358 Naši dopisi. V Gorici 8. nov. — Nesreča nikoli ne spi — je sicer že star, pa vendar še zmiraj resničen pregovor. Dne 4. t. m. se je ubil tu v mestu nek Fr. Podber* šič, zidar. Stavil je zimske oknice v neki hiši in padel s 3. nadstropja na cesto. — Na Studencu (tukajšnji mestni ulici) so izvršili zviti tatovi enega naj-slavniših svojih Činov tako lepo v miru, kakor da bi bila naša „avstrijska Niča" kje tam doli v Siciliji. — V eni prvih gostilnic je nastala pretekli torek huda te-pežnja, kakor se navadno le v nizih krčmah vidijo. Rajnki (gospodar) Brandt se v grobu obrne. Najgrozo-vitniše zločinstvo pa se je zgodila v petek na cesti med Korminom (Cormons) in Bračanom (Brazzano) tik italijanske meje. Nekdo je umoril duhovnika v pokoji č. g. Ant. Marcolini-a iz Bračana med 4. in 5. uro zvečer; — brž ko ne se je hotel morilec nad njim maščevati ; roparsk napad ni bil to, zakaj umorjenec je ubožec; in to je obče znano. Morilca so koj zasledili in menda že tudi vjeli. — — Naše deželno šolsko svetovalstvo bo v kratkem vse novo. Prvotnih udov ne šteje več ko 2 — 3; že spet je imenovan en nov svetovalec, novi gimnazijski ravnatelj dr. Zindler (menda namesto prejšnjega direktorja g. Schaffenhauerja). — Nova nemška dekliška šola ima že svoje učiteljice, dve zatrdni, eno začasno. Voditeljica šoli bo neka go-spodičina Reinisch (učiteljica neke meščanske šole na Dunaji). Tisti, ki učiteljice poznajo, pravijo, da bodo nalogi kos. Vsaj ena zna tudi dobro italijanski* — Vreme imamo še vseskozi krasno; zjutraj in zvečer je precej hladno, al čez dan je kakor v prvi polovici oktobra; drevje sploh še skor vse zeleno. — Vinska cena je začela rasti in vinopilcem ne bo to po> volji. — 359 Iz Ljubljane. —* Gospoda odbornika družbe kmetijske Seunig in Solmajer sta se na prošnjo od-borovo pretekli teden podala, uni na Stajarsko, ta na Koroško, iz državne podpore nakupit goveje živine, ki se bode, kakor so ,,Novice" zadnjič oklicale, po očitni dražbi 12. dne t. m. prodajala v Krškem, 14. t. m. pa v Kranj i. Gospodarje na Gorenskem in Dolen-skem, ki želijo lepe in dober kup Muriške in Belanske živine, tedaj še enkrat opozorujemo, naj pridejo v četrtek v Krško (Gurkfeld), v soboto pa v Kranj. — (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji sklenil, da meseca novembra ne bode občnega zbora zato, ker je bil že letos maja meseca in je zimski Čas sploh neugoden shodu. — V tej seji sta bila za uda družbe kmetijske sprejeta gospod Anton Jarec, prost in penz. c. k. nadzornik ljudskih šol, in pa gosp. France Jarec, kaplan v Dolu. — (Kupčijska in obrtnijska zbornica) je razpuščena in govori se, da nove volitve utegnejo biti meseca ja-nuarija. Že lansko leto maja meseca bi bile morale biti deloma nove volitve (5 odbornikov iz vrste trgovcev, 6 pa iz vrste obrtnikov), pa volilni listi menda niso bili ,,Tagblattovcem" tako napravljeni , da bi bila nemčur-ska stranka imela upanje zmage. Ustavile so se potem vse volitve, — zdaj pa je kar vsa zbornica raz-puščena! — Rodoljubi, pripravite se na delo, da se volijo domaČi možje, ki so našega zaupanja vredni in ki vam jih bo ob pravem času nasvetovalo društvo ^Slovenija". — {Obleko ubozim solarskim otrokom) so začele gospe in gospodiČine že izdelovati. Da pa se kupljeno blago poplača, treba je milo darov, ki jih blagovoljno nabira preč. gosp. Heidrich, spiritual