HochWbl. k. k. HotbiWiolhel.,.
— -Wien
^St 2.
V Gorici 13. januarija 1882.
„SoLa" izhaja vsnl< petek in   velja
spoSto prejcmana   'li v ftorii*1 -i^ <lom
poSHjana:
V8e leto.....:    ! 40
Pol leta......      2'»
Cetvrt Ieta     ......: l«»
Pri oznanilib it;  .mx tal:„ ,,: ..;»».-
latiicah" se plafi.i«'y.:niHv:uln.. in>i<>{.-
no vrsto:
d Sir, <<¦' s«k tiskfl  I km:
« !! !! '"   !i 5 !'
Z* v«,'o erk**  |m» pro»ii«irii
f edaj Xlli

Posamesne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobak&ruici t go-sposki ul'ci, W./.o „tret kron". na Ktarom trgu; in numki ulici; v Trstu y toltalitiMiiRi: Vj:, Jclla caserma St. 3. in t Ajdovguini pri trgorcu g. Dolencu
Doftisi naj se blagovoljno poSiljajo umlmStvu ..Soeo" v Gnrici t Hilarijanski tiskarni, )iaro«*nina pa opravniStYu„So5e( na Korenji ˇ Sticsa-ri hiii it. 10 II nadstr.                         -----------------.........
Rokopisi se ne vraCijo; dopisi naj «e blagovoljno i'ruukujejo. — Delalcem in drugim uepremoinim se naiofcnina juiia, ako te oglase pri nrednifctvu.
Uradi in slovenski jezik na Goriikem.
Ni res, da govori Clovek najrajii o tetn, Cesar ima v ni)ilici; nasi kinetje so najrajii tilit, kedar jiin dohr« letine napoinijo kaiCe in hraine. Veliko bolj pogostoma se pogovarjamo in pritofrijemo, Kedar Cesa pogreiamo, Od tod prihaja tudi, da Slovene i veduo togujejo zarad pravie, katere imajo, pa jih jiin noCejo datt. Enakopravnost imajo najveckrat na ustih in v peresu, odkar so ta zakon vsem avstrijskiin narodom razglasili, pa pozabili, da bi ga tudi SI ovenei uzivali. Enakopravni smo pad, pa *amo v tem, da dajemo ve-like davke in da prenaiamo teSka bremena, katera nam nakladajo drzava in tle/ele, v Katerih bivamo. Da bi za taka dajila dobivali tudi prime mill dobiC* kov, tega Se nismo doziveli!
Prvo pravico imamo -vender v tem, da se ohra-nimo kot narod; kedar izgubimo svojo narodnost, po-tem se uam in treba potegovati veC za enakopravnost, katero so vsem narodom podelili, ko so glavne po-stave utrjevali za vse cesaratvo. Naii nasprotniki uo zaves toliko blagoduini, da bi nam radi narodnost od* vzeli, ker bi se potem z nalo zemljo iu z n«So krvjo pomnoiiii in povcLali, V teh avojiii ptemonitih na-nieiah in naklepib raLunijo v veliki nieri na naio po-lilevnost, katere mho zalibog pievec podedovali od tiaSili ocetov in prao€etov. Dobro nas poznajo, da se. udamo v vse, kar oni zahtevajo. Oni nas ne poSte* vajo v svojih nafrtih in sebicuili raCunili, in sklepajo samo potem, kar je njim v prid. V naiih deielah je nastavljenih nnogo uradnikov, ki so nam po narod-nosti tuji in nasprotni. Ota slu2ijo tcsat&ki kiuh, katerega ui placujemo, ali v sreu pa lircpeu6 delati za politiko ue naSe, aiupak svoje narodnosti. Tako nastajajo nasi bojt z nasprotniki, ki nam velik del po uradnikib odtcgujejo na§e pravice.
Postava zaukazuje uradnikom in raznim gospo-skam, obuasati se pravicno proti nam; postava jim zaukazuje, obCevati s Slovenci sloveuski; ali iz iine-novanih vzrokov in zarad nase pohlevnosti uradniki ue govor6 in ne pi§ejo Slovencem v njih jeziku. Ta-kd se godi, da davkarije na Goriskew, ce 1c morejo, razpoSiijajo v sloveuske kraje zaukaze v tujem jeziku, in blovenski kiutt se da rubati vsled ukaza, ki ga mu zabele^ijo v tujem jeziku. In ko pride isti blovenoki prostak v davkar&ki utad, se ponizuje, da ga se ozmerjavajo v tujscmi, in ko se hudujejo nad njim, se Le priklanja, potem ko se je potrudil po^te-do poplacati denamo breme. Ni cudo, da potem naSe davkarske knjizice uapolojujejo v tujSeini, dasi jim isle kujiiice kaiejo tudi slo\enske besede. Ni Cudo, ie nam pripovedujejo, da uradujejo davkarije na se* verji naSe gori§ke domovine v nemscnii, v Kanalu, Gorici, AjdovsCini, Komuu pa v italijankini. In mi vse to poblevno trpimo; ali, dragi rojaki, tako obna-sanje in poui2anje ni na pravem mestu. Mi imamo pravice, da nas vsaj tarn ne prezirajo, kjer huda bremena preimSamo in nase dolznosti tudiuatenko spol-DJujemo. Vsak davkopla^evalec ima vso pravico terjati naznanila in ukazila v sloveuskem jeziku. Ali hocenio morda se kazen trpeti za davke, katerih nam po tuje nazoanjajo? Ali niso 2e neizogibni davki dovolj tezki, da bi jih nam Se pouiuozevali a krivico, katero nam delajo z uviusfiiuo in §e ve6 z italijan§fiino ? Zares kazni smo viedni, Ce si proti tako oCitnim krivicam ne pomagamo.
Euako iiohlevnost ka^emo na Goriikem pa tudi pri raznih soduijah. Tudi tu so uradniki vajeni bolj tujsclne nego slovenScine, zlasti ker so veCi del tudi sami na tujem doma. Tudi tu se ne zavedamo svojih pravic, se potemne,ko jih nam peSCica po§tenih uradnikov sama kaze in hoCe dejansko izvrSevati. Zel6, zel6 je kriva nasa zanikernost, da nam sodr.ije izde-lujejo razua plsma v tujem jeziku, in to v krajih, ki so sami in v okolicah disto sloveuski. Kanalsko sod-nijo imajo v naSih gorah ie od nekdaj za tako, ka-kor da bi bil kanalski trg kako italijansko mesto iz srednje, Ce ue spodnje Italije, in ni nam znauo, da bi se biio tu kaj ah mnogo na boljse obrnilo, Enako uradujejo soduije v Gorici, Ajdov§fiini Komnu itd. v italijanSCiai. Kjer ne gospoduje uradaidka fiorentinSCi-
na, premaguje pa nemSeina. Najhujge krivice sn nam god6 z ital tiradnim jezikom, ker v tem jeziku se iz^olani Slovenci niso izurjeni, Tako pa hodijo naSi imetje ure in uie hoda, da bi jim kdo sodnijska pjttma ra/,ja.->nil, in miiogokr$t se zgodi velika skada, i-er pis^m prav ne uincino. Ko bi nasi lunetje imeli ves list denar, ki so ga izgubili vsled nerazumljenik pisem, odlokov in obrokov, bogati bi bili se po Bed-mih zaporedno hudih letih. Zraven pa imajo potem se brezpotrebne in pomuo^ene pravde, ker so se vsled ncrazuma zamotale in zateguile. Ali ni to nesieCa za nas? Iu vendar bi si lahko pomagali, ker imamo pravico, da terjamo tudi pri na&ih sodnijah slovensko uradovauje. U.>tineno z nami morajo sloveuski govo-riti, Ce tudi tu pa tarn slovenSCino hudo lomijo. Pis-meno uradovanje v imsom jeziku pa tudi imamo pravico zahtevati. Fravigui, uradniki so nam 2e sloven-ski uradovali pri sodnijah, in ravno goiiSka mestno priv. sodnija ima sedaj, kolikor mi vemo, tudi sloven-ski narodnosti praviCuega nafielnika. On se i.c ustav-lja prejemati felovenske to^be in slovenske vloge, in keda? mu dojdejo tluvenbka pisma, jih tudi vestno sloveuski resuje. Ta naceluik se torej ravna po zakouu eiiakonravnosti, in dejansko dokazuje, da imamo tudi Slovenci iiu Goriikem pravico do svojegaje-zika v sodnijah. Mi smo pa sami krivi, ako enako-pravnosti ue uporabljamo tudi za nas. Mi nimaino raz-logov prito^evati se tarn, kjer nam hofiejo biti pra-vicni, kedar sami 2elimo. Mi se sami bijemo po glavi, kedar vlagamo pisma na sodnije v tujem jeziku. Co pa imamo pravico za slovensko uradovanje pri soduiji gotiski, nam je tudi ne morejo odrekati v krajih, ki so skoz in sloveuski. Slovenci v kaualskem, ajdovskem koraenskem okraji naj torej odstranijo svojo pohlev-nost in zanikernost, pa naj zahtevajo in oddajajo slo-venska pisma pri sodnijah. Komur se ustavljajo, ta naj se pritoft, ker ima pravico zato.
