F PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Let0 VI - Štev 990 nPOfiN Poštnina plačana v gotovini ^-ir ' V1Spedizione in abbon. nost. 1. gr. ra Obiščite razstavo 11 NASA BORBA ZA SVOBODO ii RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 13. URE IN OD 16. DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ» NA VRDELSKI CESTI PRI SV. IVANU. TRST, torek 18. septembra 1951 Cena 20 lir !!®RWII ZUMIJEGl MINISTRA FLRJ FUV1RD9 HARDEMfl 0 THŽAŠHEM I/PRAŠAMJC IM PGDLAlil ZA ZAČETEK POGAJANJ J FLRJ 0 TRŽAŠKEM VPRAŠANJU Želja po dobrih odnosih z Italijo je za nas neodvisna od konkretnega mednarodnega položaja in to iz preprostega razloga, da je Italija naša soseda in da mi želimo mir in prijateljstvo na naših mejah Naravno pa te želje - ne glede na tn, kar bi moglo biti njena osnova - ni mogoče uresničiti za ceno, ki bi zahtevala nemogoče žrtve od našega ljudstva, ki jih ne bi moglo razumeti in odobravati BEOGRAD, 17. — V zvezi z glasovi za rnorebitna ne po-»rechm pogajanja med Italijo in Jugoslavijo o tržaškem vprašanju je podal danes podpredsednik vlade FLRJ in njen zunanji minister Edvard KardHj izjavo in med drugim, poudaril, da je načelno stališče jugoslovanske vlade glede tržaškega vprašanja znano že s pariške mirovne konference. Jugoslavija je takrat predlagala, tako razmejitev med njo in Italijo, ki bi potekala vzdolž narodnostne meje nved Slovenci in Italijani oziroma Furlani. BEOGRAD. 17. — Predsednik zvezne vlade in zunanji minister Edvard Kardelj je dal danes dopisniku tržaškega lista «11 Corriere di Trieste« v Beogradu sledeči intervju: Vprašanje: «Kakšno je stališče jugoslovanske vlade do revizije mirovne pogodbe z Italijo?« Odgovor: »Stališče jugoslovanske vlade do vprašanje revizije mirovne pogodbe z Italijo je zaradi mnogih svojih podrobnih strani odvisno od razvoja italijanskc-jugoslo vanskih odnosov in od rešitve najvažnejšega vprašanja. Ki obstaja v naših odnosih do Italije, to je tržaškega vprašanja. Ne gre za to. da bi postavljali pogoje kakršne koli vrste, temveč preprosto za to, da ima revizija katere koli mirovne pogodbe pozitiven učinek samo v primeru. 1 da izhaja z realnega spora-! zuma med vsemi državami, | ki jih ta revizija neposredno zadeva. Ce ne bi bilo tako, bi revizija utegnila opogumiti sile, ki so odgovorne za napatd v preteklosti, in one, ki danes kujejo napadalne načrte. Maršal Tito je nedavno zelo jasno izrazili našo željo, da rešimo, tudi za ceno žrtev, soomo vprašanje z Italijo. Rešitev teh vprašanj bi odstranila številne vzroke nasprotij. ki so imela v preteklosti tako težke posledice v odnosih med Italijo in Jugoslavijo in ki so pripeljala do napada Mussolinijeve Italije na Jugoslavijo. In nasprotno: če ta vprašanja ne bi bila rešena, bi bilo nemogoče u-stvariti tisto ozračje medsebojnega in miroljubnega zaupanja, brez katerega si ni mogoče niti zamisliti, da bi v Jugoslaviji lahko pozitivno sprejeli revizijo mirovne pogodbe z Italijo. To bi mogli mi ugodno sprejeti samo v primeru, če bi bila pozitiven rezultat spremembe odnosov v tem delu sveta, rezultat odpravitve starih ekspanzio-nističnih tendenc proti jugoslovanskim narodom. In pa ustvaritve dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo na osnovi enakopravnosti)). Vprašanje: «Ali je prišlo do kakšne spremembe v jugoslovanskem stališču v vprašanju STO, ir.' če je, kakšne so?» Odgovor: aNaže stališče do vprašanja STO je znano v svetovnem javnem mnenju in ni doživelo nobene spremembe«. Vprašanje: «Ker jugoslo- vanska vlada ne sprejema kot osnovo za neposredna pogajanja z Italijo tristranske izjave iz marca 1948, na kakšni drugačni osnovi bi bila jugoslovanska vlada pripravljena začeti razgovore z italijansko vlado?« Odgovor: #jasno je, da tristranska izjava — to je zahteva. da bi bil ves STO priključen k Italiji ~ ne more služiti kot osnova za sporazum. Z druge strani je tudi nam Jasno, da tudi jugoslo- Uspela manifestacija of &b zahodni slovenski obau 1 ’ .........lamu mm iuamw « m . ■iiiimiiii *'*r™ naj zahod ne j še občine STO protestirajo proti odložitvi volitev, proti poizkusom re-***irovne pogodbe in proti poizkusom ponovnega pri ki f uče vanj a kater«ga koli dela Italiji - Klavrno propadla provokacija kominformovskih fašističnih škvadristov N^in«>0^n?,ra ‘Brišdu nad Na-^deljo popoldne ft.** .tako da je rw ^»režmJ^5, Vldeti, da ima-Wu T ~ oabrežin- -~ua v &KU Grudnu. Tako ■^er hnri Sv°je novo sredi- 36 kultU kulturo in pro- se ^veS dyi§:tna USlHa 0 krenili Zemlje ter lr«1o domačini lahko *ki **’ hrvA»s * U^»1iiiii«;1iemu ian^eftiljj tei čisto slovenstva J vtisniti lis O*.1« po .venske ®Mi v odporu proti šovinističnemu ’Va. J vtisnjiti pečat itali- 4°ino^ uri 510 se ‘iški?1’ Prišr začeli zbrati do-vasi M,s° tudi iz oko- W'da prisoj, • iz n>esta 2 ri ^eio tak0 P°-dogodku vsega slo- %S? tržašklh ^UfiS^tvorv , skl zbor:' tov' Karla H- Je ‘ im l ( SrJ*9* novi^j kraju, iUJSne si_, d°m bo branik cev ?®ke kulture na ilVi 8 «Q ^uZffnih tl(*. Ze j Slovencev na teh naših SS nitTnei^ veJa slo-Cje llo^- v dolgi is le Prpi.,?56. ljudstvo skozi Segala fnje’ ki mu jih še bol pa Prirodna JV* ^aedni i Pa osvajalne ^ka? nar ^, Prlnaša svojo §&1 >lj£ Na v ln t”l0l'il Po maši k Sl JC Toda to nSiw':,K>ten v preklel- ^ no T borfc«i za. svoj . tW'Sk'h žrtvah borbi- po 1 ?'ma«al. N trdimo: & nj. ^>flUd°osrUkem^Prm- ne bonjp >riiirs ukljuino prebivalstva tega mesta». Vprašanje: «Ali pomenijo izjave maršala Tita giede možnosti obrambnega sodelovanja z Grčijo in Turčijo določen napredek v smislu ustvarjanja koordiniranega obrambnega sistema na jugovzhodu Evrope? Ali namerava jugoslovanska vlada koordinirati svojo obrambo z Ev-roao na splošno?« OSgovor: (Hvar se tiče teh dveh vprašanj, v prvi vrsti pa izjav maršala Tita dopisniku «Observerja» o sodelovanju z Grčijo in Turčijo,, ne bi mogel dodati nič več k temu, kar je že povedal maršal Tito. Jugoslavija Je zainteresirana na ohranitvi miru ra tem delu Evrope in sodeluje v ta namen z vsemi državami, ki so zainteresirane na ohranitvi miru in prepreče-va„v napada. V tem smislu sodeluje Jugoslavija aktivno pri delu Združenih narodov že od vsega početka in bo tudi v bodoče sodelovala pri vseh akcijah OZN, katerih namen bo okrepitev miru in preprečitev napada. Jugoslovanska vlada nasprotno nima namena pristopiti k blokom ali regionalnim ali drugačnim paktom. To seveda ne izključuje podvzemanja onih ukrepov, ki so potrebni, da se ustvari sodelovanje z drugimi deželami v primeru, da bi prišlo do napada. Trenutno ti ukrepi niso aktualni, ven- dar pa bi lahko prišli v poštev, če bi se položaj poslabšal, aii če bi nevarnost pred napadom postala neposredna. Mi upamo, da do takega poslabšanja ne bo prišlon. Vprašanje: «Ali ibi morebitno sodelovanje take vrste moglo vplivati na odnose z Italijo?« Odgovor: «žeija po dobrih odnosih z Italijo je za nas neodvisna od konkretnega mednarodnega položaja in to iz preprostega razloga, da je Italija naša soseda in da mi želimo mir in prijateljstvo na naših mejah. Naravno pa te želje — ne glede na to, kar bi moglo biti njena osnova — ni mogoče uresničiti za ceno, ki bi zahtevala nemogoče žrtve od našega ljudstva, ki Jih ne bi moglo razumeti in odobravati«. Maršal Tito na mladinski progi v Bosni BEOGRAD, 17. — «Mi smo prijatelj: in bomo prijatelji vseh onih, ki želijo ohraniti mir. ki so za mirno sodelovanje med narodi, ne pa za sejanje sovraštva in šovinizma«, je rekel včeraj maršal Tito graditeljem mladinske proge Doboj-Banja Luka. Govoril je nato o sporni med Jugoslavijo ir. sr vjetskimi voditelji in dejal: «Hoteli smo biti neodvisna dežela, hotelf smo sami odločati o svojem življenju in nismo hoteli v to naše življenje vnašati neumnosti, ki so jih delali oni V tridesetih letih od velike oktobrske revolucije«. «Tudi danes prihajajo grožnje od nejih. je nadaljeval maršal Tito, tudi dane® gredo te grožnje °d enega do drugega konca naših meja in prihajajo od njihovih najvišjih voditeljev. Ne vem, kdaj bodo ti ljudje razumeli, da v Jugoslaviji ne žive hlapci, temveč smeli in ponosni ljud-je, svobodni državljani dežele. ki so si s svojo krvjo in z žrtvami svojih najboljših sinov in hčera priborili možnost, da si grade boljše življenje. Oni tega še niso razumeli, toda nekega dne bočo vendarle morali razumeti, njihove napovedi pa se ne bodo uresničile. Prerokovali so, da se bomo prodali kapitalistom, toda to se ni zgodilo. Mi od kapitalističnih dežel dobivamo pomoč in posojilo, prodali pa se nismo. To pa še bolj dviguje ugled Jugoslavije v očeh zahodnega sveta, ki si šteje v čast, da ima za prijatelja tako ljudstvo kot so jugoslovanski narodi. Mi pa smo prijatelji vseh onih, ki žele enakopravnost med malimi in Velikimi državami«. Kominformisti udarna pest iredentizma N-edeljski dogodki v Nabrežini so ponovno pokazali in potrdili to, kar smo že zdavnaj ugotovili; da so tržaški kominformisti in najbolj zagrizeni italijanski šovinisti in1 fašisti tesno povezani med seboj. Se več, kominformisti so postali pratOa udarna, pest tržaških italijanskih šovinistov; kamor si šovinistične škvadre ne upajo iti, tja gredo kominjormistične. Najboljši dokaz za: to je ravno nedavno izzivanje na škofijskem bloku, kamor so šU kominformisti napadat, žalit in obrekovat delovno ljudstvo jugoslovanske cone STO, ki jim ja dalo zaslužen odgovor in lekcijo, katero si bodo še dolgo zapomnili. Sedaj je bila na vrsti Nabrežina. oziroma tabor Osvobodilne fronte. ki je šovinistom in kominfonnistom najhujši trn v peti. Tudi v nabrežinski občini kominformisti in. šovinisti iz skupine ttTorren tesno sodt-luj&jo in si pomagajo. Nabre-žmska občina je namreč zadnja slovenska občine na naši zahodni meji proti Italiji na tem ozemlju in strnjeno slovensko prebivalstvo ob sloven. ski obali razbija in onemogoča vse italijanske imperialistične načrte in uresničenje njihovega. pohlepa. To jim je najhujša ovira, živa priča, da spai da Trst v slovansko etnično o-žemlje. Zato bi radi šovinisti in kominformisti (ki jih tako naziv amo le zaradi točnejše opredelitve, saj so zagrizeni šovinisti oboji) to oviro odstranili in vse skupaj spravili pod Italijo. V ta namen so gospodje okol i skupine «Torre» pred kratkim izdali celo nekak proglas na slovensko prebivalstvo in z zlobnimi špekulacijami, ker je tesno gospodarsko vezano na Trst. skušali prepričati naše ljudstvo, dec bi bila priključitev k Italiji končno le manjše zlo. Naše ljudstvo pa tej osladni jezuitski propagandi ne podlega ker dobro pozna ljudi, kj Jo širijo. Zato naj bi to žalostno robrrto opravili ko-mintormist^ In Vidw!i jih je v nedeljo poslal tia delo, pri čemer pa ni imel sreče. Po tolikem pisanju, potvarjanju in zlorabljal nju dogodka v Škofijah, kjer so jo vidalijevci izkupili, po komedijamtskem članku komedijanta lidalija, ki je sam o sebi napisal levamo accop-•nare ti compagno Vidali», po članku, polnim izmišjotiri, ki m je v nedeljo napisal na prvi strani v Unita Kolenc (mimogrede naj. omenimo, da je mel ta članek namen nahujskati kominformisbe, da bi se maščevali nad «titoi'ci»), po vsej tej psihološki pripravi, da bi izziv,al med kominformistič-no usmerjenim delavstvom o-gorčenje češ ubiti so nam hoteli «capota», je pač Vidali skupno s svojimi pajdaši pričakoval, da se bo velika množica njegovih pristašev zbrala v Nabrežini in tem osovraženim «titovcem», tem ljudem, ki naj bi stregli Vidali ju po življenju, razbili njihov ' tabor ter dokazali srnjemu vodji ve. liko vdanost in ljubezen ter moč nj&gove partije. Toda vsi upi in načrti sc šli kljub tej ineliki psihološki pripravi po vodi. Vidalijevcem se je kljub vsem naporom posrečilo, da so zbobnali skuvaij le par desetin znanih škvadristov in poklicnih pretepačev iz Trsta Milj, Sv. Križa in celo iz Tržiča, pravih vzorcev ^mularije«, po večini članov bivših in sedanjega mladinskega aktiva. In ta revna drhal je bila vse, kar so spravili vidali je v ci na no-gt;, delovnega ljudstva pa ni bilo med njimi in šarlatan Vidali je moral pač kljub vse j reklami samemu sebi grenko priznali, da ga. nihče več ne jimIje resno. Drhal se je najprej potep«!o po nabrežinskih ulicah ob zaničevanju domačinov, nato pa je zasedla «stratešker> položaje na igrišču, kjer je bil tabor OF. Bila je popolnoma izolirana, med pobalini ni bilo nobenega domačina in njen veliki načrt in Vidali jev ukaz, da je treba, razbiti tabor OF, je že takoj v začetku splahnel. Razni «pin-gvinit, Pescatoriji Liebleini itd. pa se morajo le navzočnosti policije zahvaliti, da ni ljudstvo obračunalo z njimi, kakor so s svojim izzivanjem zaslužili in kakor so v listih, nalepljenih po Nabrežimi oni obljubljali, da bo ((delovno ljudstvo obračunalo s titovci*. Za kominformiste je bil to popoln poraz. Ni ih piskanje in histerično kričanje so obsojali vsi, vsi so videli, da je vidalijevska akcija popolnoma propadla j n da je tov. Babič v Nabrežini govoril, medtem ko se Vidali v Škofijah ni upal niti prikazati. In divjanje te škvadristične drhali, teh vernih potomcev Giu.nte je našemu ljudstvu š(' enkrat potrdilo ves njen šovinizem, vso njeno mržnjo do vsega, far je slovenskega kar spominja na osvobodilno borbo. Ko so mleonozobi pobalini zagledali živi prikaz naše