v bogoslovskem semenišču. Milostljivi knezoškof Widmer so, kakor vsako leto , tudi letos darovali 50 gold. Naj bi se blagemu namenu odprlo prav veliko dobrotljivih roki — (Hranilnica Ljubljanska) siplje na svojega služabnika, ravnatelja pisarnice g. Janeschitza darove brez konca in kraja. Ni davno, kar mu je državni poslanec dr. Suppan naklonil naslov ,,kaiserlicher Rath", včeraj mu je predsednik Seunig prokuriral še 1000 gld. iz hranilnične blagajnice, in že se govori, da gosp. Stedrv dela na to, da gemeinderath njemu na čast novo ulico iz novega trga v Gradišče imenuje „Janeschitz-Gasse'. In če vprašamo: zakaj vse to, ne dobimo dru-zega odgovora, nego to, da je g, Janeschitz bil v tistem odseku, ki je vzrok, da je zidanje realke za polovico več stroškov naredilo, kakor je zbor izprva odločil, in da vživa dobro plačano službo pa povrh še 300 gold. vsako leto, inženir Dunajski pa, ki je vodil zidanje realke, je dobil za to 6000 gold., pa za vsako pot v Ljubljano, povrh pa še 100 gld. Svet po pravici praša: je li taki nepotrebni stroški spadajo v dobro gospodarstvo? — 5. dne t. m. popoldne ob 4. uri smo spremili na pokopališče truplo umrlega prof. dr. Vončine. Koliko spoštovan bil je rajnki, sijajno je svetu pričal pogreb njegov , ki je b 1 tako velikansk , da je res le malo tacih. Ne le veliko število mastjanov in mestjank udeležilo se je sprevoda , ki ga je vodil g >spod stolni dekan Zupan, temuČ tudi iz bližnjih in daljnih krajev domovine naše prihitelo je mnogo častiteljev in prijateljev njegovih, ljubljencu svojemu zadnjo čast skazat. Le birokracija ni bila zastopana pri pokopu, se v6 da: kaj hoče ona pri pogrebu moža naroda, pri Slovanu z dušo in telesom?! Narodna čitalnica Ljubljanska, katoliško društvo, društvo rokodelskih pomočnikov in učencev so spremili sprevod s svojimi zastavami, Črao prepetimi, trugo pa so kinčali: krasni venec gospa Ljubljanskih, katerim iskren pomočnik je vsa leta bil pri obdarovanji ubozih šolskih otrok z zimsko obleko, — venec bogoslovcev, prehvaležnih mu učencev njegovih, — venca rokodelskih pomočnikov in učencev, ki so v njem očeta svojega ljubili, — venec Matice slovenske, kateri podpredsednik je od prvega začetka bil, in venec narodne čitalnice, ki ga je visoko cenila kot mnogoletnega odbornika, ki nikdar nikoli ni skrival srca svojega do majke Slave ; hvaležen zato, mu je pevski zbor njen pred hišo in na pokopališču zapel milo nagrobnico. — Ginjen tolike ljubave in spoštovanja od umrlega brata svojega je slavnoznani brat njegov, gosp. Ivan Vončina, župan Zagrebški, ki je že več dni pred smrtjo prihitel v Ljubljano, izročil nam za razglas sledečo Javno zahvalo. Preeastnomu stolnomu kaptolu ljubljanskomu i Čast-nomu duhovničtvu i redovničtvu iz Ljubljane i iz vanj-skih krajevah, zatim slavnomu katoličkemu družtvu, slavnoj katoličkoj družbi rukodelskih pomočnikov, slavnoj matici slovenskoj, slavnoj narodnoj čitaonici i nje-zinom pjevačkom sboru, slavnoj duhovnoj podpornoj družbi, plemenitim gospojam ljubljanskim i čitavomu gradjanstvu, profesorom, učiteljem i djakom viših i srednjih učilištah, izjavi j ujem tronutim srdcem u svoje ime, i u ime razcviljena roda iskrenu i najtopliju hvalu za ljubeznu i veleodličnu počast, kojom su miloga i neza-boravnoga mi brata dr. Leona Vončina sprevodili do hladnoga groba. U Ljubljani dne 6. studenoga 