34
Gospodarske izkušnje.
Snazenje konj.
Skoraj vsi grajščaki naročajo hlapcem, da jim konje pri jutranjem krmljenji temeljito očedijo s štriglom in krtačo. Predpišejo trikratno drganje koDJa s krtačo za-poredom in sedaj misli marsikateri oskrbnik, da je Bog vedi kako dobro vprežni konj preskrbljen. Toda ne pomislijo, da je še vkljub temu mnogo nesnage na konji, katera se ima tugi odstraniti. Zopet nekateri drugi kmetovalci mislijo, da dobro polaganje konjem tudi pomaga ter jih vsled tega ni treba tako pogosto snažiti. Zato opravljajo vse snazenje konj zelo površno. Kar storijo ti premalo, to delajo drugi preveč.
Prestrogi so pri snaženji konj, nepotrebno živali mučijo in tudi pouzročijo, da se hitreje sprehladijo. V resnici delajo tako , ker mislijo, da dobro snazenje je polovica krmljenja. Sploh prepogosto in presitno snazenje konj tem nikakor ni na zdravje, ne na snago. Tudi nasvetovano večerno snazenje ni koristno, ker je zjutraj vendar zopet potrebno. Dosedanje izkušnje priporočajo sledeče: vsako jutro je treba konje z dobro krtačo temeljito pokrtačiti in štrigelj le malo rabiti, zvečer po opravljenem delu pa je najbolje, če jih s slamo trdno obribljemo, zlasti po nogah in trebuhu.
Vsaki dan je treba enkrat grivo in rep s snažno vodo oprati. Kopita moramo po vsakem delu, ko so se ohladila, zmiti z vodo in v jutru pred upreganjem se-snažiti. Mazanje večkratno z mastjo ni potrebno, časih je celo škodljivo. Grivo in rep naj vsaki dan izčesljajo in poleti naj konje v vodi kopajo,  kolikrat le mogoče-
	gozdnih	se imele iti v %	1885. po-			V ta namen se je potrebovalo:								a kil g.		Število posestnikov, ki so uradnim ukazom za-			nove go-orajo leta	v L 1885	tna torej
																					
Davčna ob-	Število posekanih deležev	Goljave, katere so leta 1885. pogozd	Od teh se je leta gozdilo v &	smrek	belih borov	jesenov	javorov	bukev	hoj	gladkih borov	akacij	mecesnov	jelš	smrekovega semen	želoda mernikov	dostili			Leta 1885. najdene ljave,  katere  se m 1886. posrozditi v %	Opustošenje gozda v ^	V letu 1886. se ii nasaditi Mja,
čina																popolnoma	nekoliko	nic			
1	1     2     |	3    1	4    |	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	16 t 16		| 17	18	19 |   20    | 21			22
Postojna    .   .	216	26*57	5*77	29-200	1-000	2-400	500	__	200	6-700	-	200	___	10		15	48	139	1-00	187	23.67
Bukuje  .   .   ,	84	16*96	1-35	8-300	—	—	—	—	200		—	—	—	------	—	7	7	70	140	5-60	22 61
Razdrto     .   .	48	4-65	2*39	4000	3500	—	—	—	200	13-000	200	3-500	—	------	'/s	13	24	10	005	i  i	2-31
Senožeče    .   .	39	65-18	1415	54700	1-000	—	—	500	—	8-400	—	—	—	'/¦		7	17	9	5-90	0-30	57*23
Narin     .   .   .	59	5-20	3-00	—	1-000								17*500		1	51	—	7	0*10	,	2-30
Nanos    .   .   .	3	3-35																			2-24
St. Vid .   .   .	4	—	—																		1-11
Col    ....	2	0 10	o-io		500	—	—	—	—	—¦	—	—	—	------	—	1	—	—	1-14	¦¦	1-14
Sturje    .   .   .	1																				
Dolenjavas	51	3-85	0*36	—	400	100	—	—	—-	5-.00	—	-------r	—	------	3	5	17	4	3*16	—	6*65
Trnje     .   .   .	68	13-28	3-45	23-500	—	------	—	—	—	—	—	------	—	------	—	31	32	4		2-01	983
Podkraj      .   .	2	064	0-07	500	—	------	—	—	—	—	-------------F>	—	—	------	—	1	.	1	.	.„.	0-57
Palčje    .   .   .	25	3*40																			3-40
Koritnica   .   .	1	0 57																			0-57
Ostrožnobr-o .	1	50*02	—	—	—	-----	—	—	—	—	------	------		------			-	1		MMij	50-02
Britof    .   .   .	42		—	—	—			—	—	——	-----	—	—		—		—		25-27		25 27
Skupaj	646	1193-77	30-64	120200	7400	2-500	500	500	600	28*600	200	3'700	17-500|l0VJ		1VJ	1 131	145	271	38-02|l2.63|2ll77*		
Opazka
Nove goljave v rubrikah 20 in  21 so vštete v rubriki 2.
35
Kakor je razvidno iz predstoječega „izkaza", potrebujejo vsi posestniki skup za pogozditev svojih goljav še okoli 2,125.000 gozdnih sadik. Razglas tega izkaza po tem potu ima le namen, one posestnike, kateri so zadeti, opozoriti, da je zdaj čas se za gozdne sadike oglasiti in sicer pri c. k. okrajnem gozdnem nadzorstvu v Postojni. Sadike se bodo dobile iz centralne gozdne drevesnice pod Rožnikom v Ljubljani iu bode stalo 1000 smrek ali mecesnov 2 gold. brez vseh drugih stroškov. Na vsak hektar se potrebuje 10*000, in na eno oralo 6000 sadik. Kupi naj si vsak zadostno število sadik, da ga ne zadene kazen. — Kdor svoje goljave ne bode dobro nasadil, se bode strogo kaznoval. Menimo torej, da je boljše zdaj par , goldinarjev žrtvovati in goli prostor sebi v korist zopet z drevjem nasaditi, kakor kasneje za več goldinarjev kaznovanemu biti. 'Sadike, katere se vsako leto (v spomladi) brezplačno delijo, se onim posestnikom, kateri so z uradnim ukazom prisiljeni, gozdne goljave zopet z drevjem nasaditi ne bodo dajale. Nespametno je pa tudi, v gozde, na pr. gladki bor saditi, kakor so nekateri v pretečenem letu storili, kajti s tem činom sicer postavi zadoste ali gozda čisto nič ne zboljšajo, ker gladki bor ni za gozd, ampak le za Kras, pa tudi tukaj samo za poskušnjo.
* 0'57 2% = 1 oral.
Izkaz nasadeb,
katere so se vršile leta 1885, in onih, katere se morajo izvršiti leta 1886. v gozdih polit, okraja postojnskega.