zgodovine, slike, ki so obsojale rapalsko pogodbo, italijanski imperialistični pohlep po naši zemlji, poiig Narodnega doma in streljanje bazoviških junakov, so še močneje žvižgali in kričali ter s tem pokazali, da odobravajo vse fašistične zločine in obsojajo našo borbo proli fašizmu. S tem so pokazali to, kar kominformisti tako skrbno prikrivajo, čeprav jim od povsod sili na dan: minjo proli slo-vinstvu. In za to svojo roboto, za. neuspeli poskus razbijanja naše manifestacije, so dobili izraz solidarnosti svojih zaveznikov šovinistov, ki so v «Giomale di Trieste del Lunedin opravičevali njihovo škvadristično početje ter z žalostjo ugotovili, da niso mogli doseči uspeha zato, «ker je bilo preveč policije». Mislimo, da niso potrebni drugi dokazi o njihovem tesnem sodelovanju, saj jih skupna mržnja do nas popolnoma izdaja. Nabrežinski tabor OF je bil nov poraz za kominformiste, dokazal je Vidaliju, da se nihče ne zmeni za njegove avanture in da slovensko ljudstvo v nabrežinski občini odločno stoji na braniku svojih pravic. To ljudstvo kljubuje na slovenski obali že 1.300 let in je vzdržalo že mnogo hujši pritisk. Le naivneži in brezupni politikantje si lahko ustvarjajo. da ga bodo s skupnim pritiskom in prevaro uklonili. V < nedeljo so dobili ponovno lekcijo, ki jih seveda ne bo spametovala, ker bogovi udarijo s slepoto one. ki jih hočejo pogubiti. Vidali in vsi šovinisti naj vedo, da jim ne bo uspelo to, kar ni uspelo našim sovražnikom v. stoletjih: našega ljudstva ne bodo iztrebili ne s silo ne s prevaro in ta lepi del slovenske obale bo vedno ostal naš vsem našim sovražnikom navkljub. DE GASPERI V OTTAWI Ul GOVORIL 0 TBSTU Na tisKovni Konferenci je izjavil, da STO načelno pripada Italiji, Kot pravi tristransKa izjava iz leta 1948 RIM, 17. — Glavni predmet komentarjev rimskih političnih krogov so danes De Gasperije-ve izjave na tiskovni konferenci v Ottawi. Zanimanje zanje je bilo veliko predvsem zaradi tega, ker poskušajo po izjavah svojega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Ri. mu ugotavljati veter, ki piha v Ottawi, predvsem še zato, ker so seje atlantskega sveta strogo tajne, obvestila po diplomatski poti pa prihajajo ponavadi z zamudo. P.a tud1 za De Gasperijeve izjave ie bilo potrebno čakanje na vesti iz tujih virov, kajti poluradna agen. cija ANSA je te, za ameriške razmere prikrojene izjave (in samo te lahko predstavljajo zanesljiv barometer), vsebovane v glavnem v odgovorih raznim novinarjem, skrajšala tako, da so prirejene za široko italijansko občinstvo. Sama izjava, ki jo je podal De Gasperi, je precej splošna in se glavnih vprašanj dotika samo neposredno, med vprašanji, ki se tičejo Itahje, omenja samo mirovno pogodbo in sprejem v OZN. pa še to v nekam nedoločeni obliki. V odgovorih na vprašanja pa je izjavil, da je zahtevala «z vso energijo« od atlantskega sveta, naj »podpre revizijo mirovne pogodbe z Italijo«. Dejal je tudi, da je Schuman izjavil, danes pred atlantskim svetom, da so ZDA, Anglija in Francija «naklonjene» reviziji mirovne pogodbe, ter da zaradi tega upa, 4'd bodo tudi drugj člani atlantskega pakta ((dali svojo moralno. podporo«. V rimskih krogih pripominjajo, da so podobne izjave že slišali pred trojno konferenco v Washingtonu, da pa je posledica bila splošno razočaranje. Glede tržaškega vprašanja pa je De Gasperi izjavil dobesed-np (citiramo pa ameriški agenciji »United Press«): «Nisem postavil nobenega predloga glede Trsta, ker ta zadeva ne spada v pristojnost atlantskega pakta. Na tem področju hočg-n»o rešitev, ki bi zadovoljila Italijo. Hočemo tudi možnost, da bi dosegli rešitev z Jugoslavijo glede Trsta, toda zadostiti moramo našemu ljudstvu in našemu javnemu mnenju«. ((STO, je dejal De Gasperi, gotovo načelno pripada Italiji na osnovi tristranske izjave od marca 1948. Pobuda za pogajanja pa mora biti odvisna od druge strani. Mi se še nismo pogajali z Jugoslavijo, toda pričakujemo to iz dneva v dan». Glede gospodarskih vprašanj pa je De Gasperi dejal, da bi morale atlantske države omiliti omejitve' za priseljevanj* Italijanov in storiti vse, da bi ji pomagale, (Od danes je izjava angleškega ministra za delo. da bi Anglija, če ne bi nasprotovali sindikati, mogla sprejeti 5000 do 10.000 italijan^ skih delavcev. Robens je poudaril da ima Italija 2 milijona in pol brezposelnih in da ji je treba pomagati). De Gasperi je končno še posebtj poudaril sledeče: «Toda predvsem potrebujemo vojaška naročila, s katerimi bi zaposlili delovno sito v Italiji«. V rimskih krogih se sprašujejo, al; je De Gasperi ubral pravilno pot. Naštevati naenkrat vse zahteve, ko Italija kot protivrednost nima nuditi ničesar in ko so se n. pr. Francozi pojavili v Ottawi 4 pristankom na nemško oborožitev v žepu, se zdi nekaterim opazovalcem tvegana zadeva. Poleg tega se boje, da v Ameriki indiskrecij o strogo tajni atlantski seji ne bi morda razlagali kot željo, da se na vsak način z vplivanjem na javno mnenje doseže kaj več. Vplivanje na javno mnenje se medtem nadaljuje. Zlasti značilen za te poskuse je članek Italijana Cortesija v ilustrirani prilogi «New York Timesa« s svojini, za trenutno taktiko italijanske diplomacije tako značilnim naslovom «Ne-otohodno potrebni ministrski precteednik» (mišljen je De Gasperi). Članek, ki je očitno napiisan po naročilu iz Rima ali pa iz številne italijanske delegacije v Ameriki, preti med dvugim tudi, da bi se ta »stolp italijanske demokracije« utegnil zrušiti, če bi se De Gasperi vrnil v Rim praznih rok, predvsem pa brez Trsta. Cortesi dodaja — kar ga vsaj malo opravičuje — da Italijo in ZDA loči 500 .kilometrov in da verjetno zaradi tega Amerikan. ci italijanskih čustev glede Trsta ne morejo razumeti. (Kot da bi jih razumeli tisti, ki živijo tesno ob Italiji, ali pa, recimo, sami Tržačani!), ALBIN PEČAR Ridgway predlaga nadaljevanje pogajanj TOKIO, 17, — General Ridg-wav je poslal nasprotnim poveljnikom na Koreji novo poslanico, v kateri izjavlja, da je poveljstvo Združenih narodov še pripravljeno obnoviti razgovore za premirje v Kesongu, ki so bili prekinjeni 23. avgusta. Ridgway ponavlja svojo ((željo za dosego pravičnega in častnega vojaškega premirja« in izjavlja, da je pripravljen razgovarjati se o ((obojestransko zadovoljivih« pogojih za obnovo razgovorov, če so nasprotniki «zdaj pripravljeni« končati svojo prekinitev razgovorov. Maurice Petsche umrl PARIZ, 17. — V nedeljo ob 14.30 je umrl znani francoski fi_ nančni strokovnjak in večkratni minister v povojnih vladah, 55-letnj Maurice Petsche. Kot finančn; minister ima to zaslugo, da je rešil Francijo iz težkega gospodarskega položaja po 1 1944. Bil je neodvisen. Ža poslanca je bil izvoljen prvič l 1925. PRIMORSKI DNEVNIK 18. septembra TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek 18. septembra Jožef K., Sokolica Sonce vzide ob 5.45, zatone 00 18.13. Dolžina dneva 12.28. Luna vzide ob 19.09, zatone ot) 9-Jutri, sreda 19. septembra Konst., Vitograd Tabor OP v Nabrežini (Nadaljevanje s 1. strani) Nato je bil co sodelovanju godbe iz Nabrežine, združenih pevskih zborov pod vodstvom dirigentov Karla Boštjančiča, Ubalda Vrabca in Milana Per-tota, članov SNG iz Trsta in skupine telovadk podan zgodovinski prikaz borbe slovenskega ljudstva na Primorskem od leta 1918 do današnjih dni. Pred nami se je odprla velika knjiga, ki prikazuje slovensko etnično ozemlje. Tisoč tri sto let na tem ozemlju, to je dolga doba, in če bi jo popisali. bi bila deibela knjiga — knjiga zgodovine trpljenja našega naroda, ki je skozi tlačanstvo dozorelo v narod in doseglo veliko zmago. Nemško italijanski imperializem steza roke pa naši zemlji. Rimska voikiuiija se zaganja v našo grudo, ker smo bili na poti italijanskemu imperializmu v srednjo Evropo in na Balkan. (Kaj so razgrajači tam za zittom povzdignili svoj gi^s cb pogledu na to sliko? Se jim je mar za skominalo po tistih dneh, ko so italijanski imperialisti grabežljivo trgali našo sveto zemljo? Najbrž;! Saj so bili silišati med vzkliki tudi tako dobro nam znani «Ande a Lubiana«. ki smo jih bili vajeni prav ocj najhujših zagovornikov rimske pohlepnosti). Slika se je vrstila za sliko. Pobrali so nam naše tri mejnike. Obetali nam nacionalno zaščito. Toda pred našimi dimi vstajajo požgani domovi, gori Knjiga zgodovinski prikaz borbe slovenskega ljudstva na Primorskem. italijanski, potem govori!). V poglavju «Mi pa vsak’ dan rastemo in se dvigamo«, nam prikazuje nadalje knjiga vse uspehe, ki smo jih dosegli po resoluciji IU. Predi nami se zapre knjiga naše zgodovine. Pred nami je sedanjosti In kakor smo mirno in dostojanstveno pokopavali mrtve partizane, talce in druge žrtve sovraštva do vsega slovenskega življa na tej na tej zčmlii. bomo vztrajali še naprej v svoji borbi, oddajali po radiu. Naravno je, da ga bo sprejel na županstvu tu. dli župan. Bartoli. popoidn:= pa si bo ogledal, pristanišče. Ti obiski ministrov ob splovitvi ladij so postali kar že ne^ kam običajni. Toda Trstu ne prinašajo sreče. Ministri prisostvujejo svečanosti splovitve, obljubijo marsikaj, toda vse te ladje so doslej odplul^ v Italijo in Trst jih ni več videl, čeprav jih gradijo tudii z eno-tretjinskim prispevkom iz kreditov ERP, ki so namenjeni Trstu. Zato bi bilo bolje, da fci ministrov ne bilo in da bi Še vedno velik obisk jubilejne razstave na stadionu "Prvi maj, SLAVA PAUL1MA BORCEMAI Tov. Ivan Rupel Skupina goriških Slovencev ter Ljubljančanov obiskala v nedeljo razstavo - Z današnjim dnem nov film narobni meč» Razstava «Naša borba za svo-bodo», kj bi morala biti zaključena že preteklo necieljo, je bila podaljšana še za teden dni. Da je ta ukrep odbora za raz stavo popolnoma na mestu in utemeljen, nam je priča zelo velik obisk ljudi iz mesta 'in vasi, ki je bil prav gotovo nad vse zadovoljiv prav v nedeljo. Med gosti, ki so si ogledali jubilejno razstavo OF na stadionu «Prvi maj», je bila tudi skupina prebivalcev Gorice in okoliških vasi. Iz njihovega zanimanja za posamezne dokumente in brošure, ki zelo jasno dokumentirajo življenje slovenskega prebivalstva na načem o-zemlju od 1. 1918 pa vse do leta 1945 je bilo razvidno, da so bili z razstavo nadvse zadovoljni Predi zaključkom tabora OF je tovariš Janko Furlan preči-tal resolucijo naslovljeno na Oi ganizacijo združenih narc- . . _ _ r _ dov, ki so jo vsi prisotni z nav- glavarja, ker niso izvršili da-Narodini dom v*Tistu7'(fn^ot dušenim ploskanjem sprejeli. ne naloge, odm^v izza zidu odobravanje). . velik-em uspehu, ki ga js. Mi pa smo se razhajali z ra- V nas se budi spomin na naše ^niel tabor OF v Nabrežini, se dostjo v srcu, ker je tabor v prve mučenike, Gortan. Bazo- ^ razvi,a na igrišču prijetna ‘ Nabrežini tako lepo uspel, vica. C«Ubijalci», kriče tam. za _________ _______________________ zidfom. Pravzaprav so se nam zasmilili v tem svojem slepem sovraštvu do nas, kajti padli so že tak-> globoko, da bi bili zmožni ponoviti bazoviško tragedijo. če bi c.fc stalo naše ljudstvo strnjeno kot močna armada odločno pripravljeno d a Bazovice ijs dtapusti nikoli’ več). List za listom naše zgodovine sie odipira pred nami: taborišč?.. trpljenje, borba, osvoboditev Trsta (Pričakujemo zopet «duhovite» opazke tam izza zidu, toda ničesar ni slišati. In ko se ozremo, vidimo, da stiskajo junaki rep med noge in tiho. prihuljeno odhajajo, da bi ne bilo premočno čutiti njihove blamaže. St en klic zaslišimo, ki jih razgali do kraja. Tovarišu, ki jim je z igrišča povedal v dveh besedah, kar jim gre in ker je bil pat« domačin, ni bila ravno italijanščina najboljša, je fden I 17,IYlPrl ViHtej.Ti W>tri'h i n i ’ Predvsem jih je zanimal prvi nam ladje ostateflra/^”dalo I j*el. razstave, ki prikazuje bor-zaposlitev brezposelnim trža- I P? 1!? življenje slovenskega pre-škim pomorščakom in poživilo bivalstva od leta 1.918 do 1941, vse tržaške gospodarske dejav. P3 tudi dokumenti in slike iz n osti ki so v zvezi s pristani-1 narodnoosvobodilne borbe so ščerr. in pomorskim prometom. Potegnili njihovo pozornost. Po ogledu razstave so imeli mož-n . . . i nost videti že jugoslovanski retmdvajsetietnica dela f>im «Na svoji zemiji», kj je _ , vsem zelo ugajal. _ , PJaznuJe ravnatelj Druga skupina, ki je prav ta. zadrug g. Mario Cos- ko v nedeljo obiskala jubilejno s; 25-letmco dela pri Delavskih razstavo OF, je bila skupina zadrugah, kjer je za ra.vnatelja članov sindikata Muzeja narod-ze vsa povojna leta, v katerih ne osvoboditve iz Ljubljane. Si-f? P1?0®0, trudil in imel ve- cer bodo o svojih vtisih z.razlik delež pri obnovi Delavskih stave prav gotov0 tudi sami pi-zadrug, ki so med vojno utrpe- sali, vendar je bilo }z njihovih le mnogo opustošenja in škode, besed razumeti, da jih je raz-Petmdvajsetletmco dela g. Cos- stava nadvse presenetila. Z ve-sija. so skupno z njim praznova. likim zanimanjem so si ogledal; U tudi upravniki, poslovodje ter vse razstavljene dokumente vse osebje Delavskih zadrug. | brošure in slike ter so predi vsem pohvalili prvi del razsta. CRDA že izvršilo in ki jih namerava v bližnji bodočnosti še izvršiti. Člani glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev so bili mnenja, da je treba borbo proti odpustom z dela še nadaljevati ter preprečiti z vso odločnostjo, da bi