Velikokrat potrebujemo odvetnikov, od katerih je zavisno, kake vloge nam spiSejo. Hodimo k takim odvetnikom, ki nam hofiejo slu^iti v slovenSCini, naj si bodo ti slovenskega ali drugega rodu. Ker je ve-Cina tudi slov. odvetnikov zanikerna gled6 na slovenske spise, jih sila spameti, da se spreobrnejo, ce zaC-nejo n. pr. jadovski odvetuiki iz spekulacije, Ce ne sami, pa po svojih pisarjih, uradovati slovenski. Od-vetniki ital., kakor slovenski, imajo v svojih pisarnah nastavljene veCidel slovenske pisarje. Ti jim bodo kmalu pomagali, da se nam bodo spisovala slovenska pisma, Ce jih sila piitisne. Ali silo jim raoramo delati sami, drugaCe se ne zgauejo, kolikor bolj se na-hajajo ravno mod neslovenskimi odvetniki ali hudi re-negatje ali pa zagrizeni nasprotniki na§e narodnosti. Pomisliti pa je, da odvetni§ko opravilo je tudi neka-ka obrtnija, in da obrtnija zmaga z dobiCkom vse druge ozire. Bodimo torej previdtii, pomenimo se med seboj, da bomo po vec obCin skupaj hodili po enakih poteh in za nam praviCnimi odvetniki ali zagovorniki pravice.
KM imajo zlasti s politiCno gosposko tudi nasa gupanstva. NaSi 2upani se obnasajo, kakor da bi bili naCelniki popolnem samostojuim obCinam in soseskam, ali meje vendar ne poznajo, kje prestaja njih samo-stojno gospostvo, kedar imajo opraviti s c. kr.okr. gla-varji. Ko bi bili ti okr. glavarji samostojni gospodje, bi se utegnili vjemati mnogokrat po potrebah in zah-tevah obCin, ki so v njih okraji. Ali pogostoma so nam proti svoji volji kriviCni, ker jim njih namest-niki drugaCe zaukazujejo. Nase razmere so v tem po-gledu znane ^e daleC po svetu in ne samn v nasi de2eli. Na Dunaji in v Pragi dobro vedd, kako se godi priraorskim Slovencem, kljubu temu, da jim hoCe biti dunajska vlada praviCna.
Vsled teh razmer se je poslabgalo tudi stanje na§ih zupanstev, in oui obCinski tajniki, ki so pred 10 ieti gladko slovensko pisali, so se naSega jezika Se zopet odvadili, ker ga jim — ni treba rabiti. 0-krajni glavarji so mogoCni gospodje, iu ;kedar on-zahtevajo dopisovanja obCinska v tujSCini, so gg. z> pani takoj posluSni in gg. na§i tajniki zgledni pokor-ni sluge. In tako imamo zdaj na GoriSkem ^upanske Ujraje, ki so veCinoma po tuje opravljeai,   Pomislttl
pa'je, da morajo vsled tega vzdrSevati bolj gogposke tajnike, kateri hoCejo iineti veCo plaCo. Kjer jih nl dobe, tarn pa lupani a tujSCino pisanimi odloki od gogposke ne vedd kaj poCeti, in zgodi se lahko, da pisma, ki jih ne umcjo, provzroCijo obCinam mnogo skode, kakor tuja pisma posamnim kmetom. Zupatu se veCkrat ne morejo prcpriCati, ali so jim najeti pre* biralci dotiCna pisma prav prebrall. Tako so v lastni hisi tuji gospodarji, nemiCina in fie bolj pa italijanscma je pri nas tudi na to strati v veCni spomladi. Samo* stojni gospodarji gospodarijo s svojimi pomoCki, in kakor se jim najbolje prilega. DomaCi jezik je gotovn najceneji mad jezik!, ker je sad domaci, in ga ni trnba po tujih fiolah iskati. Komur ni dovoljeuo gospodariti a svojimi pridelki, ta ni sam svoj gospodar, ta jo hlapeu, in nasi ^upani so hlapci ravno toliko, kolikor tie smejo a c. kr, in drugo gosposko po domaCe ob-Cevati in uradovati. Bamostojnost jo tedaj v naiih soseskah na Goriikem k po imenu, in le malo Lupa* nov in morda ie manj tajnikov imamo, ki bi pogum-no po domaCe uradovali in tako pokazali, da na svo-jem domovanji so oni sami gospodarji.
Preilo leto so bili ueki istrski Lupani pravi zgled naiim slovenskim sSupanom na Goriikem, kojnlso hoteli podeljevati Castnih obCanstev, kakor pri nas. V Istri so se znali upreti tudi c. kr. okr. glavarjem, kjer so sezali ti v njih oblast. Ko je c, kr. okr. gla-var gupanu v Voloskem postal uradno pismo v tujem jeziku, ga itupan ni spreiel, in je odgovoril, da v zu-paniji, kjer jc on naCelnik, no sprejemajo drugih kakor hrvaika, t. j. za Volosko domaCe osnovana pisma. Svoj odgovor je dobro in moiko utemeljil, in c. kr. okr. glavar se je udal, in nikdar ni lupango Volosko nadlegoval s tujiCino v uradnih pismih. To se je godilo lani, in od takrat je obCeval c. kr. okr. glavar v najveCi prijaznosti z Voloskim 2upanom. Iu ko se je c. kr. okr. glavar moral preseliti v drug okiaj, vzel jeslovo od Voloske 2upanije v hrvaSkem jeziku v najlepfiih besedah, ki izrazuje visoko spoitovanje do Voloskega 2u-p a n s t v a. Vsa slovanska Istra je izrekla veselje nad takim mozatim zupanstvom, pa tudi nad praviC-nim c. kr. okr. glavarjem.
Glejte, Castiti ^upani po Goriikem, kak zgled imate v 2upanstvu Voloskem, v 2upanstvu tiste de-2ele, kjer se drugaCe ubogi narod slovenski in hrva-iki mnogo hujie zaniCuje nego v dezeli Goriski. Tu Vam je pokazana pot do pravice in do Vaiega ob-naianja, ako hoCete slovenskemu domaCemu narodu prav sluziti in si Castno ime pridobiti pri Slovencih in vseh pravih drzavljanih avstrijskih. Vi imate skr-beti za svojo sosesko s pravimi pomoCki, in prvi po-moCek jo prek in prek slovensko uradovanje. Tako se obvarujete domaCe Skode, in narod Vas bo spoito-val, Avstrija, stara na§a domovina, pa bo Vas veselat da ne dovolite, da bi Vam domaCo zemljo izpodmikaii oni sosedje, ki Skilijo Cez meje naSega cesarstva. Kaka lepa naloga, in kako lahka mozatim obCinskim za-stopnikoml Mozate 2upanije so Vam ie dale vzgled tudi na Goriikem samem; po njih se ravnajte, in skupno zaporedoma pokaiite, da ste Slovenci, pravi Slovenci in Avstrijanci nadomaCih tleh! Ohrabritesel
Avstrijska politika na obalih sinje Adrije.
Dunajski list „Tributieu, ki je izvrstno uredo-van in Slovanom povse pravicen, prinaia pod skoro .etiakim naslovom v listu 4. jan. uvodni Clanek, a ka-terim moramo nase Citatelje iz veC ozirov seznaniti, kolikor nam to prostor dopuSCa.
