaše družine, evenitualno stanovalcev pred vami? 7. V posebno težkih primerih so zaželene fotografije stanovanjskih prostorov. Naše stanovanjsko vprašanje se da rešiti le z izdatnimi materialnimi javnimi sredstvi. Zlasti v današnji dobi je zato rešitev težka, ker pa je nujno, ne moremo z delom odlašati. Če naj v tem prizadevanju uspemo, je po trebno vzajemno sodelovanje nas vseh.