delodajalci v zimskih mesecih svojo ofenzivo proti delavcem še zaostrili. Živahna je bila tudi diskusi ja glede položaja v manjših ladjedelnicah, kot na primer v ladjedelnici Sv. Roka, kjer žive delavci v večnem strahu, da bodo zaradi pomanjkanja novih naročil odpuščeni z dela. Navzoči člani so bili mnenja, da bi morale odgovorne oblasti poskrbet; našim ladjedelnicam, posebno manjšim čim več naročil, ki bi zagotovila delo sto in sto tamkaj zaposlenim delavcem. Skvadristična akcija v Nabrežini ne bo zadovoljila Vidalija Koristno bi bilo, ko bi se ta ali oni kominformistični pristaš o priliki obrnil na gospoda Vidalija ter ga pobaral, čemu vendar vzdržuje škvadristično skupino razbijačev in pobija-Čev v isti mah. ko sam prireja zborovanja za mir. in čemu pošilja te razbijače in pobijače prav na prireditve, na 'katerih se po pisanju kominformističnega tiska zbere# le deset do dvajset titovcev. Ne glede na to, pa bi zaradi nasprotnega gibanja. ki okrog svojih govorni- vendar ne kazalo rediti kup razbojniških elementov, ki s svojim početjem prav gotovo ne dvigajo ugleda baje slavne kominfermistične stranke. Toda Vidali skuša dopovedati s silo, česar ne more z besedo, po čemer bi se dalo soditi, da mož ne govori resnice in je njegov lažnivi evangelij namenjen le še duševno obremenjenim siromak (. m. Tudi na nedeljskem taboru OF v Nabrežini so se oglasili Vidalijevi biriči in javili zbra- izmed Vidlalijevrh kominformi. kov zbere lahko le nekoliko de-1 ni množici da so še v službi »tov dejal: Nauči se najprej setin somišljenikov, Vidaliju‘s poklicnim opravkom'so pri- 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Zadružniki so zborovali Pretekli teden so zborovali zadružniki in gospodarstveniki, ki se bavijo s kmetijskim gospodarstvom, s kmetijsko reprodukcijo in odkupom kmetijskih pridelkov ter dobavo kmetijskih potrebščin. Cilj zborovanja jP bil. da po 40 dneh sprostitve trgovine zberejo svoje ■izkušnje, jih analizirajo, kritizirajo slabe strani, osvojijo dobi e in si postavijo nove cilje za bodoče poslovanje na osnovi novih predpisov in svobodne trgovine. Tov. Beltram je na tem zborovanju povedal nekaj misli z ozirom na novi način trgovine, pojasnil navzočim namen zborovanja ter jih pozval, naj podajo svoja mnenja, naj postavijo svoje perspektive za bodočnost, posebno kar se tiče realizacije deviz, ki jih je zadružni sektor pridobil z odkupom in prodajo kmetijskih pridelkov. Opozoril je navzoče, naj skušajo, dokler je še čas in je še pridelkov na razpolago, čim več izvoziti, da bodo lahko zadruge tudi čim več uvozile. Poudaril je pomanjkanje perspektivnega načrta pri zadrugah, kar je kvarno vplivalo na njihov gospodarski razvoj. Pozval je zadruge, naj povedo in obrazložijo težave, na katere so naletele pri tem novem ukrepu in gospodarskem razvoju. Napačna je trditev reakcije in njeno prišepetavanje. češ da smo se povrnili na staro, ker je bila trgovina sproščena, kar pa m res, ker s tem je bil samo napravljen korak naprej k socializmu v sklopu drugih gospodarskih vprašanj. Naj gospodarski razvoj v celoti je do sedaj dospel tako duleč, da smo lahko napravili ta korak, ne da bi krenili z naše poti. Zadružni sektor mora zn at j tudi ta korak izkoristiti, kajti ukrepi so eno. naravni gospodarski zakoni so pa drugo. Skladnost enih in drugih na poti v socializem, nam bo dala gotov uspeh. Govorili so nato predstavniki raznih zadrug tako onih splošnega tip;, kakor tudi kmečko delavnih zadrug. Navajali so svoja izkustva kakor tudi svoje pritožbe, ki so se nanašala večinoma na zapreke, na katere so naletele zadruge pri raznih podjetjih, predvsem pri podjetju Vino in Fructus ka-, kor tudi pri nekaterih predstavnikih oblasti in ustanov. Predstavniki pod etij so branili svoje poslovanje z zadrugami in odgovarjali na razna stavliena jim vprašanja, tako od strani predstavnikov raznih zadrug in predstavnikov oblasti. Tekom razgovora se je tudi ugotcvllo, da so nekateri kolektivi predvsem oni Vodovoda, Imeli večje uspehe pri obdelo- vanju zemlje kakor nekatere K DZ na istem terenu. Q tem se je vnela dolga razprava in se je pokazalo, da je neuspeh zadrug pripisati pomanjkanju perspektive pri zadružnemu poslovanju. Na vsa vprašanja in pritožbe je odgovoril tov, Beltram, ki je dal poedincem izčrpne odgovore. Ugotovil je tuiii potrebo takih sestankov, ker se je ravno na lem pokazalo, da znajo zadruge postavljati svoje probleme na pravo osnovo in se tudi energično potegovati za svoje stališče. Se nikdar kot do seflaj niso zadruge zavzele tako energičnega stališča in tako odkrito in jasno pokazale napake in ovire, na katere so naletele. Sesturno zborovanje ni poteklo zastonj in že izkustva tega zborovanja so tudi pokazala, da je treba napovedati borbo monopolizmu nekaterih podjetij. Sprostitev trgovine bo dala zadrugam vso možnost, posebno še ker se bo y sklopu zadružnega sektorja ustanovilo podjetje, ki bo konkurenčno z drugimi podjetji v trgovini kmeti-jsKih pridelkov in kmetijskih potrebščin. Tekmovanje med Podjetji bo imelo lahko samo ugoden vpliv na razvoj našega gospodarstva. Tudi ostali govorniki, ki so sledili tov. Beltram, so ugotavljali nujnost borbe monopolizmu,kakor tu-i perspektivne načrte za bodoče delo pri zadrugah. Na tem sestanku je padlo mnogo kritik na račun zadrug, podjetij in tudi oblasti. Troba je samo pohvaliti poedince, da so energično segU v razgovor in želeti je da bi na prihodnjem sestanku še bolj jedrnato razpravljali o podobnih vprašanjih. kajti samo na ta način se bodo lahko odpravile lapake in dale pravilne smemioe našemu gospodarstvu na r? j .igr. v! poti v socializem. Ne bo nas več tujčin teptal... Za četrto obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji je Zveza borcev koprskega okraja organizirala partizanski tabor v Borštu, združen z odkritjem spominskih plošč na hiši komande mesta Kope;r v Hrepelcih in na bunkerju, kjer j« padel komandant komande mesta Koper, tovariš Frenk. 2e zgodaj zjrutraj je bila majhna vasica Hrepelci vsa v zastavah. Okoli desete ure so se začeli zbirati v tesni grapi ob bunkerju ljudje iz vseh okoliških vasi. Prišel je tudi edini član štaba komande me- ve, ki razpolaga z dragocenimi listinam; in dokumenti iz kulturnega in političnega življenja Slovencev na teni ozemlju. Razen teh dveh skupin, ki sta prišli prva iz Gorice, druga iz Ljubljane, si je razstavo ogledalo še veliko število domačinov, mnogo tudj takih’ ki so bili že na razstavi, pa s0 si jo želeli še enkrat ogledati, ker - ,- - , . i niso pri prvem obisku mogli celi ze na športnem igrišču, videti vseh podrobnosti, kjer so enega tovariša napadli Zel0 dobro obskane so tudi s kamnom, drugemu pa raztr- vsak večer filmske t>rec’stave gali srajco. Zatem so na cesti pa čeprav je prižel vš?k izmed’ opljuvali skupino gostov, razbi- predvajanih filmov večkrat na li steklo na enem izmed avto- vrsto. Sedaj se pa obeta Trža-busov in skušali tudi med go- čanom nov kulturni už t' k. Da-vorom tov. Babiča motiti prire- nes bo na stadionu premiera nr-ditev z žvižgi in psovkami. To- j vega jugoslovanskega pravljjč-da delo jim postaja iz dneva v | nega^ filma «C^robni meč», ki dan nehvaiežnejšč. Nikjer ne bo brez dvonr.J navdušil vse dosežejo svojih namenov, ke*. Uledalce. Poleg novega filma^bo potekajo prireditve somišljehi- .1<*1 poseben . dokumentarni kov OF lepo po sporedu, kljub ki prikazuje ž>vlj°nje t"- nemiru, ki ga povzročajo pro- °£, v : Potniških kp: pagatorji miru lomjah v Slovenij?. Starši, ki Vidali s takšnimi neuspehi V-£h škvadnstov seveda ne more bi- Meda*! ZamUd,te Prl1 ke-ti zadovoljen. Ker pa je nasi- tarni film. len m vzgaja svojo čredo po Potrebi baje tudi z brcami in zaušnicami, se ga škvadristi boje in skušajo z manj nevar-' nimi junaštvi prikriti spodletelo akcijo. Tako se je zgodilo S seje glavnega odbora ERS industrijskih delavcev V soboto 15. t m. je bila na sta, ki je takrat uš-til iz rok fašistom na Vanganelskem polju, tovariš Valerij Jakomin — Jelen. škvadra napadla’starejšega to I su‘vnega °aDOra enotnega raz- Slavnost pri bunkerju je ot- i variša Josipa Pcčkaria čim so rednega sindikata industrijskih ‘ ' vsi Skunai »rfeSSJ „ L™ “ delavcev. Seja je bila zelo važ- tudi y nedeljo. Na povratku iz I L* Tt. ..... Nabrežine okrog 22. ure je y VI' Machiavelli seja -- - ... glavnega odbora Enotnega raz- vorila vojaška godta iz Portoroža. nakar je zastopnik Zveze borcev pozdravil navzoče in podal besedo tovarišu Jakominu, ki je orisal zgodovino Komande mesta Koper in še posebej osvetlil lik tovariša Frenka, kot junaka in dobrega stratega. «Od Trsta do Buzeta, od Zazida do Sečjol so vsi ljudje poznali tovariša Frenka. Od junija do 8. septembra 1943 je preko komande mesta Koper odšlo dnevno od 200 do 300 novih borcev, ki so sestavljali nove divizije. Po osmem septembru se je položaj komande mesta zelo poslabšal. ker so nacifašisti napravili postojanke v Pomjanu, Truškah. Zabavljah, Trebešah, Laborju in še drugod. Ljudstvo pe je budno pazilo in je bila vsaka mamica ter vsak pionir v obveščevalni službi. Vsi so bili kot *den, tako da je ko-mandia bila stalno obveščena o sovražnikovem premikanju. Več kurirjev je v Brkinih in na Slavniku žrtvovalo svoj* življenja, ker so iskali vez;, z Istrskim področjem« Po govoru tovariša Jakomina je bila odkrita komandantu Frenku spominska plošča in položenih več vencev. Slovesnost se je popoldne ob 13 uri nadaljevala v Hrepelcah. kjer je bila odkrita na hiši. kjer je bila komandia mesta Koper, spominska plošča. Tu sta zbranim ljudjern govorila tovariš Jerman in Scfltol. Tako so ljudje- Slovenske Istre praznovali četrto obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji. S svojo udleležbo na teir. partizanskem taboru so dali odločen odgovor vsem govornikom iz Trsta in Italije, ki še vedno cedijo sivoje impe- l rialistične sline po tej zemlji. Ljudje sami so dali jasen odi-gavor. ko so ob zaključku slovesnosti dolgo vzklikali; Jugoslavija, Tito! vsi skupaj prispeli z vlakom na , __ glavno postajo. Počkarja so „r:„sa’ “ kominformistični junaki potolkli do krvi, tako da se je moral pray o položaju delavcev v raznih tovarnah in ladjedelnicah. katerih položaj se je. gara- ža teči po zdravniško pomoč na , TOZaJ se ie' *a.rf Rdeči križ stevilnih ukrepov o množič- In potem izide naslednji dan | pustih z deIa zel° P°' «11 Lavoratore« s šegavim na- slovom: «Fiasco dei tiiinU, I „JLa ,drievnem r®duJe^b!l° se’ namreč na prireditvi v Nabre- r'elScev žini Vra« vpHi C. I ladjedelnic CRDA proti odpu- Lavoratore,, upal nlpisati ne- 'St0m Z dela' ki jih 5e Vodstvo kaj zrn resnice. V zvezi s tem je policija aretirala 18-letnega Claudia Kukca (Cucas) ii Ul. Ricci in 19-letnega Marija Bogatca iz Sv. Križa 114. Včeraj dopoldne sta se aretiranca pojavila pred od-goditvenim zavezniškim sodiščem, ki je njun primer predalo v obravnavo rednemu sodišču Apno v oho in druge nezgode Med delom pri nekem gradbenem podjetju v Ul. Ananian je 32-letnemu Emiliju Sgubiju iz Fiumicella brizgnilo apno v oko. Mož se je takoj zatekel v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga odposlali domov. * * * Z zida v tovarni pohištva «Giu>bilo» se je zjutraj nepričakovano odtrgala jeklena posteljna mreža ter padla komaj 16-letnemu Angelu Pranzu iz Ul. Orlandini na glavo, pri čemer ga je ranilo nad ušesom. Stvar ni bila huda, ker so faj> ta po prvi pomoči poslali domov. * * * Huda nesreča, ki mu bo verjetna pokvarila vid, je zadela 41-letnega Bruna Crosillo iz Ul. de Fin št. 18. Mož, ki je bil zaposlen v notranjosti krematorija, je nerodno udaril po žeblju, ki ga je nameraval zabiti v zid. Žebelj je odskočil ir.