V boziCnem tednu, pravi „Tribunea, govorilo se je veCinoma o TrzaCanih, o katerih se v Avstriji le tedaj kaj Cuje, kedar od drzave kaj potrebujejo ali pa kedar se s kakim italijanskem (irredentarskim) lundrom kratkoCasijo. Za zabave zadnje vrste je zdaj slabo vreme, tem ugodnejii pa za one prve vrste, in vsled tega je trgaska deputacija na Duuaji mnogo vec dosegla, kot je sama priCakovala. Da se pa za Ime-novauo mesto mnogi zanipuvajo, izvira od tod, kev
vTada rieko nasprorje med frLo5kinii irtteresi in tega mesta zastopstvom, kajti Trst zahteva od drzava in vlade varstvo svojih iuteresov, pa tira tako politiko, da jo je sam presvitli cesar moral obsoditi; a tako politiko ne tirajo le Italijani, kateri sc sploh volitev Be udeleiujejo, temue tudi poslanei, ki so po c. kr. uradnikih in po c. kr. kupcijski zbornici voljeoi bili. Te razniere so bile u2e vsestrausko kritiko?ane od takih, katere morauio gotovo med dobre Avstrrjce Steti, in kateri so trdili, da so naSe razmere na sinji Adryi cudne, nezdrave. To je zacetca vsebina Onega clanka, kateri se poteis od besede do besede tako glasi:
„Ko se je cesarjevic iz juznih de2el povruil, po-adroit ga je namestnik—-iu mestnv xastopatvo v italijanskem jeziku. In to da jo zes&ki Sivelj, kateri se proti romauatvu bojoje! Ko je bil Sriudel % „uemSko-narodnim klubom* uie prentrfmen, so se .nemaki" poslanci iz Trsta izrazili, da ne bodo tme-mu klttbu ptistopili. In to da je uemSki iivtrlj, kateri se proti romaoizinu bojuje! To ni nemSko nit: italijausko, tcmuC svbicna srednja zincs, katera je v vseb mebtih in deielah prava pica za uaroduo j>tra-hovalstvo, katererau ni zuiozna se zoperstaviti. Avstri-j;» se je menda uie prepricala, da je treba njen pa-klic v Trsta z ozirom na take nasledke drugacc ume-ti. in da se nikakor ne sklada to z njenimt interest, ako se nam trzaski namestnik udeleiuje pri vseb onih dejaojih, katera sc islanccm ouega mesta cesarjevo itiMuilost uaklonila. Nerazumno je, kako su more po-slancem njih strankarsko staliSce o&taii, ako se ouega stalisca sam namestnik dr2i. Baron de Pretis ni sicer proti dovoljeuju davkov glasoval, toda levica se vsled tega ne hndoje nad njim, kajti prepricana je, da se Nj. ekscelenca popoluoma i ujo strinja in po istem potu dotle i njo bodi, dokler mu to njegovo osobuo s>tali§ce dopuSea. Zadovoljua je z veselo sa-movestjo, da nekdanji fimiucui minister ujeno veljavo in njeni vpliv s tern pomuozuje, da sedi kakor akti-vcn deielni predsednik ? njeni siedi."—
Kder take prikazni na dan silijo, nadaljuje „Tri-biinc*, ni mogoce, da bi vpliv in veljava drfave ra« Btla, in glede tega predmeta nam je postal nekdo iz Istre o avstrijski politiki na obalih s'.nje Adrije ne-katere dogodke, kateri so tako telilni (gravircnd), to-liktga potnena, da sedajo logicno cesarjeviui besedam uvrstiti, tako da monuno le leleti, aaj bi cesarjevim besedam tudi dejanja kinalu sledila in naj bi se proti onim razineram ostro postopala, katere uaSo moc in veljavo spodkopujejo. Nato navaja imenovani list do-pis, kateri s pomocjo stevilk uatanko dokazuje, kako se mora v 60 letih Istra s tako politiko popoluoma poitalijanftti, in razmere pojasujujc, ki v Istri vlaua-ju. Dopisnik omenja tudi nesramno postopauje „tr-zaske tetke", premerja razmere v juznih Tirolih in Dalmaciji unim v Istri ter sklepa dopis z vprasanji in dedukcijami, katerib z ozirom na na§e dosedanje sknsaje z g. dr2\ pravdnikom ne moremo in ne ^memo to objaviti. Dodati hoCemo pa §e nekatere lastne opazke.
Ta Clanek primerno skrajsau—se uam je zdelo potrebno tti objaviti, M bodo oa§i citatelji razvideli, da so tudi na Dunaji nase razmere dobro zdane. Ni dvoma tore], da bodo s casout vse napake, ki se tu vrs6, in vse krivice, ki sc nam gode, odstranjenc, le vstrajnega d«U in potrpljenja je treba. Tudi se kdtko naSi citatelji prepiicajo, da smo prav imeli, ako smo nekatera dejanja nase vlade — kolikor nam je to g. dr2. pravdnik dopu§Cal—grajaii in obsojevali. Iz na-vedenega ihak% in druzih v „Soei" objavljenib ena-kih razprav in dopisov je tudi razvidno, da nasprotn-jejo zeljam nasega vitezkega vladarja oni, kateri bo-disi iz strahn, dvorljivosti ali tudi prepricanja z ono stranko ua isti vrvi vlefiejo. Enakega greha postane kriv tudi tisti, ki iz malomarnosti in indiferenttzma mirno to politiko gleda ter dopusti, da ooa stranka Buporno politiko" tira ter da stvar gre, kakor gre. Kdor ima kulikaj domoljnbja in drzavoljubja, mora sedaj z vsemi svojimi mocmi na to delati, da se ona „nporna stranka" in njena politika odstrani, uuici. Posebno pa opozorujemo na to na§e brate na Tolmin-skem in na Kraso, kder je stranka „nporne ali fakei-. jozne opozicije" do st*daj strasne burke % na§im ljud-stvom ugaujala. Slovenci, rojaki! sedaj ko viiiite, da se samemu na§emu vladarja politika one strankegnjn-si, ojaCite se, zdramitese, budite, podufiujte ljudstvo, zavracajte nesramncze ^uporaega strankarstvaa,.gK^te jim na prste in poteguite jim krinko z obraza!—Na delo!
Toda tudi drugi oziri so provzroCili, da smo oni 61a-nek v naseni listu obelodaaili in sicer deloma od besede do besede. TukajSnjeinu listu BL'Lco del Literate", kateri je jako obeutljiv, kedar se o Italijanstvu sploh in irredentarstvu govoii, dal je oni clanek povod, da se v St. 8. t. m. proti .}Tribfmetf, katere ideje iua5e o-dobrnje, prac nepotrebuo repeuii in politikuje. Clanek v 8L*Eco" mora poStenjake vsake vere in vsake naroduosti zabob'ti, ako stvar natanko in vsestransko pozna. Iz Lianka je razvidno, da ga je pisala ali neizmerna hudobija in zlobnost ali nem§Line oevesC dlovek, kateri je le od dalefc o ouem Slanku v »Tri Mne" nekaj cul. NaSi fiitatelj? se lebko sami o isti-ititOstl oa'Se trditve jireprifiajo, kajti iz ouega dela od
besede do besede prevedeotga uiauka, ki jc v nassm listu tudi med uSesci, huce oL'Ecu6 posni ti, da „Tri-bune* ua to dela iu za to govoii, da bi se  rouiaai-zem uuiiil, kar pa   le  nevtdnost ali  zlobuu^t trditi . more. Nocemo, ne moremo verovati, da .Eco- iz bu- i uobije oni tianek pati in mu pomen podtikuje, kate- • rega tiima, in z*iv k«t v njem najti ne more, kajti po ' tew bi morali nad cloYtLtvom sploh obupati.   Od ju dov, od levicnjakov, ttd Btrza§ke tetke*  in Hberalcev v navaduem pomeua besede ne moremo   prieakovati, da bodo resuico pisali iu govorili, kedar o nas govo-rijo; ako bi pa tudi italijauska duhovs&na po tej p»-ti bodila, kde bi mi potem se resnicu   iskatr sm^li ? j.Eeo-tu* avetujcitto tori'j zanaprej,   naj si ree, o kateri pise, m'koliko bolj natauko ogii'da, naj iz clanka ue le par .stavkuv iavlrfr in jib svojim vemikum kot naskuk na Italijaustvo t»»cxliajt%  temnc naj si  |i»tiieu in zvezo onih atavkov naraako preStadira i» os»l*da.
Javno pa powmo, \i\\ mi in vit portent AvRtt'tjc. konservativno italijui^ko otianko, tia kaceie lojaliitntE mti za tivnuttk ne dvoin.tiM, dobro od irtedenttirjrv razlu^njemo, to da vmrb'j \\ kwlar » italijanskih na-sprotnikik piS»-mo iu gi^otiino, le z^dojo, w pa i»!V«i v mislih imamir. Dk bi k*Io hotel prvo utiitnti. ht ni nam in ne .Tribtiui1* se ntkdar na tuia»d ptisb* i?i tega tudi .Eco-vci1* ne verujejo. VendaJ pa na^ yk«*l-uobti silijo, da javno i^p'>vcnu», da nahajamo razlwek med italijanskitui koust'rvativci in duhovuiki, katerih patrijotizcm je &iat in htittit, m med diuziiiii, ki pti vsaki pristojni in nepii^tojni priliki lojatnost po oktnh raz.stavljajo. Zadujim bo ti pove.luno, da ravna pot je n.tjboljsa pot, in da z zvijaco >i ni noben Bnebea* pr»-dobit, tudi tukaj na tej zcmlji in:!