1874. Iv. Vončina, načelnik kralj, i slob. glavnoga grada Zagreba, član hrvatskoga i ugarskoga sabora. — (Deputacija) zdaj na Dunaji bivajočih Dolenskih poslancev, župana Novomeškega g. Ricoli-ja, predsednika kupčijske zbornice Kranjske in več občinskih predstojnikov iz Dolenskega je bila 5. t. m. pri cesarju in pri nekaterih ministrih proseča za Dolensko železnico. Cesar jo je prav prijazno sprejel, pri ministrih pa ni nič veselega zvedela; za to železnico namreč manjka denarja, toliko je zvedela iz ministerskih ust. Čudno! Za nekatere druge stvari, ki se nam mnogo manj potrebne zd6, pa nikdar denarja ne manjka. — (Čitalnica naša) je v nedeljo zvečer srečno začela zimske svoje zabave z ,,besedo", v kateri so bile glasbene piese pod vodstvom začasnega pevovodje gosp. Vaiente in berilo z glasno pohvalo sprejete. V ,,Večerni" dr. B. Ipavca , „Lovski" Napravnika in ,,Goreneih" A. Forsterja smo radostni zopet pozdravljali izvrstni naš moški pevski zbor; navdušeno pohvalo dobil je tudi in to po pravici čveterospev ,,Devi". Eversov duo za gosle in glasovir bi se bil po nespo-dobi nekega tujega muzikarja skrhal, ko ne bil go3p. Forster blagovoljno se namesti njega k glasoviru vsedel in prima vista spremljal gosp. V. Bučarja, ki je ,,Rapsodijo" godel tako , da je bil „duo" s živahno hvalo sprejet. Drugi pot nikar ne iščimo pomočnikov tujih, ki jih ne potrebujemo! — Berilo dr. Karola Bleivveisa, ki je obsegalo opis naše dežele, in dodajalo vsaki točki opisa primerne opazke , je, kakor se je videlo } popolnoma doseglo svoj namen. — Poročilo o prvi ,,besedi" sklepamo pa z zahvalo, da klavirar gosp. M ar o It svoje glasovire zmirom rad posoja Čitalnici , ki je pa ž njimi tudi tako zadovoljna, da jih očitno priporočamo našemu občinstvu, — in pa z željo, da bi nas slovensko gledišče kmalu razveselilo z ,,Go-renskim slavčekom" , ker imamo izvrstno gospodiČino Neugebauerjevo zopet v Ljubljani. 360 — {Slovensko gledišče.) V soboto so se predstavljale tri krajše igre splošno vrlo. V igri „Igralka" je bila gospodičina Pod kraj še kova popolnoma v svojem elementu, tudi gosp. Šušteršič ni nič skazil. V drugi šolo igri „ Vojaški fantje, mi smo miu, v verzih poslovenjeni po J. Alešovcu , smo videli v gosp. Noliiju res prav ?)korajžnega kranjskega fanta", ki je z besedo in petjem zaslužil živahno pohvalo občinstva, katera mu je iz vseh prostorov donela. „Eno uro doktor" je prav kratkočasna burka, če igra strežaja Skrjanca v komiki neprekosljivi gosp. Kaj želj; gosp. Sušteršič bi bil morda bolje igral, ko bi se bil besedi naloge bolj naučil. Tudi tej igri je občinstvo zadovoljno ploskalo. — Žalostno je pri vsem tem bilo le videti zeJ6 prazno gledišče. Ako se naše občinstvo ne poprime in bolj ne podpira gledišča, utegnejo priti časi, ko bo marsikdo želel si slovenskih predstav, pa jih ne bo več. Brez podpore narodnjakov gledišče naše ne more obstati, kajti nemškutarji ga zatirajo, kolikor morejo. — V soboto bo zopet slovenska predstava, in sicer dve manjši igri in opereta ,,Skrivnost ljubezni", v kateri bomo slišali zopet gospodičino pl. Neugebau erj evo. v — {Živinskega sejma) o sv. Elizabeti (16. t. m.) v Ljubljani nebo; okrajno glavarstvo je namreč zavoljo živinske kuge prepovedalo prignati živino na ta sejm. — („Brencelju Št. 10., 11 in 12) je prišel te dni na svitlo, po besedi in podobi pikajoč, kakor po navadi.