‘ se mu zasadi] v levo oko. Po nezgodi so ga sprejeli na okulističnem oddelku s progno. zo 30 dni, vendar ne vedo, ali mu bodo rešili vid. Skrunilci grobov na delu ~ v Miljah Tatiči si vse?a izmislijo, da bi se nabrali denarja in si upajo celo na pokopališče, kot se je pretekle dni zgodilo v Miljah. Spravili so se r.a družinsko grobnico in odnesli 4 bronaste svetilke in nekaj bronastih črk z nagrobnega napisa. Stvar je policiji prijavil 42. letni Frar.cesco Luca iz Milj in izjavil, da so luči vredne okoli 16.000 lir, medtem ko za črke ni mogel oceniti škode. Policija je pričela iskati nesramne lopove. Za zabčivo zažgana obleka Zvečer se je pejavila v bolnici 46-letna Anna Leviski por. Ravalico iz Ul. Appiari 28, kateri so nudil; prvo pomoč zaradi opeklin II. stopnje po desni nogi. Zena je izjavila, da je v pretekli noči med spanjem na neki klopci v Ul. Crosada pričela nenadoma goreti. Sama ni vedela, kako se ji je vžgalo krilo, vendar domneva, da ji je kak malopridnež za zabavo prižgal obleko in izginil. Tov. Rupel je bil doma s Proseka pri Trstu, kjer se je rodil 24. februarja 1924. Po poklicu je bil električar. Bil je dolgo časa aktivist na terenu, nakar je odšel 'v partizane ter postal borec III. mornariškega bataljona. Padel je dne 17, septembra 1944 v borbi na otoku Hvaru. Tov. Friderik Sbisa Rodil se je v Trstu 27.11.1928. Po poklicu je bil mehanik. Dne 17.9.1944 je vstopil v partizane ter še istega dne dal svoje mlado življenje za svobodo. Smrt slovenskega ribiča v Sesljanu V noči ob 16. na 17. t. m„ je umrl slovenski ribič v Sesljanj Andrej Prašelj. Naš Andreji je bil znan med vsemi slovenskimi ribiči naše obale kot pcojeten in vztrajen delavec, k.i si je v borbi z našim morjem služil trdi kruh ribiča in kot vztrajen antifašist, ki se je tudi na naši obali boril za pravice našega človeka. Tako je vzgojil v trdem delu dva sinova, ki nadlaljujeta posel naši starih očancev. Prašelj Andrej je imel -za seboj borbeno preteklost. Za časa prve svetovne vojn,s je bil eden izmed tistih slovenskih mornarjev, ki so se uprli v Boki Kotorski. Bil je aktiven med organizatorji, zato je bil tudi aretiran in. jie prestal najhujše mučenje takratne avstrijske scldateske. Zlom Avstrije ga je zatekel z mnogimi drugimi revolucionarji v jfcči, od kodier je bil osvobojen. Takih kortmin. ki trdo delajo in ki so v svoji mladosti pisali kot uporniki zgodovino našega ljudstva, nam je hudo žal. Pogreb našega dragega Andreja bo danes ob 17. uri. Prispevajte za KULTURNI DOM OF V sredo 19. t. m. ob 20 bo redna seja okrajnega odbora OF za III. okraj na običajnem mestu. Seja Ljudske fronte Danes v torek ob 11.30 uri bo seja tajništva Slovan,sko-italrjatt-ske ljudske fronte na sedežu v Ul. R. Manna it. 29. SHPZ vabi Članstvo prosvetnih društev, da si na stadionu, »Prvi maj* ogleda razstavo, ki je pod geslom •Naša borba za svobodoa Razstava bo odprta še ve. te- (Jen. Seja glavnega odbora SHPZ Seja glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 20. t, m. ob 16. uri v običajnih prostorih. Odborniki bodite točni! Vpisovanje v osnovne šole Otvoritev osnovnih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju anglo-ameriški pas, bo dne 24. septembra t. 1. Od 24. septembra do S, oktobra t. 1. se bo vršilo vpisovanje in popravni izpiti. Dne 6- oktobra je svečana otvoritev s službo božjo. 8. oktobra se začne reden pouk na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred se vpišejo otroci, ki so rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t. 1. dovršijo šesto leto starosti. Vsa potrebna pojasnila in navodila dobijo starši pri ravnateljstvih šol. Slovenski starši, pokažite, da ste vredni sinovi svojega naroda in da ljubite svoj jezik. SLOVENSKI OTROCI V SLOVENSKE SOLE! Za vpis v I. razred so potrebne sledeče listine: a) rojstni Ust od anagrafskega urada; b) potrdilo o cepljenju koz od zdravstvenega urada; c) potrdilo o cepljenju proti Savici; č) potrdilo o zdravih očeh. i Matere oskrbite si listine takoj, dokler ni še navala po uradih. Dvoletni trgovski tečaj na Katinari Stairši in dijaki iz Lonjerja, Bazovice, Katinare, Loga in Sv. Marije iMagdalene! Ravnateljstvo Dvoletnega trgovskega tečaja na Katinari obvešča, da bo vpisovanje trajalo sanio do 25. septembra. -Da ne boste izgubljali ure in ure vrstah r.a uradih, ki izdajajo potrdila in listine, katere morate predložiti pri vpisu, vam svetujemo, da pohitite, ker je naval vsak dan večji. Obvestite tudi ostale dijake in starše! danes 18. t. m. ob 19-3® 60 v okviru jubilejne razstav« na stadionu «Prvi ® predvajan prvi .;ugos!ov2*H> pravljični M® „Čarobni meč Sledi dokumentarni ^ mTRzASKI otroci v CITNISKIH KOLO”'' V SLOVENIJI* Priporočamo Tržačan^ si v čim večjem * ogledajo oba nad v# miva filma- Gledališče če «V«J V petek 21. sept. zbora «Singerverein» >n l p ga simfoničnega orkes1 čJani. Na sporedu je Vew ^ Deum» in Brahmsov Requiem». Prodaja listkov od Prl torka dalje. Lutkovna predstava zo Pionirska organ>zacU> ja vabi vse otroke J® i |d J starše k lutkovni Pre“,fi 'M«®] pri »Gregoriju« v UR #. ‘j a vento 158, danes „>;e 17. uri. Lutkovno S,e oroj^ bo nudilo nov zabaven r ^ ki ga je naštudiralo 1951-1952. JOJ*1 ir Ceste zaprte za P1 Županstvo javlja, da ^ radi cestnih del v ulic^;a i*J terih gre tramvajska P^vt* zaprti za promet do d° JV?l! Ul. Massimo D’Azegli° .0% bos1* ta do Largo Niccolirti ™ (jj. ti od Ul. Gambini d° scoli. NOČNA SLUŽBA J Al Cedro, Trg ob.er 4; Cipolls, Ul. Belpogš10 a, V Colle, Ul. p. Revoltella jjjir pangher. Ul. sv. Justa jlsf zoni. Ul. Settefontane 'pfi chio, Ul. Ginnastica **■ Trg Goldoni, UliF ROJSTVA, SMRTI IN ^ $ Dne 16. in 17. sepMjg#« se je v Trstu rodilo ® 0 j( rok je bilo 23, umrlo v oseb. .<»ar Z Poročili so se: *elc eoSp«4 stone Comotari in _* £p“) do Sker! in frizerka Valenti Tiranti, vojak ske R. VVilliam Mc spodinja Amalia Grass* Lucio Dado in dija**® fj, Valeri Bearzatto, ur*^3g nic dr. Baldan in '«r H lavec Alojz Bernardis ‘ rt, ja Ferrui, oficir in gospodinja Gabrijel® rtosin in uradnica An* .^'Tr% san, železničar Dom'111 : _ _______si _ iCI3 ” „ lov Ct DCII1B* J Ji« P- , Člani P.D.„!van Cankar"pozor! Ciani in članice glavnega od- Cassio električar silvl(ia bora prosvetnega društva «Ivan [ lan in gospodinja Car:n* go#Kj) Cankar« so vabljeni na redno se- i uradnik Ettore Motz ^ J.^ i- .. j— on » „. nja Marja Miani, ur* ^ Pergolis in gospodinja mi električar Ubaldo P^e, spodinja Norma Ma.ron.0spr n D i lil jo, ki bo v četrtek dne 20. t. j». ob 20.30 v običajnih prostorih. GORIŠKEGA Načrt delovnih centrov čaka na pristanek ministrstva za delo Kot smo že poročaii se je na pokrajinskem uradu za dtlo sestala pokrajinska namestit- Koper Včeraj je v Ljudskem gledališču zasedala skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Na skupščini je bilo podano poročilo o izvršitvi plana in proračuna za čas od 1. januarja do 31. Julija 1951, preči-tani in odobreni razni odloki, imenovan svet za kulturo, itd. Od sprejetih odlokov jr važen tisti o dopolnitvah odloka o vzdrževanju stanovanjskih po. slopij. Med drugimi so bili sprejeti: odlok o izvrševanju in. vesticijskih del, odlok o ustanovitvi organov za revizijo, odlok o dopolnitvah odloka o davkih odlok o p^blsstilu izvršilnemu odobvu IOLO, da postavi posamezne gospodarske nanoge javnega pomena pod enotno upravo in odlok o spre. membi odloka o prekrških. Cestne nezgode Ena po polnoči je odbila, ko I ver>a kornisija. Razpravljali so se je 43-letni Alojz Legiša do- ° pokrajinskem načrtu uspo-ma iz Nabrežine vozil s svojim I sobljenostnih tečajev za brez-kolesom po cesti iz Saleža pro- postlne za upravno leto 1951-ti domu, ko je nepričakovano, 1952. Predsedovali jt ravnatelj padel s kolesa ir.' obležal na urapcsoblje ostal kakih 10 dni. nost 22 mizarjev; šestmesečni * * * tečaj za strokovno usposobije-Z rešilnim avtom RK so pre- nost 30 zidarjev; pod upravo peljali približno ob 9. uri zju- I>tlavske zbornice šestmesečni traj 26-letnega Pia Grassiglia | tečaj za strokovno usposoblje-iz Ul. Lamarmora, ki je tudi I nost monterjtv letal; šestme-padel s kolesa po krivdi neke- sečni tečaj za strokovno uspo-ga ar.'gle&kega šoferja, ki mu ?obljenost 30 zidarjev, Jestme-je prerezal pot. Mož si je pri sečni tečaj za strokovno uspo-padcu poškodoval ramo in no- sobljenost šivilj; petmesečni go, vendar ne bo nič hudega, tečaj za strokovno usposoblje-ker bo v 6 dneh zopet sposo- nost 30 zidarjev, petmesečni te. ben za delo. čaj za strokovno usposobljenost * * * 30 šivi]) moškega ptrila; tečaj Stirinštiridesetletnl Izidor za stroteovno usposobljenost Sedmak iz Ul. Giulta 19, pa r.'i ir.ehanikov in zidarjev, verjetno med vožnjo po Ul. sv. V tržiški občini Po prav ta-Frančiška s svojim kolesom o- ko več tečajev za strokovno pazil, da je ob cesti stoječi to- usposobljenost zidarjev, meha-vornik iz Vidma imel odprta nikov in Msparjev. vrata in je trčil vanje ter zle- Podobni tečaji bodo tudi v tel na tla. Sedmak se je dvignil Gradežu Krmirm, Gradiški, in počakal policijo, ki je prišla Foljanu. Mariami, Ronkah na mesto in šele nato je sam Turjaku in Starancanu odšel po prvo pomoč k Rdeče- V najkrajšem času bo ornemu križu. Tu so mu samo iz- njeni načrt delovnih centrov prali praske r.a rokah, nakar predložen ministrstvu za delo je lahko odšel domovi 1 in socialno skrbstvo, ki bo o mogredit aaj omenimo, da je v preteklem upravnem letu omenjeno ministrstvo odobrilo v goriški pokrajini samo 17 od 81 predloženih delovnih centrov. nadalje razpravljaki in I sleu njen oče, po živila, ki jih Po možnosti odobrilo. Mi-1 delijo livamiškim nameščen- --------------- J cem. Med potjo ji pride na sproti kolesar in j0 povozi. De-klica je po nesreči še nekaj časa obležala v prahu r.a cesti in ko si je opomogla ter vstala, ni bilo nikjer več brezvestnega kolesarja, ki je prav tako padel, toda urno vstal in jo po. pihal. Blažičevi so objokano in okrvavljeno deklico pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da se je globoko ranila v zgornjo ustnico. Ozdravela bo v desetih dneh. Izredna podpora brezposelnim trgovskim nameščencem Na izrečno zahtevo prebivalstva iz Gradeža je posebna delegacija posredovala pri prefektu za izboljšanje življenjskih pogojev brezposelnih v Gradležu, katerih število je ob zaključku kopalne sezone znova naraslo. Delegacija je pozvala prefekturo, na takoj posreduje pri ministrstvu za delo, da čimiprej izplača brezposelnim iz trgovske stroke v Gradežu iredna podpora. Obenem je zahtevala, naj to podporo dodelijo tudi brezposelnim iste stroki^ v Gorici in Tržiču. Prefekt ie takoj stopil v stik z ministrstvom, da bi dosegel podaljšanje izrtdViih pod/por za brezposelne iz trgovske stroke vsaj za 90 dni. Trenutno ministrstvo za prefektovo prošnjo še ni odgovorilo. S kuhalnico po glavi V mestno bolnico Brigata Pa. vi« se je včeraj zatekel 53-letni Ciril Vendramin iz Pevme. Imel je precejinjo rano na 8 i8VL iz3avil, da ga je žena s kuhalnico ker se je baje Vendramin vrnil domov pod precejšnjim vplivom starega «bri-ca». V bolnici so mu rano obvezali in mu svetovali, naj se previdno izogiba gostilnam, še bolj pa ženi, kadar ima v roki kuhalnico. Povozil deklico in |o popihal Sest tet stara deklica Bruna Blažič iz Ul. Pavia je včerai dopoldne šla s torbo v zadrugo tovanve SAFOG, kjer je zapo- »Rokovnjači" v Standrežu Standreško prosvetno društvo «Oton 2upančič» je preteklo nedeljo zopet nastopilo z Govekar - Jurčičevo ljudsko igro ((Rokovnjači«, s katero je že ob prvem nastopu dokazalo velike sposobnosti. Zaradi prizadevanja posameznih igralcev, ki so se v času od prvega nastopa do ponovitve vztrajno iz. popolnjevali in zmožnosti re. žiserja, je štandreško prosvetno društvo doseglo najboljši uspeh. Pričetek šolskega leta 1951-52 Didaktični ravnateljstvi za Gorico in Doberdob javljata družinam in učiteljstvu, da bodo po novih navodilih šolskega skrbništva popravni izpiti na osnovnih šolah od 26. do septembra, in sicer po urniku za posamezne šole, ki bo objavljen na razglasni deski na didaktičnem ravnateljstvu v Ulici Croce in nsknadno poslan na posamezne šole. Vpisovanje za šolsko leto 1951-52 bo od 1. do 6. oktobra. V prvi razred se letos vpišejo učenci, ki bodo dovršili tekom letošnjega leta šesto leto staro, sti, in sicer rojeni leta 1945. Za nove šoloobvezne otroke sta nujno potrebna: rojstni Ust ln potrdilo o cepljenju koz. Pri vpisovanju naj bf do pri-sotn, vsi stalni učitelji Novo. šolsko leto gg prične 8. oktobra s sv. mašo, nato redni pouk. Z A M Zveza antifašistične mladine organizira 22. ln 23. t. m. mladinski izlet v Piran in bližnjo okolico. Namen izleta je obisk in ogled Pomorskega tehnikuma. Za informacije in vpisovanje obrnite % na sedež odbora ZAM v Ul. Machiavelli 13. Vpisovanje bo do četrtka 20. t. m. dnevno od 10.-12. in od 17.-19. ure. TAJNIŠTVO ZAM Sefa ERS pekovskih delavcev V četrtek 20. t. m. ob 18. uri bo na sedežu Ul. Machiavelli 13 seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev z naslednjim dnevnim redom. Pregled položaja Iz poročila ter slučajnosti. Lipica svetovno znana, ena najstarejših kobllaren, vas vabi v nedeljo 23. septembra 1951. Dopoldne bo ogled konj in konjušnic, prikaz vožnje z enovnrr-go, (lvovnreco in četverovprego ter prikaz vaj visoke šole jahanja: popoldne pa bo prosta zabava. Vljudno vas vabi k posetu Kobilarna Lipica Spremembe v prometu na obalni cesti Od 18. sept. dalje bo obalna cesta št. 14 v smeri Seslja;«-Trst vsak dan od 4. do 7. ure odnrta prevoznim civilnim avtomobilom, ki ne prekašajo 5 in pol ton teže. ZVU je sprejela ta ukrep, da o-mogoči hitrejši dovoz mleka in zelenjave na mestne trge v prvih jutranjih urah Policija obvešča, da se bodo lahko tovorniki, namenjeni v Trst, posluževali te ce>-ste samo od 4. do 7. ure. V drugih dnevnih urah pa se bodo morali tl tovorniki posluževati trbl-ške avtostrade. Kar se t>če vozil druge vrste, ostanejo določbe za promet, nespremenjene. ničar Mario Birsa j1’ JeterS* Albina Urizzi, uradnih F vedani in uradnica jreei'lilV uradnik Emiliano ' -rljtl. y0 glasbenik Rosaria ca"„ hanik Emllia uu^cun«., * .„ rio Ponton in š>vill2io MV SC-^ vJs k Josip Presotto " r , Busechian.. P ff !» Barresl, mehanik J,#)’ lani in šivilja Irma *pr^r hanik Marcello Borsi j« ka Maria OttolinO, "LjilU3 11 mando Palma in S°^i!ni5af bella Marchionne, gusto Cunjac in goSK Etina Rožnik, motor'5 eu p Marino in uradnica A Caiimrli so; 30-letnaJ"5*« Dor. Pasutto, 81-letna 80y Sussmann vd. Bar|o.ieti'sl« f Giacomo Schettini, 9 p3pr' cenza Carcovich P°r' aie^e[v vanka Mergec letni Francesco ^.e^yan ® Ivan Piva '72-fetnl >10 71, 65-letna Paola M 1 »l> ^ .. — . ffuri-'v i Derossi, 85-letna Ana Capellan, 67-letni lvan letni Glorglo Iust. V* Z A H V A V,sem, ki so z na?