Tu naj bode tudi povedanc, pa brez predsodka in brez kake vezi s pr«jsnjiin, da je ztobno, peklen-sko hiidohuo, ako kdo po umazenem trzaskem listu uesramtio laz trosi, da je nekdo v „SIov. Narodn* naSemu blagemu knezoSkofu irred^ntar.stvo podkladal, DotiCnik naj, ako ima kohko postenja v sebi, tiave-de stevilko aSlov. Nar.", v kateri je ono pisano biio! _____________       Resnicoljuk
Dopisi.
IZ Brd, U. jau. Dragi fiitatctj, nadjam sc, da se 5c spomiujtis, kaka icalodt se je bila razlda nnd nasim ljudstvom, ko se je pred vec kot enim bfom bila vresniCilw novica, da popusti jako priljubljeni gosp. svetuik Zenkcvi6, tedauji naSelnik c. kr. ntest-no priv. okrajne sodntje v Gorici, to meste, ter da odide kot apelacijski svetuik k soduji druge stopnje v Trst; spominja§ se Se tudi, mislim, kako se ju ta 2alost pri nasem ljudstvu v veselje sprementla, ko se je zasliSalo, da zasede to mesto Slovenes na§ rojak; v spomiuu ti bode tudi §e, kako je to veselje rastlo ko se je zaculo, da hoee uovoimenovani danaSnji g;»sp. svetuik in nafeluik omenjene sodnije slovensko pisa-ne, pri refieni sodniji podaue vioge tudi in ie v slo-veuskem jeziku rcaevati; znauo ti bo tudi Se, kako je to vcseije do vrhunea vzkipeio, ko je na§e Ijud-stvo tudi v resnici—za kar se gosp. nadelnika vodji na tern mestu presrfina narodna zahvala izreka — na slovenskib vlogab sloveusko odloke zagledafo. — Vendor pa je v c. kr. okrajoi sodniji goriSki maogo ma-rog in zlasti mnogo ^alostnega, se w1. da samo za Slovence. Takih firuih pik zapazis v poslopji sameitt kot takem. Tu videl bo& sicer vse popravljeno, vse pobeljeno, oziroma narisano, vse olepSano in ocVjeno; a ostipne te in strmeti poCties, ko zagleda§ nad vrati le iUilijauske napise v lepih Crnih okviiib, n. pr. ^Sezioue penale e Protocollo esibiti", wUfficio di Ke-gistratura", „Ufficio di spedizione*, nUfficto fondia-rio*, BDuezioue", „Aggiuiito K. K.tt ete. etc. iu ua zidovit v uiaujsih okvirih nIl fumare e sevcratttente vietato.:: — Mislii bo§, da sauja§, ter da si v sanjuh presehi se v Firence, Milan, Benetk; ali kako drugo mesto preblazenn Italije. — Ali bi ne brio pravtcuo iu Se kakd praviCno, ko bi bili italijanskim naptsoui sledili, fie ue predsledili, tudi slovenski naprsi?! — Da, gotovo bile bi to le pruvicno ne samo po Clovt-s-kem naravnem pravu, ampak tern vi§e, ker sem si svest, da ima recena sodnija vi§e nad 8/10 s sloven^ skimi strankami ob^evati. Krivica, ki se Siovencem na to stran godi, gotovo ne izviia iz postopanja se-danjega nacelnika yodnijskega, ki se obnasa pravicno tudi proti olovenskim strankam glede na uradovanje; oni napisi samo v ital. jeziku se gotovo niso posta-vili na njegov ukaz, in prepriCan sem, da bo ravno on to napako, dasi malenkostno, odstrauil; veudar sem hotel razkriti, kako se Slovenci povsud prezirajfc iu koliko veljavo da ima za tokajsOje Slovence pie-lepa in telikokrat poudarjena beseda „enakopravuost* 1 — Proaiti sem hotel tudi ob eneta gosp. naCelnikk recene sodnije, in to v imenu slovenskega obcinstva, naj dobrovoljuo, ako zamore, to napako popravi, ter priloziti zaukuze ua recenih mestih Se slovenske na-pise, da bo citati, kakor se je bralo pod nafieluikom gosp. Zcukovic-em, tudi v sloveuskem jeziku: BV teh prostoril je kaditi piepovedauo* itd. — sicer bi se eden ali drugi uraduikov brez vsake pravice zadrl «ad kakim BriQem, feribovc^m ali Ipavcent, ee ga 2a-
sati, da na stopnicah ali v ptostorih pred uradnimi sobatui kadi; se meuj bi se pa biio Luditi, ko bi slo-vvuski prostuk vse sodujiske sobe prehodil, predpuo k oui pride, v katero je povabljen. — Ce pa se ta na-paka navzlic teinu vendar le ne popravi, ti Slovenec, tih bodi. mo!Li i trpi ponizno, da si ti raua za rano vsekava; saj undcati i trpeti zuaS, kakor nikdor drugi. —zVleti bi pa vendar biio, da bi se tvoji voditelji, v prvi vrsti pol. druStva „Sloga" ganili in radi tacega in enacrga prezirauja na. odloCneui mesta pritozili se in odpravo zahtevalt.
________               Lorak.
Gradno, 7. januarja. (Nenavadne evetiee*) Sprej-mite, dragi in uiaiijivi roduljubt slovenski, v spomin sreLovos6:lni Sopek ncuavadiiih cvetlic, ubranih na inojeni vrtu! Tu imate vrtnico (gartroio), rudt'eo kot kri, ki je podoba goreLe Ijubezni do slovenskega na* i»*da, cVgar piavice hoCe'e braniti do krvi. Tu imate iuineufg.1, lepiidiseLrga kapuciuarja, ki je podoba ti-he.. pa zlatavredin* delavnosti na samotarsketn vrtu <>:amtjeni'ga siovcn.sktga uaroda. Tu imate beiega vijo-laiju, iz ngar pudvujoatih cvetek prijeten du*n slo-leiiski* n<df.lz»orti iu poniinosti obencm puliti. Tu imate luzeveteuo deteljo, ki ufii : Vse dobre reft so po tri; v slogi je mU. Tu imate zalo kraljieko, ki je veinu, iz muogih cvetek spletenemu podobua; ona caj Vas, puiitovalni rutloljubi, sj oiuinja na venec, ki je pri vi'cnem Kralju (rex regum) pripravljeno vsem ti>tn», ki zavoljo pravtce preganjanje trpi in ki so do koiica stanovitiii. Tu imate §e cvetje grahovo iu zeleno stiocje, pidno fnsnega zroja. Kakor to cvetje, potem ko je se svojo lepota o^araio oft, Se dober sad rodi; tako bode Vasa marljivost iu delavnost, ktera uaSe oft razveseljuje, veliko dobrega sadu obro-dila: iu v tt-m Vain bo dovolj placilal Pusljedci^ Vam vroftin Se zrelo smokvico (jagodo), ki je dozo-rela tu pri nas zdaj, ko je mi la zima, majheu miaz, To Va»i» bodi v /iv dokaz, da zamore uatod uaS tudi v stiskah Se ohfaoiti svoj obraz.