‘ge ^ vali 0b izgubi naše d Tfir«zi|e se najtopleje zahvalJ1’^r sebno zahvalo izre* 'Jl darovalcem cvetja. jr žalujoče bč«* l> Prosek 18. septen1 A DVODNEVNI u < SEJA conskega upravnega odbora Pretekle dni se je conski u-pravni odbor sestal na svoji redni seji, na kateri je obravnaval ivzne sklepe občin in drugih krajevnih ustanov. Od -brili so sklep miljske občine, da bodo dc'i b-ezpl:>čno ustanovi IACP nekaj občin kega zemljišča, kjer bo zgralila dve biši s lb’ ljudskimi stanovanji. Nadalje so odobrili naslednje sklepe: sklep dolinske občine, da lahko najame v Bor. štu prostor za zdravniško ambulanto; sklep tržaške občine. zq napeljavo cestne razsvetljave v Kolonji. na novi cestj z® Konkonel, v Rocolu in drugod: sklep iste občine, da najame posojilo za novi zelenjadni trg na debelo; skleo. da se povišajo cene vstopnicam v akvarij ter še druge sklepe, , dne 6. in Sir. Lucšin Tu'min Knftarid Kui/ec Himni Sv. (f»vo Pa/iu »o Vpisovanje knodnevni v (»ne 7. o«1" [hiluvlie Tomaj Skopi) Upati«? »e,° ^ .......... VCUOV«»J “V bra. — iel' ' • ■• •• 1 BAZOVICA ■M m Vlito© II a ■ da iselo m t mml), FKANCETA BEVKA BMtefl Piin nP0UECANEGA 0U-rm,lA JutiOSLOVANSKE LOKE TRSTA) in tovarišice, dragi WiSC1i ~~ Dototeta me je 'dolžnost, da kot slonel "j^ževniJc spregovorim d v trenutku, ko saL Soslovan5ke cone Tr- *S‘8TOjo odda3°z n°- %ilfnT*n z Pojaienim od-jckm, Ozdravljam ta do-' J -"ne,lu naše kulturne velilri® Poudarjam njegov t> kuit„°!!len' ki 83 iffla tudi *k tBkafž„-raZVOj 'D n*Pre-u ® Prebivalstva, ni pr-il,'0 v bližnji in dalj-železno v vsa-r*vtta7ii^g u mačehovskega SloveJ, inV^°eih krosov-tajali ® Hrvatje, ki že sto-bttjgvi, 10 na tako sončnih »favnoSl niso “žival* enako-it - > ie tiste pomoči, da oi sj hiH’ ■"= ‘»ie pomoči, da Hre Tedaj ,n t?} mesfih in vaseh, tetki k,.,* zatrti š« tisti po-®o tod . urnesa življenja, bi in Hrvafo zacveii- Slovencem ^ * bila z vožnjo t|lrna nnv^Vedana vsaka kUl-^vlJio 3 z matično do- tonogi tai, omenjal, če bi 04^ težk«° radi ne Pozabljali ** z orst pretekl°sti in če bi *osto ran tTieje tako prepodi oTJ«*« naši tlači-k osrni CCra’ s trditvijo, da htev v"° italiianstvo teh v*afc wf**Ve 'm se ,ah' ,1(šna :» trenutek prepriča, ^ re'nica> da namreč jj°sti brez vse tr‘ naroti* 1 urez r ^ Nit!rnlazlike uživajo ena-i1'*- Scvinf„m kult«rne pra-1* . s}’ kričijo v svet Nreijivaff1 tesa. ker vedo, v v«č k 3 ieh kraJev ni' 2 i*Wif .v5 m°8oče social-* fe venlali *? Potujčevati. Pridobitev naše b0rbe. X* smo jo žrtvami in i*%j : več ne bomo dali k ^ko i5r°k‘ s,°vensko in "o teh bre8ov !%Jnn stoletjih prvič živ,, ®*®halo, zaživelo touSCi T se tru«*i z vse-d'>h,ti’ kar Je brez ujesove ,'JVne d“}oten° uživa vse !* ^movin ne sv°je matic-ta j,h P° svojih >teje -f^anio ustvarja. :o h«,’1Vdihalo tudi itali-lo!^0 ljudstvo, ki ži-WnC1 in Hrvati na zemlje »n rešeno 5i “,je »n rešeno Jih3 Vso ia,fa izkoriščanja u- bi ^'turnih0 po:lporo v svo’ Ij^o že, stremljenjih. Mi ^viin da bi se povsod, (JJ^Sa t . drobci našega na- Sl^-nit55*’ teko kot na Uveijavilo načelo 3. bi kulturnega življe- >s»tloverar, . vsakogar osnov-ib ^»a in Pravica, nikjer zaPečatena, a ven-Vc^iti L nihče ne mo- kn°sfi kazni in ods<>' uK;»k »JJ zgodovino. lfe.,kalcih nJh n>°*°^e v prilil v' Voli- računov proti lU.^kosati n**m° razdeliti k, ' iai rs>i,ne da pa se raz-kuUuraSawnJtgOVa du' «e»? 'n ktvt ne Pozna 2» m o ,Ttel P|a™e>, ob- Win ^'ja vse (/JV) rr!samezmke. To je ko Tl* 'ianes• v dobi v^a dohji cloveSka misel in fV*t- Nai k neoraejen polet K, fa,' “odo naši sinovi C* vse vetS*'"' in raztepe-CUt*k *l!irove’ flh bo vsak C<,Vine iim!frl 'jubeti *las Hi* Prti£24 Posredoval vse umt. ’'ve naše znano- 2>» in fi ,im kazal pot Vi oži*a> Pleme- ''i^^rai , ' Hkr»ti pa jim S(s7'co u, 'Udi svetovno za-«7Ji1'n resnice, jih v*kH ''■‘Ugih turnimi dobri-Ol k,“^» in Jih 7 "j“ .^Nnerou spo- V Dl>bl avičnosti- TV'a!stvo jugoslovan-C ,rr|e . sta v imenu naše \Jf 0tvO ['1Osti toplo česti- St' SčnoV,-nove radijske Vri,> del " z®1 >m, da bi ta ?NC ala v navedenem l K*laS tolU- Naj W SS laseH^ tlo“e^el ne S * na sa^\ temveč vsa-Sei,Naj V.T*' Vsako dru' Sft ^Pešro mu nase,nu ^ ^^ujevse domovi!, njegove S%tmu širi Kln vsega }°4| J* h ku. obzorje, ga rCt(>na»‘edku n*rnu rtclu. ST Pole, ,“ ln v lepše >, f-Poie7“ ln v lepše SJ>u, n,!?1 v 'naterin- ?'n>h«;Uš^eg tiska "> 5 Ivi« ^re ri v r,ai tudi ra-^>nij48a ktt,tnr® t,mPrejšnje- gi^enravni >e^a ■ ’ Li >.VsakeE, e Posta- žiVi i,_ «a Slna te Mni la’ ki Si,in ih,'.'1 izven "*"a le zem- JS,‘k mu srce" h Kulturni dom “Igo Gruden„ v JSabrežini Pogled dvorano nabrežinske-ga Kulturnega doma (levo). — Tov. Janko Furlan govori pred otvoritvijo doma (desno). ODLOČILNA POMOČ Ob. četrti obletnici priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji je bil poleg proslave priključitve tudi zbor bivše druge brigade slovenske divizije Narodne obrambe. Prvič po osvoboditvi so se sestali borci ene izmed bivših enot VOS in VDV, ki so delovale na teritoriju Gorerjske vse do meja Slovenske Koroške in Sta. jerske ter na teritoriju Slovenskega Primorja s Trstom in Gorico. Varnostna obveščevalna služba (VOS) je bila ustanovljena v avgustu 1941 kot del nastajajoče ljudske armade. Delila se je na obveščevalno službo — OS in na varnostno službo — VS. V svojem delovanju se je VOS opirala na množično pomoč prebivalstva, organiziranega v Osvobodilni fronti. Njena osnovna naloga je bila borba proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem, za kar je imela posebna pooblastila na osnovi odloka slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, r.ajvišjega predstavništva slovenskega ljudstva, «o zaščiti VARNOSTNE in obveščevalne službe med narodno-osvobodilno borbo PRIMORSKO UODSTVO V SVOBODNI DOMOVI je nroslavilo četrto obletnico orihlločitve V vseh večjih, krajih Primorske so bila množična zborovanja, kjer so govorniki poudarjali, da hoče jugoslovansko ljudstvo delati v miru; s sosedi hoče živeti v dobrih odnošajih, ne bo pa prenašalo izzivanj Četrto obletnico priključitve k Jugoslaviji so na Primorskem slavnostno proslavili. V vseh večjih krajih so bila množična zborovanja, športne in kulturne prireditve, zabave in podobno, Primorci v svobodni domovini so V nedeljo dali du-ška svojemu veselju, saj so končno združeni z ostalim slovenskim narodom, potem ko so toliko pretrpeli pod fašistično strahovlado. Glavna proslava je bila v Novi Gorici, ki je bila ta dan slavnostno okrašena. Z oken novih stanovanjskih blokov so vihrale zastave, nad cestami so bili postavljeni slavoloki s transparenti, povsod je bilo videti cvetje in zelenje. V Novo Gorico so prihajali ljudje iz sončnih Brd, iz Vipavske doline, iz Solkana Šempetra, Pr-vačine in drugod, da proslavijo četrto obletnico priključitve Primorske k novi Jugoslaviji. Poleg praznovanja priklju-fitve, je bila v Novi ‘Gorici še druga pomembna slavnost. Ta Ocj§n..,so, se , zbrali,, bivši, borci VOS, VDV in IX. brigade KNOJ, da proslavijo obletnico ustano. vitve omenjenih bataljonov. Marsikateri med njimi, ki so danes na odgovornih mestih v Beogradu, Ljubljani in drugod, so si le s težavo utrgali nekaj ur časa, da pozdravijo stare prijatelje in se skupno z njimi, l šerno je valovila tudi množica, vzklikala in pela. Popoldanski spored je obsegal predvsem športne prireditve. Na telovadišču v Novi Gorici so se najprej pokazali telovadci in telovadke, ki so z dobro naštudiranimi vajami o-svojile simpatije občinstva. Glavna prireditev so bile pač motorne dirke, ki so za nekaj ur zaposlile številne gledalce. Po nastopu kolesarjev je bil popoldanski športni spored zaključen. Ljudje pa so ostali še pozno j v večer skupaj in se prijetno zabavali. * * * Greif je v svojem govoru, ki j ti vedno povezani z matično državo. Kot smo se skupaj borili, tako bomo vedno pripravljeni se tudi v bodoče skupno boriti proti vsakemu sovražni- ga je imel v Štanjelu, govoril o velikem deležu Primorske v bonbi za osvoboditev. Ta borba je ravno izraz hotenja in volje slovenskega ljudstva na Primorskem, da hoče živeti v svobodni domovini. Primorsk.a ni čakala, da ji bo osvoboditev podarjena, temveč se je sama dvignila v borbo za osvoboditev in dala zanjo težke krvave žrtve. Primorsko ljudstvo, ki je 25 let ječalo v sužnosti, skoraj ne more razumeti, da je še mogoče, da kdo tudi samo v mislih steguje svoje grabežljive roke na njegovo zemljo, da še go- vori o Istri, Beki, Zadru. Ce ^ V Štanjelu, tej pjikupr.i kra- j take vrste kampanja v it-alijan--- sii,em siabša odnose med ški vas', so se že dopoldne začeli zbirati ljudje iz bližnjih in tudi oddaljenih vasi. Prihajali so bivši borci kakor tudi tisti, ki so v težkih dneh borbe z italijanskim in nemškim okupatorjem stali borcem :zvesto ob strani. Prišla je nadalje mladina, ki se že tudi spominja dr.i, ko je tudi ona pomagala v borbi — ta'jeTčdaj pa kdaj kot otrok ponesel na določeno mesto kako važno spo. ročilo, drugi zopet je pomagal pri donašanju hrane partizanom. Vse to postaja z leti že nekoliko odmaknjeno, toda so dr.evi, ko stopijo vsa ta dejanja, vsi dogodki zopet živo v Kominformovske «zdrave sile« so zopet nastopile in pokazale svoje fašistično sovraštvo do vsega, kar je slovensko. spomnijo na junaške dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. Množica ljudi je vedno bolj naraščala. V parku za staro o-pekarno je bil postavljen govorniški oder, okolj katerega So se zbirali udeleženci proslave. po otvoritvi zborovanja je povzel besedo pomočnik ministra Za zunanje zadeve FLRJ tov. dr. Jože Vilfan, ki je v svojem govoru orisaj pomen nedeljske proslave, se dotaknil j nekaterih notranjih problemov in končno obsodil šovinistično gonjo italijanskih iredentistov proti Jugoslaviji. Po govoru, ki ga je množica večkrat prekinjala z navdušenim ploskanjem so govorili še nekateri drugi tovariši predvsem o pomenu ustanovitve bataljonov VOS VDV in KNOJ. Po zborovanju so ljudje posedi; v sencah košatih dreves alj pa hodili od skupine do skupine in iskali nekdanjih tovarišev v borbi. Iz parka se je sedaj tu, sedaj tam dvignila pesem: borbena partizanska pesem, ki spominja na herojsko epopejo slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov sploh. Pesem je dvignila razpoloženje množice in Ra prilagodila slav. nostnemu okolju. Prešerno so plapolale zastave v vetru, pre- ki se še danes vsak dan s posebno ljubeznijo oziramo nanje. Naj nas ta glas vedno zno va prepričuje, da se težka preteklost nikoli več ne bo povrnila, in naj nas seznanja z uspehom boja za materialni in duhovni .napredek tega i :eni-Ija. S končno željo, da bo nova radiiJska postaja utrjevala naše kulturne vezi, ji želim plodnih uspehov v prizadevanju za dvig kulturne ravni tukajšnjega delovnega ljudstva. spomin, zlasti ko se srečajo stari znanci iz dni borbe. Med pogovor o sedanjosti, ko se ljudje, ki se po daljšem času zopet vidijo, sprašujejo, kako je temu in kako onemu, se ves čas vrivajo spomini na leta, ko je bila poleg grozotnih doživetij vendar tudi marsikatera prijetna ura. Sonce je kar premočno pripekalo za ta čas, ko se je v nedeljo popoldne pričelo v Štanjelu zborovanje. Ljudje, ki so pazljivo poslušali govornike, so se razvneli zlasti vsakokrat, ko je kateri od govornikov omenjal nenasitno poželjivost sosedov Jugoslavije, ki še vedno nočejo razumeti, da hoče jugoslovansko ljudstvo živeti svobodno, da si svobode, za katero je prelilo kri stotisoče njegovih najboljših sinov, ne bo dalo vzeti nikdar ir; po nikomer. Clan CK KPS tov. Martin sosednima državama, tedaj to gotovo ni krivda jugoslovanskega ljudstva, ki si želi mir na svojih mejah, da si lahko nemoteno gradi svojo domovino, ki si sicer še ni zacelila vseh ran pretekle vojne, vendar pa je kljub temu pokazala, da ustvarja svojemu ljudstvu boljšo bodočnost. Jugoslavija je kot ena izmed držav zmagovalk v pretekli vojni podpisala po končani vojni mirovno pogodbo. Podpisala je to mirovno pogodbo, da se po strahotah vojne ustvari mir, nikakor pa ni podpisala te pogodbe, da bi s tem priznala, da ji je zadoščeno v tem, do česar ima pravico. Nasprotno, jugoslovanski predstavniki so na, mirovni konferenci izrecno poudarili, da se Jugoslavija nikoli ne bo odrekla svoji pravici do tistih predelov, ki so slovenski in na katerih Sloven. ci strnjeno prebivajo. Značilno je, da se je pričela ogabna kampanja v italijanskem tisku v času, ko je rožljanje z orožjem na vzhodni strani J-ugoslavije posebno moč. no. Kominformistični vojni huj. skači od Moskve do Tirane so podaljšali svojo «os» do Rima. Našli so zaveznike v italijanskih bednih imperialistih, ki se bratsko objemajo z italijanskimi kominformisti, kadar je tre. ba napadati Jugoslavijo. Tisti med italijanskimi odgovornimi krogi, ki skušajo izkoriščati kominformovsko «pomoč» za kakršnekoli aspiracije proti Jugoslaviji, pa naj se zavedajo, da bo našel vsakdo smrt na primorskih tleh, kdor bi se spu stil v blazr.o pustolovščino. To pa ni nikaka grožnja temveč le opomin. Z jugoslovanske strami se namreč gojijo povsem drugačna čustva — jugoslovansko ljudstvo nudi svojim sosedom roko sprave, toda brez poniževanja. Bivši komisar Kosovelove brigade tov. Bračič je podal zgodovino slavne partizanske edinice, ki si je zapomnila Iztokove besede, da mora osvobo. diti Trst in je pri osvoboditvi Trsta res sodelovala. Kakor v času borbe so vsi kosovelovci vedno pripravljeni braniti meje svoje domovine. Na zborovanju v Štanjelu je govoril tudi predstavnik iz Trsta, tov. Franc Stoka, ki je dejal, da moramo tržaški Slovenci kljub krivični meji osta- o njem vodi, pa je dejal, da ne bo več niti en Slovenec in niti ena ped Tržaškega ozemlja pri. padla Italiji. Ljudstvo je tako to kot druge odločne izjave ku. Glede Svobodnega Tržaške. > sprejelo z dolgotrajnim ploska, ga ozemlja in kampanje, ki se j njem in odobravanjem. slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev« (Slovenski poročevalec št. 19. od 1. oktobra 1941). Ze prve mesece svojega dela je VOS postala strah in trepet fašistov in domačih izdajalcev. Tudi oni, ki so se pričeli skrivati v fašističnih kasarnah, zavedajoč se svojih zločinov nad domačim 'ljudstvom, so kaj kmalu spoznali, da se tudi za okovanimi vrati kasarn ne da skriti njihov zločin in da jim bo treba dati prej ali slej odgovor za zločinsko delo. Člani VOS so jih poiskali, pa naj jim je okupator dodelil oboroženo spremstvo, ali če so se skrili tam, kjer so bili prepričani, da zanje nihče ne ve. Skoraj legendama borbenost in hladnokrvnost, daje odgovor, od kod so člani VOS črpali moči za svoje izredno težavno delo in zakaj so jim akcije uspevale. Onstran bivše jugoslovansko. italijanske meje so edinice VOS zače/le delovati šele spomladi 1943. V tem času so bile iz izbranih borcev primorskih brigad formirane tri grupe VOS. Akcij niso delale skupno. Razdeljene so bile v male skupine, ki po jih sestavljali po trije borci. Vosovci, ki so delovali v Brdih in Vipavski dolini, so se s kolesi in motorji spuščali v Furlanijo, razbili tam fašistično karabinjersko postajo in se z zaplenjenim orožjem vrnili nazaj. V samem predmestju Gorice so ob belem dnevu pobili fašistfe, jim pobrali brzostrelke in drugo orožje. Okupator jih je zaman iskal, kajti kakor so se pojavili, tako so tudi izgi- Ena izmed scen iz zgodovinskega prikaza borbe slovenskega ljudstva na Primorskem od leta 1918 do današnjih dni. nili. Pri Čedadu je vosovska patrulja napadla karabinjersko postajo in jo brez strela razoro. žila. V Podgori so v največji bližini Gorice brez strela zajeli stražo pri tovarni oblačil in dobili plen za naše edinice. Naj omenimo še akcijo na tovarno cementa v Anhovem, ki je izdelovala cement za utrdbe na jadranski obali in nemške for-tifikacije v Italiji. Niti straže niti bunkerji okoli tovarne niso ovirali vosovcev. Osem borcev VOS se je brez strela po odtočnem kanalu splazilo v tovarno, kjer so minirali del strojev, drugo polovico pa 60 pozneje minirale edinice II. bataljona VDV. Pravo junaštvo vosovskih edinic na Primorskem je prišlo do izraza v večini akcij, pa naj jo je izvedel briški, vipavski, bovški, totemski ali kraški VOS. Septembra 1943 so sovražnikove čete obkolile štiri vosovce na Krasu, med katerimi je bila tudi tovarišica Vera. Mala skupina junaških borcev se je polne tri ure borila in pobila 45 Nemcev. Ko jim je zmanjkalo mu-nic-ije, so si z zadnjimi naboji vzeli življenje. Pod Pokrajinsko komisijo VOS so spadale tudi sabotažne skupine, ki so delovale v Trstu in Gorici. Borci teh skupin so dan za dnem na ulicah Trsta in Gorice uničevali fašiste in gestapovce. Danes je zletel v zrak kamion, jutri pa je sredi Trsta «neznano kam» izginilo iz skladišča 15 stotov sira; zdaj so vosovci odpeljali fašistične kamione, sprejeli na tržašlkih ulicah borbo z es-esovci in zopet izginili «kdo ve kam». V Trstu in Gorici so imeli bunkerje bodisi v hišah ali dvoriščih, pa tudi sredi gozdiča ob samem mestu. Vosovci so hodili po mestu civilno oblečeni, pod plašči pa so imeli skrite brzostrelke, ki so bile sleherni trenutek pripravljene na strel. Tudi bi bilo nemogoče, da bi uspevali v nešteviilnih drznih akcijah, če ne bi tržaško in goriško ljudstvo pomagalo vosovcem na vsakem koraku. V spopadih s fašisti je tržaške in goriške uli. ce poškropila kri junaških bor. cev Darkota, Sar.tina, Beča, Cara in drugih, ki jih bo tržaško in goriško ljudstvo vedno gledalo kot borce nesmrtne slave. V letu 1944 se je položaj v Sloveniji v marsičem spremenil. Formacije VOS so odigrale svojo vlogo. Zato sprejme SNOS odlok o ukinitvi VOS. V prvi točki omenjenega odloka stoji: «V stremljenju, da pospešuje in izgradi demokracijo na vseh področjih javnega življenja in spričo dejstva, da narodni izdajalci vse bolj izgubljajo tudi poslednje korenine med sloven, skim narodom, ukinja SNOS Varnostno-obveščevalno službo kot posebno izredno organizacijo s posebnimi izrednimi po-oblastili in polnomočji za bor- Celodnevna bitka pri Fonih, t Gregorčičevem raju IZ ZGODOVINE NAŠE BORBE ZA SVOBODO Druga četa Briškega bataljona je borbo vzdržala in se prebila, potem ko je zadala sovražniku težke izgube Foni! Saj jih gotovo ne poznate, tega naselja štirih hiš na Kolovratu in vendar je od njih najlepši razgled na Kanin, na Prestreljenik in njegovo okno, na Krn. Od Fonov zreš pod seboj Sočo, čisto nasproti Gregorčičev grob, onstran Soče njegovo rojstno vas Vrsno. Foni so del Gregorčičevega planinskega raja. Ce pravi v pesmi «Pastir», kako je tu pastirček bil srečen in pel, da ga »poslušal je potnik, po dolu gredoč, moj drug mi je z onkraj odpeval«, je mogel biti ta tovariš z kraj le pastir pri Fonih. on- Tov_ariš Miljan iz Steverja-na je bil osemnajstletnik, kot večina njegovih tovarišev, ko je prejel svoj svinčeni krst pri Fonih. Oči mu zagorijo, ko začne o tem pripovedovati. Govori odkrito, brez olepšav, brez pretiravanja. Fant pet in dvajsetih let pa vendar že star partizan. Strnjena slika boja pri Fonih, pravzaprav pod Foni, bi bila sledeča. Druga četa Briškega bataljona, (bil je III. bataljon Severnoprimorskega odreda) je prišla iz Brd. Njen komandir je bil tovariš Stanko (Pavel Jež, major JA), komisar tovariš Darko iz Renč, bivši seržente bersaljerov, ki se je odlikoval že v bojih X Vipavski dolini leta 1942. Nabrežlnski pevski zbor pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča pri otvoritvi kulturnega doma. Na Gradu nad Volčanskim Rutom, znanim iz prve sveto-ne vojne, ko so leta 1917. ob Kobariškem prodoru Italijani imeli tu eno svojih ključnih pozicij, ki pa je kmalu padla, je taborila prva četa Briškega bataljona. Druga je prišla v njeno bližino, nad Ciginj. 5 aprila zvečer je padla odločitev, naj 2. četa napade prometno žilo Tolmin — Koparid, po kateri so brzeli italijanski kamioni in avti. Terenci so nekaj ugovarjali, ti so namreč v prvih časih romantičnega partizanstva — in zgodnja pomlad 1943. v Primorju je končavala to dobo, — spadali tudi kot svetovalci v širši krog štaba čet. Imeli so svoje pomisleke, češ Foni so polni Italijanov, ker je bil prav one dni tam manjši spopad z nekimi našimi kurirji ali kali. Odločitev je padla kljub temu, terenci so vplivali le toliko, da se napada udeleže samo prostovoljci čete. Javilo se jih je okoli 30 (tovariš Miljan je natančen: »31 ali 32», pravi). Pohod v noči ni bi] prav nič romantičen. Mrzlo je pihalo pod oblačnim aprilskim nočnim nebom. Zjutraj, dne 0. aprila 1943. je četa prišla pod Fone nad cesto Tolmin — Kobarid. Zasedla je 30 do 40 metrov dolgo pečino, ki se vleče vzporedno s cesto in Sočo in pada prepadno v dolino. S te strani je nedostopna. Proti Fonom ima tudi štiri do pet metrov strmega padca, nato preide teren preko kotanje na vzpetino, ki se vleče pi- >-ti naselju. Številne skale na pečini nudijo varno kritje v to smer. od koder bi sovražnik mogel napasti. Položaj je bil za Obrambo odličen, za umik in proboj pa ... Ceta se je utaborila in kuhala. Padal je droben zmrzel dež. Bilo je proti osmi uri, ko je tovariš Ljubo planil pokonci. (bil je prej intendant, sedaj je postal komisar in čakal pri drugi četi dodelitve;) opazil je Italijane. Začelo ic takoj pokati in prvi sovražnikovi streli so pogodili prav tovariša Ljuba, ki je bil na desni strani pečine. Tu je bila najšibkejša točka obrambe. Dostop je bil za Italijane tu najlažji. Ta del so držali, ko je Ljubo padel, tovariši Miljan, Sočan, Vladko in Triglav. Sovražnik ni varčeval s strelivom, žvižgalo je nepre-nehomfi. Mladi fantje, prepušče. ni sami sebi bi se ne znašli, da jim ni vlival poguma komisar Darko, ki je krožil preko pečine sem in tja; bil je največ na desni strani, ki je bila najbolj izpostavljena. Italijani so poizkusili na vzpetini nad pečino postaviti svoje mitraljeze, ali komaj je eden zaregljal. ga je že bomba tovariša Darka prisilila k molku. Vsaj šest bomb je tako vrgel in vsaka je dosegla svoj učinek, prisilile so fašiste, da so morali odnehati. Sovražnik je tu večkrat poskusil tudi z jurišem, ali vedno je bil odbit, zlasti tovariš Sočan je prenekaterega podrl. Tovariš Darko je italijanski na. pad že predvideval in borce desnega krila nanj pripravljal. Municija je bila za mlade borce največja skrb. Imeli so je zelo malo in so morali paziti na vsak metek. 2e se je mra-čilo, ko se je položaj poslabšal tudi zato, ker se je Italijanom posrečilo na vzipetini na levi strani postaviti mitraljez. Stal je za neko skalo in ga ni bilo mogoče zbiti. Tolkel je z boka in vsak premik naših borcev iz kritja je bil onemogočen. Bilo je proti šesti uri, «okrog petih in tri četrt«, pravi tovariš MiHjan, «ko sem zaslišal komandirja Stanka, ko je komisarju Darku dejal:» «Pomoči ni, kako naj se torej umaknemo?« Komisar Darko je bil takoj odločen: «Dve bombi vržem in izvršimo proboj!* To je bilo možno le na desni strani pečine. Darko ni dolgo pomišljal, vse se je izvršilo v hipu. Dvignil se je. vrgel bombo in istočasno zavpil: «Juriš!», ali že ga je presekala italijanska breda; isti strojnični rafal je precej hudo ranil v nogo tudi tovariša Tonija, ki pa je kljub temu ves čas sledil ostalim tovari- šem. Takoj za Darkovim krikom in padcem je zaklical komandir Stanko: «Proboj, kdor se upa!» Sledili so mu vsi borci. Planili so čez številne padle Italijane. bili kmalu mimo presenečenih Italijanov prvega obroča, se spustili povprek navzdol proti Soči. Spodaj so se prebili skozi drugi italijanski obroč, padel je vodnik Saško; («bil je iz ljubljanske pokrajine, dober tovariš, vztrajen borec«, se ga spominja tovariš Miljan.) 2e so bili izven ognja. Ceta je pustila na bojišču pet mrtvih. Ranjeni so pa bili več ali manj vsi borci, razen komandirja Stanka, med njimi tu. di tovarišici Slovenka iz Voger. skega in Ivanka iz Rakeka, ki sta obe še danes živi. Najteže od vseh že omenjeni tovariš Toni. Mesec dni nato, 10. maja se je 2. četa Briškega bataljona v sestavu Gradnikove brigade že zopet tolkla v teh krajih pri Livku, med tem ko je Gregorčičeva brigada imela svoj težki dan na Kovačičevi planini nad Foni. Primorski poročevalec je 13. 5. 1943. (št. 4) boj pri Fonih podal s strnjenimi besedami: «Z 200 metki pobili 105 Italijanov«. Tudi tovariš Miljan vztra. ja pri tem številu, ima dobet spomin in pravi, da se spominja besed komandirja Stanka naslednjega dne, ko je podajal poročilo, o uporabi muni-cije «227 metkov in 7 bomb«. Ce pomislimo, da je bila četa zelo slabo oborožena, le 21 avstrijskih in italijanskih pušk, ostali so imeli celo samo lovske, razumemo, da je Primorski poročevalec zapisal: «Vsak drugi strel smrten«. — Druga Briška četa se je dobro izkazala. Zanimivo bi bilo slišati sovražni glas o tej borbi. 