Zatoraj ne obupujte Se nad Slovenci v Brdih! Stiskaui so res od vet stranij, od drtigih pa poza-bljeni, kakor bi jib bila U uzela ztma, mraz; toda niso Se zgubljeni. Prekrasni letoinji Boiit je ne le btidil cvetiiie iu dozorel smokvius ampak tudi rodo-ljubom razgrel glavue, da so uekega due slu2uo za« pili: %$v vdajmo m* I
l'rosiiu Vas, rodoljubi po drugih krajib, podpi* rajte elovcuske rodoljube v Brdih I Our, ki bijejo boj v yrednih vrstali, so gotovo vede podpore vrediii, kot ouf, ki se tain zad, daljec od sovra2»ikovih navalov, z hurjo borijo. Naj se Slovenija cela briga za britko ttpeio briSko Slovenijo, ki je v nevarnem poloiaji! — Bog zivi prave narodojake Se uiuogo, mnogo let ¦ Bog im pravico, dokler bo svet 1
____       __             Jako siav.
fe Sovodenj 11. jan. (Izv. dop.) Vfieraj smo irneli v Sovodnjah zupaiistveno volitev, katere se je deleft! od strani po!tt. gosyoske sam gospod dvotni s ttovalec baron Rechbach. Volitev se je vrSda mirno in dostojno. V zupana je zopes potrjen gosp, Gav-dencij vttez T o s i in to z 11 glasovi zoper 6, katere je prejel go>p. baron Biancht iz Rubij. Kolika narodna ndaftjo^t mmi biti v 2upaniji in med njenimi zastoptti i, (ta segajo veduo le po moieh, odliftnih po plemstvii iu bogat^tvu-—kateri pa uiso nasega na-r o d a. Bog previdi! Za pod^upane so zbrani gg. Pav-lettc Joief u Gubrija, baron Bianchi iz Rubij, France Neiuic u Bilj m titcz Pagaui iz Vertoft Tako bi bila ^upanija zopet oskrbt;ena s poglararji za prihodnja tri leta, fie ne pride vines, za kar se potezajo Biljeu-ci, namied loci lev. Biljenci hocejo imeti svojo iu-paoijo in skoro, da iroajo prav, ker je zveza, v kateri stoje zdaj, zares nezmislena in nenaravua. Ce bo-fiejo ptiti do zupanstvewega stdtia, morajo skozi drugo lupamjo. Kaj tacega se ue nabaja morda nikjer drugod v Avstnji, kakor pri nas, da bi bila med dve-ma polovicama zupaoije druga zupanija v sredi. Viso-ki deielni zbor gotovo ni imel takrat zemljevida pred seboj, ko je dovolil, da se je razcepila bivSa Miren-ska zupanija. kakor se je. Ce bo Biljenska proSnja ustiSaua, potem bo treba tu in tam uove volitve in to se lahko zgodi uze v enem letu. — Da ne zabim sporocati: v svoji dastni sluibi potrjeni gosp. 2upan zahvalrl se je s primernim govorom za skazano mu 4ast in zaupanje. Rekel je, da po 12 letnem 2upa-novanji bi bil sicer uie das odloliti fiastno breme, toda, ker vidi, da ga veftua Se vedno casti in mu zau-pa, gane mu to sree, da sprejme. Obljubil je, da bo-ee vse stoiiti, kar bo v njegovi moci, da bodo zado-voljni obftoarji in obdioe spadajofie k itapaniji, zana* ^aje se pri tern na podporo iu dobre svete obfi. sta-reSiustva,
Iz Podmelca, s. jan. Zganjarije so se pri cas v gorali, zadnja leta tako nanmoftle, da se nisi var.rl,
*) Dobilo je urednistvo nSo6e" po poiti poakrio fckat« ljtco frisnih, za zdaj nunnvadnih cvetic in ob eaem lepo po* jaanilo o pometta teh cretie, Id je podarjeno pravim sloven-skim rodoljubom. Zarad tega to pojasnilo z lepo zarrvalo in s majhno 3premembo priobeimo,   Tir»                             -
ce si skoro v vsako drugo ko5o stopil  ter praSal po J
neaem mickenem" (1 kozarfcjk zgaoja za 5 uovcev), |
da bi ga ne oil dobil,   Skrajai  &is jo,  da se temu I
ostrupljevanju Ijudstva vsaj kakor. tohko v okom pri- I
de.   Ljudstvo bo dtugafie boiehaio, iittalo ter iizicuo, I
morateo iu matenjaluo propadlo. To bi bit saimimor, j
drzava bi ne iuicla ve6cvi>t h, zdraviu, krepkik udov I
nied narodK   Najgrse pa je t<»,  da se  tuui uiiadina I
(zal! da §e celo tako zvaiu-ga njezuega spola popol- |
mem ne iiiorem izvzeti) zgatijn veduo bolj  udaja,  ter I
tako vse razvojne in mlade muLi v scbt zatua m mo- J
ri. Zato mora z veaeijem vsuk ciovekuljub   pozuUaviti I
ukaze si. vlade, da se igaojarije zatirajo, njih itevilo
decimira ter bolj nanje pazi kot do sedaj.   Jako ob-
iahrjerao pa, da m ti in drugi oradni ukazi, pla&lui
natogi itd. ltd. !e v iiem§kem jeziku k nam douajajo.
Saj bi gospoda vendar werala vedeti, da tukaj uismu
v Ikroliuu, ampak v Tolmiuu, iu da v tohmuski uko-
lici iim dusa tega jezika ne razume. — Dunuvm uei- I
ti$ pa tndi niso za to postavljeni ua dezeii,   da bi I
mudniSko trdevratno  rieruaroost podpirali ter vedno
nemske spise «Ioven6kemu ljudtstvu tolmaerli ter tako
pri tsvojih opravilih vedio nadlegovaui in motjeuibili. |
Zatoraj prav iiuajo vsi out, ki taka  teutoiibka pisma
vraCajo, ker jib iiiti brati  niti rawmeti  ne morejo.
Prav iiuajo, in  posnemovaiijt   vredui   so oui zupaui,
Lit en   zilitevajo  svojo piavice.   Nadejaui ae,  da ti
bou>, draga .Soda",   kmalu zaniogel  sporociti, ¦) da
je tutli naSe zupaustvo  (all pa vsaj uaia  podlupan-
gtva) enak »kkp sklertilo.-—win to ni saMomoi"~~pra-
vi goritki dopisuik aNovie\   Nit ne  velja  izgovor,
katetega je tudi  tukaj  lausko teto  visukopostavjjeu
oradnik (zdaj je v Gorier) zagovaijal,  da  iiioia »a§
jezik dovolj »p«j.iobaih uradmSkih izrazov (Leruiiuolo-
g:je).   ima jib, ima! Le uciti se jih je treba tu ne*
koliko Ijubezai  inieti do  svojih  podlogulk,   pa bode
vie dobro. Vsak zacetek je tezak,  dmgo je laliko in
konec ptijetea. All kowur je imS slov. jezik mar „eu
k..i»* kakor g. M. v Guiici, ta gotovo ne uajde do-
vol] izrazov niti za uradovanje  uiti za kaj dt*uzega<
Takioi pat ki tako sovr.i/ijo has jezik, ni potreba da
ga posluSajo,   Preielijo maj m   «svoji  k svojim14 in
ledaoja dunajska vlad;v ki  hutV  ^mir  narediti mod
narodi" botle gotovo ujih ieljani tistregla.   In kar se
Slovencev tide, In takim gotovc* tudi z veselim nrcem
dalt ilovo, ker tiadejaiu se, da iinamo ie  vilib slov.
uniiintkov, kaerbn je ljub in drag nai materiti je/,ik
ter hrepene priti v svojo domoviuo na delo. Tudi »re-
ocgatom* damo rndt stavd, ker je boljk, da se gnjili
udje odre?.ejo od narodovega telesa,  nego  bi zavoljo
njih tudi drwgi zdravi udje vedue bilecme trpcli. —
Zdaj pa »e uekaj od nalc poSti*.
Vide! mm ntk poziv od viSjega pofitnega urada, po katcrem se nattterava napraviti its „Mostuu pri &v, Luciji nova po§tna postajn, ter zjediniti potem Grahovo s polto sv. liticije, in tako pretrgati po§tno zvezo med Grahovim in trgom (ati glavaim gorskiin mestom) Tohninora. Vsak, kdor je le cukrat Set 8 Kneie skozi Klavzo na Most, piitrdil mi bo, da bi ! biSo to ueapaiuetno. Zakaj?—Z Grahovega pelje lepa ta dobro obiskovana cesta skozi Knezo, Podmelec, Hum, Ljubin in Poljubhi v Tolmiu. Toraj ima poStni sluga (pot) k'po cesto za ho jo in noanjo v Tolmin in potoma tudi ninogokomu kaj postreze, bodisi, da mu pbma, fiasnike doaaSa, davke pla^uje itd. itd. Kolovoz pa, ki pelje k KaSle pred BaCe po nekaterih prav ntnarnih krajih, je v tako slabem stanu, da v s-iab-ftem biti ne more* Tudi ni nobene vasice prek te poti. Neraznmljivo je toraj, zakaj naj bi se poStni sluga izopb&l U*pe tu dobre obiskwvane ceste ve6 got omt'itjcnih vtiij ter hodil po samotiit nevarni gra-pi k sv. Lucijt?—A!i se mar ie nikdar ni sli§alo, da bi hudobni tolovaji poite na samoti ne napadli in okradli ?—Vrhu tega je v Podmeka zupanija, §ola in podzupanstvo, ki imajo vtasib s tolminskintt in dru-gimi aradi nujna opravila, katera more tudi poltni sluga opraviti. In takaj§njint trgovcera pride vsak-dauja posts tudi prav. Sploh uaj obraCam stvar, kakor bofiem, nerazumljivo mi je, zakaj se nainerava pretrgati poStna zveza Grahovo s Tolrainom. **) Zato se nadejaui, da bo doUdni po§tni uradnik, kateremu je priSel ta poziv, na dotiinem mestu razmere raz-jasml, ter da bo ostala poSta Bin statu ^ao* — ker mislim, da je po§ta za Ijudi in ne za paste, samotne nevarue grape. Neobboduo potrebno J>* je, da bi si. c. kr. post no ravnateljstvo napravilo v Po<Jmelcu ^skri-njico* za casnike in pisma, kakor je do sedaj pri sv. Luciji, ter naro&lo grahovskemu poStueimi alugi, naj tukaj sprejema in oddaja za podinel§ko okolico na-menjena pisma itd. To vsakdo tukaj ieli—a jaz pra-wm: .Prosite, ia se Yam bo dalo".