2al, nam do danes ni prišel v roke še noben dokument, ki bi jo omenjal. bo proti peti koloni«. Po ukinitvi VOS je bila ustanovljena Vojska državne varnosti — VDV. Medtem ko je bila VOS organizirana v majhnih, samostojnih skupinah, se je VDV organizirala strogo vojaško: v brigade, bataljone, čete, vode in desetine. Skupine VOS, ki so delovale po vsej' Sloveniji, so se združile in iz teh skupin so nastale tri brigade: I. brigada je delovala na področju tako imenovane «Ljub. ljanske pokrajine«, III. brigada je operirala na Štajerskem in deloma na Koroškem, U. brigada pa je imela za svoje področje Primorsko in Gorenja sko vključno s Trstom in Gorico. Skupine VOS, ki so do tedaj delovale na Primorskem in Gorenjskem, so se tedaj zbra. le na Šentviški planoti in iz teh skupin je nastala II. brigada VDV, I. bataljon te brigade je postal premični bata' ljon, saj se je po potrebi gibal po vsem ozemlju Primorske in Gorenjske, II. bataljon je bil v akcijah v Brdih, Slovenski Benečiji in na Tolminskem; III. bataljon je operiral na Banjški planoti in v Trnovskem gozdu, medtem ko je IV.' bataljon operiral na Vipavskem in na Krasu, V. bataljon pa je imel svoje operacijsko področje na Gorenjskem. II. brigada VDV se je odlikovala z isto borbenostjo kot VOS. Brigada, čeprav je zelo redko nastopala skupno z vsemi bataljoni, ni poznala oddiha im je bila v stalni ofenzivi^ Zato pa je bil tudi obračun njenega dela, ki so ga sestavili ob obletnici njenega obstojaj potrdilo uspehov. V doK enega leta obstoja je brigada izvršila 622 akcij, od katerih večino v bližini okupatorjevih postojank iu delno v samih postojankah. Iz stroja je vrgla 1.423 sovražnikovih oficirjev in vojakov. Zaplenila je, poleg drugega, 2 težiki strojnici, 0 »Šarcev«, 15 strojnic, 30 brzoitrelk; 200 pušk. 9 kamionov, ladijsko postajo itd. V istem obdobju je uničila 12.000 topovskih granat, 2 protiletalski strojnici, lsmodnišnico, nekaj skladišč, 2 oklopna avtomobila, 4.000 1 bencina, 6 mostov, črpalke v idrijskem rudniku in dober del rabelslcega rudnika, na Gorenjskem pa je V. bataljon v tem času požgal več sovražnih kasarn. Tod.) brigada je !iot“U bitt ,:jva tudi na Vultuai^-prr svetnem polju. V šestmesečnem tekmovanju, kjer so odločali hrabrost, borbenost, kulturno in prosvetno delo ur. vseh p,'d-ločjih, kakoi tud- politične delo, si je brigada zasluženo priborila prvo mesto med brigadami VDV. Decembra 1944 se je Vojska državne varnosti preimenovala Y Narodno obrambo. Za p jd_ ročje Slovenije je bila uranov. Ijena Slovenska divizija Narodne obrambe. Sestavni del te di. vizije je bila tudi II. brigada NO. Ta divizija pa je bila vključena v novo ustanovljeni Korpus narodne obrambe Jugo. slavije (KNOJ). Ob tem času je II. brigada dobila prvič nalogo, da se vsi njeni bataljoni združijo, .ter so bile na vidiku borbe z ut;likajočimi se četniki, ustaši, belogardisti in fašisti vseh mogočih barv. Štiri dni so v decembrski ofenzivi držali balaljoni II. brigade NO položaje in na 6 km dolgi fronti od Lok^vca, Banjščic do Predmeje. Brigade niso mogli uničiti ne slaba obleka, ne juriši sovražnika, ne 30 stopinj mraza. Med to ofenzivo je nekaj borcev III. bataljona napadlo vojaško limuzino, ubilo podpolkovnika, kapetana in šoferja in pri tem zaplenilo ves načrt ofenzive, katere namen je bil uničenje vseh primorskih partizanskih edinic. Zaplenjeni načrt je v mnogo-čem pripomogel, da je ofenziva v celoti propadla. Zadnji dan leta se je brigada premaknila na Banjško planoto. Čeprav je bila le za nekaj dni na itodmoru«, tudi takrat ni mirovala. Borci te brigade so minirali mlin in žičnico cementarne v Anhovem; od mine te Drigade so bili ubiti komandant r.emških ut.j^valnih del na Primorskem in sedem fašističnih oficirjev V kratki dobi «počitka» brigade je bilo ubitih 48 sovražnikovih vojakov in oficirjev, 28 jih je bilo ranjenih, 2 pa ujeta. Poleg tega je bilo zaplenjeno čudi več orožja in opreme. Kdo bi našteval še nešteto akcij, ki jih je brigada izvršila vse do 30. aprila, ko je od tržaške mladine na Krasu dobila brigadno zastavo in z njo že naslednjega dne pod vodstvom svojega priljubljenega komandanta Dušana krenila proti Trstu. Skupno z drugimi edinicami Jugoslovanske armade je II. brigada KNOJ vodila borbe v Bar-kovljah in v samem središču Trsta in je tako doprinesla svoj delež tudi k osvoboditvi Trsta, II. brigada je dala nešteto borcev in komandnega kadra za edinice.KNOJ, ki dar.es na mejah socialistične Jugoslavije čuvajo našo neodvisnost z isto hrabrostjo, kot so jo pokazali takrat, ko so se borili za svobodo naše domovine po prelepi Primorski in Gorenjski. !rj prav tako kot takrat vedo borci KNOJ. da stoji za njimi vse jugoslovansko ljudstvo. P. K. Pevski zbori pod vodstvom tov. Ubalda Vrabca. PRIMORSKI DNEVNIK s; s — 18. septembra 195^ < STRAN 4 VREME Nad naše področje je vdrl mrzli val zraka iz Srednje Evrope. Zaradi tega je predvidevati danes nekaj pooblačitev. Obe-r.em so možne tudi krajevne nevihte. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 21.5, najvišja ŠPORTNA POROČILA W; SEPTEMBRA 195*. "**f....... iisr : ' ^:«!!! iliililaiiliii lili rnniiinrfmi nn—iiiiniiiiiiiiiiiii Ij- lj» i t S-S :p| p| |i Ig 1 S S p9 ‘ ■ 1 'i , * - 7 '• ■ 'i-sSi'1' i . ' iH 25.000 LJUDI PRISOSTVUJE ZADNJIM KROGOM SLAVIVOSTAII SPREKM DIRKAČEV jngoslmiaiisliefei "Tmira” v Zaflrahn Prvi Marguiller, šesti Fontanot, sedmi Apollonio ekipa zasedla tretje mesto - Bat je prvi privozil mesto • Zadnja etapa proti pričakovanju najbolj RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00: Veseli zvoki; 20.00: Giacomo Puccini: «La Boheme», — Slo- , r. venija,- 12.00: Priljubljene pesmi do-macinat jev; 19.40: Umeta in narodne pesmi. “ j. 12.33: Mozart: Sonata v Es-duru; 22.00; D Simfonija št. 3. — Trst I.: 11.30: Melodični orw ster; 19.15: Modemi ritmi. NEDELJSKE PRIREDITVE ZDTV ATLETSKI MITING na stadionu 'Prvi maj Ufeizpolnjena pričakovanja na tekmi Triestina - Sampdoria (1-01 - Tržaška v domače zanimiva ZAGREB, 17. — Etapa, ki bi morala, biti po videzu glavna sorodnica «Toura» in «Gira». Današnji turistični sprehod do cilja je bil med najbolj Zanimivimi letošnjega tekmova nja. Seveda ni mogel prevrniti lestvice na najbolj delikatnem, mestu, tik pri vrhu: tam je že od Bleda dalje brez obzira kraljeval 19-letni flamiki kmet Marguiller Albert; niti med moštvi, kjer je suvereno vladala belyi»jka ekipa. Vendar pa je med drugim, potisnila s petega na šesto mesto Tržačana tontanota. Pred njega se je zrinil Branko Bat ki je uspel v svojem namenu, biti prvi v svojem, rojstnem mestu. Naš drugi predstavnik Apollonio, si je s Piktično vožnjo ohranil sedmo nagrado. Sprejem v Zagrebu je bil mogočen, Petindvajset tisoč ljudi je v pričakovanju prvenstvene nogometne tekme med Partizanom in Dinamom ploskalo 33 preostalim vozačem jugoslovanskega «Toura». Častni krogi, igranje himen in fotografiranje so podčrtali športno važen dogodek in dali zasluženo priznanje za požrtvovalnost prav vsem, ki sq po 1250 km ponovno zavozili na zagrebške ceste. Od prvega molčečega in zamišljenega Margiullera, do Rahma-n&vskega, brkatega, nenavadno podobnega don Kihotu. In to ne samo po zunanjosti; don Kihat se je namreč boril proti nasprotnikom, ki jih ni bilo, prav tako tudi Rahmancvski; v »ker a j vseh etapah so mu namreč tovariši kmalu po startu pokazali pete. Vozil je sam in vedno prišel do konca, čeprav ■»e je na cesto že spuščal mrak in je žirija zapustila svoje bojno mesto. Med obema skrajnima je 31 vozačev. Vsak s svojim romanom, svojimi številnimi nesrečami in redkimi srečami. Si-tfitenca, največji nasprotnik zmagovalca je vozil dva dni s čirom na desni nogi. Bolečine so bile obupne; na ciljih je padal v nezavest. Ohranil je drugo mesto. Van Bossel je brez velikih zahtev bil e71 a ko dober v ravnini in vzponih: idealni tip moštvenega vozača. Kot prvi Jugoslovam se je plasiral Vid Rodi. Kovač iz okolice Zagreba. Svoječasno *e je vozil s težkim kolesom v mesto na delo pa je nekega dne srečal Branka Bata. Ta mu je odkril Prve skrivnosti Športa na dveh kolesih: kaj $o prestave, kako je treba sedeti v sedlu. V treh letih je učenec piehitel učitelja. Za njegovo kondicijo je poskrbelo kovaško kiaaivo, trening mu je vožnja na delo. VRST! HED NA ZADNJI ETAPI 1. Bat Branko (Jug. I, 3.57’12”; 2. Jesič Miroslav ega. če so v ned e?jo nastopili na travi. Znano jr; namreč, da mora biti edino trava kraj, kjer se morajo atleti učiti. Na travna, ti podlagi postanejo njih koraki prožni in njih drža mehka. Trda runda njih stil samo kvari. Zato danes ne bcino komen- MACOR pri metu diska. tiran posameznih rezultatov. Glede na progo, čas v katerem je bil nastop, ki so ga organizatorji z nesrečno roko postavili v največjo vročino in prilike, v katerih delajo naši atleti, nas rezultati zadovoljujejo. Ti so bili naslednji: 80 m: prvi Berenini 9.8; 2. Rossa, 3. BaTtoli; 800 m: 1. Corsi 2:50,5; 2. Udovič, 3. Rozzo; 3000 m-: 1. Corsi 11:16.8. Govorcin, 3, Petror.uo; višina: 1. Ščuka 1.60, 2. Bartol; daljna; 1. Rosso 5,74, 2. Micel, 3. Berenini; disk: 1. Ab-bondanza 24.52; 2. Mitič. 3. Zanolla; krogla: 1. Macori 2. Petelin, 3. -Tommasi; kopje: 1. Macor 41.0. 2. Zanolla, 3. Raz- za. Zenskt: 6o m; 1. Misculin 9,2. 2. Giarri; višina: 1 Lapajne 1.45; daljina: 1. Misculin 4.35. Drugi dan nogometa za kraški pokal R.zultati nedeljskih tekem za kraški pokati so bili naslednji: Kcntovel-Ilirija 2:1, Opči-ne-Zarja 1:1, srečanje medi Sv. Križem, in Sesljanont pa je bile odloženo. Tekma medi Kontoveloan in Ilirijo je bila zelo napeta. Videli smo 60 minut ostrega boja, ki ga je odločil v zadnjih se-kondah. strel, pred' vrati Ilirije. C e tega ne bi bilo. bi imeli v nedeljo dva neodločena rezultata. Openci so buli namreč v nedeljo gotovi zmage. Niso izkoriščali lepih prilik pred golom Zarje, ki je razumljivo odgovorila s svojim napadom. Neodločen rezultat Se nam zdi pravičen Medtem ko so gledalci po koncu tekme Triestina-Sampdoria zapuščali stadion je bilo slišati glas zvočnika: «Danes zvečer bo vodstvo skupno z igralci Triestine napilo današnji zmagi...» Več ni nihče slišal, kajti množici, ki je nestrpno sledila igri, je tedaj bilo preveč. Žvižgi so se dvignili v nebo in bi verjetno prevpili tudi aplavz ob Boscolovem golu. Ta dogodek prikazuje, kako je bila desettisočglava množica, ki je prisostvovala prvi tekmi Triestine. na lastnem Igrišču — razočarana. Triestina je letos prodala za dober denar svojega najboljšega igralca, srednjega krilca Grossa v zameno pa je dobila dva, ki bosta sčasoma kar dobra. Včeraj srno imeli priliko videti Bel-lonija, ki je ki juto temu, da m v tor. mi pokazal, da je dober igralec. CaTnierija pa nismo videli, ker se je med treningom ponesrečil. Mesto Grossa niso mogli nikakor pošteno spopolniti. čeprav je Ma-riuzza dal vse iz’ sebe. Ta fant se bori z vsemi silami, vendar je to vsekakor premalo, ker je znano, da- imajo nekatere italijanske enajstorice srednje naoadalce mednarodnega slovesa, ki bi Ma-riuzzo brez posebnih težkoč pustili za seboj. Za dokaz naj bo Inter in delno tudi Sampdoria. ki je včasih z lahkoto prodrla skozi halfe in samo njenemu napadu se imamo zahvaliti, da ni izenačila. Ostala dva krilca Peta-gna in Ciccarelli sta zelo borbena, toda bolj ustvarjena za razbijanje akcij nasprotnih napadalcev. Nista ustvarjena za zalaganje napada, ki mora delno živeti od njihovih akcij. ,V nedeljo se je videlo, da niso krilci zalagali svojih zvez; Curti in Kaiml sta preveč mirovala in se nista bori-ia za žogo. Preveč sta čakala, da bi drugi njima podajali. Delno imata prav, vendar si morajo v pomanjkanju dobrih krilcev zve- i zmožna in kadar bosta v formi, bo napad Triestine zaigral kakor malokdo. Ispiro, Kot srednji napadalec, je kakor lani. Vzdržljiv in delaven ter inteligenten. Nasprotno pa sta obe krili, tako Bo-scolo kakor Valenti delala preglavice razmeroma dobri obrambi Sampdorie. O tržaški obrambi, skoraj se ne bi izplačalo go-voritl. Nuciarl vedno gotov, odločen in ima smisel za položaj. Zorzin, letošnji kapetan, je vedno enak. Dober borec, odlo- no zvezi še prepočasni. Ispiro in tovariši so začeli, čeprav še slabotno, streljati na vrata kar pomeni, da napad pozna svojo nalogo. Triestina je igrala, kot bi bila sama, le tu pa tam se je Sampdoria spravila v napad, pokazala lep nogomet, toda Nucia-rija ni nikoli resno ogrožala. Sele po 30. minuti igre je Valenti prišel do žoge. Gratton, kateremu je Boscolo ušel na središče igrišča, je hotel preprečiti akcijo. Valenti je driblai, kakor Je pač MORO brani. čen pri ustavljanju nasprotnikov, le včasih zgreši naravnost banalne žoge. To so letošnji igralci: Triestine. Da bi videli'to moštvo, so Tržačani, kljub neznosni vročini prišli polni nad na stadion. Odšli so razočarani. Triestina je zače- ze same priboriti žoge. Toda ta- i la z lepo agro in vse je kazalo, ko Kaiml kakor Curti nista še na mestu. Oba sta zelo počasna in premalo vzdržljiva. V prvem polčasu sta pokazala lep nogomet, vendar sta v drugem polčasu skoraj zmanjkala. Na vsak način sta da bo Sampdoria kmalu podlegla pritisku. Boscolo, ta majhni igralec je, kljub temu, da je imel Grattona za varuha, zalagal napad z odličnimi žogami, vendar se je takoj videlo, da sta poseb- Pred finalnimi srečanji ČTFFF IN CPFCCflT na evrooskem nrvenstvu i« I Ul 11 lil Ol UUUU 1 najboljša na motorjih kino v TKHTC Rossetti. 16.30: «Bratje ^ Jessa» W. MoLr^’i,,h’oe f Excelsior. 16.30: “Po1^ umi. noči» K. Grayson, m. Fenice. 16.30: «Moja. P™‘ Irma« J. Lund, D Arcobaleno. 16.30: «Ne^W l, zaradi mene« M. Sul»» Lindfors. iP Asi ra Rojan. 17.00: «EVll>* W. Bros, R. Reagan, -jo Alabarda. 15.30: «Krišt« r Fred. March. ...»sir Armonia. 15.15: stva št. 1» C. Azzurro. 16.00: «Za» * grehom* J. Schultze. i Italia. 16.00: «Adamov« Hepburn, S. Tracy. ^ Kino ob morju. 16.00: y inf dane sanje« D. Kaye> Marconi. 15.00: G. Cooper, P. God®!*- ^ Mavsimo. 16.00: «Zeja P° G. Ford, I. Lupino. ^ Novo Cine. 14,30; «Pri5“ treh zvonoyih». ^ t Odeon. 16.00: «BU sem ročeneo«, G. Grant, dan. ^ Radio. 16.00: ((Nevesta zilo» B. Davis, J. cag Mf Savona. 15.00: ((Počiti** hiki». gp Viale. 16.00: «Cesta A, Checchi, C. Doroiu* * Vittorio Veneto. 16.0®: * drugačen dan». na evropskem prvenstvu v odbojki PARIZ, 17, — Drugi dan e v- { ropsikega prvenstva v odbojki ; je dal naslednje rezultate; j Moški; Jugtel a vi j a-Portiiga ] jviosKi; j ugosiavi j a-Fortugal. 17.. , ... , ... ska 15:12, 15.7, 15:4; Belgija-! Admmive motorne aime po koprskih ulicah Italija 15:6, 15:12, 15:12; ZSSR- Italija 15:4, 15:7, 15:2; Portu- I Na krožni 2600 metrov dolgi galska-Holandski, 11:15, 15:12, [progi po koprskih ulicah so bi- 16:4 15:6; Romun i ja-F ranči j a 13:15, 15:9, 16:14, 15:12. Zenske: Franci ja-Holandsk;: 15:5, 15:6. 15:11; Poljska-Italija 16:5. 15:i, 15:0; Jugoslavija- Bolgarija forfait. Danes pa je med moškimi Bolgarija tolkla Portugalsko 15:5, 15:10. 15:10; ZSSR-Belgija 15:2. 15:1, 15:1; Jugoslavija- Holandiska 15:7. 