PoUtidni pregled.
Kakor je bilo ie porofieno, dr2. zbor bo imel zopet svojo 1. sejo 20. t. m.    Avtonomi-
*) Lepii upanjo; Aaj se le kmalu vreBniCi—aoaeski Tali aami r prid iu drugim v zgled.                                           Ur.
**) Ne verjamem, da Li bilo to delo 2 nasprotnih etrank, katerfli glare etfctiuje ena t TolminU) drug* pri bt, Luciji?!
stifini listi nasvetujejo poslancera na§e stranke, da si osnujejo dolo6en program, po katorem naj se ravnajo v vseh slufiajih, ko bodo levifiarji zavratno napadali vlado in desnico.
Na Dunaji so se te dni posvetovali mini-stri na§i, ogrski in skupni o vainih prasanjih, ziasti pa tudi o Bosni, Hercegovini in pred vsem
0  dalmatinskili ustajnikih ali, bolje receuo, o razbojmskih Cetah. Ni pa res, da bi skupni vojui minister odstopil, kakor so po novinah razglaiali.
V Dalmaciji po iiribib nekaX vre, posebno v Hercegoviui je velik nemir. Zanesljivih poro-Lil pa Se ni o tern, ati so uporniki navadne to-lovajske 6ete, ali pa z naSo vlado nezadovoljni prebivaki druzili stanov. Pozornost vlade je uze obrneua na te nemire, posebno kar so bill ubiti | itirje zandarji; pridakovati je, da se bodo bo-matije poravnale ali upor zaduiil de treba, s silo, tako da ne bo dolgotrajnih prask in pre-livanja krvi. Crnagora je izrekla, da upornikora ne bo dajala nobene zaslombe, in ker se v Bosno [ in Herrcgovino iu Balmaeijo poslje zdaj zudost-I na voja§ka mot, bo niorda upor naglo zaduien, ako ne velja naii upravi.
Uradni list ^Eeiehsanzeiger(( v Berolinu prinaia razpis ctsarjev, podpisan tudi po knezu Bismarku, od dne 4. t. m., kateri bo vzbujal pozornost politikov po vsem omikanem svetu. V tern razpisu povdarja se v prvi vrsti Bamostal-nost ustavnih pravic kraljevih, zgodovinske razmere mod kraljem in Ijudstvom, potent pa na-daljuje: „Moja volja je tedaj, da se tako na Pruskcm, kakor v zakonodavnilt zborih drzave I nad mojim in mojili naslednikov pravico, da o-sebno vodijo politiko ntoje vlado, nikakorini dvom ne dopu§6a ter se menjenju oporeka, kakor da bi bila na Pruskein zmiraj obstoje^a, v (lanu 43. ustave izreCona nedotakljivost kraljeve osebe ali pa to, da je treba mojim vladnim Li-nom odgovornega protipisa — odvzela naravo samostojnosti kraljevih sklepov. Nalog ministrov je, to kraljevo pravico strogo varovati, enako pa pricakujem od vseh uradnikov, ki so mi prisegli zvestobo. Nikakor necem kratitt prostih volitev, pa za tiste uradnike, katerim je izvrscvati moje vladarske ukaze ter se jim more po disciplinarni j postavt sluzba odvzeti, obsega po siuzbeni pri-segi sprejeta doiznost tudi zastopanje politike moje vlade pri volitvah. Zvesto spolnejvanje te dolznosti pripoznal bom z zahvalo in pricakoval bom od vseh uradnikov, da se z ozirom na nji-hovo prisego zvestobe pri volitvah zdriijo ro-vanja zoper mojo vlado". — Kaj bi neki na§i „ustavovercia rekli, ako bi nasa vlada kaj ta-cega ukazala? Avstrijski judje in nem§ki nacijo-nalci se silno hndujejo nad tern razglasom, ker nimajo upanja doseCi kmala moraine podpore iz Pruslie.
Italijani so v rimskem  pantconu,   kjer je prcjsnji kralj pokopan,  demonstrativno obhajali | 4. obletnico po njegovi smrti.
Italijaai se vendar bojl, da bi druge vele-
vlasti ne zacele zaresno pretresovati papezcvcga
pra§anja, ki bi se utcgnilo rc§iti Cerkvi ugodno.
Gambetta se dalje bolj utrjuje na Franco-
skem; njemu prijazni listi Francijo in njega pro-
1  siavljajo.
|        V Rumuniji se je vzbudila zopet 2iva agl-I tacija proti judom.
Tur&ja pomno^uje svoje vojne 6ete v se-verni Afriki. Francozi seveda niso zadovoljni s takim postopanjem Tur(5ije.
V Egiptu so tudi reel zamotane, in ne ve I se, ali se ne bodo evropske velevlasti §e dalje mosaie zarad te zemlje.
Domade stvari.
I         Narofinike nSoSeK, ki so ie na dolgu, opomi-
njamo ge enkrat, naj atorijo svojo doiznost.
OpravniStvo »Soee".
Dra^ba Casopisov v poddruinici GoriSke Sit. bo §e le v uedeljo 15. t. in. ob II. uri dopoludne.
,De Notre Dame", dekliSki zavod Solakili j sestet v Gorici, je doaegel pravico j&vaosti.
Vreme lepo, da prekrasno imamo sedaj v Go-rici, in kakor se vidi, po podnebnih razmerah tudi drugod. Kako topla zima mora biti v naSih Brdih, je posueti iz deuaSnjega dopisa iz Gradnega, od kbder nismo dobili samo prelepih evetic, ampak tudi na pol dozonl giah. — Goriski dopisnik „Novica ima, v zmislu denaSnjega sestavka ^Socim-ga", iz istib vzro-kov primorsko ugodno podnebje za tako, ki je Slo-vencem ntvarno.
GoriSke ditalnice udje so imeli preSlo soboto douiaCi veCer s petjem in godbo. Zabava je bila neposiljeiiavTlostojtta, in refii se mora, da je bil za-Cetek z novim letom prav sieCeu. Enaki vefieri se bodo prirejevali vsako soboto, in je zeleti, da poca-st6 te pieproste veselice tudi zunanji udje, ki imajo takd piihko spoznavati in razgovarjati se med seboj iu med znanimt in §e neznanirai udi in njih dru2i* nami. Pribodujt doraati veLer bo, kakor smo BliSali, izjemoma no to soboto, ampak v nedcljo, in bo ta veCer plesna zabava. V Citaluici je skrbljeno tudi za vsakotero goatiluiSko postreibo.                   Y.
wAvstrijsko Primorje", od Karla Coroninija. Cibti dobodki so nameujeoi kopaliSCu za iovaate v Gradu (Grado). Oena 20 kr. Tisk Hilarljauake tiskar-ne v Goriei. S tern napibom je issdel 1 polo debel sno-piL, v katerem je natianena izvirna nemika pesem
| imenovanega pesnika in njene preloge v ital., lagki (furlanski) in slov. jezik. V slov. jezik je pescm pre-lo^il I. Ci in per ma n. Pescm kaj lepo oznaCuje po-sebnosti nase dezele, ki zdru*»ijejo v sebi moCi in sa-
I dove sevemega in juinega podnebja.