15:8, 15:12; Ro. munija-Izrael 15:3, 15:3, 15:6, Zenske Jugoslavija - Italija 15:0, 15:7 15:11; ZSSR-Francija 15:3, 15:1, 15:3. Po današnjih tekmah je m^tl. narodna zveza za odbojko takole sestavila skupine za ii-i»alna srečanja: za prvih 6. mest se bodo borile med moškimi Belgija, Bolgarija, Francija, Jugoslavija, Romunija, ZSSR Za nadaljnja 4 mesta na se bodo srečale Holandska Italija, Izrael Portugalska. Med ženskami se bodo borila za prva štiri mesta Francija, Jugoslavija. Poljska, ZSSR. Za peto in šesto mesto pa Italiji in Holandska. Jugoslovansko nogometno prvenstvo BEOGRAD, 17. — Rezultati jugoslovanskega prvenstva v nogometu so bili to nedeljo naslednji: Binamo-Partizan 2:0; BSK-Hajdufc 3:0, Sarajevo-Spar-tak 1:1, Crvena zvezda-Napre-dak 3:2. V četrtek bomo pričeli Herseya objavljati v podlistku znano dek> Johna Hirošlma ki oPisuie usodo mesta, nad katerim se je razletela prva atomska bomba. le v nedeljo motorne dirke za prvenstvo Istrskega okrožja. Na r.'jih je sodelovalo preko tride- je prevzel vodstvo Cergolj, ki je po prvem krogu imel jx>1 minute prednosti nad jšpeso-tom. Ta pa je s pogumno vožnjo od kroga do kroga razdaljo set motoristov iz Kopra, Izole, zmanjševal in v četrtem krogu MITJA VOLCIC ili —1 m, - — — dirka dneva. Takoj po startu ................................... immmm..................................... 1..1111............................. mm...................... Buj in Trsta Najzanimivejše so bile dirke v višjih kategorijah. Med nastopajočimi sta se najbolj izkazala Spessot Fabio iz Stefe Matevž, oba člana avtomoto kluba iz Kopra. Prvi je zmagal v kategorijah 175 cc in 250 cc, drugi pa v 350 cc in 500 cc. Dober vtis je zapustil tudi znani tržaški dirkač De Marchi Guido. ki se je plasiral na drugo mesto med 500 cc. Rezultati dirk po posameznih kategorijah so bili nasleduji: 125 cc: 1. Fabian Ermamno iz Trsta z «Iso», ki je prevozil pet krogov v 12’54”; 2. Dudine Silvano iz Izole na «Vespi«, prvak Istrskega okrožja za leto 1951. V tej dirki so startali štirje motoristi. Ze po prvem krogu se je videlo da nihče ne bo mogel preprečiti zmage Tržačanu Fabianu, ki je brez kakih posebnih potežkoč zaslu-žer.-o zmagal. 175 cc: 1. Spessot Fabij iz Ko. pra na MV 125, ki je prevozil pet krogov v H’34”, prvak Istrskega okrožja za leto 1951; 2. Marchisio Armando iz Trsta na Guzzi 160; 3. Fabian Ermanno iz Trsta na Isomoto; 4. Stefančič Angel iz Kopra na MAS; 5. Ralga Luciana iz Izole na Java. Skoro minuta časa ie ob zaključku ločila zmagovalca Spesota od drugoplasiranega Marchisia. Cas, si je zmagovalec pridobil s smiselno in pametno vožnjo od kroga do kroaa. 250 cc: 1. Spessot Fabij iz Kopra na MV 175, ki je prevozil sedem krogov v 16’01”, prvak Istrskega okrožja za leto 1951. 2. Cergolj Julij iz Kopra na Guzzi; 3. Furlamič Vesel iz Kopra na Sertum. Najzanimivejša in borbena dirka dneva. dohitel pobeglega in do konca pridobil 21”. 350 cc: 1. Stefe Matevž iz Kopra na Macless, ki je prevozil sedem krogov v 13’47” in j brez tega tako osvojil naslov prvaka' Istrskega okrožja; 2. Žerjal Benjamin iz Trsta na Velocette; 3. Uuin Alojz iz Kopra na Macless. Bolj izkušani iz drzni Stefe ni imel težkoč in je vodil od prvega do zadnjega kroga s precejšnjo prednostjo. V tej dirki je tudi zabeležiti padec Tržačana Poretti Giordana, ki je v drugem krogu, ko se je nahajal r.a drugem mestu, nesrečno padel pred Taverno in se lažje poškodoval, medtem ko je motorno kolo končalo v morju. 500 cc: 1. Stefe Matevž iz Kopra na Macless 350, ki je prevozil sedem krogov v 13’54” in si tako osvojil tudi ta naslov prvaka; 2. De Marchi Guido iz Trsta na Guzzi; 3. Vodna! Albin iz Kopra r.a Guzzi: 4. Kocjančič Albin iz Buj na FN; 5. Placer Rafael iz Kopra na Gileri; 6. Mušuč Franc iz Kopra r.a DKV. Najhitrejši krog dneva je prevozil Stefe v 1’56” s povprečno brzir.o 70,600 km na uro. V kategoriji 500 cc so motoristi tekmovali v dveh baterijah in najboljši čas je potem odločil končni plasman. V prvi bateriji je Tržačan De Marchi s svojo Guzzi, tipa Condor, že v drugem krogu prevzel vodstvo in ga obdržal do kor.ra brez forsiranja. kar mu je stalo prvo mesto, ki ga je osvojil Stefe. Ta je zaradi svoje drznosti in spretnosti od daleč zmagal v drugi bateriji z mnogo boljšim časom nego De Marchi. PnS zna! in mogel, našel ugoden tre- POLETNI KINO: nutek In poslal žogo pred nasprotnikova vrata. Smer žoge je Kaiml nekoliko spremenil, tako, da je ta priletela Boscolu pod noge, ki jo je poslal takoj Moru za hrbtom. Po tej akciji so vsi mislili, da bo Triestina nadaljevala tako igro in skušala povečati rezultat, še posebne, ker se je Moro pokazal negotovega. Toda praktično se je tu končala igra in začela zmešnjava. V drugem polčasu ista slika. Slaba igra, brez resnih napadov. Sampdoria je hotela izenačiti in dolgo prevladovala na igrišču, toda njihove akcije so se razbijale ob obrambnem zidu Triestine. Mariuzza je zaigral bolje in tudi Petagna in Ciccarelli sta razbijala kar se je dalo. Nekaj nevarnih akcij Sampdorie, ki bi se končale lahko z žogo v mreži, se je razblinilo v nič zaradi nervoznosti igralcev in tudi zaradi intervencije Nuciarija, ki je po trčenju z nekim napadalcem ostal celo nekaj minut nezavesten na tleh. NIE več navdušenja med gledalci, ki so sas£>ano sledili Se bolj zaspani igri. Žvižg, ki je zaključil igro, je skoraj zbudil gle-aalce, ki so razočarani zapuščali igrišče. Triestina Ima Igralce, več ali manj dobre, In vsa skrb Guttma-r.a mora biti. da iz teh napravi kaj kmalu dobro, homogeno ena.i-storico, k; bo častno zastooala | čih barve mesta. Vsekakor uotrebu- oa. Javni vrt. 20. in 22.: F. Severo, 20. in 22.: sem jaz». ^ Bojan. 19.45 in 21-45: POlt”- Atlanti^*' Bror.chetta. 20.00: aA Vittoria. 20.30: «Zadnja «taF rllcev»- ^ Skoljet. 20.30: «Meč v RADIO JCKOSIOVAS^/ CONE TK*' TOREK Poročila ob 7.00, l;f 23.05 — 6.45 Jutranja S}*? Bosanske narodne. zvoki, 14.30 Od včeraj “ ( K 14.35 Čajkovski: vio!.lraio £ cert v D-duru. 18.00 »8• bc na pihala. 18.15 Kultur% gled. 18.30 Beethoven: P E-duru op. 109. 19-00 ni orkestri. 20,00 GiaC.°S rji: «La Bohemes. 22.^ P glasba. 22.30 plesna Glasba za lahko noč. slove ** J * 12.00 Priljubljene h avtorjev. 12.40 Zab*,ocl , . 13.10 Popularen I jejo dobrega centerhalfa, kajti koncert. 14.00 Z mikr0’“„v ‘i-bo Triestin! slaba Idi življenja in dogo™S kazali lepše Igre, gledalcev ne bo in to pomeni nazadovanje v li go B. M. DOLGAN REZULTATI ITALIJANSKE IJOF Atalanta - Spal Napol) - 'Bologna Juventus - "Legnano Milan - Lucchese Torino - Pro Patria Triestina - Sampdoria Fiorentina . Novala Como - ‘Padova Lazlo . Udioese Palermo - Internacionale predla. Ima torej igralce, ir. gle- j Zabavna glasba. 18-00 dalce. Toda če prvi ne bodo bo-:poslušajte! 19.15 Nekaj, ' 11 — ------------ ‘ melodij. 19.30 Kultur”' 13.40 Umetne' in 20.00 Simfonični KOl^gjteU Poslušajmo zabavni orjjJj ^ meriških letalcev, P°Je>. ley. 23.00 W. A. Moza^' 1-0 i 11.30 'l it »t n ,................ vsakega (VValtop..; Koncert za J Za J-® kester. 12.33 Mozart: ?-« Es-duru. 13.00 Glasba <7 10 U7.30 Plesna glajba. .!*• ‘v D^c 3-1 1-1 SC. Čutila je potrebo, da se z nohtom mezinca popraska pod frizuro — o, ni bil brez vzroka oni blaženi sen zadnjič! Ob prijetnih takih mislih ji je kaj hitro potekal čas In skoro Je bila presenečena, ko se je izza ovinka že prikazal dični Smuk. Oziral se je nazaj ln se zuril proti kapelici. Zena Iz porotnih bukev mu je stopila naproti dva drobna koraka. «0», je rekla, «misli!a sem... Ali imas?» cimam!» je odgovoril In so potrkal po prsih. «Har-dun!» je dostavil ln se še enkrat ozrl ln je dražestna njegova slutvožena iz vsega, kakor se Je vedel, lahko spoznala, da junaški njegov Cin ni potekel brez nevarnosti. Pospešila sta korake In da odrežeta rido, jo ubrala po stezi. Ko sta skoz mokro grmovje, čez polžke korenine in kamene srečno spet dospela na gladko cesto, ni več strpela gospodična Mici. Najprej se je odduSkala od težavne poti: «Ah!» in z očitajočim pogledom na Smuka še enkrat: «Ah!» Po-tem pa je rekla: «0, Smuk, kaj sl naredil z mano! Jaz sem Jako... nak! nikar ne misli... za noben denar... O, tako se bojim... Ali ne bos izgubil denarja?... Ali ves, koliko si ga vzel s sabo?» «Vsega sem vzel, kar ga je bilo!» je odgovoril Smuk in so iz dodatnega vzklika: «Hardun!» kakor ga je izgovoril, vnovič odsevale nevar. nostl, srečno prestane. Segel Je za suknjo in iz malhe ruval in vlekel listnico; bila je tako obilna, da Jo Je komaj GOSPODIČNA MICI im minit m 111 milim n imunim um |||||a|||||||||||||||||,||||||| imun če je pijanec! Gospodična Mici je misli la, da jo prizadene- «Nič ni!» je rekla. i^apiJaT^ran milčTnškT-~fq77/vamj listnico. «KTič!» ~ Strogo ga je pogledala, dovala list za listom — o, spravil na dan. «Ne, ampak...* Je občuduje vzkliknila Mici, ko jo je zagledala. Segla je po nji, ali dobri Smuk že dolgo ni imel takega zaklada v rokah in ga ni izpustil in sta oba držala listnico, ko Jo je gospodična Mici odpirala in razgrinjala. Lepo rdeča je bila, sila je imela predalov in vsi so bili nabasani. Pa se Je gospodični Mici hitro shladilo navdušenje. Kajti že prvi površni pogled ji je povedal, da dobršen del njene vsebine niso spoštovanja vredni bankovci, ampak druge vrste papirji. Jemala Jih Je iz predalov ln Jih obračala in iskala in pričakovala, kdaj da pride do bankovcev. Pa je našla krstni list in Zenitno pismo in sodni spisek — davčne pobotnice, oglasilne pole od žganjekuhe in zraven dva izpovedna listka — in Se mno-go drugega je našla lepega, celo pobotnice raznih krčmarjev o Smukovih zapitkih, ki jih je za njim plačala žena — o ta baba, temu jih neki zbira! — mar res misli na preklic? Smuk je zijal in je zijal vedno bolj, gospodična Mici pa je stiskala ustni in jih vedno bolj stiskala. Tako je oprezno in natančno pregle- bila je res izobražena! — in so prišla na dan Se stara šolska naznanila in razni računi, dve podobici Marije Pomagaj z Brezja in enake javne in zasebne listine, le o denarjih ne duha ne sluha! Skratka: reč je bila taka, da zapiti Smuk ni preudaril, da ženstvu za blagajno ne služi skrinja, ampak postelja: v posteljo pod slamnlco spravljajo svoje vrednote, ne v skrinjo, ln sta mu bila zastonj trud in Junaštvo, ko je s sekiro odklepal skrinjo! ~ Zatorej si zapomnimo, da se vlomilcu hodi navzkriž, «Ne, kaj takega!... Tega ne razumem... in sploh... kako more biti človek tako... Nak! 0!» Obrnila je pogled od Smuka v nebo ln odtod zopet v Smuka «Kaj bo zdaj? No?» «Kaj jaz vetn!» je odgovoril poparjeni Smuk. «KaJ Jaz vem. kaj jaz vem», ga Je oponašala gospodična Mici, «kaj jaz vem... Nazaj moraš, nazaj! Tako neumen menda vendar nisi, da ne bi našel denarja. Samo prej poglej, predno vzameš in greši O tl...* Smuk se Je popraskal po glavi, pomislil je in pre- udarno pljunil. «Nazaj ne grem. Rotička je za mano kričala — arnkršt grdi! — Nemara je skrinjo zapazila vlomljeno. Ce se jim zdajle prikažem, hardun...» «Ti si možak!* se je hu dovala gospodična. «ni čuda, da nosi baba doma hlače... in sploh in vse! — Ne, tak zajec, taka slapa! O!* Solze so ji stopile v oči. «Zmerjala me pa ne boš*, se je uprl dobri Smuk, «za zmerjanje imam že ono, mi ni treba *e tebe.* Gospodična Mici je bila ja. ko Izobražena, toda kar je preveč, je preveč! Oči so Ji Švigale okoli in usta so JI kar hlastala, da bi našla pravega izraza prenezasliša-ni krivici, ki se ji je godila. «Nak... Jaz... naj reče, kdor hoče... sploh... Smuk, ti siti si., ti sl...* Nadaljevanje Medt Dva nova rekorda Zaropeka PARIZ, 17. - Nemška agen- cija ADN je javila. da je Emil Zatopek v nedeljo postavil v Pragi 2 nova svetovna rekorda. V eni uri je pretekel 19,558 m (prejšnji rekord Hein0 19,339 m) in v teku na 20 km s časom 1:01,16 ur (Heino 1:02,40 ur). J"] i ski: Koncert za vioh11® 2-1 i 19.15 Operne uverture. gioV^) morna glasba. 20- n-pesmi. 22.20 Beethov’eI:' št. 2. 20.30 Okno v sVeV sela glasba. 21.30 P* ,ja S1,# 22.00 Dvorak: Sifflf°.%>. M 22.39 Lahka peta f' Grieg: Holberska suila-nočna glasba. TMSl' '• 1^ 11.30 Melodični orK^VJJil A iir Stare in nove pes^i- j ni glasovi. 17.30 Prtn,alni A iz Londona. 18.35 c .jtn)i..0|^ ster. 19.15 Moderni r30 r Zabaven spored. ‘ glasba. Kopru Vpisovanje v baletno šolo v Kopru se vrši v ponedeljek 17, v torek 18. in v sredo 19. t.m. od 15. do 17. ure v prostorih Ljudskega gledališča v Kopru. Interesenti naj prinesejo k preizkušnji telovad no obleko in copate ZELEZARNA oot°c7 j2 Jesenice na Gorenjskem, Slovenija ponovno g sprejema stranke sam0 ob torkih in četrtkih °gttief'1 ure. Zaradi dela v tovarni ZE LEZARNE, razen dveh dni, sploh ne bp sprejemala strank. /[ItZAH JESENICE - Jesenice na CorGnishem UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502, — UPRAVA: ULICA SV FRANfNKA it. 20. — Telefonska St, 73*38, OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 -18. - Tel. 73-38, Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v širini 1 stolpca: trgovski 60 (inančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32, Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel, 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 8, mesečno 150 din FLRJ: Izvod 6, me«5"0. K postni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoW^sKC , - ■“ tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkegs tiska D-z Ljubljana Tyr5eva 34