Interesantne novice. Ravno nam je v roke doSel zelo vnzen dekret, od dne 4. t. m. fit, 17224, s katerim tukajinje c. kr. okr. glavarstvo uniCuja sklep Btarcfiinatva gempankega od 10. nov. preilega leta gled6 slovenskega uradnegaJezlka. Navedeni vzroki so taki, da bodo gotovo celo Slovenijo zanimali. Ta novica bo pripravna, da jo nai drz. poslauec objavi na svojein mestu. — Tudi se nam je poro&lo, da, izobralen tajnik, ki se prifiteva narodnjakom v D., doplsuje zeld rad laiko, dail dvomimo, ali razume doticni jeiik popolnem ali ne. Zeloneverjetiia se nam dozdeva tudi ta novica, da bi bila dva slovenska zu-pana v nekem pol. uradu Jafike dopise vloiilo. Ako je vse to zadnje istina, se bomo preprifiali in dotifino mo^e jarno imenovali v listtt.
Za trzaiko razstavo je goriika kupfiijska in obrtnijska zbornica uutanovila poseben pododbor glavnemu odboru tizaSkemu, Na ta pododbor naj se obrnejo vsi naSi trgovci iu obrtuiki, ki hofiejo odpo-slati kaj svojih obrtnijakib in kmetijskih pridelkov iu izdelkov na razstavo. Oglase naj se pa do 15. febru-varija 1882. Pododbor bo skrbel tudi za zaupne za-stopnike, kdor jih hoSe imeti pri razstavi. Y obce bo dajal pododbor vsa pojasnila in poroLila o tri. razstavi.
Skof Dobrila je bil poslednji cas ze znatno okreval; ati zalostno novico nam poroCajo, da se mu je bolezeu povrnila in §e shujSala. Bati se je prav hudega. Prezalostno pa6 je to poroCilo za vse pri-morske Slovane.
I Cesarski darovi. Znano jc, da cesar pri vsa-| ki potrebi, oesreci in dobri napravi prvi in najzdat* j neje pomaga. Te dni je podariliz svojegapremozenja : | za pogorelce v Cirkljah 400 gold., za grelae cobe v
Trstu 200 gld., za poveeanje pokopaliSca v HruSici
Podgradom 200 gold.
Deielne naklade ea GoriSko In GradiSko je cesar potrdil za leto 1882. Pobiralo se bo za zem-IjiSko-odvezni zalog 90/0, za deielni zalog 12°/0 k ne-posrednjiio davkom in 20% doklade k uzitninl od vi-na, mo§ta in mesa, in tudi 50 kr. od vsacega bekto-iitra na drobno prodanega piva.
Za Istro pa so potrjene te le doklade: za zem-lji§ko-odvezni zalog 120/0, za dezelni zalog: 25n/0 doklade k nepoBrednjira davkom, potem 10rjo/0 doklade k uiitnini od mesa in vina; 10 gold, in 2 kr. od vsacega na drobno prodanega hektolitra zganih pijac, in 1 gld. TO kr. od vsacega na drobno prodanega hektolitra piva.
I Za Nabrazmo imeoovan je uciteljem gospod Ivan Tomsic, dozdaj uCitelj v Biljah. Ta, upamo, ne bo vodil obainskih zastopnikov v Trst.
I         Kmet. ditalnica v Podmelcu imela je dne
I 8. t. m. obeni zbor. Pri volitvi v odbor so izvoljeni: I Anton Bratioa, kapl., predsednik; Anton KuStrin, pod 2upan, podpredsednik; Ivo Krajuik, nSitelj, blagajnik; I in odborniki: Ivan Kustrio, Martin Go|ja, Stef. Bozic, I Luka Brelih.
I Katoli§ko-politi§ka ditalnica v Cepovanu I ima svoj cetrti obCni zbor dne 22. januarija 1.1. Dnev-
ni red se bo viSil po dolo6bah druztvenib pravjl. ?o I dokoncanem obCnem zboru bo beseda v dvorani g. 1 Auton Kafol-a po nasledojem sporedu:
1. Godba; 2. pesem: Mornar, uglsb. Aug. Le-
ban; 3. deklaraacqa; 4. pesem: Slavjanka, uglsb. Sre5-1 ko Carlif o. jjodba,, 6, igra;  Odrtoik; 7. godba; 8,
pesem: OcV, pojdile dainu, ugl. p. X. Hribar, 9. crae I podobe.   K obenemu zborii i k besedi vljadno vabi druztvenike i prijatelje druzlva                   odbor.
Dopolnilna volitev v Trstu namesto odsto-pivSega dr Rablna bo 1. februvarija. Nic se §e lie v6, kdo bo izvoljea na njegovo mesto. TrzaSki prija-telji stare ustavoverske stranke razglaSajo po dunaj-skill svojih listih, kdo bi bil najsposobniSi za zdruzeno levico, ne upajo pa, da bi pristopil k fakcijazni o-poziciji.
Delavsko podporno druStvo v Trstu je bilo aapravilo v proatornen gledi§6i preSlo soboto ve-like beaedo in veselieo, BSoeaa je zadojifi iz§la pre-kasoe, da bi bila objavila obsiren program, ki se je, kakor beremo po Ifstib, prav dobia izvrieval. Imolje zato namrefi tudi kaj spretnih mofeij. Ker jo bilo s!a-bo vieine, ui bilo doslo toliko ©bemstva, kolikor ga to bilo iekti, iu zarad tega so tudi dohodki inaujsi. Drugace se pa listi pohvaluo terazujejo o moraluom vapehu, ki ga je druStvo doseglo. Naj se kmalu euu-ko druStvo tudi v Gorici poradi 1
Bar. Mihael Zois, poseitnik brdske grajSeme pri Krauji, je umrl 7. t. in.
Dr. Valentin itempihar je odprl v Ljubljani lasino odvetmSko pisaruo. &er je vri rodoljub, pom-iiMZil je kranjskist narodnjakom upanje, da bode v svuji pisarni nacelno gojil sloveuicino, katera je po beaedah „S1. N.8 med ljubljanskim odvetniStvom le piclo zastopana. To pa je Se bolj fiuduo, nego ena-ke razmere v Gorki.
Vesteneck contra nTribune • Dnc 12. t m. pricela se je pred dunajskimi porotuiki obravnava v zadevi Vestenecka proti avtonomisticneniu casniku J,Tribttne% kateri sleduji je za vse clanke, katere je obljavil o vitezu Francclnu, nastopil dokaz resnice. K tej obravnavi za price so pozvani: gg. Svetec, Koblar, dr. Poklukar, dr. Vosnjak, Lapajne, a tudi Schrey in Kaltenegger, iu bo gotovo zanimiva.
Novo poaojilnico so ustanovili 8. jau. v Ma-nboru po zgledu drugih posojilnic. V ravuateljstvo so bils izvoljeni med drugimi; odvetnik dr. B. Glancnik (za ravnatelja,) dr. F. Radej, notar in dez. poslanec, dr. Ferk, zdravnik i.d. V nadzorstvu sta tudi: odvetnik iu dez. posl. dr. Dominkui, prof. dr. Gregorec. — Ravnateljstvu se je ualoziio, da inia preskibeti vkujizenje zadruge iu vse ptipraviti, da zacne zadru-ga kmalu delov&ti. Slava modern, ki so se lotiii de-la! bliCemo tudi mi, in zelimo, da bi stopili tudi go-ii§ki rodoljubi v to vrsto. Isti dan so sklepali na istcin shodu tudi ov pravilih politifcnega drufi-tva za siovensko Stajersko. Naert se je izro-eil v koncno uredovanje posebacmu odseku, v kate-i*ega so se izvolili gg. dr. Domiukuz, dr. Radej, dr. Gregorcc, dr. Glancmk, Simon, dr. Gregorifi iz Ptuja in dr. Srnec jz Celja. Drustvo je namenjeuo za ves slovenski Stajer in ima razsirjati med slovens kirn ljudstvoia politicoo in gospodarsko izobrazeujc, vzbu-jati narodu zavest, braniti politicoe in drzavljanske pra-vice slovenskcga naroda in pospe§evati ustavni razvoj avstrijske drzave na kr§Canskej podlagi.
D|U§tvo bode v ta naraen sklicavalo obfiue zbo-re, javne shode iu tabore po slovenskem Stajerskem, izdavalo politicoo- in gospodarsko-poucljive brosure iu ustanavljaio na kmetib knji^nice, iz katerih- si ljud-stvo lebko za bianje izposojuje knjlge. Letnina bode znaSala jcden goldinar na leto. DruStvene zadeve o-pravlja odbor 11 udov, med katerimi jih mora sedem v Mariboiu stanovati.
Predsednik nadsodnije gra§ke Slovence skoro vsak leden nadleguje z drugacnimi razglasi; ze sami odvetniki ne vedd vec, kakd bi postopali. „S1. Narod" pravi, naj bi se gragka sodnija odpravila in naj bi bila nadsodnija trzaSka za vse Slovence, ra-zun Koro§cev, kateri naj bi spadah pod nadsodnijo v Insbroku. nSl. N." menK da bi se poteai utrdil slo-vansk clement v Tistu. Ta uasvet bo tteba premiSlje-vati, ker kale tudi na varcno pot, sedauji vladi ime-nitoo vodilo.
pPobozni vzdihi*, masa za sopran, alt, tenor in bas; vglasbil Avgust Lebau, 30 maja 1879. v Gorici umtli c. kr. ucit*dj.a Tako bode naslov latin sk i ma§i, katera izide v Avgsburgu r.a Bavaiskem, Ako dobode ondeSuji zaioinik povoljuc- ^tevilo naroC-liikov. Ma§a le-ta, katero so glasbeoi strokovnjaki pohvalili, imda bode tudi nemsk in vlalk naslov in bode staia za narocmkc s partituro in glasovi vied 1 for. 20 kr. Poznrje se bode dobivala v bukvat-nicab po 2. nor. Gospodje, kise mislijo na to gla-sbeno delo naroCiti, naj se z listnico kmalu oglasijo pri bratu skladateljevem, g. Janku Lebanu, uei-telju v Lokvi (Corgnale) via Divafia.
»Archiv fftr Heimatkunde" ki ga izdaja g. Franc JSniui v JLjubljani, prisla je na svitlo druga pola prvega zvezka. Cena vsaki poii je 30 kr., in naj se uarocnina posilja za 6 pol skupaj g. izdajatelju na kougresnem trgu St. 13.
Delo je trudapolno in naslm strokovnjakom pin-porocila vredno.
aBrence|jtt v Ia2njivi obleki izhaja po enkrat na mesec v lijubljani; kedar ga prebere in ne kontiscna polieija, velja za eelo leto 3 gl.» za pol leia I gl. 50 in 80 kr. za cetrt lets. Njfgovo uretins^tvo iu oprav-ni§tvo je v kljucarskiti uiicah 3 v Ljubtjani, Bseu-celj je edin slovensk humoristifien list, se krepko dr-zi, po§teuo poduf uje in razveseljuje, iu je vredeu, da se tudi po naSih krajih obilni§e razsiri.
nLjubljanski Zvon14 in BKres* sta prineslav 1. svojih letuSujrh stevilkah zaietke prelepiti spiaov in kaj poducnih sestuvkov. S Uma listoma .snto do-speli na stopinjo, kjer se zaC'eiija tudi slovenski onu-kaucc u citi in izobrazevati v dotnuc in jcziku. Mnogo naukov dotiaSata, kateri ko nam kot ne»trokov-itjakom novi ali pa takt, ki nase doscdaiije znaiji' dopoiujujejo. Ko bi imeii mi prostor veci, dokazati bi hoteli svoja priporoiila iz posamuih sestavkov. Hvii-la pisateljcm v iinenu bnitcev, kateri naj se ibtouut uiiioze in mnoze!
NAJBOUA IN NAJCENEJA
QBLEKA MSP1
defcke in otroke, suknje za gospe,
waterproof h simski phsci (isliani]
dobivajo se zmerom v najvecem izboru
pri
ill STElMR-JlVGORlCli
poleg Skofijske palace.
Ondi tudi vseli vrst obleka za p. n. duhovScirto, raznovrstne napravo, ka-kor pla§ci za de2, ktorih vocla ne pre-moei, mijboljsi izdelek, gomase, popotni koztihi, lovske suknje, mufi za dame, po-potne kape itd.
Naro6be se po men takoj iu elegatno izvrSujejo.
Mustri franko, kdor jih Leli.
0
0
Naznanilo.
Podpisani si steje v dolznost naznaniti, da prevzame s 1. januarijem 1882 lekarno „Pi'i Materi Bozji" v Kormhm, in bo njegova naj-yeca skrb, imeti vedno nnjbol friSna zdravila iz sarao distih kemicnih izdelkov in najboljsih drog*, in da ne bo nic opustil, samo da p. n. prejem-nike zadovolji.
kemik in Iekar, bivi: ravnatelj lekarne Pontoni-Jeve v Gorici.
Sop
ozdravlja pism^no specijalni zdravnik djr.IOllisoll. v DraManlh (Dresden, Sach-sen) Za velike vspehe (8000) velike medalje znanst. druSt. v Parizn.
in 1879 7 Lines in foplieah s nttou nil
C. kr. izklj prlv.
dunajska nepremoSljiva
l}NIYi:HZAL.l»A MAST %lk USlidTEl
OD KABOLA RUSSA & Co. Od visokfga e. k. dezelno-brambenega ministerstva |
potrjona in pri «. k. Yujni vpeljaua kot pripoznano      ]
2f^T naj bolj Se ohranilo usnja. "pn
fcovljt;. §kornj«, usnjo pri vozoh, jormoni, uaj si be tab&\ trdi, pusti ali ruzpocani, powtaripjo zo po enkratni rabi inehki kot zatnot in vlatni, popolnom nopromo<51jivi, tom-no irrii, hv«1U in vstrajno mo6ni.
I §katljica za portkuSnjo pu 50 kr,, 1 Ikatljica ™ '/4 kgr. po 1 gl., 1 Skatljica -    \/.2 kgr. 1 gld, 60 kr., 1 §katljica
:."- 1 kgr. oo 'i gold.
Ta nmst za um\» dol>ivn»c canto pri posestniku prcdpravlco
KAROL RUSS & Co., Wlen, IV, Apfelgasse N. 6.
Cervinjon : pri FitANCU DIIKUS8I,
Preklie.
Preklicovaje pooblastilo dne 30. decembra 1881 izro6eno gosp. Angelu For6csin*u, opozo-ri-a p. n. obfiinstvo, da vsaktera vplafcila, od-rajtana imenovanemu gospodu, so neveljavna, ker ta ni sprejel podeljene mu slu^be.
V Solkanu, 8. jan. 1882. Za uzitninsko solidarno dru§6ino gori§ke okolice. ANTON MOZETlC.
\aziiiHiilo.
Zavarovalna <lru2ba
Ogrsko-Francoska
je imenovala za svojega glavnega zastopnika za grofijo Gor&ko-GradiSko gosp.
FERDINANDA CANDUTTI-JA bivajoeega v Gorici na Travniku §t. 9.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproSto in uararno zdavilo je prava dobrodojna pomoe >n ni <r«>lm lutiogih bescdi, da so dokazo njihova fiudo-vita inoc. CJu t>u le r.ibijo nckoliko dni, olajSajo in prezenejo prav kmalu najtrdovr.ititiSe ielodfine boloati. Prav izvrstno y-Btrczajo zopfr lu»n.aojde, proti boleznim na jetrlh in na Vft-nici, proti cn*vu8uitn 1hi1"/,]uiu in proti glisttwu, pri zenskilt ntesccnih nulk'^nostih, zopcr belt tok, boljast, zoper sreopok ter 6istij;» pokvarjono kri. Ono no prcganjnjo samo omoajenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prod vsako boleznijo.
Prodajejo so v vseh glavnih lekarnicah na svetu; 2a naro^be in po§tl*atve pa edino v lokarnici Cristofoletti V Goriei, v Trstu v lekarni 0. Zanetti in Q, B. Bovis.
Ena steklenica stane 30 novcer.
Proti napenjanjti,
zelodcni kislini
liemorojidom,
telesnemu zabasanju,
jetrni in zolcni bolecini, nedisti krvl,
krvnemu natoku,
proti glavi in prsira.                  IQQ
Po Hpecijalitera
zdravniskem predpisu
narejeno.
Olavni deli:
Ekstrakti  iz svicarskih medicinalnih zehsfi.
1.— in v manjSih dozah po 15 kugljio a 30 pf.   Vsaka beli §vicarski kriz na rudecera dim predstavljajoS in pw V Gorici; lekaruik J. CRISTOFOLETTI.
Koristneje in cenejs
kot T80
kisle   vode.
Lehno topeee.
Rabljivo za bolnike vsake
starosti.
Absolutno ue§kodl,jivo.
Prospekti, ki med drugim obsezajo tudi mnoge sodbo iz strokotnja§kih kro-gov o vplivu in neSkoflljivosti, se dobijo v doli naznanjenih lekarnah zastouj. 12-recno naj se zahtevajo lekarnarja Rihard Brandt-a svicarske kugljice, ki so dobijo v kositrenih doxah, 8 50 kugljicami a m. skatljica ptavih svicarskih kuglic mora imeti goruji etiket, idpis izdelovatelja.